Edizione per Testero — Inozemska izdaja Leto LXXI Štev. 92 a Spedldona la abHoumalo porialf Poetutna plačana t gotovini Naročnina mesečna 18 Lir, za Inozemstvo 31.50 Lir • ne-deljska izdaja ee* loletno 34 Lir, t» Inozemstvo 65 Lir Cek. ra& Ljubljana 10.650 za naročnina tn 10.349 za inserata. Podnialoi) Novo mesto. Izključna pooblaščenks za oglalevanje HatTJanskega tn tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milana Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po praznik«, g Urednlitv« tn npravat Kopitarjeva Ljubljana, g 1 Redazione, Ammlnistraziones Kopitarjeva 6, Lobiana. I | Telefon <001 4005, a Abbonamentl i M«m 18 Lir«. Estero, me« m 3150 Ure. Edi-done domeolca. sn-no 34 Ur«. Estero 65 Lir«. C. C P.i Lubiana 10650 pet gll Rbbonamentt, 10.349 per I« in-sersioaL Filial«! Novo mesto« Concesstanarla eselnslva per la pubbHelti tli provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S.A^ Milana Bollettino No 1062 Accaniti combattimenti in Tunisia Violenti attacchi neinici cantenuti dalla tenacissima resistenza delle fruppe dellAsse - Si e distinto il 1° battaglione del VI. reggimento fanterla « Triesfe » n Quartier Generale delle Forze Armatc co-munica: I violenti attacchi, rinnovati dal nemico, con 1'appoggio di preponderanti artlglierie sul fronte meridionale tunisino sono stati anehe ieri con-tenuti dalCaccanita resistenza c dal provato valore delle nostre truppe. Nella tenacissima difesa di un elemento avau-zato della nostra llnea si č particolarmente distinto 11 primo battaglione del VI" rcggimdtito fanterla »Trieste« che al comando del capitano Politi Mario da Sulmona ha inflitto ingenti per-dite alle unita ncozelandesi attaccanti. Bombardierl pesanti germanici hanno agito sn centri logistici delle retrovie. Quattro appa-recchl avversari erano abbattuti dalla caccia, due distrutti dalle batterle contraeree. In rluscita azione notturna nostri velivoli raggiungevano e bombardavano impianti petroli-feri di Tripoli di Siria. Vojno poročilo št. 1062 Srditi boji v Tunisu Siloviti sovražni napadi zadržani v krepkem odporu osnih čet - Odlikoval se je I. bataljon VI. pehotnega polka »Trieste« Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na južnem tunlSkem odseku so bili ponovni sovražni napadi s podporo nadmocnlh topov tudi včeraj zadržani v zagrizenem odporu in izkušenem junaštvu naših čet. V nad vse pogumni obrambi nekega prednjega dela naše črte se je posebno odlikoval prvi bataljon 6. pehotnega polka »Triestc«, ki jc pod poveljstvom stotnika Politi Maria iz Sulmone zadal napadajočim novozelandskim enotam znatne izgube. Težki nemški bombniki so delovali nad pre-skrbovalnimi središči v sovražnem zaledju: štiri nasprotna letala so bila sestreljena od lovcev, dve pa od protiletalskega topništva. Naša letala so v uspelem poletu dosegla in bombardirala petrolejske naprave v Tripolisu v Siriji. Duce sprejel svojce bojevnikov in skupino družinskih poglavarjev s številnimi sinovi pod orožjem ter tako na praznik Rima počastil bojevniške družine, ki so zgled junaštva in predanosti domovini skega mučenika Ciovannija Sava: fašlst-naset-uik Antonio Aguzzoni i/, Badia Polesine, oče Rim, 22. aprila. AS. Ob obletnici ustanovitve Rima je L)uce vpričo tujnika stranke ter ministra za ljudsko kulturo sprejel zastopnike bojevniških rodbin, ki so se posebno odlikovale po rimskem junaškem duhu in po vdanosti do domovine. Sprejel je skupino rodbinskih poglavarjev, ki imajo številne sinove pod orožjem. Navzoči so bili: Gospa Natalia Venini-Azzolini iz Milana, vdova po stotniku Corradu Veniniju, odlikovanim t zlato kolajno ter mati poroenkia Julia Veniniju, padlega na grškem bojišču, odlikova- nega z zlato kolajno; knez Mario Rusnoli, oče IHjdpolkonviku Marescottiia in stotnika Konstantina, ki sta oba bila bojevnika v prejšnji »'ojni ter sta v sedanjem spopadu padla v severni Afriki; svetnika Karel di Cellere in Julij Macchi di Cellere, strica poročnika oklepnikov Štefana Macchiju di Cellere, ki se je vrnil i/. Argentine, da bi prostovoljno stopil v vojsko, in je umrl v severni Afriki, ko ie vodil svoj tank v naskok; grof Avguštin Oddi-Baglioni. oče poročnika Aleksandra, ki je junaško padel nn egiptskem bojišču; vdova in sin dalmatin- Proslave 21. aprila po vsej državi Rim, 22. apr. AS. Država je praznovala včeraj, 21. aprila, rojstvo Kima in piaziiik dela. V polnem zagonu iu vnenn na vseli izdelovalnih področjih je Italija slavila rojstvo slavnega inesla v vojnem ozračju, ki terja vso voljo in vse sile za dosego neizogibne zmage. Ta zmaga je gotova zavoljo orožja in neukrotljivega junaštva hrabrih in slavnih oboroženih sil, ki so se na vseh bojnih poljanah izkazale s tistim prostovoljskim duhom, ki je temeljna opora italijanskega vojaškega in civilnega življenja. V vsakem mestu in vasi, v vsakem podjetju in tovarni so pohabljenci in bojevniki, katere so zvezni tajniki v sporazumu s sindikalnimi organizacijami in z zavodom za fašistično kulturo za to izbrali, razlagali delavcem socialne pridobitve fašistične vladavine, ki so postavile Italijo med prve države na svetu Dopolavorovske organizacije so priredile predstave za tiste, ki eo pri delu postali invalidi, ter za pohabljene delavce in delavce bojevnike. Izročena so bila tudi odlikovanja invalidom dela, tako zvezde vitezov dela in zvezde se ročne in poljedelske delavce Družine delavcev bojevnikov so bile predmet resnične in ganljive skrbi fašističnih obiskovalk, ki so jim prinašale dokaze o staln in budni skrbi stranke. Vse prireditve so nosile pečat ognjevitih izrazov navdušene zvestobe vaega delavskega naroda ki jo hotel Duceju ponovno zatrditi, da Je neomaj no prepričan o zmagi in da priznava vse ukrepe v korist vseh italijanskih delavcev. Javne stavbe in številne zasebne hiše 60 izobesile tribarvnice. V Benetkah je bila med številnimi prireditvami posebno značilna proslava Dopolavora v ladjedelnici, kjer je v navzočnosti oblastnikov in strankinih funkcionarjev vojvoda Genovski sam izročil delavsko zaslužnostno zvezdo nekemu preddelaveu ki je delal nepretrgoma štirideset let. V spomin na obletnico nastanka Rima je bila pri narodnem fašističnem zadružniškem zavodu v Benetkah ustanovljena zadruga, ki 6e bo bavila s sajenjem in nabiranjem zdravilnih zelišč, da bi tako dohili 6novi za pridobivanje izvlečkov za redka zdravila. Godbe in orkestri ter zbori so igrali in peli himne in domoljubne pesmi, dočim so v tovarniških obednicah delavci sami imeli spominske govore. V številnih mciizah so dopolavoristi prebrali sestavke, ki obravnavajo pomen tega zgodovinskega dne. Z njimi sodelujejo vsak teden pri stalnem natečaju narodnega Dopolavora Preproste besede delavcev, posebno starejših, ki z najmlajšimi v tovarnah nadomestujejo lastne sinove, ki se na bojnih poljanah bore za veličino in neizogibno zmago domovine, so naletele na posebno ugoden odmev med delavskimi množicami, ki 60 z nenarejenimi dokazi svoje zvestobe pokazali, kakšna bo usoda fašističnega naroda. 