Leto LXXL, št. 214 a LJubljana, sobota 24* septembra 1938 Din 1.- lznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, veCji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFBAVNISTVO LJUBLJANA« KnafJJeva ulica štev« O Telefon: 31-22, 81-23, 31-24, 31-25 m »-3« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica upravo; Kocenova uL 2, telefon št 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani sL 10.351 mrzlične priprave na uojno Sestanek v Godesbergu je bil brezuspešen — ČSR je le sinodi odredila mobilizacijo, davi ji je sledila Francija — Tudi Anglija je storila velike vojaške ukrepe — Nemška vojska se koncentrira na mejah — Rusija koncentrira čete ob poljski in romunski meji PRAGA, 24. sept. br. Kriza Evrope je dosegla v pretekli noči svoj vrhunec. Nemčija je v godesberškem memorandu fiksirala svoje definitivno stališče o ureditvi češkoslovaškega problema. Javnost njegove vsebine ne pozna. a vtis, ki ga je godesberški komunike o tej stvari napravil na poročevalce svetovnega tiska, je bil glede na mobilizacijo češkoslovaške vojske tak, da predstavlja memorandum stvarno ultimatum. V Godesbergu: Nemški ultimatum Dogodki so se včeraj i v Godesbergu i v Pragi razvijali s stopnjujočo se brzino. Le njihov značaj je bil po svojem zunanjem videzu povsem drugačen: v Godesbergu oklevanje, pesimizem, negotovost, v Pragi bliskovito naraščujoča samozavest, prebujajoči se narodni ponos, nepopisna pogumna odločnost braniti domovino do zadnjega moža. Rezultati prvega Cham-berlainovega sestanka s Hitlerjem so bili taki, da so se v resnici pokazale nove, skoraj nesprejemljive diference med Hitlerjevimi berchtesgadenskimi in godesber-škimi zahtevami. Od sudetsko-nemškega problema so se nemške zahteve razširile ?e na poljsko, madžarsko, pa na obča politična vprašan ia. Hitler je zahteval demobilizacijo češkoslovaške vojske, kontrolo Skodovih tovarn, sistiranje češkoslovaških zvez s Francijo in Rusijo, politično subordinacijo Češkoslovaške Berlinu, vse to poleg radikalne nemške aneksije češkoslovaških obmejnih okrožij in podobne ureditve položaja poljske in madžarske manjšine na Češkoslovaškem. Vesti iz Nemčije o novinski kampanji proti Češkoslovaški, ki je spravila narodno-socia-1 i stično javnost v ekstazo, in o vojaških ukrepih vzdolž Češkoslovaške meje so poleg vsega omenjenega pripravile Cham-berlaina do tega, da je od Hitlerja včeraj ziutrai zahteval vsaj začasne garancije za mir. Hitler ie svoie zahteve znatno omejil. Ni pa hotel pristati na taka jamstva in tudi ne na širše garancije za okrnieno Češkoslovaško, proden se ne bi rešilo vsaj polisko in madžarsko \*prašanje. Razgovori so bili prekinjeni. Šele ob pozni večerni uri-so Chamberlaina pridobili za nov razgovor s Hitlerjem. Po treh urah poročnega sestanka ie bil izdan komunike, ki je v toliko zanimiv, da se njegova nemška verzija razlikuje od angleške, ki pa bistveno, položaja ni razčistil, nasprotno je naspala v razpletu situacije praznina, v ka-toro. je udarila ve«t o delni mobilizaciji f^ncoske vojske. Chamberlain je sicer meril, da situaciie še ne more smatrati za brezupno in da se bodo morda pogajanja nadaljevala, toda stroji evropskih oboroženih sil so že v polnem obratu. Kdo naj bi jih ustavil? Chamberlaina ni več v Godesbergu! V Pragi: Na meje! V Pragi so bili v četrtek zvečer obveščeni, da je Hitler v Godesbergu z vso gotovostjo računal s tem, da bo nemška vojska naslednje jutro brez borbe zavzela sudetsko-nemško področje še preden bo sporazum zaključen. Češkoslovaško vlada na to ni mogla pristati. 2e v popoldanskih urah se je češkoslovaško vojaštvo pojavilo spet. v sudetsko-nemških mestih, v katerih so že vihrale narodno-socialistične zastave in nastopale formacije sudetsko-nemških rediteljev. Položaj je postal odločilen in vlada generala Sirovega je izdala definitivne ukrepe. Prezident republike je proglasil splošno mobilizacijo. Kakor delna mobilizacija dne 21. maja, je tudi sedaj splošna mobilizacija je popolnoma uspela. Češkoslovaška vojska je bila dopoldne že vsa zbrana na svojih postojankah. V Parizu: Delna mobilizacija že včeraj popoldne je predsednik vlade Daladier pod pritiskom svoje lastne radi-kalno-oocialistične frakcije izjavil, da bo Francija podprla Češkoslovaško, če bi jo kdo še zdaj z oboroženo silo napadel. Na snočnji seji francoske vlade, ki je trajala pozno v noč, pa so bili sprejeti dokončni ukrepi. Sredi noči j? bila proglašena mobilizacija sedem letnikov francoskih rezervistov, katerih pri vddelki 9o se davi že pojavili 3 km za Maginotovo linijo, ki je ž-. 14 dni popolnoma zasedena po tehničnih četah. V Moskvi: Na češko- slovaški strani V Moskvi je razvoj situacije, posebno pa pripravljajoča se poljska intervencija izzvala hudo reakcijo. Nanr'sftnik zunanjega ministra Potemkin je zagrozil z odpovedjo nenapadalnege pogodbe s Poljsko. Poljska je na to v Moskvi zavrnila tako rusko vmešavanje v poljske zadev?, v Varšavi pa poslanikoma zapadnih velesil zagotovila, da poljska vojska ne bo prestopila češkoslovaške meje. Položaj je tak, da lahko vsak trenutek izbruhne katastrofa. Chamberlain je ie v Londonu. Pravkar se posvetuje s Kaiifa-x<>m, Simonom in Hoareom. Dramatični razvoj godesherških dogodkov V skrajno napetem položaju sta se Chamberlain in Hitler po presledka 24 ur sestala . GODESBERG, 24. sept. br. Položaj v Godesbergu se je včeraj zjutraj nenadno hudo zapletel. Strašna kampanja nemškega tiska in druge okoliščine so Chamberlaina pripravile do tega, da je od Hitlerja že zjutraj pismeno zahteval jamstvo, da nemška vojska ne bo vdrla na Češkoslovaško, preden se pogajanja ne bodo zaključila. Hkratu je odpovedal nadaljne razgovore. V hotelu Dreesen so oklevali vse do popoldneva, ko je Hitler končno Chamberlainu vendarle pismeno odgovoril, da ne more sprejeti Chamberlainovih zahtev, hkratu pa tudi pojasnil najnovejše nemško stališče glede ureditve češkoslovaškega problema. Poudaril je, da Nemčija tudi za morebitne nove češkoslovaške meje ne bo mogla jamčiti, dokler ne bodo urejeni ostali manjšinski problemi na Češkoslovaškem. Nastopil je kritičen trenutek. V Godesbergu je zavladal obupen pesimizem, ki ga nista mogla zmanjšati niti dva formalna sestanka poslanika Hendersona in Chamberlainovega svetovalca Wilsona z Ribbentropom. Pravili so celo že, da se bo Chamberlain, ki se je medtem odločil vrniti se davi v London, šele tik pred svojim odhodom poslovil od Hitlerja. V poznih večernih urah pa se je situacija nenadno spremenila. Inicijativa za to je prišla od Hitlerja. Chamberlain je bil že pri večerji, ko je prejel od kaneelarja vabilo na večerjo v Dreesenu. Odgovoril je, da bo prišel na obisk šele po večerji. Ob-22.35 je Chamberlain s spremstvom odšel v hotel Dreesen. •Sestanek je trajal cele tri ure. V nemških, pa tudi v angleških krogih se je razpoloženje spet nekoliko zboljšalo. Cham- berlain ovo slovo se je tako zavleklo, da so si bili vsi na jasnem, da so bile te tri ure za današnji dan, če že ne za delj, odločilne. Ob 1.30 se je Chamberlain odpeljal nazaj v Petersberg. Sele uro pozneje je bil objavljen komunike o sestanku, ki je pokazal, da so se pogajanja premaknila z mrtve točke, a iz katerega vsebine glede na dane okoliščine v Srednji Evropi nihče ni mogel zaključiti, da se bo splošni, skrajno napeti položaj v zadnjem trenutku izboljšal. Komunike o nočnem sestanku G o d e s b e r g, 24. septembra ob 4. zjutraj, br. Davi ob 3. je bil objavljen naslednji komunike o zaključku godesherških razgovorov med Chamber-lainom in Hitlerjem: »V prijateljskem duhu so se razgovori voditelja države in državnega kaneelarja Hitlerja in angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina v petek zvečer nadaljevali in zaključili z izročitvijo nemškega memoranda angleškemu ministrskemu predsedniku. V memorandu je nemška vlada podalo končno stališče glede definitivno ureditve sudetsko-nemškega problema. Ministrski predsednik Chamberlain je sprejel memorandum na znanje in obljubil Hitlerju, da ga bo sporočil češkoslovaški vladi. Ministrski predsednik Chamberlain se je v petek zvečer v spremstva angleškega poslanika v Berlinu Ne vili a Hendersona in svojega prvega svetovalca Horacea VVilsona pripeljal v hotel Dreesen, kjer ga je sprejel Hitler v družbi zunanjega ministra Ribben-tropa. Chamberlain se je prišel poslovit. Kancelar Hitler je izrekel ministrskemu predsedniku Chamberlainu in obče angleški vladi v svojem imenu in v imenu vse Nemčije iskreno zahvalo za njuno prizadevanje, da bi se dosegla mirna ureditev problema. Danes zjutraj se bo angleški ministrski predsednik Chamberlain s svojem spremstvom z letalom vrnil v Angliio. Zaključni razgovor kaneelarja Hitlerja in predsednika Chamberlaina je trajal tri ure. Ob 1.30 se Je predsednik Chamberlain poslovil od Hitlerja, ki je svojega gosta spremil do avtomobila pred hotelom Dreesen.« Splošna mobilizacija na češkoslovaškem Praga, 24 sept br. Nocoj ob 22.15 je bila v vsej Češkoslovaški objavljena splošna mobilizacija. Mestni uslužbenci so pričeli v Pragi na vidnih mestih takoj lepiti mobilizacijsko odredbo pre-zidenta republike. Češkoslovaške radijske postaje pa so v češcini, slovaščini, nemščini, ruščini, poljščini in madžarščini objavile mobilizacijski dekret. V vojno so vpoklicani vsi vojni obvezniki in druge rezerve do starosti 40 let, oficirji in podoficirji pa tudi v višji j starosti. Vojni obvezniki morajo biti v šestih urah v krajih« ki so jim bili že prej določeni in zabeleženi v njihovih vojaških knjižicah. Vojni obvezniki se morajo podati na svoja mobilizacijska mesta po najkrajši poti, po možnosti z železnico. Vsi obvezniki se morajo zglasiti pri svojih edinicah, odnosno na omenjenih določenih krajih v ponošenih oblekah, z rezervami hrane za dva dni. z vsem priborom, z zimskim perilom in še z ostalimi nujnimi potrebščinami. Mobilizirana so tudi vsa motorna vozila, dalje vozovi, konji in druga vprež-na vozila ter vsa privatna letala. Francija je mobilizirala sedem letnikov Pariz vso noč na nogah — Delna mobilizacija je bila proglašena davi na vse zgodaj PARIZ, 24. sept. v. Od leta 1914 francoska prestolnica še ni doživela tako napete noči, kakor je bila današnja. Kljub poznim uram je na sto tisoče ljudi potrpežljivo čakalo po bulvarih poročil o poteku usodnega sestanka v Godesbergu, kjer se je razpravljalo o miru, ali vojni. Ko so davi objavile posebne izdaje pariških listov izjavo predsednika angleške vlade Chamberlaina, da so odnošaji popolnoma prekinjen] in da je selo truden, so Parižani vedeli, pri čem so. Ob 4. zjutraj (po našem ob 5.) so se oglasile vse francoske radijske postaje, ter pričele s čitanjem mobilizacijskega razglasa za 7 letnikov, to je okoli milijon mož. Mobilizacijski razglas je ie tudi publiciran no lepakih. S tem je Francija, ki je do sedaj klicala svoje rezerviste individualno po d orožje, prvič proklamirala po svetovni vojni delno mobilizacijo svoje oborožene moči. Danes zjutraj je sporočil strasburški radio prebivalstvu, da bo mesto v slučaju konflikta izpraznjeno in da naj se takoj pripravi za slučaj takega ukrepa. Na nemškem bregu Rena so že opolnoči ugasnile vse luči. Francoska vlada je ob 8. zjutraj sporočila, da je Maginotova linija v polni vojni pripravljenosti in da ne potrebuje več nobenih ojačenj, ker je že nekaj tednov sem popolnoma zasedena s tehničnimi četami. Pariški listi objavljajo na prvih mestih poročila o demisiji francoske vojaške misija v Pragi generala Faucherja, ki je izstopil iz francoske vojske in vstopil v češkoslovaško ter sprejel češkoslovaško državljanstvo. Njegov korak je vzbudil najboljše komentarje. Napetost v Londona Razpoloženje na Angleškem — mejo — Prvi ukrepi angleške vlade London, 25. sept. v. Angleška javnost stoji pod vtisom usodnega razpleta mednarodnega političnega položaja. Listi izdajajo vedno nove izdaje, ki jih prebivalstvo kar trga iz rok prodajalcem v nadi, da bo v poslednjem trenutku še mogoče najti način za mirno rešitev. Oči angleškega naroda so danes uprte v premiera Chamberlaina, na katerem leži te ure največja odgovornost, kar jih je kdaj nosil kak angleški državnik. Po poročilih angleških informatorjev so nemške železnice prenatrpane z vojaškimi transporti, ki se vlivajo po vseh mogočih progah proti vzhodu na češkoslovaško mejo. Prav tako so prenapolnjene ceste, ki vodijo na severovzhod z oddelki motoriziranih čet in tako zvanih oklopnih divizij, ki štejejo po 400 lahkih, srednjih in težkih tankov. Prota večeru so letele proti Češkoslovaški meji velike esVadre težkih tromotornih nemških bombarderjev. Nemčija je ukinila ves železniški promet s Češkoslovaško ter začasno tudi osebni promet na progah, ki vodijo proti meji. Na njih vozijo te ure veliki nemški vojaški transporti. Angleški radio je pozval že snoči vse na dopustu nahajajoče se častnike, podčastnike in vojake angleške suhozemske, zračne m pomorske vojake, naj se takoj javijo pri svojih edinicah. Angleška vojna morje pod polno paro. Tekom noči.so pričeli pripravljati za akcijo rudi vojne ladje, ki so bile doslej v rezervi. Snoči so bile po londonskih ulicah velike manifestacije, katerih so se udeležile ogromne množice ljudi. Med njimi je bilo posebno mnogo londonskega delavstva. Londonske in ostale angleške radijske postaje oddajajo vsake pol ure navodila prebivalstvu za ofora-robo pred zračnimi napadi. Danes je v Angliji najbolj kupovana in črtana knjiga o obrambi proti letalskim napadom. London, 24. septembra. AA. (Havas). Vesti o pirekinitvi pogajanj v Godesbergu so snočnji listi objavili v posebnih izdajah. Ljudje so s tolikim zanimanjem navalili na prodajalce časopisov ,da so jih naravnost blokirali in je po ulicah ponekod zastal promet. Notni oMsk iz v Pariza Pariz, 24. sept. AA. (Havas). Bonn ©t je snoči s svojimi svetovalci v ministrstvu obravnaval mednarodni položaj, ki je nastal s prekinitvijo pogajanj v Godesbergu. Boonet je stopil v stik z veleposlanicom Francije v Londonu in a francoskim poslanikom v Pragi. Ob 2X45 Je iz London* prišel angleški veleposlanik v Pari* in takoj obiskal Bonneta. Chamberlain zopet v Londonu LONDON, 24 sept. e. Davi ob 7.45 je angleški ministrski predsednik Chamberlain z vsem svojim spremstvom zapustil Koln. Z letalom se je vrnil v Anglijo. Na hestonskem letališču je njegovo letalo pristalo re oh 10. dopoldne. Na Downing Streetu se je še pred poldnem sestal ožji ministrski svet Zbrali SO se Chamberlain. finančni minister John Simon, notranji miniMor SamuH Hoare t» vojni nvrl<*t*»r Hore PoJiaha Ministrski predsednik »e na sestinku podf»l svoie prvo podrobno poročil o svojem Unicom obisku pri H»tterf»r in o razn'«*tn mednarodne s»tn?riie. v k»*«r» «r> o*>r♦ noborožen* sile prrsnmeTr,;h S»M>v. ki se ona za drugo mohili7»rj» 'n. nrtinr'lr.epp pomena Zn pop«1 rine :o napnvrrlana plenarna *e-ja v'ade. Na r.iei )*o rvnistr^k? predsednik poda? r*or»«?vv"> p*"*re**s* V»-^'In o »jodes-beršk'h r--»7go\nKb »n y*Vt'••»"•Vin ter o komplikacijah, ki ve Je pojavljajo. Ruska fcot?c<»?»*ric!ja preti £a?3?wlu PAR^S. VI rept v Rušit* je obvestila franeesko vlado, da je izvršila vse vojaške mere in da je koncentracija n:ske vriske ob zapadr»b meiah v polnem tekn. Posebne ruske armade so zbrane tudi v He-saraniji fcr>t najbližji točki za pot proti Češkoslovaški. češkeslav?.?1*** v©fska na mcir?h PRAGA. 24 sept v Po obiavi rnobiliz*»-cii^kega razglasa v vseh čo5koslova5kih radiopostajah se jo okrog polnoči oglasil speaker ter z dvignjenim klasom prestal posebno obvestilo, s katerim se sporoča svetu in čoško«Javoškemu narodu, da stoji na češkoslovaški državni meji češkoslovaška voi^ka. ki bo odslej odgovorila na vsako kršen ie integritofe češkoslovaške države z orožjem v roki. »Na češkoslovaških meiah stole danes topovi. stroinJce in baioneti oboroženega češkoslovaškega naroda. Z njimi bomo v bodoče odgovarjali na vse zločinsko napade na našo mejo. Danes branimo Čehi mir Evrope.« Telefonski promet s ČSR prekinjen Beograd. 24. septembra, p. Telefonske zveze s Češkoslovaško so od polnoči prekinjene. Preko Maribora je izključeno dobiti zvezo s Češkoslovaško, ker je, kakor vse kaže, Nemčija prekinila zvezo. Prav tako ni mogoče dobiti zveze s Prago odnosno s Češkoslovaško preko Madžarske, ker so modžarske oblasti že snoči ob 11. ukinile ves telefonski in tudi brzojavni promet. Češkoslovaška ima zdaj telefonsko zvezo najbrž samo še preko Ru-munije in naše države, odtod pa po kablu z ostalim svetom. Na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 24. sept. e. Snoči ob 23., ttkoj po objavi odloka o mobilizaciji na Češkoslovaškem, so madžarske oblasti prekinile vse telefonske zveze s Češkoslovaško. Ob 11.30 so bili vsi madžarski oficirji pozvani, da se takoj javijo svojim četam. Poziv se je glasil: Še nocoj! BUDIMPEŠTA, 25. sept v. Madžarski listi poročajo, da je od snoči zaprta meja napram Češkoslovaški republiki. Prekinjene so tudi vse telefonske in brzojavne zveze Madžarski listi objavljajo članke, v katerih pozivajo madžarsko vlado naj takoj pošlje praški vladi ultimat, v katerem naj postavi zahteve, da takoj odstopi Madžarski, kjer so naseljeni Madžari, dalje det del podkarpatske Rusije, ker hoče dobiti Madžarska neposredno zvezo s Poljsko. Pri tem se sklicujejo na zahteve poljske javnosti, da je treba doseči skupno mejo med Poljsko in Madžarsko. Končno zahtevajo Madžari še del Slovaške s slovaškim prebivalstvom kateremu obljubljajo avtor nomijo. Madžarski listi objavljajo poziv za vpis v madžarsko prostovoljsko legijo, ki bo nastopala zaenkrat na strani nemške vojske. v R umilniji Bukarešia. 24. sept. AA. (DNB). Ceneu-ra listov v Rumuniji je bila od danes naprej znatno poostrena Smejo se objavljati samo uradne vesti agencije Rador. ■ Izletniški vlak Celje — Dravograd filtri ne vozi Ljubljana, 24. sept AA. Direkcija državnih železnic v Ljubljani objavlja, da Izletniški vlak Celje—Dravograd—Meža in obratno, ki je bil objavljen za jutri, dne 25. septembra, ne vozi. Borzna poročila* CURIH, 24. sept. Beograd 10.—, Pariz 11.89, London 21.23, New York 442.75, Bruselj 74.60, Milan 23.275, Amsterdam 238.—, Berlin 176.50, Praga 15.10, Varšava Stran 5 »SLOVENSKI NARODc, aofcota, 34. septembra 1938. ftw 214 (pocnvcni o^., tr| Oitie}tt}fiM izseljevanje sezonskih delavcev! Sloveči in svetovmoznatii češki pisatelj Karel čapmk je v »Lidovih novlnmiva: dne 22. /. m., torej om* kritičen dan, obpm-i! na svoj narod poslanica, iz kratere zvem neizmerna bel? obenem pa tudi trdna veta. da bo češki narod srečmo prest**? tudi- to težko preizkušnja. Karel Ćtopek je dal svoji poslanici nastov »Moftfe\- tega večera*, glast pa se tako-le: »Bog,, ki tri ustvari to naše* krasno zemfjo, ti vidiš našo bol in naše razočaranje, tebi nam ni treba praviti, kako nam je in kako so sklon jene naše glave. Ne radi sramote! Mi se nimamo za kaj sramovati in četudi nas usoda bije z železnimi biči. Ne, mi nismo biti poraženi, ne, mi nismo- kazali premalo odfočrtosti. Sraš narod ni izgubil nič na sx\>ji časti, zgubil je samo kos svojega telesa. >9mo kakor Človek t ki ga je napadla oborožena okohca. Že ab prvi tn naj grozne jši bolesti čuti. da živi. Naš narod živi in prav v tej presilni bolesti čatimo, kako sitno, kako globoko je njegovo žtvljenje. Bog, ki si jstvartt ta..narod, tebi nam nI treba ničesar praviti, ali vsaj za nas same skušajo naša usta in naše srce formulirati to, česar ne smemo nikdar zgubiti, namreč vero. Vero v sebe same in vero v tvojo zgodovino. Prepričani smo. da v zgodovini nismo stali in ne bomo stali na slabi strani. Prepričani smo. da je na naši strani in p naših težnjah več bodočnosti, več tega, kar zraste in prinese sad. kakor na strani nasilja in začasne moči. Pravica je več kakor moč. zato ker je večna. Ali že v tem težkem trenutku se moramo zakleti, da ne bomo čakali na to bodočnost s prekrižanimi rokami. Več kakor do sedaj bomo delali za s\*oj narod, za njegovo notranjo sito in edinstvo. Čim boljše ljudi napravimo iz svojega naroda, tem več storimo tudi za boljše mesto v zgodovini. Tudi v naši usodi se odigravajo svetska dogajanja, ki se bodo z veliko in slavno nujnostjo razvijala dalje. Ni se nam treba bati razvoja svetskih dogodkov, nasprotno! Vsako nasitsh'o. iz\'ršeno na splošno človeške dobrine s\*obode, miru in ravnopravnosti med ljudmi in narodi se maščuje. Neizmerno mnogo moramo delati sami za sebe. moramo še bolj ljubiti svoj narod, moramo se imeti med seboj bolj radi. Uver-jeni smo. da je tudi v tem. predvsem pa v tem naše poslanstvo na svetu: izobličiti iz sebe narod, v vsakem oziru sposoben in vreden boljše bodočnosti, kakor je sedanja in prehodna temna epizoda evropske zgodovine. Bože. ne prosimo te, da bi nas maščeval, prosimo te samo. da bi vsakomur izmed nas vdihnil duha zaupanja in da bi nikogar ne pustil zaman obupavati, marveč ga napotil, da bi si že sedaj poiskal ono, v čemer bi se lahko uveljavil in služil bodočim nalogam in ciljem večnega naroda. Obupan-cev sedaj ne potrebujemo! Potrebujemo vere! Potrebujemo notranje sile! Potrebujemo tvorne ljubezni, ki nas desetkratno ojači! Nikdar ne bo mal narod tisti, ki se ne da omajati v svoji \>eri v bodočnost in v delu za svojo boljšo prihodnost!