0 _____________ Ag_______ devetih otrok, od tegu osmih sinov,^ ki so_ vsi |x>d orožjem; gospa Julija Zanou iz Capo D'Ar-senio. vdova in amti sedmih sinov, ki so vsi pod orožjem; fašist Hipolit Castrioni iz Milana, bojevnik v prejšnji vojni, občinski sluga, oče sedmih sinov, ki so vsi pod orožjem; fašist železničar Ahal Forcchini iz Rima, oče desetih otrok, od tega jih je sedem pod orožjem; fašist Orcst Zecca, trgovec iz Milana, oče devetih sinov, od katerih jih je šest pod orožjem; major Angelo Negri, nadzornik bojevniških fašijev v Milanu, l>ojevnik, večkrat odlikovan za vojaško hrabrost, ki jc /uradi nasprotnikovega letalskega napada izgubil šest člunov rodbine, in je potem stranki poduril šest žimnic, pripadajočih padlim sorodnikom; član Bulile Anton Ca-!i i7 1'ulernia, ki je bil pri letalskem bombardiranju štirikrat ranjen in je pri tem izgubil brata, a je zahteval puško, da bi streljal na Angleže. Duce se jc z vsemi dolgo in prisrčno pogovarjal. Prisega novega tajnika stranke Rim, 22. apr. AS. Eksc. Carlo Scorza je kot minlster-tajnik stranke prisegel Nj. Vel. Kralju iu Cesarju. Pravi interesi balkanskih narodov TutH balkanski narodi gledajo z zaupanjem na posvete med Ducejem in Hitlerjem in na pogovore v Hitlerjevem glavnem stanu »Le ultime notizie« so ponatisnile naslednji članek o položaju na Balkanu, ki ga je objavil graški list »Tagespost«: »V jugovzhodni Evropi obstaja dvojno vprašanje: dokončna odstranitev boljševiške nevarnosti in morebitni »zavezniški« vojaški nastopi v Sredozemlju, Egejskem morju in južnem Adriatiku. Pogovori v Hitlerjevem glavnem stanu, ki so se jih udeležile najvišje osebnosti držav v južnovzhodni Evropi, so med drugim bili namenjeni tudi temu vprašanju. Južnovzhodna Evropa je bila desetletja dobesedna smodnišnica Evrope. Tukaj so se križali interesi Rusije in Avstrije, pozneje pa angleški in francoski vpliv. Neki švicarski list je pred nedavnim objavil v svojem dopisu iz Budimpešte zanimive podatke o povojnih načrtih Sovjetske Rusije, ki gredo od Irann preko Dardancl do Češke in Moravske. Celo poljska begunska vlada v Londonu je protestirala proti boljševiškim poželenjem po teli ozemljih, ne da bi seveda mogla duti temu protestu večji pomen kakor ga ima kos papirja, na katerem je napisan. Tudi protest bivšega kralja Petra, v katerem je sporočil Sovjetom, »da nimajo pravice boljševizirati Jugoslovanov, ki so se Nasprotnikove bedastoče Rim, 22. apr. AS. Včerajšnja »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« pravijo:: London. — List »Daily Sketch« zagotavlja, da so italijanske oblasti že razdelile med vse hišne lastnike knjižice, v katerih so navodila za primer vdora. List zatrjuje, da je dobil nekaj izvlečkov iz tiste knjižice in navaja iz nje tole: Prebivalci vdornih predelov se ne smejo posamično boriti, niti tvoriti oboroženih skupin, pač pa se do nasprotnika pokazati vljudne ne mu pa pomagati. Moški naj rajši ostanejo v hišah, pač pa naj pošljejo ven ženske, ki od discipliniranih invazijskik čet lahko izposlujejo več prijaznosti in dobro ravnanje. Ženske in otroci naj se vsekakor obračajo na nasprotnikove vojake, da bi dobili hrano že zato, da tako nasprotnika za hrano prikrajšajo. Rusi prosijo Kanado za žito Lizbona, 22. aprila. AS. Iz Ottavve se je izvedelo, du je Sovjetska Rusija zaprosila Kanado. naj ji pošlje pol milijona ton žita, ker so njene rezerve izčrpune. borili za svojo svobodo«, je vzbudil v političnih krogih jugovzhodne Evrope in celo v taboru »zaveznikov« komentarje, ki kažejo, du je nemška kampan ja proti boljševizmu bistveno v korist vsej evropski celini. Zato švicarski časnikar vidi že »tretjo fronto«, protiboljševiško fronto, ki se nevidno razteza, preko vseh evropskih držav. Angleški načrt, ustanoviti novo balkansko zvezo, je zato zgubil vso privlačnost in sc zdi kakor sen, saj ni odvisen toliko od Angležev kakor od Sovietov, ki pa že grabežljivo stegajo roke po Madžarski, Bukovini in Besa-robiji. V teli dneh, ko je še blizu druga obletnica beograjskega puča in začetka vojne na Balkanu, govori Evropa in tudi naši sovražniki o posvetih med Ducejem in Hitlerjem ter o potovanju drugih državnikov v Hitlerjev gluvni stan. Tu so govorili ne le o organizaciji totalne vojne, marveč tudi o povojnih vprašanjih in to brez dvoma v obliki, iz katere se vidi sedanja važnost evropskega jugovzhoda zlasti z ozirom na vojaške dogodke na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Tudi narodi tega dela Evrope, ki so že izkusili vojno, razumejo pomen, ki ga ima obramba evropskih obal in imajo interes držati bič vojne daleč od svojega ozemlja. Miren dan na vzhodnem bojišču Sovjeti so včeraj zgubili 77 letal - Ob kavkaški obali so bile potopljene tri preskrbovalne ladje Hitlerjev glavni stan, 22. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču Jo potekel dan ■>b krajevuom bojnem delovanju v splošnem mirno. Sovjeti so včeraj izgubili 77 letal, med temi 20 v letalskih bojih s finskimi lovci. Pogrešani sta dve nemški letali. Pri ponovnih napadih lahkih nemških pomorskih oboroženih sil na sovjetski dovozni promet ob k a v k a š k i obali so bila potopljena tri sovražna vozila za preskrbo. V zapadnem odseku tnniškega bojišča je lastna napadalna akcija dosegla zastavljene cilje. Sovražnik je utrpel težke izgube. 1'lcn in število ujetnikov še nista ugotovljena. Na južnem odseku sc je tudi včeraj razbil z najmočnejšim topniškim ognjem podprli sovražni napad oh nezlomljivem odporu nemških in italijanskih'čet. Lastni prutinapadi so na raznih mestih imeli uspehe. ' Letalstvo je preteklo noč uspešno napadalo sidrišča ladij v alžirskih lukah in izvedlo med drugim tudi napad na sovražni konvoj, v katerem je bila hudo zadeta večja tovorna ladja. Ob obali It o k a v s k e g a preliva so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili S angleških letal, med njimi C bombnikov. Oddedelek težkih nemških bojnih letal je preteklo noč iz majhne višine metal razdiralne in zažigalne bombe na pristaniško in mestno področje A h e r d e c n o. Napad, ki je bil izveden v dveh valovih, jc povzročil znatno škodo po bombnih zadetkih na napravah, ki so važne za vojno v tem pomembnem pristanišču za preskrbo. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča. Zaradi dodatno ugotovljenih zadetkov, ki so jih doseglo enote nemške vojne mornarice na sovražna letala pri napadu na S t e 11 i n in Ro-stok v noči na 21. aprila, sc je število izgubljenih sovražnih letal povišalo na .'iti bombnikov. Berlin, 22. aprilu. AS. Kakor se jc izvedelo i/, pristojnih virov, je angleško letalstvo v sredo ponoči izgubilo >1 bombnikov nad Nemčijo. Sovražnik je skušal napasti Berlin in sicer od severu, pa jo tukaj kakor tudi pri napadih v zahodni in južni Nemčiji naletel na močno obratnim. 1'oleg nemških lovcev, ki so neutrudno zasledovali sovražnika, so sc tokrat mogočno udeležile !