« — Mnenja nemških strokovnjakov o Rusiji Zanimivo je, kako sodijo sodobni nemški vojaški strokovnjaki o vojaški moči Rusije. Posnemamo te podatke, kakor sta jih že obj&\'ila zagrebška lista »Obzor* in »Hri'atska straža«. — »Kriegsrvirtschaftli-che Jahresberichte«r, letnik 1937. pišejo na 159. strani: »Situacija ruskega poljedelstva kot baze za prehrano vojske in prebival-sti'a za časa vojne ne povzroča nobenih skrbi, kar se tiče količine produkcije na rz-k ori sceni površini. Posejane površine in donosi stalno naraščajo. Sedaj doseženi donos je več kakor zadosten, da zasigura prehrano tudi v času vojne.« Na strani 165. se istotam ugota\>lja: »Proučevanje najvažnejših baz vsake vojne industrije — pro- dukcije premoga, železa in jekla — je pokazalo, da je Rusija zgradila vojno bazo težke industrije, ki ie danes absolutno odgovarja največjim in najmodernejšim vojaškim državam.« V knjigi »Handbitch der neuzeitlichen \Y'ehrxvissenschaften« piše podpolkovnik Mutler-Loebnitz v 11. zvezku na strani 664.: »Oprema ruske vojske je popolnoma modema. Silni razvoj Rusije na tehničnem polju je v prvi vrsti na korist oborožene moči.« V knjigi »Kleine Wehrgeographie«, ki je letos izšla s pomočjo nemške vojne mornarice v Berlinu, čitamo: »Tekom zadnjih pet let še je ruski zapad spremenit v nenavadno močno trdnjavo, ki vzbuja veliko pozornost kot obrambni val... Rusija je na Daljnem vzhodu tako močna, da nihče ne sme računati s tem, da bi bila kdaj prisiljena umakniti večje armade tz zapadnih delov države, a na drugi strani evropska Rusija v obče ne misli na to, da bi kdaj morala zmanjšati svx>jo vojsko na Daljnem vzhodu v primeru evropskega konflikta.« Admiral P rent zel, eden najodličnejših pomorskih strokovnjakov sodobne Nemčije, jc na s\'ojem predavanju v Aachenu, kakor je poročala »KOlntsche Zettung* z dne 19. feb. 1938., izjavil, da »imajo Rusi danas najmočnejše podmorniško bromov je na svetu«, in to mišljenje potrjuje tudi službeni »Handbuch der neirzeitfichen Vfehnvissen-sch&ften« (zvezek Iti*, L đel »Lhe Kriegsma-rine«, stran 369, letnik 1938^ Berlin). »EHe tVehrmačht«, glasilo nemškega \'oj-nega ministrstva, je prtObčlla meseca marca' letos razpravo o ruski vojski tn pravi v tej rđTpravi doslovno, *da je ruska vojska danes najmočnejša vojska* ki je bila kdaj na svetu formirana.« Z ottrom na vse te momente odsvetuje general vOn Metsčh v svoji knjigi »Der einzige Schutz gegen dre Niederlage«. ki je nedavno iz§fa v Bresla-vsak napadalni namen proti Rusiji in to iz geopolitičnih razlogov in z oztrom rta moč ruske vojske ter priporoča v tem pogledu popolno politično preorientacijo. „Zdrav*" tn »Bog li*A" O rabi pozdrava »Zdravo« m »Bog živi« razpravlja »Ptoboj*. m pravi med drugim: »Častitljiv katoliški duhovnik j ki Ptšt svo* Da kiju* tMeeljitt do Maribor Jug de-a v 2te -pBa leta, <vnimi močmi iz ohmejSMa predelov Slovenije so odhajali proti laanačijL 3aa*sa* in tisoči &a ŠOL, preslepi jeni osi lepih besed in blestečih obljub, is mnogih vasi so odšle najboljše delovne moči Odv^č bi bilo govoriti ta o razlogih. V neštetih člankih smo se v našem listu in so tudi drugi neti pojasnili socialne raa> mere našega obmejnega prebivalstva, ki ga silijo od dne do dne nuj, da zapušča rodno grudo in isee kjerkoli drugod možnost zaslužka. Ni dvoma, da v mnogih pri* merih igrajo vlogo tudi drugi momenti: pohlep po sijajnih zaslužkih, ki so jim jih naslikali razni tuji agenti, suženjska mentaliteta mnogih ljudi slovenske krvi, ki vidijo v Nemcih itn Nemčiji neMarj boljšega in podobno. Naj bodo vzroki že te seli one vrste, nedvomno je, da v ■sfasssšs' igra glavno in odločilno vlogo vedno težji, vedno obupnejši gospodarski ui socialni položaj ob naši meji, da jc torej izseljevanje naših sezonskih delavcev težka socialna rana na našem narodnem telesu. Okoli 8000 mladih ljudi broječa množica naših sezonskih delavcev je za to prezgovo*-ren dokaz. Obenem pa nam je tudi glasen memento, da je skrajni čas, da se odgovorni činitelji naših sajnonipravnih teles, naših državnih oblasti, naših poHtiftnah, gospodarskih in kulturnih institucij in organizacij zavedo, kako težke posledice lahko nastanejo za narod in državo, ako pustimo vnemar eno najbolj bolnih točk našega obmejnega problema. Zavedati se moramo pred vsem, da so marsikje ob naši meji po odhodu naših ljudi na scizonsko delo v Nemčijo ostale mnoge kmtitije skoraj osamljene, brez delovnih moči. Marsikje so sinovi in hčerke kmečkih posestnikov zapustili doma na J kmetiji skoro že onemogle starše; mnogo-kje možje samo &me in malo, nebogljeno deco. šli so, da zagotiove svoji družini a trdim delom v tujini lepšo bodočnost. Zcs> čilno za sanfhili iiTuijl v naaednih asssah Ob meji je, da se nešteti nate dali od* liti od svoje aassere vkfjOSj sesuti om ta opominom neftaterih, ki so se v frejsojsa letih tali zunaj Ust sesaonsfd d lavei in se letos niso hote* vat odpravljati tja, ker se doživeli bzftafea razočaranja Zaveda« se moramo as***, da košček ka ga nadi tujina rr**~* ljudem kot delavcem, zahteva naporno, trdo d lo, mnogokrat po 12 in več ur na dan. Treba Je samo »tati smoga ranam, «* prihajajo od —iffila sezonskih delavcev v tujini in ki so polna tožbe o njih trpljenju in toma. Mnogi so ae *e vraitt, l&ov niao mogli vzdržali, mnoge j? pa sram, da bi se varnih" predčasno, in zato vztrajajo, četudi na veliko škodo svojemu zdravstve-knjinaan pisma govore o kr-ŽuTpa, o slabi prehrani, o trdem in pretiapornem delu brz vsega usmiljenja. H» je Jtejuo težko zlo: doma trpi naše gospodarstvo na pomanjkanju delovnih moči, tujim pa- nam iz naše kmetske mladine izsesava zdrave žfc?ljenjak:- sokove, a še tretje zlo je, o katerem vedo povedati, čttudi bolj sramežljivo, nekateri naši sezonski delavci, ki so bfli v tujini že prej-šsrja leta. O tem morda največjem zlu pa zaenkrat žal ne moremo tu govoriti. Vse to pa naj resno opominja k pozornosti in previdnosti. Jfe samo, da je treba storiti vse, ftar je le mogoče, da Se omeji izseljevanje seaonskib delavcev res' same na nujne primere. Treba je aa drugi strani, tudi storiti vse potrebno v tej smeri, da se naša mladina, naša delovna moč V tujini zaščiti pred izkoriščanjem m težko škodo na telesnem in duševn- m zdravju. Predvsem pa kličemo ponovno odgovornim činiteljem: nehajte s strašno partizansko zaslepljenostjo, zdmžirjte vse po-zifivne slovenske narodne sile v delu za gospodarsko In socialno in s tem posredno za nacionalno utrditev naše s-verne meje! Tu čaka nešteto cestnih in drugih gradibe-mh ter gospodarskih problemov, čijih rea-lfcaaetja bo dala dela stotinam in tisočem naših ljudi. Tu čaka problem pr:čiščenja obmejne posesti, problem ureditve dvola-stnAetva, problem rešitve stotin naših slo-vensklh kmetij pred katastrofo. Sistematsko delo v tej smeri bo stotinam in morda tisočem naših ljudi odprlo možnosti za obstanek doma! Ustvarimo ob meji trden tn samozavesten, narodno zaveden kmečki stan, ki bo najtooljSa obramba države, ko bi začete meja kedaj goreti. a to delo se mora pričeti nujno, ne pa — kakor omčarjao — začeli misliti na te probleme Sv le, ko bodo tisoči zopet začeli oblegati borno dela. V. S. Telovadni urnik Sakolskega društva Ropar Koder priznal vse zločine Davi so g* odpdiatt ▼ Kali* mm Fafcarjc, k|er je bU Maribor; 24. septembra Razbojnik Jože Koder je na varnem. Kakor smo že poročali, so ga pri}. H oroa-niki na Primskovem. Več mesecev so ga iskali, na vesti ima število^ težke zločine, ob aretaciji je priznal 24 vlomov. V četrtek so ga zasliševali ves cfisn na orb-žrnski postaji v St. Vidu prt Stični. Koder je pripovedoval o svojih zJočmakm pohodih zelo mirno, kakor da prtpovedajer m junaških dejanjih. Orožniki so poklicali več prič iz št Lovrenca, kjer Je Kader pred tedni izvršil velik vloan ter smrtno nevarno ranil Ivana Ostanka. Vsa Doieuj-?ka se je oddahnila, ko se Je lss«aesajS> raarredelo, da Je ropar Koder v rokah nfkov s Primskovega. Koder Je bfl ljen z modernim vlomilskim orodjem. Svoje zločinske posfe Je opravljal vedtao omo-rož n s samokresom. Njegova smrtna žrtev je bil posestnik Roman AČko iz KalS na Pohorju. Včeraj dopoldne so Kotira pripeljali vklenjenega ob spremstvu orožnikov ▼ mariborske zapore. Popoldne sta bSs so-očena Kode*- in njegov pajdaš MeUriw Pintarič. Koder je prosil I%»ftarf8a, naj gm ne obremenjuje. Pintarič Je o4feWorll, Al ga bo že >šonal« in upa, da ttsfl Koder ne bo njega »noter t2ačf!«. Koder Je tudi v Mariboru ponovil vsa priznanja, ki Jlfc je izrekel že v št Vidu. Priznal je, da je v Jezencth odnesel posestniku G-reifu 24.6000 din. Denar Je zSJZdelil med SSOje pajdaše. Ostalo mm Je santo damag 1000 dinarjev, katere Je ZSfpravfl s PtatUrteejn. Na Ptujski gori so aretir&m Pintariča, Koder Je pa pobegnil na Menjate, Davi so Kodra odperjaa v Isatse aa Mohorje, kjer Je bfl ustreljen pasestaSfc AčUto. Koder je glede tega umora priznal je poslanstvo na naravnost vzoren in mu tega tudi nihče ne odteka, se je po dogodkih 6. t. m. v Ljubljani ogorčeno tr-razil, da je tak način mpotami puVJrm** »Bog živi« btasfemija, s čtmer je tzrmttt samo to. kar je spkmni občutek. Vsi smer fes* totičani. Pa če hi biti tmH pravoslavni, vet smo kristjani. Jtf motimo utrne* Btme trn smo vsi dolini spoštovati boi je aster ztaati pa to božje ime dvigniti tako visoko, dm ne bo moglo biti ponižano do naših malenkostnih razprtij in preparov. T o tem nmn% ker so oni, ki uporabljajo t vmr jo potdrav »Zdravo*, prav tako debel niki kot oni, ki uporabljajo pe\ živt«. To kažejo ljubljanske cerkve, to fm potrdil tudi vsak iskren duhovnik. Tndi ne bo mogel nihče trditi, da bi stati ti drugI bližje Bogu kot oni prvi. Skoraj bi se moglo rast ssipnjsn, taksa tmevoj sVfsn%ai je šel v ono smer, ki se* jo zastopali aa pred vojno naciongtlstt, pozdravljajoči se z »Zdravo«. Ta klic je kazal ie takrat sr-bofilsko jagosfovensko aanitfjenoet. s tem klicem so se boriti in umirali jugossovenskt borci, * tem klicem smo ptmđeavWt svobodo v svobodni kratjertni Jagostavijf. Kdee pa hoče tmem za udejatvovanje sat v ssem* go verskem, marveč v hatersnemkofi dnevnem pvdMčfb drug pordrav, m»j gm bm% Toda naj a? izbere drmgega, Dbep pa naj pri tem pusti v miro.. j« to, da Je začel strerjati, ko je n kdo ueIreni prt hiši, v Kateri sta prebivala s Pinta-ričem. Krogla Je zadela AČka v čelo. Izmed številnm zločinov, ki jih j Ko-posv«etil< zločinskemu postu. I>ramati^rja Je bila aretacija roparja in morilca Kodra- Orožniki «o ga ujeli v sissasl i* Ves dna se je Koder potikal po št. Vida in je dajal za pajace v gostilni Drakster. Med tem so bife omsniki obveščeni o aiaaJJiHMji tu jen. Komandir Golob Je pentel dve patruajl proti Drakslerjevi feanajsni Družba se Je tedaj že napotila P^amreSka Fprast^Kovačič m Ignac Šturm sta im—mliki dražbe in Kodra, planila sta v zidanico m Koder se ni utegnil več braniti. Mogel Je zagrabiti samo se za seej revolver, a tfk> Je prepozno. Orožnflta sta ga sajiis^ias Kodkr je imel pri sebi 90 patron. €pefiaril Maribor, 24. septembra je prišel «4 letni Ssjtler iS Dogo« v prostore in zavarovalne zadruge > Drava«'ter dajat da Je tajb& >DruStwa Spfe-nmrfae* v Marfboru m da fma neftađ članov ki ht se rsjdt zavarovali pati omenjeni za-vetruvaajšd. v pBkjrnž Drave so um dali zadevne infsfii usMre in Jbrmussrje ter mu obrjufaffi tudi pw*ii>**iv> provizijo, če bo oo-bfl nove čfsne. MusuTisr Je s tisk»vmarm odšel ter se čez nsfesj dM vrnfi. Izroči! je cel šsp jnijavette, kf se tale v Kot fjkv sa dobo S let. Kazen tega v auesau 860 dfcn. a o. a dr Oddalak o Torek Sreda 1 i i Sobota V telovadni« Čksl Oaai mrnem m—72 m^-7tryo 20-23 19—»30 Realna aaaaSak Klasična SlSkaSk Claifiec 10-30—21 10-30—ek Seal ni ({imnariji Mo* mmnsči, od te.