>ojev protiletalske buterije. Angleško letalstvo je tako žc osmič v tem mesecu dobilo pri svojih napadih na Nemčijo občuten udarec. Po ugotovitvah nemških oblasti je bilo pri terorističnih napadih na Nemčijo uničenih v aprilu 188 sovražnih letal, po večini štirimo-tornili bombnikov. Več kakor dve veliki letalski skupini sta bili tako uničeni. Nemška obramba pa je zadala sovražniku še občutnej>i udarcc s tem, ker je sovražnik izgubil tudi 14-00 članov letalskih posadk. Ostri boji na Kavkazu Berlin, 22. aprilu. AS. Z vzhodnega bojišča poročajo, da je bil včeraj najmirnejši dan na vzhodnem bojišču. Od Belega morja pa do Azovskega morja je bilo izmenjanih le nekaj strelov med oglednicami in nekaj manjših topniških dvobojev. Tako nemško kakor sovjetsko letalstvo je moralo zaradi neugodnega vremena počivati. Na Kavkazu pa ni bilo tako. Tukaj go divjali ostri boji zlasti na odseku južno od Novoroeijska. Nemške in romunske čete 60 po odbitju množičnih sovražnih napadov izboljšale obrambni položaj lega važnega pomorskega oporišča ob Črnem morju. Glavni uspeh 6o dosegle včeraj popoldne, ko so zasedle neko višino, ki je na vojaških zemljevidih označena z imenom »Hudičev zob«. To jc posebna skalnata utrdba čudne oblike, slična mlinskemu kamnu. Sovjeti so to gigantsko naravno utrdbo izkoriščali ter zadajali od tod znatno škodo sprednjim nemškim črtam iz razdalje nekaj kilometrov. Na »Hudičevem zobu« je bilo mnogo sovražnih topov. Že en teden 60 ti topovi neprenehoma stre- Igra med Rusi in Anglosasi Berlin, 22. aprila. »II Piccolo« prinaša iz Berlina članek, ki kaže, kako sc nasprotniki boje velikega obrambnega zida v zahodni Evropi ter osnih podmornic. Sovjetski poslanik je podelil v Londonu nekaj odlikovanj angleškim vojakom in mornarjem, ki so sc posebej odlikovali liri obrambi konvojev, ki so vozili orožje v Murmansk in Arhangelsk. Pri tej priliki je Majski izjavil naslednje: »Naša država jc hotela otipljivo izraziti svoje priznanje in hvaležnost zu pomoč, ki ste jo prispevali vi, zastopniki angleških oboroženih sil, za našo stvar in zu stvar združenih narodov. Omogočili ste prihod velikih količin vojnega gradivu v Rusijo. Nihče nc more verjeti nemškim fanfaram. Tudi v prvi vojni bi po njihovi propagandi morale biti njihove podmornice smrtonosne, pa niso bile. Isto se sedaj dogaja. Enako se govori o zloglasnih zidovih: atlantski zid, norveški zid. vzhodni zid itd. Dogodki kažejo, da se du vsaka nemška ovira premagati in sem osebno prepričan, da bo kmalu prišel trenutek, ko bo napaden hitlerjanski kontinent.« Lc kanadski ministrski predsednik ni razumel ironije teli besed in je izjavil, da »vsak trenutek lahko pride do invazije«. Razumel pa ga je človek Stalinovegu zaupanja, minister za letalsko izdelavo Cripps, ki je naglo zagotavljal, da Anglosasi nočejo biti manj kakor Sovjeti, opozoril pa je, da jc atluntski obrambni zid vse kaj drugegu kakor nemške improvizirane obrumbne črte med Volgo in Donom. Nekam čudna je bila tudi reakcija ameriškega mornariškega ministra Knoxa, ki jc dejal: »Ni si treba delati preveč utvar; podmorniška nevarnost jc še vedno težka in bo postala najtežja, če ne celo usodna, ako nc bomo do skrajnosti zmanjšali ciljev. Zmanjšati cilje pa pomeni opustiti prevažanje vsega, kar ni neobhodno potrebno. Kjer jc prevoz nujen, se mora vršiti po najoddaljenejšiii poteh.« ljali in izbruhali več ton jekla na nemške postojanke. Toda od včeraj popoldne so topovi izmenjali gospodarja in služijo za uničevanje sovjetskih kolon, ki tipljejo po nemški razvrstitvi, iskajoč najslabšo odporno točko, da bi si odprli pot proti Novorosijsku. Zadnji trenutki borbe za »Hudičevo skalo< so bili nenavadno ostri in trdi. Nemški gre-nadirji in romunski planinci so bili mnogokrat odbiti, preden eo mogli doseči vrh ter ukrotiti odpor sovjetskih oddelkov, ki so branili to postojanko. Po končani borbi je skupina sovjetskih lovcev večkrat letela nad Hudičevim zobom in ga v nizkem poletu obstreljevala, nato pa odšla, da bi sc izognila boju z nemškimi letali. Sveti oče pri obredih velikega tedna Vatikansko mesto. 22. aprila. AS. Sv. oče Pij XII. je prisostvoval na veliki četrtek sveti maši, ki jo je daroval v sikstinski kapeli kardinal doven Cranito Pignatelli di Belmonte. Po službi bo ž j i je Pij XII. v procesiji pod baldahi* noin, ki ga ie nosilo osem škofov, prenesel Nuj-6vetejše v Pavlinsko kapelo, kjer je bil pripravljen božji grob. Po počastitvi Najsvetejšega se jc papež vrnil v svoje prostore. Teiu obredom so prisostovali kardinali, prelati, člani diplomatskega zbora pri sv. Stolici in člani rimskega plemstva. Finska letalska zmaga Helsinki, 22. aprila. as. Nad otokom Sei-scari je prišlo včeraj do velike bitke med finskimi in sovjetskimi letali. Finska letalu «o sestrelila 19 sovjetskih letal. Pri Kotki je bilo sestreljeno še eno sovjetsko letalo. Dvoje finskih letal se ni vrnilo. Angleška podmornica potopljena Lizbona, 22. aprila. AS. Angleško mornariška ministrstvo objavlja, da se podmornica »Thunder-bolt< ni ob določenem času vrnila v oporišče in da jo je smatrati za izgubljeno. Bila je ena najmodernejših ancleških podmornic. lili ■»mi mm' Eksc. Grazioli na obisku v bežigrajskem zavetišču. Iz gospodarstva Kreditni certifikati. Za izdajo kreditnih cer-tifikatov za financiranje javnih dol je določeua najvišja meja za prvo polletje 1948 na 600 milij. lir. Za izdajo kreditnih certifikatov za izredne stroške notranjega ministrstva je določena v prvi polovici letos meja z 5.070 milij. lir. od česar je 5.000 milijonov za podpore potrebnim družinam v|>oklicaucev in 70 milij. za kritja primanjkljaja pomožnih ustanov. Nacionalizacija na Portugalskem. Portugalski parlament je sklenil uveljaviti zakon o nacionalizaciji. Nanušu se na vse družbe, ki opravljajo javne službe, imajo monopole ali so take narave, da je njih delovanje v zvezi z obrambo države. Vse toke družbe morajo prenesti sedež na Portugalsko in morajo dovoliti nacionalizacijo njih kapitala. Zu nacionalizacijo je dovolj, da je 60% kapitala v portugalskih rokah. Prizadeta bodo številna podjetju, zlasti angleškega kapitala. 3QBSI Zveza fašijev proslavlja praznik dela Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča: Praznik 21. aprila je bil med delavci v Ljubljani in v pokrajini po prizadevanju Zveze fašijev proslavljen na razne načine. Slovenskim delavcem, katerim je zveza že prej razdelila brošuro, ki so v njej razložena načela in uspehi korporati\nega sistema, so jvosamezni govorniki razložili vesbino Carte del l-uvoro. Pojasnili so jiiu, kako je v Italiji ra/redne borbe nadomestilo sodelovanje delovnih slojev ki so se njih koristi spravile v sklad z občo narodno blaginjo. Prav po tem sodelovanju skuša ustvu-riti nov red tista socialna pravičnost, ki sc z*a-ujo danes Italijani bore. V vevški jmpirnici so delavci ter inženirji z Živim zanimanjem poslušali toplo besedo to-\ariša Petronia. V Vidmarjevi tovarni, kamor tovarni, kjer je govoril tovariš Bottai, vojni pohabljenec, je poslušalstvo prav tako z živim se jc podulu tovar^ica De Vecchi ter v tobačni zanimanjem poslušalo govornike. Vodstvu tovarn ie bilo izročeno v imenu Zveze tudi nekaj brezplačnih vstopnic zu kino »Sloga«, ki nuj se razdelc med najbolj zaslužne delavce. Slovenksim železničarjem je govoril tovariš De Petris. V Logatcu, v Črnomlju, Kočevju in Novem mestu pu so govorili delavcem po-edini nadzorniki v coni. V Grosupljem je govoril tov Ronchi. Pojvildne se je Zvezni podtajnik v spremstvu Zaupnice ženskih fašijev in fašističnih žena |)odal v vojaško bolnišnico. Tu se je zadržal s hrabrimi ranjenci in jim prinesel prisrčen jvozdrav od fašistov v prvi črti. Zvečer je bila v kinu Matici predstava za ilalijauske Do|toluvoriste. Mojster slovenskih slikarjev akademik R. Jakopič umrl Ljubljana, 22. aprila. Včeraj ob dveh popoldne je na svojem domu na Novem trgu št. 2 umrl največji slovenski slikar, mojster naših mojstrov, Kihard Jakopič, član slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Z njim se poslavlja od nas markantna postava velikega slikarja, ki stoji že nu začetku slovenske moderne umetnosti na višku svoje moči, kakršno je