—18. leta 1S*30—20 s 18-38—20 Realna fisnnazija MoSii mamica} od K—18. let* Ženski naraMaj od 14.—18. lefll MoSlca ded. od M-—^4. lete IS-TO-3S 17-€5 do 19-15 rrm do 18-45 18—19-3» 17*45 dO 19-13 17-« do 18*45 Klasična gimnarifa Realna giimariia KlastJna gimnazija Moau decx od 7.—11. leta ie-r*-» »5-17-30 1 Cankar^era šola ŽfrrA'a eteci od Ji.—M. kav T7-30—19 »-so— m Cartkai j— >nb Zenaaa rfeea od 7.—11. leta tteca db 7. Vert IS la- 16—17-30 15—16 16-n-30 Cankarjeva šola akdka}aan *oi* Pozivamo vse telovadeče članstvo in ono, ki sicer ni obvezano telovaditi, a to zeli, da se Javi v telovadnicah ob navedenih urah. Vpisuje se pri vaditelju. Starše, ki imajo deco v naših oddelkih, prosimo, da jo pošiljajo ob določenih časih spet redno k telovadi*. Vse telovadce opozarjamo, da ar sprejemajo novi telovadci samo do 1. de-cendjra t. I., zato naj se že sedaj javrjo v tefcradmVa*. Prihodnji sprejemi v telovadnicah bodo šele 1. aprila 1939. Zdravel NA^ELXWITVO POMOLA MARIBOR M_VT1CA. Mariborske in okoliške novice — EltKtrično omrežje za n»e*to >Iari-aor in okodake okčine bo odklopljeno v nedeljo 28». t. m ob 6- do 8. nre zjutraj. — >*a*fop sokaiskeaa «d.seka M»ribOr-auatice v Kamnici bo 25. t. m. ob 15.30 na travniku pri Dolinškovi drevesnici pol€g ode. pa na Marib« -rsM otok. Zbor za članstvo in naraščaj ob 13.15 v Narodnem, domu, odkoder bo šla povorka v Kamnico. Po možnosti naj pridejo vai v slavnostnih krojih. Vozili bodo tudi avtobusi z Glasnega trga od 14. ure naprej. Vabljena so tudi vsa ostaJa sokolska in nacionalna drugtva, da sodelujejo pri nastopu. Skušnje v vajah za vsa društva so v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri na letnem telovadisču matičnega, društva. — SokoH jezdeci! Zbor za vse Člane jezdnega odseka bo jutri pred Narodnim domom ob 13.15. odkoder odkoraskamo v povorki v Kamnico k nastopu. Zbor obvezen za vse! Zdravo! Načelstvo. — Tezenske novice. Maistrova ulica dobiva lepo Uče. Mesarski mojster F ran greš Franjo ml. je nadzidal svojo hišo za eno nadstropje. Tako s, sedaj v Maistrovi ulici od križišča Ptujske ceste do postajališča prav lične zgradbe razen Mariaove-ga dvoriščnega poslopja, ki bo pa deloma odstranjeno s studencem vr^d, ko se zaključijo pogajanja glede vodovoda m bo Maistrova ulica ne le ena najširših, temveč vsaj do postajališča od križišča na Ptujski cesti ena najlepših ulic. — Ganglova drama «Sin« na V ženskem sokolskom odra. V seznamu Iger, M Jih bodo v letošnji sezoni uprizorili naši sokolski diletanti, Je kot druga na vrsti Ganglava drama »Sin«, ki bo podana, v režiji br. Rebolja v soboto 1. oktobra m v nedeljo 2. oktobra. Uprizoritev sama zahteva mnogo truda za naš diletantske igralske družine, katere pa upamo, da bodo naši diletanti, ki žrtvujejo vajam večer za večerom prav srečno pr brodili, saj so posamezne vloge v rokah naših najboljših moči. Modema kofuhovina dospela! Pocenil Oglejte si neobvezno! PETER SEMHO, ul. 37. _ Otvoritvi na predstava &6 bliža. Že en tfcfcen in gledališka hram odpre vrata novi sezoni Zato je te dni zadnji čas odločitve za abonma in za lažjo izbiro sedežev kakor pa zadnji dan pred otvoritvijo. — Sedeži aa> afatama so se na izbiro v parterju, ložah, na balkonu in na galeriji. _ Pred*»tojništvo mestne policije v Ma- ritjoru ponovno poziva vse lastnike orožnih listov, ki Se niso pLačali predpisane banovinske takso na orožje za leto 19&S, da to store takoj, najkasneje pa do 1. oktobra 1938, ko poteče refe za plačalo te banovinske takse. Lastnike orožnih listov, ki ne bodo plačali takse do 1. oktobra 1938, bo predstojmstvo najstrožje kaznovalo po določilih toMaJevno upramio kazenskih predpisov. — Sre*kl odbor JNS v Maribora opozarja članstvo na ataSKaassajP mladinske organizacije JNS. M bo drevi ob 20. v spodnji mali dvorani Narodnega doma m poziva članstvo, da se aborovanja ndrteži — Omladina. Jngosicvens«e nnefOnate« stranke za mesto Maribor aUcuJe dr?vi ob 20. v man dvorani Narodnega doma člane*! mitfiiiiisj PeHtguo poročilo bo podal pg/^bđA poslanec g. MBan Mravlje as I^BSarJane. Vafcrjeni vsi som« jeniki naeso-natne mdsn. Za odbor OJN« v Mariboru: žrg^r, podpredsednik. _ — Z romo v stroj je prisei po nesrečnem MflrJJučJn vfij«5ar Matija svajnor te l>ra-gočove pri 9r. Marjeti Pri pripravljali m»sjba ms Je stlskaha stroj odFrgal kana' lec desne roke. Prepelje* so ga v bolnico. — padec m je odtrgalo. V bolnico so pripeljali 251etnega delavca Ivana Mnste-ra iz Počehove, ki Je bil ustažben kot čuvar v Halbestltovem vtooaradn. Pri preizkušnji stare lovske puške se mu je ista sprožila v roki Naboj Je raznesel cev tn Je pri tem amdstal Muster lažje pos%odbe po glavi, dečam mu Je z leve roke odtrgalo palec. Noaw abnega so manabonski rese-vaici prepeljali v betosco, kjer so nm zdravniki nudili prvo pojaoč. — KOpisa ajsiuu je zgorela na J>ivsem Rosenbergovem posestvu v bsflBnf ske cesta Slama Je bafc last Antona IReSertasja tetami na dm samic. S* bi Is i aa kega lesenega slarscneg" odra v Kejžar-Jevi uMci. Dočka so trije odnssff fe romszj-se paskodf^, si jo iialnu-gai nttnflgBB Alo^c Efcart posfcnđBsaf jat) rote m tudi notiiaujt ui sten IS* OMan Je — »Weingartenbesitzerji«. Tukajšnja Delavska politika poroča v Št. 95: »Zakaj je grozdje tako drago?« Maribor leži tako* rekoč v osrčju s trto obraslih goric, ki so zlasti letos neverjetno polne grozdja In vendar je grozdje letos dražje kot je bilo druga leta. Iz vinogradov ga prodajajo lastniki po 4 do 4.50 din. V raznih delikatesnih trgovinah pa stane kar 8 din kg, torej ga prodajajo s 100 odst. pribitkom na nakupno ceno. To je gotovo ne samo pretirano, ampak precej oderuško. Oblast bi morala za grozdje določiti cene, da pre-kupci ne bi mogli po mili volji guliti konzumenta. Sploh je pa tudi cena grozdju pri producentu previsoka. V Dalmaciji in Vojvodini je grozdje že davno po 2 din kg. pri nas pa ga »Weingartenbesitzerji« odprodaja jo po 4 do 4.50 din. Zakaj? Ali ima viničar kaj od tega? Nič! Pač pa ogromno profiti rajo »W«ngartenbesttzerjic ki si na ta način lahko privoščijo mnogo« kaj, kar si navaden smrtnik ne more privoščiti. Vina gotovo ni mogoče tako drago prodajati kot se prodaja grozdje. Davkarija pa ceni odnos vinogradov po pridelku vina m gotovo ne upošteva, kako ogromen je lahko zaslužek pri prodaji grozdja, ki se ne samo dražje prodaja kot vino, ampak odpade tudi vsaka nadaljnja režija, ki je v zvezi s stiskanjem mošta in proceduro, dokler iz mošta postane vino ter vkletenjem vinskega pridelka. Vsi ti razlogi govore za to, da se naj cene grozdju znižajo. Kaj pomaga propaganda. kot je teden grozdja ki ga nameravajo organizirati tudi pri nas, če si pa Širši sloji ne morejo privoščiti sadu, pod katerim se letos, skoro bi človek rekel, lomijo trte.« — Poroke. V Mariboru so se te dni poročili: Anton Sovine kln Justina Pukmeister, Franc Hagendorfer in Marija Adam, Karal Ledinek in Ivana Ajdič, Prane Jugovič in Angela Klobučar, Nemec Ivan, posestnik, m Kovačič Amalija, delavka od Ljutomera: Horvat Anton, kmečki sin. in Rižnar Katarina, želarska hči, od Kapele; Sme Jakob, kovač, m Artnik Marija, tovarniška delavka, od St. Pavla pri Preboldu; Saksida Ivan, predflec, in Hainz Amalija napeljavka. Krčevina 13; Kebemak Anton, šofer in CernaČ Neža. kuharica. Pnečna 3; Preberi Frančišek, mizar, in FiSer Marija, hči posestnika, LoSka 5; Mohorič VTadko, organ is t, in Lamu t Marija, posestnikova hči, iz Zreč; Blechinger Eri h, zasebni uradnik, Slov. Konjice, in LauHČ Jožefina, prodajalka, Pobrežie: Kreslin Tomaž, mesarski pomočnik, in Kosi Matilda, navijalka, oba v Studencih; Pak Jožef, delavec, rn Pnchrneister Rozalija. tovarniška delavka, oba na Pobrežju; čižek Maks. predilec, Jezdarska 8, m Filipič Zofija, tkalka, Studenci; Kopše Franc, precfilec in Viher Jožefa, kuharica, oba na Pobrežju. — Poškodbam je podlegel 3Sletni hlapec Josrp Koder iz mariborskega sreza, ki je pred dnevi padel pod težko naložen voz, ki mu je šel čez noge in je dobil tod i hude notranje poškodbe. Kljub skrbni zdravniški negi je Koder v bolnici umrl. — Zaradi ponarejanja podpisov na meneči je mariborski mali senat obsodil 62-letno zasebnico Alojzijo Plohi iz Maribora na 4 mesece zapora in 31etno izgubo častnih državljanskih pravic, 591etnega železničarja Alojzija Roškarja pa na 8 mesecev zapora ter na triletno izgubo častnih državljanskih pravic, ker je nagovarjal PTohlovo k podpisu menice. — Drevi bodo zagorele na Griču žarnice, ki bodb črpale energijo električne vetemiee. Ta naprava je ameriški izum tn je naš Grič dobil prvo napravo te vrste v Jugoslaviji. K taki hišni električni centran na veter se lahko priključijo tudi druge napeljave: radio, ventilator, stroj za pranje itd. Napravo je montirala ugledna tukajšnja tvrdka Domicelj. — Četo skladišče ukradenih jabolk so odkrila orožniki pri posestnici Anici Lov-renčičevi v Spodnjem Dupleku. Kradla je tročlariska tatinska tolpa, ki je hranila jabolka pri Lovrenčičevi. Pri hišni preiskavi so našli 800 kg jabolk v vrednosti nad 2.000 din. — Mesarski strokovni tečaj. Mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeSe- valnega zavoda priredi strokovni tečaj za mesarske in klobasi carske pomočnike nt mesta in okolice. Prijaviti se je treba v dopoldanskih urah v obrtnozadružnern nad sorstvu na sreskem načelstvu, kjer se dobe tudi nadaljnja pojasnila. Tam se sprejemajo prijave tudi za knjigovodski, mizarski, risarski in računski tečaj. Vzorni soprog Gospodarji viharjev. .____wast Maver jeva v Gosposki in Va v putova na Aleksandrovi. DrnMeesjs afvljenje: Jutri pop. veMk ter lovadni nastop kamniškega Sokola. — dop. v I*arodnefn domu preda— *> L. Issdssl rz LJubljane o Prtčsteat db M. •tev. 214 »SLOVENSKI KARO D«* sobota, 34. septembra 193«. Pohorje granitni otok slovenskega Podravja Iz pripovednega vrelca ..zlate dobe44 starih Pohorcev, ko so jih še strašili H Obmejna ozemlja imajo neko posebno privlačnost za vsak narod neprecenljivo vrednost. Kulturne ploskve so to, kjer 3e ali bi se morale stikati vse niti narodnega hotenja v enotno manifestacijo skupne težnje do življenja in napredka. Na ob-o»:jnih tleh modemih držav prihajajo življenjske sile ljudske tvornosti najbolj do veljave, v neposredni bližini s sosednimi deželami mora vsak narcd tudi na zunaj obeležiti v^Mčino in moć svoje sposobnosti. Vtisi, ki jih prejme p-potnik ob vstopu v državo, občudovanje, ki ga ponese s seboj ob povratku v domovino, prihaja na mejnem ozemlju vse bolj do veljave, in znanje lice zamenjanih pasov je največkrat odlocujcce za sožitje sosednjih narodov de, pograbil kozfe in i-qginil z njim ▼ tolmunu. Ob deroči Oplotnici so knezi Windisch-graetzi postavifi L 1857 trinajst velikih žag, zgradili drčo in lepo vozno cesto, ki je stala nad 50.000 gM- 800 do 1300 drvarjev jg spravljalo les iz mogočnih gozdov v dolino, klavža* nad Lukanjo je ob povodnjih nosila les po vodi dalje. Mi-slinja na zapadnem pobočju Pohorja zbira številne gorske potoke in v strmem padca dere k iztivn. TOD JE BILO PRED STO USTI NE. NAVADNO ŽIVAHNO Vettk. črede govedi so prignali kmetje is; dolin na pašo po gorskih gobcavah, v Starodavno pohorsko žegrtanje pri Sv. Arena (1249 m) Slovensko Podravje, utesnjeno v današnji obseg, od Dravograda do Središča, je odi o že od nekdaj torišče naroetoostnih :renj. Po zemlji, kjer so se udotmili naši javni predniki, je tujec iskal opore za svoje prodiranje na jug in skušal prikazati ta svet kot svojo davno last. Toda zemlja in ljudje v porečju nase Drave «o dajali svoji ckolica preočitno vnanje lice slovenstva, ki ga še tako spretno pero ni meglo zabrisati. Kakor pasooe se črede :>vac raztresene vasice naših Kpfli Slovenskih goric, v trdem boju za vsakdanji kruh preizkušeni slovenski viničarji v Ha-l^zah so bili prav tako z ljubeznijo priklenjeni na svoj svet kakor premožnejši kmetje v poljedelskih naseljih plodnega Dravskega a£ Ptujskega polja. Svojevrstno, lahko rečemo, vprav samoniklo jej pa živel nas človek r \ isokoležeča \ ran jekova kmetija pod Sv. Arehom NAJPOMEMBNEJŠI PRIROONI ENOTI PODRAVJA — NA POHORJU Y ravni črti 50 km daleč «e v4eče rahlo zapi .gnjeni, kosati, še danes temnozele-ni hrbet Pohorja (Pogorja) od Dravograda do Limbusa nad Mariborom. Drava, Mcža. deroča Mislinja, šumeča Dravmja in širno Ptujsko polje so mu meja. katere obseg mri blizu 143-5 km. Na najsir-šf.m mestu, bregu nad Falo in Dravinjsko dolino je pogorje 27 km široko, zaokroženi in obli vrhunci se spenjajo od 360 do 1543 metrov visoko. Prost rame ravnice, >pla-njf« so pod vrhovi razložene soncu, številna sedla in prehodi vežejo ponekod strmi sf verni breg s položnejš&m južnov^hodnian prisojnim pobočjem. Na severu kakor na jugu s? je nasehl naš človek v vaseh, katerih samotne kmetije zde marsikje t& pod vrhovi, ves ta lepi planinski svet pa sežejo premnoge grape, ofe deževju hesto-urnih voda. Izmed pritokov Drave s severnega pobočja Pohorja je pos^ihno znamenita Lot>-nica po svojem >>šumiku«, lepem stepo, ki se razliva z 19 m visoke granitne jkak. s glasnim šumem v dolino. Slovite so bfltan tod ^Jelenova« in -Ravbarska pet« V slednji se skriva pod velikanskimi mi naravna jama, kamor so se zatekli jaški begunci in roparji. Ustno pravi, da je bita zadnja poglavarica sonarjev m ka ženska, po imena F^ete. Ko so nekoe šli roparji plenit v št- T &mm ne, Jn» je za povedala: — Glejte, da se vrnete predjeri bo gen*, lovrenski bik (veliki zvon) zarjui, sicer bo po nas! Pravijo, da se roparji niso Sum«. Številne pritoke izliva v Dravtnjo, ob kateri so naj-rodovitnejsa polja in najlepši travniki s sladko kosenino. Levi pritok Dravinje ima v ovoji strugi pod slapom tri velike vdolbine, tako zvane deže. Domišljija pohorskih kmetov je vedela povedati, da se skriva v dežah povodnji mož. Ko so nekoč metali pastirji kamenje v skalne izdolbine, se je prikazal zelenec in zarohnel nanje: — Kdo meče kamenje v vodo, da je iz-bU mojemu otroku žHco iz rok? Pastirji so bili prestrašeni, izgovarjali so se, da je, pasočd se kozel sprožil grušč. Povodci ji mož je areno pogledal fante, skočil iz vo- številnih drvarskih kočah so živeli pastirji ob koruznih žgancih in mleku. Velike množine lesa so šle leto za letom v doline. Kmetje, so naložili drva na tako zvane >Žlajfe«, jih zapeljali po strmih poteh v doline in nazaj grede prodali zadnji konec žlajfov za >pajkelc« tobaka ali sma-selc« vina. Pohorski drvar .olcar« je preživel večji del leta v planinah in v tej >zia*ti dobi« zaslužil lepe denarce. Padalo je drevje po košatih pobočjih, neštevilne žage so pele ob šumečih potokih. Znamenite pohorske riže so dovajale les k splo-visčem in ko še ni bilo koroške zelenice, je 700 do 800 pohorskih šajk ali plitk, pa 1100 do 12O0 splavov lesa plulo po Dravi nizdol. Kakor dimnikarji črni vozniki so pokali z bičem ob svojih kripah z ogljem, s katerimi so zalagali plavže in velike fužine na podnožju pogorja. Cela vrsta steklarn je dajala zaslužka Pohorcem. Poleg gozdarstva js nudilo Pohorcem že od nekdaj kruh delo po kamnolomih. ŽE STARI RIMLJANI SO POZNALI SLOVITI POHORSKI GRANIT Iz pohorskega zrn jaka so postavili mnoge svoje spomenike in stavbe, v Vitanju, Konjicah, Slov. Bistrici, Hočah, Rušah in Slovenj grade u so imeli Rimljani naselbine, ostanki njihovih spomenikov in vil so se našli celo visoko pod vrhovi, kjer so najbrž nadzirali delo po kairroolomih in letovali Kako je poznal Pohorec od nekdaj svojo zemljo, priča zgodbica o nastanku Slovenske Kalvarije pri Mariboru. Ljudje so vedeti, da so mnogi vrhovi Pohorja iz granita, prijazni griček s cerkvico Matere Božje ob Dravi je prav tako iz granita. Pripovedka pravi, kako so v starih časih živeli bogati Mariborčani razkošno in razuzdano. Da bi mesto kaznoval, ga je Stvarnik prepustil hudiču. Vrag se je naglo podvizal iz pekla, ee pognal na Pohorje m mu odkril cel vršac Med bfiskom in gromom je vrag v strašni temni noči zadel granitni vrh na pleča in drset proti Maribora, da bi še pred potaočju dospel rja in vrgel kamen nsajs Banata v Dravo. Voda bi se tako zajezila in zalila mesto, neštevilno dud bi pograhC s seboj v pekeL Vrag je prisopihal v dolino, pojemala mu če sapa in se je moral odpočiti. Ko je odložil mogočno skalo, je pristopila k njemu svetlobela žena veličastne postave in ga pobarala, kaj nosi, kam je namenjen. Vrag se je prestrašil — spoznal je Mater Božjo. V mestnem zvoniku je udarila ura polnoči — hudičev trenutek je bil zamujen. Grdo je zaklel, se pobral v pekel — odlomi je ni kos, vrh Pohorja, je obležal sredi polja. Glas o rešiteljici Mariji se je naglo raznesel po Mariboru. Hvaležnega srca so prebivalci na skali — sedanji Slovenski Kalvariji postavili Materi Božji cerkvico, v globoki rupi vek Pohorja, kjer je hudič odtrgal vršac, pa lezi še danes skrivnostno Crno ali sentlovrensko jezero. Plitva jezera vrh Pohorja so nastala na uleknjenih tleh, kjer voda ni nafla v neoro pustnih tleh odtoka. Na dnu se je nabrala, šota in ker je črna, se vidijo ljudem jezerca zelo globoka. ljudski glas ve povedati, kako sta v Cuuein jezeru na Planinki utonila dva vola v telegah. O vonh ni bilo ne duha ne sluha, jarm je pa prišel de« nekaj časa v Bučarjevem studencu ob gornji Dravinji na dan. Pripovedka pravi, da biva v jezerih povodnji mož. če vržeš kamen v vodo, naredi zelenec burjo. Ako po jezerih poka. je drugi dan gotovo dež. Pravijo, da je bilo Ribniško jezero prej na vrhu gore Sv. Urše. Ko so postavili zgoraj cerkev, je zvon pregnal jezer-nika, ki je zavlekel jezero na Veliko Kopo. Ker je segel gtes zvona tudi sem, je vodomec zagrabil drugič jezero ter ga potegnil tja, kjer je še danes. O NASTANKU SKRIVNOSTNEGA ČRNEGA JEZERA NA PLANINKI Je ostala Pohorcem naslednja pripovedka iz. davnih dni: ■ Sredi temnih gezdov na Planinki je ime. la bogata vdova. Jera Hudsvotaa svoj grad. Vse naokrog je bilo v cvetju in zelenju, na veliko radost zale hčerke, prelepe Rozalke. V ubožni hišici nedaleč proč je bivala siromašna mati s hč rko Milico in sinom Ivanom. Ko je prišel Turek v deželo, se je moral Ivan posloviti od doma in Rozalke, s katero se je prod volji bogate Jere rad sestajal. Po junaških bojih s Turki se je Ivan vračal na Pohorje. Pred domom ošabne Jere je slišal, kako se vdova huduje na tujca v z: leni obleki, z debelo glavo, klobukom s širokimi krajci, zelenih las, razmršene brade in groznega pogleda. Bil je pevodnji mož. ki je prosil vdov? košček kruha Jera ga je nagnala, češ. da raje da kruh žabam kakor beračem. Tujec — povodnji mož je odšel, prisegel na je maščevanje. Na poti proti koči j^ ustavil Ivana in mu dejal, če hoče kaj zaslržiti, naj pride na praznik Marije z voli k jezeru ob viru Mislinje. — Imam zate vožnjo, ki bo v^em beračem pomagala! je še pristavil in izginil. Doma je naš 1 Ivan na smrt bolno mater. Po nekaj dn?vih je zbolel še sam, svetel žarek je bil. ko ga je dvakrat skrivaj obiskala Rozalka. Na rojstni dan Matere Božje se je spomnil dane obljube, čeprav še bolan je šel z voli k jezeru. Tam ga jg čakal zelenec, zbil iz hlodov voz, naložil nanj kotel in velel pognati v hrib. Le s težavo je šlo dalje, povodnji mož se je sam uprl v vozilo. Tik pod vrhom so voli omasrali. zelenec if» kričal. Ivan je (jezerce pri Sv, Treh kraljih aajBsM vosa za noge, pa so ob ti ostali v nofcarL — Nac ne de, le shrani jm doma pod >brid&x> nnUoc, to bodo prav prisTl! je dejal tooansstaSSi Dosegla sta vili in Ivan Je odBel k doma ne da bi se smel 5 zemljo, ploha noč, gnom je stresal pioho je udarjala ob štreno, so je Ivan preplašen prispel v kočo. Skoro so v ognjenem žaru zabtesteh pogurekk je domačija bogate Jere. je tavaBsce na Planinki, na nje. se je pojavflo dno jezero s to-flktmt zatoki, kolikor oken je imeio stano-vdove. Maščevalni zelenec je ugra-Jero, Mapi \ so se z Rozaiko za-Mdfc na Ivanov dom. Ko je nova krušna RozaZfce hotela vreči volovske roge ogenj, so se usufi iz njih svetli cekini, i družina si je postavila nov dom v dofinti, Ivan in RoaaBca sta se vzela zagospodarite, srečno, črno jezero na se še vedno bJeML, mrzlo je in t njem ne plava ne riba, pri o$om ne poje ptica. V samotni vodi biva povodnji mož, prikupiš se mu, če vržeš vanj kos kruha, gorje pa. če mu Skališ vodo. Maščuje se in ti posije strelo, povo- denj hi točo ... Da bi Dravo čkn više k Dravogradu vtrjosubih za splave, so že 1. 