ohranil do zadnjih dni, ko mu je smrt iztrgala kist iz rok in omrtvila njegovo v barvah pojoče srce. Zanimivo je, da ju prav na dan njegove smrti izšel Dom in svet, ki kot prilika, da bi navajali, kje vse vise njegove podobe v svetu in doma, da krase najvišje noše predstavne prostore in krase našo domačnost pri neštetih družinah. Pa tudi ne, da bi znanstveno označevali in določili njegovo umetnost, ki bo predmet še mnogim in mnogim kritičnim raziskovalcem njegovega slikarskega sloga. Toda človek se ne preneha zamikati v njegove čudovite barve, pa naj gleda monu-mentalnega Slepca, ali rdečih gorečih barv Kamnitnika, večno se spreminjajočih Križank, raznih Jeseni. Suve z vulovjem. ki se preliva po platnu v vsci svoji živi sinjini. škoda, da razpadajo njegofe velike freske na Ahacljcvi cesti, s katerimi je dal svoj veliki tekst, človek gleda njegove žive študije, njegove kosce, matere ir, težake, pa vidi, kako aovršen risar jc bil pokojni mojster, resnično — voditelj naše moderne umetniške generacije, katerega cena ni nikdar padala, temveč samo rastlo in raste. Tako je živel med nami s svojo značilno preroško postavo kot Mozes, ki je s palčico svoje umetnosti čaral iz skal studence najčistejših barv ter pojil z njimi naše srce, hlepeče po njegovi barvni harmoniji. Zdaj je izvir tej pesmi usahnil: ostala po jc pesem sama, drhteča kot je drhtela v navalu barvne lepote duša.-ki jo je ustvarjala. In v njej bo Jakopač umetnik živel med Slovenci na vekomaj! Pogreb velikega mojstra bo na veliki petek ob pol štirih popoldne z Zal. iz kapelice sv. Jožefa. Mestna občina ljubljanska, katere častni član jc, mil bo oskrbela slavnostni pogreb, da sc s tem pokloni njegovi veliki umetnosti in počasti njegov spomin kot njegovo rojstno mesto in mesto njegove slave. Tn poslovili se bodo od njega prijatelji slovenske umetnosti, kličoč 11111 v grob: Slava! Slava! Slava! Njegovi duši pa mir, ki naj ga uživa v Gospodu 1 Konec razbojnika Severja in njegovih tovarišev Dramatična borba s komunističnimi banditl v kašeljskih hribih Komandant »Štefan« (Sever EgifHJ) in njegovi neštevilni zločini Pred nekaj dnevi je vse, ki so še zaverovani | v »narodno osvobodilni boj« OF, presenetila in močno razočarala vest o medsebojnem pokolju partizanov v Kašeljskem hribovju nad vasjo Za-voglje. Oborožena partizanska patrulja, ki jo je vodil komandat »Štefane, je prijela |x>boglc partizane: brata Franca in Adolfa Kolina iz 0. M. v Polju ter Černeta Ivana iz Zavoglja. Vsi trije so se že zdavnaj naveličali OF-arskega raja, čeprav so bili navdušeni komunisti, saj je bil Adolf lJoben član komunistične partije še za časa Jugoslavije. l>ani sta z bratom Francem spravila v hribe nešteto nesrečnikov, novih partizanov, med njimi tudi te, ki so ju tedaj prijeli. Bila sla zelo delovna voditelja komunistov v Zalogu in pri I). M. v Polju. Sama nista hotela vgrizniti v jabolko, ki sta ga ponujala drugim. Ko sta lani šla k par-tizaifcm. jima to življenje nikakor ni bilo po godu. Kai hitro sta ušla iz razliofniške voiske in sla se že več kot pol leta skrivala j>o Kašelja|sode in cel kup propagandnega materialni tnfed drugim tudi knjige, ki so ne-ovrgljiv dokaz da je komunizem edir.o ln glavno počelo vsega gibanja OF. To partizansko skrivali Sče so našli na pobočju hriba Ušivnika. — Malo dalje in nekoliko višje proti nemški meji so naleteli na drugo tako skrivališče, ki pa ie bilo docela prazno. Pot je bila še dolga in fantje so se odpravili dalje v smeri proti Zalogu. Kazalo ie. da Iskanje ne bo imelo posebnega uspeha. Dolga vrsta se je počasi premikala čez Deben Vrh. V pobočje loga hriba se zaieda precejšnja globe!, Mrzla dolina imenovana Po njej teče tnalhen potoček. Bes primeren kraj za počitek, saj so bili glavno umetniško prilogo prinaša celostransko podobo njegove Slovenske Marije s svetlo cerkvico v ozadju. Zdaj jc njegov duh poletel tja v višave, odkoder sveti v čudovitih barvah ta cerkvica kot simbol naše vere v nesmrtnost. Toda mojster Jakopič je dosegel nesmrtnost tudi na zemlji in bo živel vedno v svojih barvah, v svoji veliki umetnosti, ki spada med tiste velike vzpone in vrednote slovenskega duha, s katerimi lahko stopimo pred široki svet in izpričamo svojo duhovno zrelost in svojo jjmetuiško moč. Zadnji monumentalni kodeks njegovih podob, ki so izšle tudi s podporo pogojnega velikega častilca njegove umetnosti dr. Natlačena, ga jo pokazal v veličastni podobi svetovnega mojstrstva ter našo svojskosti tnko jiovezanega s slovensko zemljo, da moremo to umetnost imenovati specifično slovensko, dočim je prejšnja bila slej ko jirej zelo pod vplivom svetovnih tokov. Z impresionizmom začenjajo nekaterniki šele šteti slovensko umetnost, in višek slovenskega impresionizma bo slej ko prej predstavljal še vedno Ribani Jakopič, on, ki jc danes zaključil svojo življenjsko pot in bo odslej živel med nami kot nesmrtni pesnik barv in naše pojoče zemlje. Rihard Jakopič sc je rodil leta 1869 ter je tako umrl star 74 let. Bil je pravi Ljubljančan po rojstvu in življenju. Po realki v Ljubljani se je vpisa! na dunajsko akademijo, pozneje pa na monakovsko, kjer je vstopil v Ažbetovo šolo, iz. katere, je izšla naša nova umetnost z mojstri Groharjem, Jakopičem, Jamo, Sterne-nom in najstarejšim Veselom. Zadnjih štirideset let jo živel v Sloveniji, v začetku na podeželju (škofj.i Loka, Dobrova itd.) in marljivo sodeloval pri organiziranju prvih slovenskih umetniških društev in razstav. Z njegovim imenom je zvezana I. slovenska umetniška razstava, ustanovitev »Save--. pu tudi prvi veliki uspeli na Dunaju (pri Micthkeju). Med tem je bil nekaj časa v Pragi pri IIynaisu in na Dunaju, odšel v Beograd, kjer je pomagal pri organiziranju I. skupne umetniške razstave, hotel jc oditi v London na razstavo kot delegat, pa se jc v Kolnu ponesrečil in se vrnil zopet v domovino, kjer si je ustanovil družino in se naselil zu stalno v Ljubljani. Tu je pred jirvo svetovno vojsko z velikimi stroški sezidal razstavni paviljon, ki nosi njegovo ime »Jakopičev paviljon«, tudi še sedaj, ko go je prodal mestni občini in ga upravlja Narodna Galerija. To je samo kratek oris njegovega življenja, ki ni veliko po zunanjih dogodkih, temveč po notranji umetniški sili in izrazu, v katerem je nam ustvaril svojo umetnost, polno priznanja in uspehov v življenju, in ki ji je usojeno, da bo živela vedno mlada kot slikarska simfonija r ncirn naivečiih slovenskih umetnikov. Ni sedaj Posvetitev Marijanišča Srcu Marijinemu letošnjo velikonočno duhovno obnovo so Marijaniški gojenci zaključili s posvetitvijo Srcu Marijinemu. Posvetitev jc izvršil velik prijatelj mladine p. Krizostom Sekovanič na praznik Žalostne Matere božje. Tej cerkveni slovesnosti je sledila lepa in prisrčna proslava v čast Materi božji, ki so jo isti gojenci priredili nu cvetno nedeljo. Po uvodni pesmi »Naše starše, o Marija Mati«, ki so jo vsi navzoči peli. je spregovoril ravnatelj Marijanišča dr. Joža Pogačnik, ki je izva jal približno naslednje misli: Kakor nas je Marija varovala pred Turki in luteranci, tako nas bo srečno prepeljala tudi skozi te tako nevarne čase, če jo borno tako ljubili in spoštovali, kakor so jo naši očetje. Naša mladina je pravilno razumela klic sv. očeta in našega škofa, ki želita, da bi se čim več vernikov (»svetilo Srcu Marijinemu. Z veseljem ugotavljamo, da je mladina prva: ona bo kazala drugim pot in je trdno poroštvo lepše bodočnosti. Poklicana jc, da s svojim delom in molitvami zadostuje za vse. žalitve, ki jih toliki povzročajo, poklicana tudi, da vse take pripelje na pravo pot. Izpolnjevanje četrle božje zapovedi je najosnovnejša jiotreba novega življenja, ki mora nastati v našem družinskem življenju. Starši morajo biti res pravi katoliški vzgojitelji, da bodo svoje sinove in hčere res katoliško vzgojili. — Po tem govoru je bila nn sporedu še zborna deklamacija, net-je, za zaključek pa igrica p. Krizostoma iMn-rijin pevec*: osnovna misel, da Mati Marija varuje vse, ki se v njeno varstvo zatekajo, jc prav lepo poudarila celotcn namen proslave. | tenisu za prvenstvo Ljubljane bo 26. t. m. ob 10. Pri prvem delu tekmovanja bodo nastopili saino juniorji. Iz propagandnih ozirov tokrat Korotan ne bo jiostuvil v diseplino posameznikov Strojniku Štefana in Potočnika, da bodo tudi drugi lahko prišli do uspeha. Turnir bo trajal 26. ves dan in 27. dopoldne. BSK je rešil zadnjo nedeljo samo eno točko, ko je igral za srbsko nogometno prvenstvo s Ču-karičkim neodločeno 0:0 Ostali izidi so bili: Bask: Obilič 3:1, BaIkan:Sloga 2:1, SK 1913;Jedinstvo 2:0 in Vitez:Mitič 4:3. Slabo se je tokrat odrezal vodilni BSK, ki je igral z mnogo šibkejšim moštvom samo neodločeno. Iz vojno gospodarskih razlogov bo izhajalo glasilo nemških športnikov »MS Šport« odslej 14 dnevno in bo postalo obenem tudi glasilo telovadcev in plavalcev. Dosedanji strokovni D. Turn-zeitung in Der Schvvimmer so ukinjeni. Grasshoppers vodi v švicarskem nogometnem prvenstvu. Zadnjič je igral proti ženevski Sevetli in jo premagal s 4 :1. Končno tekmo bo odigral Grasshoppers z Luganom, pred katerim jc žo zdaj za C točk. šport v krati. :m Iz službene objave Lnhkoalletskc zveze. Potrjujejo se rezultati pokrajinskega tekmovanja v teku čez drn in strn. Prvak za leto 1943 je Sedej Zoran, član Planine, pokol CONl-ja pa si je priboril Zelezničurski Dopolavoro Hermesa. — 2. maja se bo vršilo na Hcrmesu tekmovanje za veliko nagrado v teku na srednje proge. — llradne ure Zvezine pisarne so dnevno od pol 12 do pol 1 in od pol 6 do pol 7, ob sobotah samo dopoldne. — Zveza opozarja društva, da si čimprej oskrbijo športne izkaznice. Hermcs moška lahkoatletska sekcija: Naprošajo se sledeči atleti, da se javijo v petek, dne 23. aprila ob 18 v klubski pisarni na igrišču: Pregelj, Kastelic, Starman I., Starman A., Starman L., Bizjak, Mosettig, Cej, Bezlaj, Adamovfž, Juren, Gregi, Berglez, Podbeviek. Začetek Korotanovcea turnirja v namiznem izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče Poveljstva Oboroženih sil »Slovenija—Dalinaz.ia«, odsek v Ljubljani je izreklo naslednji obsodbi: Mravlje Anton, sin pok. Antona in pok. Pohar Katarine, roj. v Podpeči 1. maja 1901, bivajoč v Dravljah, delavec, samski, v zaporu je bil obložen, da jc sodeloval v Dravljah od julija 1942 do 2. marca v prevratni združbi, da je sodeloval v oboroženi tolpi, du jc imel orožje in municijo brez dovoljenja pristojnih obhisiev in da jc proti koncu meseca avgusta na Bokal-skem gradu zaradi dobička vzel s silo krove, krompir, moko, in drugo živila in jc bil zaradi tega obsojen na dosmrtno robijo, oproščen j>a jc bil pripisanega zločina, da je 23. februarja v Mekercu pri^dil atentat na Oborožene siie, zaradi pomanjkanja dokazov. Grm Anton, sin |iok. AtitoAa in pok. Miklič Marte, roj v Zagoricic (Dobrepolje), 21. maja 1897, bivajoč v Kinjuh pri Novem mestu, v zaporu je bil obtožen, da je skupno z drugimi neznanci v Slovenski vasi dne 17. julijo lani odvzel osebno svobodo Pcllcgrinu Domenicu, da se je nasilno polastil predmetov in denarja v znesku 10.000 lir pri imenovanem Pcllcgrinu Domenicu, da je pripadal prevratni združbi, sodeloval v oboroženi tolpi in bil v nedovoljeni posesti orožja in municije, oproščen pa je bil obtožbe, da jc v nedoločenem čn*u pred II. julijem 1942 v Slovenski vasi zagrešil dejanja ple-nitve, ropa in terorja v anektiranih ozemljih. Obsojen je bil no dosmrtno ječo z vsemi zakonskimi posledicami. fantje že nekoliko utrujeni od naporne hojo po pobočju. Smrečica na vrhu umetnega hriba Legionarji so posedli k mali južini. Poldne je že zdavnaj odzvonilo v dolini. Počitek 6e je vsem zelo priiegel Vendar nekaterim, ki to gričevje dobro poznajo, nikakor ni Šlo v račun, da je iz plitve globeli sedaj kar naenkrat nastala majhna vzpetina. Poleg tega ie bilo vse nekam izumetničeno, tako. da jc človek nehote občutil razliko med delom Stvarnikove in človeške roke. Nikjer pa ni bilo sumljivega znamenja, razen male smrečice, ki je rastla na vrhu nerodnega hribca. V razbojniškem brlogu Ker so partizanske navade bile fantom dobro znane, so je nekdo hitro skočil prepričat, čo je smreka v tleh ukoreniniena. Medtem pa je drugi slučajno podrsal po tleh s puškinim kopitom. In glej! Ruševje se je razmaknilo, pod njim pa se je zasvetila steklena ploskev. Okno... V trenutku so bili vsi na nogah V tem se zelena smrečica zamaje in travnata odeja pod njo so v obliki kvadratne ploskve nagne. Izpod nje pa neznana roka vrže bombo Zabllska se. K sreči ni zadelo nikogar. Buin? Že je priletela druga bomba. Ranjena sta bila dva leglonarja, vendar poškodbe niso nevarne. Fanlie hrž*v zaklone, kolikor jo bilo sploh mogoče najti kritja na odprtem pobočju. Nevarno mesto je bilo takoi obkoljeno. Mali hribček se je nenadoma spremenil v dobro mas-kirano partizansko skrivališče. Naivočia težava ie bila v tem. ker ni bilo nikier vfdeti strelni* lin. krogle pa «o žvižgalo na vse strani. Zdaj se ie tu pokadilo Iz zemlje, zdal zopet lam. Eno je bilo gotovo. Pod smreko je bil skrbno prikrit vhod. Strojnica ie zaregljala in razcefranl kosi lesenega pokrova so frčal' na vse strmi. Pod smrečico je zazijala luknja Vhod ie bil odprt. Iz iame se ie čilo tekanje sem in tja ter lomlienie desk. s ka-terimi so skušali zamašiti nastalo luknjo. Legionarji »o pričeli partizane pozivali, da nai se predajo in si s tem rešijo življenje. Razbojniki se nočejo predati V odgovor pa so je vsula na legionarje toča krogel. Jasno je bilo. da se partizani nočejo predali. Vendar fantje Se eniso hoteli odnehati. V jamo so spustili skozi vhod listič s jiozivom. da naj se predajo in si tako rešijo življenje. V odgovor streljanje... Legionarji so bili v veliki nevarnosti, ker so bili brez zaklonov in ukazan jc bil napad. Skozi vhod so zmetali vs> bombe, kar so jih imeli s seboj Nato se ie hrabri stroj-ničar iz Dev. Mar. v Polju splazil čisto k luknji. Naglo je vstal pogledal v jamo. nameril strojnico iu že ie svinčena toča prerešelala vse. kar je dosegla. Tedaj je žo prispela vojaška pomoč iz Zaloga Vsi so takoj stopili v akcijo. Iz bunkerja so krepko odgovarjali. Metali so bombe, streljali s puškami in samokresi. Po dveurni borbi ie streljanje ponehalo. Posebej je treba pohvalili hrabrost onih dveh legionarjev, ki sta ves čas med borbo 6tala le kake štiri metre pred oknom brez zaklona in pazila, da ne bi kdo ušel skozi to odprtino. Ko je streljanje potihnilo, je eden izmed njrju hitro skočil k oknu. ki je bilo sedaj edini uporabni vhod v skrivališče. Skloni se skozi odprtino in opazi pod seboj čepečega človeka s puško v rokah A bil je negiben — že mrtev. V nasprotnem kolu je sedel drug partizan; bomba mu je glavo č>slo razbila. Tudi la ni bil več pri življenju. Nekako