1818 izstrelili In iztrebili na najnevarnejših m sta nad 15400 kubičnih metrov kamenja. Pod pohorskim vznožjem je bilo v Dravi več naafntn, ufitvih otočičev. ki jih je reka <:b vzaki povodnji preplavila. Edini Felberjev otok pod Kamnino v izmeri li ha je ostal ljudska domišljija je ZGODBICO O FELBEKJEVEM, DANAŠNJEM MARIBORSKEM OTOKU kjer slovi sedaj lepo kopališče obdravske prestolnice: Na otoku je bHo nekdaj sfhio mnogo kač, ki so imele svojo kraljteo. Kraljičina kronica se je svet&a v prekrasnih dragih kamnih. Lepa hčerka Cmfauakega grašča-ka bi rada imela kronico zase ta ko jo je nekoč poprosil mlad vitez srn roko, mu je krasotica dejala: ___ — Tvoja bosa, če si dosti pogumen, da vzame« kači, kraljkd na Ferberjevem otoku, dragoceno kronico in jo piiiniSLl meni. Pogumni vitez je takoj opasal meč In odrinil k Dravi. Srečno je preplaval čo vodo in &m sončni trati je našel krajl-co — kačo, ki je spala. Kronica je ležala poleg nje. Vitez je vzel meč, ga zavihtel in odsekal kači glavo. Vzel je krono in hitel z njo k bregu. Toda — o groza! Na pohreaju ga je čakalo vse živo kač, ki so ssszais proti njemu dolge vratove ter glasno sikale. Da bi jim u tekel, je vitez skočil v Dravo in hotel splavati na drugo stran. Toda kače so ga dohitele, se mu ovile okrog telesa ki ga potegnile na dno, kjer je utonil, v skajhjsMssss gradu je zavladala velika žalost, ko so zvedeti o tragični usodi mladega viteza ... Zeleno Pohorje je buo v preteklosti večkrat NENAVADNIH UJM IN VREMENSKIH POJAVOV Siloviti vrtinci so v L 1303 do 1307 Da~ pravia po pogorju neizmerno škode. L. 13X5 se je večkrat utrgal oblak, naslednja leto so strašne povodnji razdejale obdelane doline v podnožju. Pomladi 1333. je nastopil tak mraz, da je več živine in nekaj ljudi zmrznilo. L 1342 je snežflo do srede maja, poleti so Se vrstile povodnji in orkani. L. 1347 ni dozorelo zaradi mrz-nega poletja ne grozdje ne sadje, izredno slabe letine so sledile v L 1385. 1560, 1764. 1746, 1706 in 1781. L. 1740 je ležal se ves maj sneg na Pohorju, Id se drugače že zgodaj iznebi bele kape. Vode so bile pod ledom, od 9. oktobra do pomladi se zemlja ni o tajala, trgatve sploh ni bilo. Leta 1791 je bilo pomladi tako mrzlo, da so 7. maja kurili po hišah. L. 1802 je 16. junija zbila toča v okolici Maribora in Ruš vse do zadnje bilke h tlem. Dno 15. julija 1803 je Drava, narasla kakor še nikdar prej. Trikrat spet je pustošila toča 1." 1845 po Mariboru, 26. junija 1900 se je pa utrgal nad Vitanjem oblak in strašna po vodenj Hudinje in Jesenice je povzročila številne usade, razdrla mostove, mline in žage ter odnesla velike množine lesa. Pred sto leti so strašili po Pohorju še volkovi, medvedje in druge zveri, ki so danes že izginite. Stari Pohoroi so vedeli marsikaj povedati O DOŽIVETJI HZ MEDVEDOM KOSMATINCEM Kocasti mrmrač je zahajal poleti na njive smukat oves, ubijal je pa tudi živino. Prisedsi na ovseno njivo s^ je medved vse-del, smukal zrnje s klasja in drsal po zadnjici nizdol. Ko je prišel do kraja, se je skobacal znova na vrh ter ponavljal to in tlačil žito toliko časa, da se je nasitil. Prebrisan pohorski kmet je nekoč skril na kraj strme njive dvokolico, jo prekril s slamo in narahlo privezal h koriču. Kosmatinec je prišel, zlezel nič hudega sluteč na voziček, vez se je utrgala in medved ie zdrvel na dvetkotioi v globok prepad. Pohorski lovec je bil nekoč priča, kako sta se dajala medved in mrjasec. Ne-resec je bil zarit v blato in listje ter se z r pom otepal muh. Pri tacal je medved in ščegetal mrjasca Vselej kadar se je prašič pognal jezen za njim, se je medved umaknil na deb=k> bukev. Pri tem je sto- • pical po suhih gobah na deblu kakor po | Knjiga vsebuje: L GRAFOLOOIJO, 2. PSIHOLOGIJO, 3. mPNOnZEM, 4. HIROMANTlrlO, 5. FBENOLOOUO, 6. ASTROLOGIJO. 7. ŠPIRITIZEM, 8. SANJE, 9. 200 FOTOGRAFIJ. Knjiga je tiskana v hrvatskem jeziku. Knjiga se pošlje takoj! Cena 30.— din. Denar naj se pošlje na ček. ruč. 17.455 KAR M AH u PRAVA ŽALEC stopnicah. Ko se je to večkrat primerilo, je lovec skrivaj podrezal gobe na deblu in medved je, bežeč spet pred nerescr>m. telebnil na tla. Divjd prašič ga je o bdela-val s čekani. Medved jo je strašno skupil. Taksno jte bilo Pohorje v preteklosti. Slej ko prej Hva na njem zdrav, nadvs% posten slovenski rod, ki je kljub nezaupljivosti do dolincev vendarle gostoljuben. Tujski promet se je na pohorskih si menih zadnje čase tudi pozimi zelo razvil, stari ljudje se pa z grenkobo v srcu spominjajo časov, ko je bilo prilik za zaslužek krog in krog pogorja še vse več ka, kor danes. Pohorec le nerad zapusti rodni svet, kako težak je njegov kruh, pričajo mezdna gibanja, minitih dni v velikih kamnolomih pri Ribnici na Pohorju. Ostali so pa Pohorju se ameuau zvesti tem-nozeteni gozdovi, ki človeku, naj se bl:ža pogorju odkoder koti, tako prijazno božajo oko. V njihovi senci, v umnejšem sadjarstvu, vioogradnistvu, poljedelstvu in živinoreji, v neposredni industrijski okolici bodo mlajši pohorski rodovi učakali s., iep-še čase, čeprav bodo izmed mnogih starih navad izginile terioe iz pohorske vasi, zašli zadnji kolovrati med ropotijo v podstrešja. Ljudje na zatožni klopi Pričam se ne sme očitati, da lažefo — Mladoletniki, ki Ljubljana, 24. septembra V sobi st. 28. okrajnega sodišča, ki £ pravijo >spetircimer<, ee. vrste razprave kakor na tekočem traku. Pred vrati te sobe v pritličju sodne palače je včasih naravnost gneča. Priče in obtoženci z zago-varniki se živahno pomenkujejo in tudi razburjajo. Razburjanje pa doseže vrhunec v tej mak raspravni dvoranici, kadar pridejo na vrsto priče. Razumljivo, saj je od prič vse odvisno. Prav za prav vse ni odvisno od prič, čeprav je večina obtožencev takega- mnenja. Priči sodnik verjame adi pa ne verjame. Nikjer ni zapisano, da je obtoženec že resen, če ima ?■ dobre« priče. Priča se lahko moti in v naj-botjftem primeru subjektivno po resnici priča. Sodnik odloči na podlagi zasašanja vseh prič in na podlagi zagovora ter spisov, na kateri strani je pravica. Vse je torej odvisno od sodnika. Odmeve prepirov med pričami v špetir-cimru včasih slišimo celo v sobi št. 79, kjer so razprave okrožnega sodišča. Pa ne da bi mislil kdo, da se vpitje in prerekanje sEsi dejansko iz prvega v drugo nadstropje. Odmevi, ki jih imamo v mi-shn, so tožbe zaradi raeafcaljenja Časti. Obtoženci nimajo vsi dobrih živcev. Ko ta ah' ona priča izpoveduje kaj neugodnega, se nekateri žeto razburjajo in glasno protestirajo. Sodnik jih opomni na red, potem jim zagrozi z dSngjpllPSJno kaosu jo in to navadno pomaga. Vsi razburtjrveži seveda ne vedo, da se ne sme priči očitati, da laže. Lahko ae reče, da priča ne govori prarv, da je bilo drugače, da se priča moti, da ni resnica, kar govori. Očitek, da priča laže, je pa že prestopek zoper čast. Ako bi vse priče, ki jim oMonenci vpričo sodnika očkajo, da lažejo, vložile tožbe, bi se dtek> v pisarnah okrajnega in okrožnega sodišča povečalo najmanj za 50 odstotkov. Zgodi se pa toda, da priča takoj zahteva peotokoaraaje žaljivke in tako se je zgodilo s šoferjem Antonom J. J. se je moral zagovarjsti na okrožnem sudBčn zaradi prestopka zoper čast, ki ga je zagrešil na ofcra^Moi sodišču. Obtožnica ga je dottfla, da je 10. maja pri raspravi, v kateri sta se toteiOa neki Avbetj in neki GMs£, nahrulil Lokko Jelovčovo, ki je pod prisego pričala, z besedami: Ne-ah* si upate lagati tukaj, ko ste Je glede to utegne ter Je pričo nekaj nerea- price, njeni časti in ugledu so bili na i iUh■> ii«itffc ■ da Je isrekei žaljsee besede, razburjen je bil, a je obžaloval svoje dejanje, zato so mu odmerili najnižjo kasen 10 dni ga aapora ki 60 dsn denarne kaani. POGLAVJE O ICLAlKlUrTNIKlH Čedalje več je klopi. Večina ae jfe ss&n—rja zaradi tatvin. Razcapani in Mni iiisartnlnjiiilii proa. jačrjD po Mask In na skrivaj tom po vseh ztočtoci jih krnaki dobe v svoje kremplje. Mnoge zapelje prihka. V Ljubljani je precej prekupčevalcev s starim železom, mlada, izgubljenci začno z nabiranj- m stare, ga železa ter končajo s tatvino starega železa, Zanimivo je, da je večina mladoletnikov, ki so bik v zadnjem času obsojeni pred okrožnim sodidčem, kradla železo. V spomkfu nam je se cela tolpa mladih fantov in deklet, ki je bila dobro organa zirana in je kradla celo krste na pokopališču. Značilna je bila izpoved nekega mladoletnika, ki ga je sodnik vprašal, zakaj je pobegnil od mojstra in začel krasti- Fant je izjavil, da ga je mojster pretepa* in da je moral pozno v noč Čistiti parkete. Ta fant je tudi kradel staro želeno z dvorišča neke tovarne. Priznal je vse in se je kesal in svojo obupano mater prosil za odpuščanje. Mati in san sta se jokala. Fantu so prisodil 3 mesece strogega zapora, dre terti pa bo pod zaščitnim nadBorom svoje matere. Pri prvem deHktu, ki ga bo storil, bo sodssče hnek> besedo i« teamts. oddalo v savod za pobojjsajwanj» družbo l uttco, nekateri zaidejo v letih, ko se vzbudi v Potrebna javna dela t Radečah Radeče 22. septemora Bliža se nam zopet jesen, z ajo wwl pa dtež'vno vreme, ki napravija eanvo vsako leto večje asi manjše poplave, pri čemer se odlikuje zlasti potok Sopoha, ki te^ če skos& mesto. Regulacija st.. vodno ai gotova. Regrutirali so potok pred leti v dolnjem in srednjem toku. ni pa reguliran neposredno pred tetivom, kar povzroča poplavo. Nujno potrebno bi bOa, da ae potok zregrohra pred UJksosa tako, da bt tekel neposredno pred ftftraii mm:t>j časa sporedno s Savo Le tako se borno obvarovali skorje, ki jo puvaočufr pogoste poprajve v Radečah. Nadalje bo tretia zgn& dtti tudi nov most čez Sopotto in to na glavni cesti Sedanji je že precej slalb, zato ga bo treba obnoviti. Tudi želvsni most čea flseo v Radečah je nujno potreben popravila. Ponekod so htodi, poiotari na tleh mosta, že zelo obrabljeni ter imajo mestoma gkftjoke udrtine tako, da je vožnja s kolesi, vozovi a£ avtomobili neto neprijatna. Tttnnfi je obrabljena leva stran mostu, ki petje m Radeč prati 9v. Petru Cesto ođ mosta, U drži čez Savo, bi bilo nujno treba raaasiriti vsaj v .širini, kakor je grajana nova SMghoeva gostilna. Preložiti bi brilo hodi glavno cesto, ki pelje skc»a mesto. Govorilo se je, da so pripravljeni načrti, po katerih bi vodHa ta cesta tflc ob Saši ter bi >rens*a« mestni ovinek. V tate ■laammrS aCvO« pri Vrbovim, odi centa kakih 50 m visoko nad ja ta brez nu>no potrebne ograje, kjer ae kaj kar nfleakor obla. odk>čXrjočth da H deli, kar bodo poauravfll zlasti kmetovalci, ki letošnja je- m ti 11111 i r i « NAROD«, sobota, 34. septembra 1838. EUROPA" KRHNJ Hotel t. reda. — Vettkooiesten komfort — Sottdfce __potniki imajo Oaiscrte njegova ELEGHIITI10 KHUHRnO DNEVNE VESTI — Naše naročnike is ven L.j obijane zar jamo, da bomo mora i i žal vsem, ki nam dolgujejo uu ročni no za tri ali več meeecev. 