v sredi jame je ležal trelji s ka-rabinko v rokah. Lcgionar, misleč, da so vsi žo mrtvi, hilro poskusi zlezli v notranjost. Tedaj pa se tretja postava sredi kaverne zgane in ustreli. Hvala Bogu mimo. Legionar hitro potegne mrtvecu pod oknom puško iz rok in usireli še zadnjega živega partizana. To ie bil zadnji strel v jami. Hitro so potegnili uirlvcce iz jame in glej, pred njimi je ležal zloglasni »Štefan« Egidij z Vevč, Sever šiba božja za ljudi po Dobrunjah in okoliških hribih. Sever Egidij je bil komaj 23 let star, po poklicu vrtnar. Ko ie odšel v hribe, so ga najprej poslali na Gorenjsko Priznati je treba, da je imel precej vojaške sposobnosti in je bil silno drzen. Kmalu je postal komandir čete v »Zdrav-kovem bataljonu«. Po njegovi krutosti ga poznajo posebno ljudje okoli Moravč. Potem je bil premeščen kot komandant 3. bataljona Gubčeve brigade. Pozneje je bil komandat znanega »šolskega taborišča« pri Pancah in drugih taborišč na Pu-gledu in okoliških gričih. Kot tak ie izvrševal večino smrtnih obsodb prijetih »izdajalcev«, ki so se v kakršni koli malenkosti pregrešili čez partizanske paragrafe Po pripovedovanju ljudi jcon ubil tudi Cankarja Jožeta partizana Završnika in kot omenjeno oba brala Bobna. Na vesti ima preko 100 umorov Saj so je S o celo sani ponašal, da jih je žt mnogo spravil na oni svet. Nikdar ni poznal šale in za vsako slvar je spregovoril revolver. Celo partizani sami so z nekakim svetim strahom izgovarjali njegovo ime. Kdor mu ni bil po volji, jo čez noč izginili. Lani 20. oktobra je napadlo okrog 100 partizanov ponoči kasarno legionarjev prav v sre dišču vasi Dev. Mar. v Polju. Vodil jih je komandant Štefan. Takrat so pri kasarni ujeli enega legionarja in komandant Štefan je pokazal svoje junaštvo na ta način, da je ujetega in zvezanega s tako silo udaril s puško po glavi, da so je kopito zdrobilo. A ujetnik jim je kljub temu ušel in se vrnil v kasarno. — Kot vse kaže, je bil sedaj komandant Štelan vodja razpršenega terenskega voda. Prepričani smo. da bi se vsi ostali v jami predali, če ne bi bilo med njimi komandanta Štefana, ki tega na noben način ni dopustil. Kakor pa je bil navdušen partizan, kljub temu se je raje potikal po tukajšnjih mirnih hribih, kakor da bi šel v hoj nn Dolenjsko. Pred časom je bil ranjen v levico in je še sedaj nosil obvezo, dasi je bila rana že zdavnaj zace-l.iena. Na ta način je mogel ostati na bolezenskem dopustu v zalediu. Ko so mrtvemu roko odvezali. nI bilo mogoče nikjer najti kakšne rane. Res vzor komandanta: sam jc simuliral bolezen, da je ostal na varnem, brata Bobna pa je ustrelil, ker nista holela iti na Dolenjsko. Ostali mrtveci so bili: Ocvirk Hlnko iz Vev?, Močilnikar .Viktor in BHenc Ivan iz Zg, Kašlja, prav tista patrulja, ki ie usmrtila ovoja »tovariša t Bobna in odstrelila čemela Roka nravice je hitra. Po Ireh dneh so prejeli plačilo za svoja dela. te novica Koledar Petek. 23. malega travna: Vel. potek; Voj-teh (Adalbert), Škot in mučenec. Sobota, 24. malega travna: Vel. sobota; Jurij, mučenec; Fidel Sigmariu., mučenec. Cerkveni vestnik — Sedma postna pr i d i g n prevrvišo-negn gospoda škofa dr. Orogorija Roimana bo na vcjiki petek, 28. aprila, ob 19.30 (ob pol H) zvečer v stolnici. Verniki, pridite v obilnem številu poslušat božjo besedo, ki jo razlaga naš Škof s toliko ljubeznijo. Po pridigi bodo gg. bo-goslovci zapeli pasijon v slovenskem jeziku. Stoluo kongregacije se udeležo slavnostnega Zgodovinski paberki 23. malega travna: I. 1660 so sklenili Poljaki mir s Švedi v = „ Olivi. Leta 1587 je zasedel švedski kralj Sig- vstajenja v stolnici, ki bo v soboto popoldne ob mund iz dinastije Wosa tudi poljski kraljevski štirih. Udeležba jo za vse članice obvezna, zbi-prestol. Švedi niso bili zadovoljni z vladarjem, rališče ob 3.45 na dvorišču škofijskega dvorca, ki je bival nu tujem, zuto so si izbrali novega | Vso z znaki, vladarja v osebi Karla IX., kar je povzročilo dolgotrajno vojuo s Poljsko. Poljski kralji iz dinastije Wasu se namreč niso marali odreči svojim pravicam do švedske krone. Ze Gustuv Adolf jo iztrgal Poljski njeno ozemlje ob Baltiku, toda po posredovanju Francije ie sklenil s Poljaki premirje. Karel X. je Poljake ponovno porazil, posebno ko so so zvezali s Švedi Prusi, dotlej vazali poljske krone. (Primerjaj: Sienkicvvicz: Potop.) l'o večletnih bojih sta sc nasprotnika pobotala; poljski kralji so se odrekli pravicum do švedske krone, izgubili dokončno ozemlje ob Baltiku in priznali popolno neodvisnost Pruske. 1. 178? se je rodil pri Sv. Petru pri Radgoni filolog in pisatelj Peter Dajnko. Gimnazijo je obiskovul v Mariboru, v Gradcu pa je študiral | _ slomgk<(Va družba ponovno vabi svoje član- aBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB DOLENJSKA! Zemlja gričev, vinogradov, starih gradov in stare slave. Tiha in prisrčna je. Naj- > Krki. In to zemljo in lju njej nam podaj lepša je ob Krki. In to zemljo in ljudi na njej nam podaja mladi, nadarjeni pesnik in pisatelj Jože Dular v svoji knjigi: LJUDJE OB KRKI« ki je izšla v »Slovcnčcvi knjižnici«. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah! aaBaaaaBBBaBBBBBBBBBBaBBBBi filozofijo in teologijo. Služboval nato kot ku- gtyJ ]{ "p^clilvi brezmadežnemu Srcu Marijine-plan v rojstnem kraju, od 1. 18M pa kot župnik i pri Veliki Nedelji. Dajnko je učenec pokrajinsko kulturne smeri, kakor so jo bili začrtali od druge polovico 18. pa do drugega desetletja 19. stoletju Volkiner, Modrinjak, Jaklin, Nerut, 1'rimic in drugi. Dasi je poznal Primčevo prizadevanje, da bi zlil slovensko-štajcrsko pismeno nurečje v skupni slovenski slovstveni je- mu, ki Ik) v Marijanišču, dno 27. t. m. ob 9 do-jioldne. Po posvetitvi bomo imeli kratko^ strokovno predavanje o mladinski psihologiji. K udeležbi vabi odbor. I CVETJE, VENCI, ARANŽMAJI »ROZA« CVETLIČARNA — Po deiju hladnejše vreme. V sredo je io dopoldne nekoliko rosilo; a popoldne okoli 13 je dež prenehal. Je še vedno pretežno oblačno. Od srede od 7 zjutraj do 13 jo padlo šo 2.4 mm dežja. lieke in potoki so nekoliko narasli. Zemlja pa je vos dež hitro vsrkala. Namočena je lo za nekaj centimetrov. Po dežju je nastopilo nekoliko hladneje vreme. Kakšna je temperaturna razlika poprejšnjih dni s sedanjo? Bilo je v soboto in nedeljo nad +25° C, v sredo popoldne pa je bil zaznamovan maksimum le +13" C. V četrtek zjutraj je bil dosežen minimum +10.4" C. Barometer pada in je v četrtek zjutraj dosegel stanje 708 mm. Zaradi dežja jo oranje njiv prenehalo, tudi v Zvezdi so oranje začasno ustavili, da počakajo na toplejšo vreme. Tam morajo še 5 trav-uikov preorati. _ Za veliko noč so najprimernejša praktična darila: lepo nalivno pero, jezikovni tečaji na gra-moionskih ploščah, elegantna harmonika, gramofon s ploščami, hladilna omara za živila itd. Ni vam treba izgubljati časa z iskanjem teh svari, ker jc tvrdko »Everest« z vsem tem žc najbolje založena, ter vam nudi veliko izbiro po zmernih ccnah! — Vabimo vse na neobvezen ogled dokler traja zalega, ker je nakup najboljši tam, kjer je velika izbira! — »Everest«. Prešernova 44. — Nesreče na deželi. V Št. Vidu pri Stični stanu joča žena progovnega čuvaja, ,53 letna Marija Dremeljeva. je spodrsnila in si zlomila levo roko. na katero se je skušala vjetl. — Železničar-jeva hčerka, osemlotna Stanislava Drobeževa, je vrtela slamoreznico, ki