1. oktobra list ustaviti. Če nam dotlej ne plačajo zaostale naročnine. Zato jih prosimo, da poravnajo svoje zaostanke. * — Odlikovanje. Odlikovani so bili z redom sv. Save III. stopnje načelnik občega oddelka banske uprave v Ljubljani, dr. Mirko Pfeifer, načelnik upravnega oddelka dr. Josip Hubad in župnik Franc Trajber v Šmiklavžu pri Slovenj gradcu, z redom sv. Save IV. stopnje Ivan Gračner, bivši banski svetnik in upravnik zdravilišča v Rogaški Slatini, Josip Bartd, veleposestnik pri Sv. Janžu blizu Dravograda, Niko Šadnikar, veterinarski inspektor v pokoju v Kamniku in Ivan Zabret, župan v Predosljah; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Anton Bevec, trgovec v Št. Vidu pri Ljubljani, z redom sv. Save V. stopnje Anton Zabukovšek, Anton Pavlo" vič, Fran Prešern, Vido Bevc in Jože Šenčur, policijski nadstr-ažniki v Ljubljani in Anton Auman, bivši trgovski pomočnik v Krškem, z zlato kolajno za državljanske zasluge Leopold Drechsler, mojster v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. Valentin Lužanc, Gregor Pokec in Ivan Benedik, kovači v tovarni kos in srpov pri Sv. Lovrencu. Jernej Semič, Anton Legiša. Lojze Golja, Martin Dolinar, Jožef Stare. Pavel Kavšek, Ivan Rebek in Anton Vončina, policijski nadstražniki v Ljubljani. Tomaž Kalan, voznik in Fran Zorman. delavec v tovarni Indus v Ljubljani, s srebrno kolajno za državljanske zasluge pa Karel Jeseničnik, policijski stražnik v Ljubljani. — Obrtniki, nameščenci, trgovci! Izpopolnite svoje strokovno znanje v večernem trgovsko-pisarniškem tečaju. Ustne ali pismene informacije dobite na Chri-stofovem trgovskem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 48-43. Čitajte današnjo objavo ravnateljstva! ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SlSiil, TELEFON 41-79 6 p i j o n a ž n i velefilm Mdlle Docienr V glavni vlogi Dlta Parfo. Predvajamo: v soboto ob %9. uri, v nedeljo ob 3., 5., 7., In 9. uri in v ponedeljek ob uri. V dopolnilo: Paramountov zvočni tednik. SOKOLI! Posečajte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: V kraljestvu valčka Din TS.— plačate za Putnikov izlet v Trst dne 16. oktobra 1938. — Kabel Beograd—Maribor, Nedavno so listi poročali, da je ustanovljena posebna komisija, ki naj bi proučila vprašanje, ali ti mogla Jomača tovarna položiti kabel na progi iienzrari—Maribor — državna meja. Komisija je končaJa cšvoje delo iai predložila na merodajnem mestu poreklo. Komisija baje predloga, naj se vpra.sanje tele-foiirikejvi kabla Beograd—Maribor izloči iz vprašanja zgraditve domara tvornice kablov Komisija namreč eoiatra. da hi domača tvor riioa ne biLa kos tej nalogi. Vprašanje telefonskega kabla Beograd—Maribor 9e bo ponovno obravnavalo. — Železniškim vpokojencem in vdovam v vednost. V prvi polovici oktobra morajo vsi oni vpokojenci, ki prejemajo svoje pokojnine od finančne direkcije, predložiti pravilno izpolnjene prijave za do-klade kakor vsako leto. Prijave je treba poslati točno od 1. do 15. oktobra, ker prej ali pozneje vložene prijave ne veljajo. Prijavni obrazci se dobe po nekaterih trafikah. Oni upokojenci, ki prejemajo svoje pokojnine od železniške direkcije, bodo pravočasno obveščeni, kdaj bo treba prijave predložiti. — Kdor išče primerne pisarniške službe in želi izboljšati svoj položaj ali pa hoče izpopolniti svoje strokovno pisarniško matije in prakso, naj obiskuje večerni trgovski tečaj na drž. prlzh. trgovskem učilišču »Christofov učni ra vod«, Ljubljana, Domobranska 15. Informacije daje vodstvo osebno ali pismeno. Telefon 49-43 Čitajte današnji razglas ravnateljstva. — Podaljšanje roka za prijave za obrtno razstavo v Beogradu in poklonitev na Oplencu. Število prijav za obisk i. drž. obrtne razstave v Beogradu in poklonitev na Oplencu se z dneva v dan veča. Ker je zanimanje splošno, smo rok za prijavljanje podaljšali do 28. t. m. Da se Olajša plačilna možnost, je vodstvo izleta sklenilo, da se istočasno s prijavo pošlje lahko le polovični obrok, drugi obrak pa mora biti plačan najkasneje do 5. oktobra. Pohitite s prijavami! Na deželi se zglasite pri krajevnih društvih! Ce Se nimate prospekta, nam nemudno sporočite z dopisnico! Vse informacije daje Zveza obrtnih društev, Ljubljana, Sv. Petra 4. Kličite telefon 35-23! * Planinske postojanke SPD so še oskrbovane. V nedeljo bodo vse planinske kože SPI) nudile potrebno zavetišče turistom, ka si izberejo najlepše jesenske dneve za planinske ture. V TVlglflvrforfn pogorju bodo zaprte od ponedeljka 2G. t m. dalje Staničeva koča. Aleksandrov dom in Vodnikova koča. do 4. oktot«ra bo oskrbovan Triglavski dom na Kredarici in koča pri Triglavskih jezerih, 10. oktobra pa se zapre Aljažev dom. K a Črni Prsti bo Orožno-va. koča oskrl>ovana do 4. oktobra. Erjavčeva koča na VrŠičli tudi do 4. oktobra, v tem predelu pa bo stalno oskrbovan Dom na Komni. ki ima tudi v jesenski naravi svoje posebne fcare. Roblekov doni ha Begun r žčici bo do nadaljnjega oskrbovan ob sobotah in nedeljah, ako bo lepo vreme. V Kamniških planinah so tudi vse postojanke oskrbovane še to nedeljo. Od ponedeljka dalje bo zaprta Češka koča, zasilno oskrbovala ob nedeljah pa Cojzova koča in koča na Joimaiiov^h vratih, stadno pa so oskrbovani Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu in koča na Veliki Planini. Planinci hftite v sedanjem solnčnem jesenskem vremenu v planine, k-to-razsfcave* ki bo veetovala planinske slike ie. v$e Jugoslavije. V neAe>\}o.. 2- oktobra okrog lo. ure bo skupni izlet planih- liera Velikega * tihotapske g-a filma rlavni vlogi Peter Lorre kot neriadkrtljivi aetektiž. Oćttičeh film polti dramatičnih ►odkov In Pustolovnih zapleti jalev^— predstave daftes Op tt.. 19.15 in Si.lo" url! *ft KI>0 SLOGA, Tel. ttMMMMHfcMMMB Ur, MOTO - RUMENA MASKA cev w Opleaac in to z avtobusi iz H. • da. Planinoi. ki ae lanimajo za izM. < kongresa Zveze dobijo vse pod rob:: a-torcaacije v društveni pisarni SPD v Ljubljani, na Aleksandrovi cesti in pri vseh po-družnieah SPD. — Gradnja celecniške proge št. Jaoi— Sevnica se bliža keaen. Železniška proga, ki se gfcadi od TržVšča do Sevnice že nekaj let, se bliza svoji dograditvi. Proga |je izpeljana do Save v Šoštanju. Po novo zgrajeni železnici že vozi tovorni vkdc, ki prevaža gradbeni material iz Tržiča proti Boston j u oziroma obratno. Vozi i normalno hitrostjo in je s tem se tudtf preizkušena novozgrajena proga. Pri delu pa je še vedno zaposlenih okoli 350 defavosv. Čez Savo grade nov thost s tremi vettkirm oboki, od katerih sta dva že gotova, tretji pa je še v dera. Tvrdka. ki je prevzela gradnjo tega mostu, zaposluje tudi preceij delavcev. Od mostu do postaje v Sevnici se bo tudi v najkrajšem oasu pričelo z gTadnjo žel. pro ge. Ker ta razdalja ni baš velnoa, bo dograditev te proge končana tud!i v najjkrajšem času. Med postajo in Savo so dogradili novo moderno kurilnico, kamor ćo tudi že napeljane tračnice. Predvideva se. da bo proga St. Janž—Sevnica končana v dobrih dveh mesecih in da se bomo že letos vozili po te i prosri skozi Tržišče v Novo mesto. Putnikove biljetame sprejemajo prijave za izlet s posebnim vlakom v Trst dne 16. okt. t.1. — Nas »zvoz lesa. Po uradnih podatkih smo izvozili v avgustu 95.778 ton lesa v vrednosti 90.8 milijonov din, lani v avgustu pa 81.500 ton v vrednosti 83.1 milijona dan. Tako je bil letos v avgustu izvoz našega lesa več}i za 14.200 ton ali 17.4% po količini in za 7.7 milijonov din aH 8.3% po vrednosti. V prvih osmih mesecih tekočega leta smo izvozili 639.042 ton lesa v vrednosti 567.9 milijonov, lani v istem času pa 798.786 ton v vrednosti 750.1 milj. Letos j« fc*il torej naš izoz lesa manjši za 159.744 ton po koldčmi in za 182.2 mfliiona din po vrednosti. Najboljši kupec našega lesa je bila letos Italija, za njo pa prideta na vrsto Nemčija in Anglija. — Hrvatski planinci na Mrelje! in Sveti planini. Hrvatsko planinsko društvo Sljeme priredi jutri za svoje člane skupen izlet na Mrzlico in Steo planino. Udeleženi izleta se odpeljejo s prvim jutranjim vlakom do Trbovelj. — Novi tovorni Hsti. Uprava državnih monopolov, oddelek za prodajo v Beogradu razglaša,, da prjdojo s 1. oktobrom t. 1. v promet novi tovorni mednarodni navadni in brzo vozni listi po 2.50, 20.50 in 25.50 din, ki se morajo uporabljati od tega dne. Prejšnja mednarodne navadne in braovozne tovorne liste zamenja tukajšnja uprava po t. oktobru t. 1. Rok zamenjave bo trajal 90 dnii t. i. do 29. decembra t. 1. — Balkanski kongres specialistov za bolezni nosu. grla in ušes. V Atenah je bil v četrtek zaključen haJikanski kongres oro-rinolaringologov. Na kongresu je bilo pre-čitanih 45 referentov, med njimi tudi referat našega zdravnika dr. G hišica. Kongresu je prisostvovalo nad 200 zdravnikov balkanskih držav. — Din 78 plačate za enodnevni izlet v Trst dne 16. oktobra. 1938. — Potajtc š Patttikotiiti dobro priprav-ljetiim izletom v Trst. — Sani o din 7B, brez vsakega doplačila plačate pri Putniku «a izlet v Trst dne 16. oktotra itfeS. — Palafia in Kukuijevič odpotujeta v Brazilijo. V Splitu ee je mudil v četrtek naš prvak v tenisu Josip Palada, ki se je odpeljal pdndft s parnlkom ^eptunda« v Santos v Srazilijo, kamor prispe 7. oktobra. Tam se sestane s fcukuileVicefti, s katerim odide na turnejo po Brazafcji. — Plačevanje flavkot P» tokovnih Nakaznicah. De bi se otajšak) delo t leterja-vemjem davkov in da bd ne bik) treba davkoplačevalcem izgubljali časa, je po posrečenih poskusih uvedena po vse«j državi nova praksa plačevanja davkov in drugih terjatev po čekovnih naičaznaeah pri Poštni hranilnici. O tem so finančne dmefccije obvestile podrejene davčne uprave in jam dale potrebna navodila. , — 4.000.000 hI vina bomo pridelali letos. PStiančno ministrstvo je s posebno uredbo dovolito uporabo trošarine prostega sladkorja za slajenje mošta. To je pa Zlasti za male Vmogradnike zelo Zamudno in drado delo. Zato se ie orgaihižacd.)a dalmatinskih virK>gradnikov obrnila nft ministrstvo ž brzojavno prošnjo, narj bi finalne dtrokcijpe dovoljevale nakiip trošarine prostega sladkorja ne pa ministrstvo. V prošnji je rečeno da to znašal letošnji pridelek viha v naši državi okrog 4,000.000 hI, torej mnogo ve? nego ga popijemo doma. Zaradi lepega vremena bo vsaj v Daknaoffc vino tuda dobro in mošta ne bo treba kdo ve kdj sladiln. — Razpisana si ni ha banovinskega cestarja. Razpisano je služl>eno mesto bano-vinskega cesta nha in sicer za progo od km aOO do km 7535 banovmake ceste II. reda št. 260 Borel—Sv. Florijan. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 15. oktobra pri okrajnem cestJBem odboru v Ptuju. _ Obvestilo. Dovoljujem eft sporočati vsem, ki imao svojce pokopane v Julijski krajini (Italija), da pr^ravljamo za dan mrtvth v dneh od 29. oktobra d>> 1. novembra izlete v Trst. Gorico, Vipavo in Idrijo, tozadeviie •nfermacije boste prejeli od lfo. oktobra na,jrej v vseh bUjetarnah PuinUca. Zveza za tujski promet za Slovenijo, Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo doloma oblačno, sicer pa lepo fln zmerno toplo vreme. Včeraj je ne&olifloo deževak) ▼ Sarajevu. Najvišjh ted^MraAnra je znašala v SpHfu in i>uf*rovnScu 28, v Beograd« 24 na Rabu 23, v Zagrebu 22, v Ljubljani 21.2. v Mariboru 20.2, na Vfeu 20, v Sarajevu 17. Davi je kazal barometer v LJubljani 767.4. tem^rntnra je znaBala 1Q.*L — Samomor slovenske W«»kinle t **-•frebn. Včeraj ajntraj se !e žasbmpila v 2a-^rdt?o s plrhoni stu2Hn>a AmalDa Krenov-lelc, doma iz Itrfflc^pa. Ujena gonpo)Jn4h na potovanja in Am&tfja ie hnla sama doma zato je pri samomoru nihče trn. oviral. V kuhinjo je prthesta šop Sisopii^toff! papirja jn blittfeiee, potom % pa SIJAJNA KOMEDIJA, POLNA DUHOVITEGA HUMORJA kino Union — tel. 22-21 Aity Ottđra in Paul Hdrblger Danes ob 16., 19.15 hi 21.15 urL w dunoviti komediji 'tgulg VESELA ZAPELJIVKA pria vrata in okna ter odprta pimovod. Tako je bila pripravljena na smrt. Zjutraj so sosedje iz mansardnega stanovanja opazili Amalijo kako teži iztegnjena v kuhinji na tleh. Obvestili so stanovalce sosedne hdse, ki 90 pa poklicali policijo. Prišla je komisija, ki je pa mogla ugotovita le smrt. Kaj 3e pccrnalo Krenovskovo v obup na znano. Xe v marcu se je hotela v istem ataoovanju zaetrapjt( s plinom, pa so ji to preprečili. — Tujo ženo Je ugrabil. Bosanec Smail rbrahimović je bfl pri vojakih. Ta čas je bila pa ugrabljena njegova žena Kevra. Žena ni hotela ostati =aima na grunhi m je odšla k svojihn etoi^etn v vas Ivančic. V tej vasi pa je bjl zaljubljen v njo C*amjl Feričše ko je bila defcte. tte] ko d«e odšel njen mož k vojakom, je *ant smatral, da je to usodna prilik«, da pride do ljubljene žene. Zvečer je prišel v Mšo njenih staršev in ker je bila sama doma, jo je krat-komalo ugrabil in odnesel domov. Čim je njena mati to zvedela, tfe odšla aa njo .n ostal v FericeVi hiši. da 14 hčerka tte bila sama z zaljubljenim fantom. — Dve smrtni nesreči. V Brezi se Je pripetila včeraj zjutraj smrtna nesreča. V bližmi Breze krntijo kmetje apnenec. Vcr-rai žiutrai sta delala Ragib in S^lim Her-ce. Naenkrat se » odtrgala velika plast zemlje in kamenja ter ju zasula pod sobO'. Prihiteli so drugi kmetje, da bi ju rešili, toda odfkopali s» ju šele Čez 20 minut. Šalim ie b'l že mrtev. Ragib pa le lahko no-školovan. Drug.i smrtna nesreča se je PTX~ petiila v četrtek zvečer v Vinkoveih. kjer je padel 70-letni mesar Vilim Hes tako nesrečno s kolesa, da si je prelomil hrbtenico in je bjl takoj mrtev. Iz Lfnblfane —lj Vse kar je prav. Na našo včerajšnjo notico pod tem naslovom nam pošilja Tou-rex-Slovenija naslednje pojaanik). Da ne bo kdo krivo razumel alj celo mislil, da srna nalašč izbrali 9. oktober za izlet v Trst, moramo javnosti poja^niHi. da smo pos»krbe-M. da bodo udeleženci lahko prisostvovali žalnim svečanostim ot obletnici tragične smrti blago pokoj nega kralja Aleksandra I. Zediiinitelja, katerih se udeleže tudi naše oblasti v Trstu. Za izlet v Trst >nm določili ta dan zaradi ugodnosti, ki jih v navadah i dneh ne bi mo^li doseči. Gledati moramo J na io, da prirejamo izlete v začetku meseca, ko de jih lahko udeležujejo tudi srednji sloji, ki so na takih izletih itak vedno v večini. Tzleje je pa mogoče prirejati sarrro ob nedeljah, ker so sicer stroški mnogo večji. —lj Tekme letečih modelov bodo v nedeljo 25. t. m. ob 14. na l;ubljanskem letališču. Nagrade, ki jih bo dal zmagovalcem ljubljanski oblastni odl*>r aerokluba, so za motorne modele: 1. nagrada: brezni a njra vožnja z letalom iz Ljubljane na Sušak in nazai , 2. lep kovjn.&st model 3. tKnjiiia jugoslovenskog vazduhoplovstvn^. Za jadralne modele je prva nerada lepo pre-hoddio darilo, 2. brezplačna vožnja z letalom nad Ljubljano, 3. >L?toriJa jugosloven-sko«i vazduhoplovstvat * Večerni trgovsko - pisarniški izobraževalni tečaj. Ravnateljstvo državno priznanega trgovskega učilisea »Chri«tofov učni zavod«, Ljubljana, objavlja: Kakor vsako leto se tudi letos z začetkom oktobra otVori VEČERNI fRGOVSK1 TEČAJ ZA IZOBRAZBO PISARNIŠKIH IVlOtl. Ta tečaj je namenjen onim. ki iščejo primerne zaposlitve v pisarnah in onim. ki žele izpopolniti svoje strokovno znanje to je raznim nameščencem, uradnikom itd., priporoča pa se tudi trgovcem obnjt-nikom in vsem ostalim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati trgovskih šol Poučuje se: knjigovodstvo korespondenca slovenska in nemSka. trgovsko računstvo* trgovinstvo In pravo, pisarniška dela, Stenografija, strojepisje, ftemSčina Poseben recoj za srlborirvatsko korespondenco italijanščino z italijansko korespondenco hefrtSko stenografijo itd Udeleženci lahkb oniskujejo celotni trgovski tečaj ali samo posamezne predmete Večerni trgovski tečaj tukajšnjega t*Vt)4ft H m svoj! Organizaciji najpopolnejši tli je sdobren po pravilniku, ki g* ]e t* t* zav** 1» posebel potrdilo midlstrstrn tr* gevln« th Inflosirlje Ob zaključku lahko slušatelji polagajo zaključni iznit in dobe završno lsmiČevalo Šolnina je primerno nista* d*. j£ Statik vsakomur omogočen Christofov «avOd je največji te yr§le Jft najmodemeje opremljen. Edinstvena Etto-jepistiien š 15 pisalnimi stroji. raČtiftski strnji. Bpe^alne učilnice za Mijijpvodske in pisarniške vaje. — Vsa pojagnllS, usttla in pismena ter brezplačne noVfe prospekte daje ravnateljstvo Informacije !n Vpisovanje Vflbk dan dopoldne, pnprjranč fll BVe* čef đp I. ure. Točen naslovt ^Trgovske aČilliCe ^Christofov očni ^vsdj. L|m>-UaiMU fW>mobranska it. 15. Tel. W-4t. —lj Unn-ll so t Unbijani nrl 16, do ffl. L m.: Alsegny Marija. 79 kjV^i^ennica, fehovnik Marija. 75 let, zase*g» Lezrn>|-ky Leopoldina, roj. Knmelj, m M. vdoVa zSsebn. uradnika, Brerelj Ivntia, fW. Bitom. ŠI let, vokiva čevljar, moljtra, Maister Marm, roj. »ergar, 58 let. vAosa rreralo, Maribor, Guzeij Neža. 73 1«. delavka- tobačne tovarna ▼ p., Knefc Andrej. 73 let uradnik tobačne tovarne v p.. Torri Franc, m !et, kovttfc StnaTfc prt Ljubiiaji. V ljubljanska botmfci so unnii: Majw *«e, 71 tet, prosjak, ttrvafcfe °y^>v™ Joief, 5& let, kretnfk. LWJa. Pestemdk raan. 1 TOto. sk» pu^estiiltai. Hn^d^^Č. RfcVjirr 8s nti ftatnitSku, Thtjtatic «ez, *> wt, mlekarski ponioantk, Bdh. Srečala Do-brtek Karol. » tet, nofa« indpAMr v p. —lj Posebna ortopeđ*a MAl tćkrrađba đilaHau Šolske psllkfhiilre t hjmatjm m bo vrSte tu(fi letos v tekrradnloi I. đrtavn* reaJne g^mnattfie t Vegovi tifmi. TutirtaUfte iim bodo vsak torek in četiteflc :e te i MIH T &prei;emaJK> otroci OBnovnih. noe^čanakiib in srednjih šol. ki krta jo slabo te*e»°o držo, dlabo hojo. so e^laho razviti in so potrebni posebne gimnastike. Poliklinika ima v ortopedskem odseKu zdravnika in učitelja tek>vadbc. Vpie v tečaje se vrši na državni šolski polikliniki vsak dan v dopoldanskih urah. —lj Žengka obr»na ;0la v Ljubljani. Vpisovanje hoepitantk v tečaj ta krojenje in šivanje oblek bo v ponedeljek 2o. t. m. in v torek 27. t. m. vsaJkokrat ot- pol 11. uri in ob pol 17. uri v soba Št. 20. pritličje (levo) —lj V kapeli narodne starokatoli>ke eer-kve na Gosposvetski cesti 5t. 9 v nedel o 25. t. m. ne bo s'užbe I ožje, ker bo ista ob 10. uri v Delavskem domu na Jesenicah. —M Gostilna Martin^ Zg. ftl5ka. piejeti snio ?)Oši:ljko Snega lipnna! Domače krvavice! Jutri koncert! —lj Plesni *avod ^J^llko« > K:t:iii| otvori svoje pout'Ue lečaje la ilmrabni ples v sredini oktobra, takoj ko se vrne mojster Jenko s študijskega potovanja [z Parim in Lobdona. kamor je bil odposlan k ni N; -gat Udruženja jmgoslov. plesnih uPitelj^v. Natančnejše gleiio vpisovanja in infonua-- \ bo še objavljeno. —lj Novodošle »IrSavne srrfke prodaja menjalnica Reicher * Turk. Iz Maribora — Jutrišnji sokolski nastop v Kaninici pri Mariboru le otipov ian i •j . — Vsepovsod triki in špekulacije. Kakor vsako leto, so tudi letos v tednu Kdečega križa pri vozovnicah poštnih pošiljkah itd. obvezne znamke. RK. Pa so se našli pre-vejanci. ki pobirajo avtobusne \ !upnice z znamko RK, ki jo potem previdno odlepijo in vnovčijo Značilen poso' ki 'eno osvetljuje špekulantske podvige naše dobe — Starokatoliška cerkvena občina sporoča svojim vernikom ih pri i a tel jem da jutH v nedeljo 25. t. m. ne bo običajne službe božje in da bo v oktobru le pr\o. tretjo in zadnjo nedeljo s pričetkom ob devetih v Narodnem domu. — Mednarodna razstava umetnostne fotografije je bila slovesno otvor jena danes dopoldne ob 11. v Unionski dvornn; Iz Celfa * b ^ - > , * i e . ^k * a t_ m' T ~> *t 'ti—nI r- ^«tii 1. s k jt. a *a 1 \i « x - i - k ■ • i '-xn 1 w » i |f ^ii * r ' • r,j.^r o B ' i M * t. a - - I i -a - 4 • .r d .n - \ k s. "a K A -p, 4. 4 ■ . r 4 " •> i >* i, * ^i' ^a \ j .»n , a. * ^ _ " A ' *. ^ T V r 't k * ' * 1 ...irf« 0vi. 11* »t — izlet V Trst. Celjska >Nova Doba« poroča: i Slovenijac4 tuj-kopremf tna go-spodar^ka zH'iipa v Ljubljani, organizara letos na dsn oktobra s posebnim vlakom izlet v T^srt. O teh izletih in ponašanju naših 'jvdi v Ttaliv smo že marsikaj stfSali. E>a barvajo Slovenci baš 9. okf»>-ber aa najipr^memejšd dan za velik izlet v Trst. je pa poglavje svoje vrste, o katerem na tem mestu ne moramo tako razpravljati, kakor bi radi. Hoteli pa smo zabeležiti, da se ohrani spominu za druge ease. —c Poklonit v na grobovih Sokolov M*-ro rernlpoja in JPranja \idJca. Sokolsko društvo Oelje-matica p«*va svoje članstvo, da se udeleži polnoStevimo poklonil-ve na preranih gr> »bovm nepozab»*i;i bratov Mira Cemigoja ln Franja VldMca, ki jo bo priredila v ei deljo 25. t. :u dopoldne Starešinska organizacija »Slo^a<: v Celju. OIk- brata nam je ugrabila smrt sredi njunega najbolj vnetega sokolovanja. Zbi-mhsče za poklonitev bo v nedeljo ob lfl. dopoldne pred kolodvorom. Ud*!e*ba v civilu z znaki. —c TH nojronietne tekme, v nedeljo septembra bodo na lgriseu pri >Skalni Meti« trt nogrmi tne tekme. Ob 10,30 ae bo pričela drugoraz-e-tr.^ prvenstvena tekma, med SK LaSkim in SK Hrawtnikoan, ki jo bo sodil g. Oberllndtner Ob 15. bo prvenstvena tffcma mladin Atletiko-r m SK Celja, ki jo bo sodil g. Presinfrer. Ob lt» pa se bo prKela podsavetEna prvenstvena tetone med Atletiki in SK Celjem. Sod> nfka bo del^tral na željo AtletSkov sodniški odbor JNS. Zato tekmo vlada izredno veliko zanimanje, kex bo srečanje gotovo zek> žtvahno in napeto. —c Tri neteče. Ko se je vračal I31ctni kurjačev srn Josip Ozebek iz 9t. Pwvia pri Pi^AiUMn ▼ četrtek, okrog- 11. dopoldne in soJe domov, Je padel na poetaji v Žalcu ta*o nesrečno, da si je atomi! lewo roko v zapestju. Istega dne se je ponesrečil 29 letni gondni delavec Gregor KropuSek m So*ne pri Gornjem gradu. Pri spra vi jan tu lesa gn Je nadel hlod in mu zlomil desmo nogo pod kolenom. Ko Je £5 letni drvar ftteftta Catfaek s Donačke gor nakladal v v 9tJOpercah pri Rog»teu drva na i, Je padel x veLgonfikja in se m«ic-po obraBU. Ponesrečenci aa v oetjrtn boinacl. —« Umrl Je v petek na I