jo jc prijela za prste desne roko in jih ji odrezala. Spisal Karel Jaromir Brben. zik, jc vendar pridno delal, da bi ustvaril vencem med Muro in Dravo posebno slovstvo. Zato jc napisal v domačem narečju kopo knjig za šolo, cerkev, dom in gospodarstvo. Nato se je lotil slovnice domačega narečja ter ga izrazil z novim črkopisom-dajnčico. Dajnkov črkopis jc zbujal sprva splošno odobravanje; celo Kopitarju sc jc zdel bolj posrečen kakor Me- jo je zaključil Murko z izdajo slovnice in slo- rosi okrožje 73.797 prebivalcev, članom ko- " istočasno z izro- nske zveze pode- ________r_____ _ državljanstvo. približal llircem in se oprijel gajicc, ki je v I Delovna fronta v kranjskem okrožju ima n... . rant Jožef Macak. V Hodošah pri Slovenji vasi je /i zorenj SKega umrla 66letna Katarina Petelinšek, v Zg. Kostnv- Prcgled organizacije koroške domovinske zve- j njci f,o letna Terezija Gobec, v Sd. Gaberniku 65-zc v kranjskem okrožju. »Volkischer Beobachter« ieln; Štefan Strniša, v Zagaju 79 letna Terezija Jan-jiiše, da je NSDAP začela delovati v treh gorenj- v Tekačevem Fran Strašek. Na Janževskem škili okrožjih 1. januarja 1912 in prinaša pregled vri,u jc umrla 76 letna Alojzija Pungerl, v Račah njenega ustroja v kranjskem okrožju, ki šteje 28 i Tschelifitfa in Marija Kovočič. — V Mariboru sta ....... * umrli 65 letna zasebnica Antonija Ribič roj. Šišek, in 73-lctna posestnica Ljudmila Spindler roj. Hri-beršek. Iz Hrvaške Jubilej Hinka Nučiča. Naš rojak Hinko Nučič, ki že od leta 1912 deluje kot priznani gledališki umetnik v zagrebškem gledališču, praznuje te dni 60 letnico svojega rojstva. Za to priliko objavlja zagrebški dnevnik »Hrvatski Narod« članek, v katerem 6lavi Nučičeve umetniške sposobnosti in poudarja dejstvo, da Nučič kot gledališki umetnik pripada ves hrvatskemu gledališču, kateremu je dal svoja najboljša let«, ves svoj talent in vse svoje znanje. Pisec članka omenja njegovo delovanje kot igralca, režisarja, gledališkega pedagoga in končno kot dramskega pisatelja. Zanj trdi, da je pravi »mojster odra, ki sijajno rešuje tudi najtežje umetniške naloge«. Slavljenec zagrebškega gledališkega občinstva je ves čas vzdrževal tesne stike tudi s slovenskim gledališčem ter je pogosto gostoval na raznih slovenskih odrih. Nučiču želimo ob njegovem življenjskem jubileju tudi mi ie mnogo sreče v njegovem nadalnjem umetniškem udejstvovanju. Smrt grofa Miroslava Kulmerja. ifi. aprila jc umri na svoji graščini v šestinah v 83. letu starosti grof Miroslav Kulmer. z njegovim imenom so vezani mnogi uspehi v hrvatskem političnem, gospodarskem, kulturnem in socinl-življenju. Pokojnik jc bil seduj tudi član hrvatskega sabora. Iz Srbije Proslava Hitlerjevega rojstnega dne v Beogradu. Hitlerjev rojstni dan je proslavil tudi Beo-grad. Tamošnjo nemško in srbsko časopisje jc objavilo daljše pozdravne članke, v katerih poveličuje vsa dosedanja Hitlerjeva dela za Nemčijo in Evropo. Spominski članek za Hitlerjev rojstni dan v »Novem Vremenu« je napisal glavni urednik tega lista Stanislav Krakov, nečak srbskega ministrskega predsednika, ki je pred marčnimi dogodki leta 1941 zavzemal tudi vodilno mesto v vodstvu beograjske radijske oddajne postaje. Vojaški dom v Veliki 'Kikindi. Vodstvo nemške narodnostne skupino v Veliki Kikindi je od-prlo v tamošnjem mestu moderno urejen vojaški dom. v katerem se v prostem času lahko zbirajo prostovoljci princ Evgenove divizije. Delovanje nemške mladinsko organizaciji v Beogradu. Kakor v vseh ostalih mestih, v katerih ima nemška nacionalsockalistična stranka svoje organizacije, je bila le dni tudi v Beogradu strankina slovesnost ob sprejemu novih letnkiov nemške mladine v nacionalsocialistično mladinsko organizacijo. Nove člane te organizacije je ob tej priliki nagovoril in pozdravil vodja nemške mladinske organizacije v Srbiji in Banatu Franz Germann. POTEM HODI DOLGO ČASA,PO TEMNEM GOZDU. SREDI GOZDA ZAGLEDA ZELENO TRATO, NA TRATI PA ZLAT GRAD. BIL JE GRAD DEDA VSEVEDA, LESKETAJOČ SE, KAKOR DA GOUL novem letnihu. hladni k, doma iz Laškega. Nevarno ranjeno so jo letnika elektro- prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa ji niso mogli ominja 10. janu- -_5j,: Tivlleiiin Umrla ie. ne. da bi še nrišla k zavesti. Smrtna nesreča v železniških delavnicah. V sredo se je okrog šcetih popoldne v železniških delavnicah v Mariboru zgodila huda nesreča. Varilca Albert Šušaj in Kari Bizjak sta varila na lokomotivi. Oba sta delala na prostoru med lokomotivo in odklopljenim tenderjem. Za tem je bil še drug tender, katerega naj bi odpeljala pre-mikalna lokomotiva. Ta lokomotiva pa je butnila s precejšnjo silo v tender, ki se je odbil in zaletel v naslednji tender. Ta se je odbil naprej in tiho zapeljal proti lokomotivi, ob kateri sta delala oba varilca. 40-letni šušaj je varil prav zo ^desnim odbijačem lokomotive in tenderjev odbi-*jač mu je popolnoma zmečkal prsni koš, tako da je bil na mestu mrtev. 33-letni Kari Bizjak, doma prav tako iz Studencev, pa je vari! ob levem odbijaču lokomotive, vendar je imel srečo, da je sedel na pručiči in bil obrnjen postrani navzven ob odbijaču. Tenderjev odbijač je nato zgrabil njega samo za desno ramo in mu zmečkal zgornjo laket, ključnico in lopatico; Utopljenec v Muri. V mlinskem koritu mlina v Cmureku so te dni našli truplo 50 letnega Jožefa Rosenzopfa, ki je bil pred smrtjo zaposlen v Mariboru, kjer so ga pogrešali že osem tednov. Verjetno jc, da mu je ob poledici spodrsnilo iii da jo padel v Muro. Smrtna kosa. V Mariboru je umrl zaradi nesreče pri delu 40 letni varilec Albert Šušaj iz Studencev. V Gradcu je umrl 88 letni vseučiliški labo- PLAVACEK STOPI V GRAD, PA NIKOGAR NE NAJDE, LE STARO ZENICO, KI JE PREDLA V KOTU. »POZDRAVLJEN, PLA-VACEK! VESELA SEM, DA TE ZOPET VIDIM!« GA POZDRAVI — NJEGOVA POTKA, KI MU JE TAKRAT IZROČILA ONO SKRIVNOSTNO PISMO. >KAJ HOČEŠ?« Da boste imeli trajen spomin na letošnje Marijino leto — si kupite S M A R N IC E ' ki jih jc spisal dr. I v n n A h č i n. Zn vsakega, zlasti pa za družine, so najlepše branje. — Fntimska prikazovanja zažive pod pisateljevim peresom v posebni luči. Naslovno stran »ŠMARNIC« jc narisal slikar Lojze Perko. Stanejo le 10 lir. Kupite jih čimprej! Drobna ljubljanska kronska Naznanite sobe! Mestno županstvo še vedno, zlasti v sredini mesta, uujno potro-bu.te več opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradnikov. Kdor koli Ima kako nemu odpravnlštvu v sobi št. 23 v 111. nad-prlmcrno sobo, naj jo takoj naznani mest-btropju magistralnega poslopja, za ltobbo-vim vodnjakom. Komorna glasba pri nas je dobila novec,i zastopnika v Triu, ki gn tvorijo g!f. Kluvko Korošeo — flauta, proT. Karel Jern.1 — viola in Stanko Prek — kitara. Ze dalj časa vadijo in izvajajo v skupni igri najrazličnejša dela iz svetovnih literatur, ki »o napisana za ta sestav. V torek, 27. t. m. ob 7 zvečor bo priredil Trio svoj prvi javen koncert v mali titliariuoničnl dvorani in bo izvajat oh tej priliki naslednja dela: Molilo: Trio op. 4r>: Call: Trlo op. 134; Matcjka: Sorenada op. 2(1. Na koucert novega tria opozarjamo. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbeno Matico. Koncert tenorista Miloša IJrlšnlka. Jutri, ▼ »oboto, »o bo začela predprodaja v kn.lt-garni Glasbene Matice za koncert slovenskega tenorista Brišnika, ki ho v potok, 30. t. m., v veliki filharmonični dvorani. Spored koncerta jo sestavljen iz dveh delov: v prvem delu so izključno le samospevi; v drugem delu pa arijo iz raznih oper. Na koneert domačega tenorista opozarjamo že danes. Več železnih kanalskih mrež Iu pokrovov je zadnje čase spet zmanjkalo z ljubljanskih i-lic ter /.h!o ?.i ponatvo lepo pijai, nuj <"> činstvo tnkoj, kn opazi, da kjo manjka Kaka ali kanalski pokrov, to vanju vedno prepričajo o legalni posesti po-nujenega jim blaga. Ljubitelj duhovnikov. To jo bil gotovo sv. Frančišek Asiški. Ta ljubezen do duhovnikov veje iz predstave »Božji trubadur Frančišek«, ki jo bodo veliki Frančiškov! križarji na veliko noč ob pol 5 pop. igrali v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic je pri Sfiligoju. Ponovljena bo igra na velikonočni ponedeljek ob pol 7 zvečer. Drzen kokošji tat. Organom javno varnosti so jo nedavno posrečilo prijeti drzno-ga tatu. ki jo bil v kriminalni evidenci zapisan kot zelo izurjen specialist v kokošjih tatvinah. Zalotili so ga v severozapnducni delu mesta, ko jo oh zori v nahrbtniku in v vreči nesel več kokoši, ki jih je ponoAi pobral neki stranki iz kurnika. Sedaj so prišlo mnogo ujogovo tatvino kokoši na daa. Barjanske gospodinjo so že dolgo tarnnle, da nepoklican človek ponoči obiskuje njihove kurnike ter jim odnaša lopo plemensko kokoši. Tat je kokoši največkrat, pro dajal raznim ljubljanskim gostilničarjem. Ponesrečenci v Ljubljani. 69 letna zasebnica Franja Prijateljeva je doma v kuhinji padla in hI zlomila desno roko. — Anici Vorhkovi, 15 lelui dijakinji, jo neznau zli-koveo vrgel kamen v glavo in jo hudo ranil. — Janko Triplat, 1 lelnl sinček poštnega nameščenca, je padel in se poškodoval po obrazu. — Justiu Bojan, 14 bitni dijak, jo na Tržaški cesti padel z drevesa in se poškodoval po glavi. — Koeheeka Brunn. 14-iotnega sina trgovskega potnika, jo napadel bud pes in ga ugriznil v lovo nogo. požiralna mreža ali kanalski pokrov, to Javi prvemu stražniku in tudi mestne- Cerkvena glasbil O VellKOnOcntll mu eeslnemu iia laovid vu nn Ambro-ev i m | trgu 7 ali pa mestnemu kanalskemu odseku I praZIllKHl v II. nadstropju Kresije na stopnišču z __,, ,„ . . , , Llngarjeve ulice, da bo čimprej mogočo | V STOLNICI. Velika sobota ob 4 pop.: ugotoviti vzrok odstranitve pokrova ali mre- Premrl: Dva responzija. Hihar: Z vel if ar že ter najti storilca. Obenem pa opozarja-, naš je v«t»l 1» *rohVi, Premrl: Tebe Boga mo kupce starega železa, nuj se pri kui>o- i hvalimo, Mav: Itaduj se. Kraljica, Rihar: V zakramentu, Klemenčlč: Poglejte, dnšo. — Velika nedelja ob 10: Cvek: Skalovje groba. Nowowiejsky: Misaa pro pace, Premrl: Gra-duale ln aokvenca, KlcmenSič: Poglejte, dušo, Kimovee: Raduj ne, Kraljica. — Velikonočni ponedeljek oli ID: Perosi: Missa pou-tificalis in d. Premrl: Gradual in eekvenea, Premrl: Angolus Domini, Foarstcr: Itegina coeli. PRI FRANČIŠKANIH Za Velikonočne praznlko bodo pri frančiškanih proizvajali ■sledečo glasbo: Danes zvečer po zadnji postni pridigi petje slovenskih žaloetink. — V soboto zjutraj bodo med sveto mašo peli vortkl Frančiškovi križarji Vodopivčevo latinsko mašo za moški zbor; mašo bo spremljal operni godalni orkester. Mašo jo instru-mentirnt operni kapelnik g. Neffat. — Na vellkončno nedeljo bosta dvo orkestralni maši: oh 8 pojo Križarji slovensko pesmi s spremljevanjem opernega orkestra; ob 9 pa bo slovesna svota mnša, med katero bo prepeval orkestralno mašo Sattnerjev mešani zbor; izvajali bodo Mozartovo uuišo kronanja. CERKEV SV. JOŽEFA. Velikonočna nedelja: ob 8 slovosna svota maša, pri kateri so Izvaja Mlssa tn hon. st. Stanislal z orkestrom, zložil St. Premrl; Graduale: Unec dies in sekvonca vietimao pashall laudes, zložil ,Tos. Gruber; po ofertorlju: Regina coeli, zložil M. Filke; Tantum ergo v A. zložila Gr. Rihar In dr. Fr. Kimovee; po maši: Zveličar jo iz groba vstal, zložil Al Mav. CERKEV M. B. V KRIŽANKAH. Velikonočna nedelja: ob 10.30 slovesna sveta maša. Izvaja sn Missa in hon. B. M. V. z orkestrom, zložil Jos. Llnner; Graduale: Haec dies in sekvenca vietimae paschall laudes, zložil P. Grlesbaeher; Ofert. Terra treinuit, zložil A. Foorster: k blagoslovu: V zakramentu vso sladkosti, zložil dr. Fr. Kimovee; po maši: Jezus pramagalee groba, zložil St. Premrl. — Velikonočni ponedeljek: ob 10.30 sveta maša z blagoslovom, pri kateri se pojo sledečo velikonočno pesmi z orkestrom: Vellkonoč praznujemo, zložil St. Premrl; Zveličar jo iz groba vstal, zložil Al. Mav; / .Tezus jo vstal od smrti, zložil Gr. Rihar;' Skalovje groba, zložil L. Cvek; k blngoslo-vu: V zakramentu v C, zložila Gr. Hihar in dr, Fr. Kimovee; po maši: Zveličar naš jo vstal iz groba, zložil Gr. Rihar. Prodaja mesa na odrezek »G« Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 24. t. m. potrošniki lahko dobili za veliko noč pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »G« navadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani: 150 gr svežega mesa, 50 gr prokajenega govejegn mesa in 100 gr krvavio. Ceua prokajenemu mesu bo Lir 2!i za kg. Sindikat mesarjev In klnbaslčarlev v LJubljani obvošča cenjeno občinstvo in člane, da se bo v soboto. 24. aprila, prodajalo meso na odrozok »G« in un mesne knjižice. Kdor ne ho prinesel mesno knjižice in živilske karto s seboj, no bo dobil mesa. Gledališče Opera: Petek, 23. aprila: Znprto. t Sobota, 24 aprila: Znprto. Nedelja, 25. aprila, ob 18: »Tlials«. Izven. Ceno Oli 28 lir navzdol. . Ponedeljek, 2t. aprila, ob 18: ffleinlja smehljaja«. Opereta. Izven. Ceno od 28 lir navzdol. Za predstavo »Carmcn«, ki bo po veliki noči, potrobuje Opera nokaj statistov. Zato naproSa vodstvo gledallSSa predvsem tiste gospodo, ki so pri tej predstavi že sodelovali in tudi še nekaj novih gospodov, ki bi želeli sodelovati, naj se zglasijo zanesljivo v ponedeljek, 21. t. in„ oh 10.30 v Operi. Drama: Petek. 53 aprila ob 15» »V času obtskanja«. Izven Ceno od 20 Ur navzdol. Sobota. 24. aprila: Zaprto Nedelja, 25. aprila oh 15: »v čbrh obiska nja« Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Oh 18.30: »Prava ljubezen«, Izven. Zni žauo ceno od ID Ur navzdol. Ponedeljek, 2t. aprila, oh 15: »V času olilska- n|a«. Izven Cene od 20 lir navzdol. — Oh 18.30: »V Ljubljano Jo dujnio!« Izven. Cene od 15 lir navzdol. E. Gregorln »V gaira oblskanja«, pasljon- ska drama o Jezusovem poslanstvu v li slikah. Osebe: Marija — Starčeva, Jezus — Gregorin, Janez — Verdonlk, Peter — Bra-tina, Juda — Nakrst, Magdalena — Sanelno-va, slepi — Tiran hromi — Bcnedtčič, Jožef Iz Arlmateje — KoSuta, Nlkodem — Plut, Kaifa — P. Kovifi. Aininadab — Raztresen, Gamalilel — Presetnik, Joda — Gorlnšek, 6a-dok — Lipah. Levi — Blaž, Amos — Brezi-gar, Poncii Pilat — Peček, Petronlj — Dre-novec. Longln — Pfeifer. gladiator — Tomažič, Veroniita — SimčISeva. liožiser E. Gregorin, scenograf Inž. E. Franz, scenska glasba prof. M. Tome. Naznanila RADIO. Potek, 23. »prlla: 1M Klasična glasba — 8 Napoved časa, poročila v ltall janščini — 12.211 Ploščo — 12.30 Poročilu v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napovod časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent 1'otralin — 14 Poročilo v italijanščini — 14.10 Koneert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanee — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napovod časa, poročila v italijanščini — 17.15 »Sedem Jezusovih besed«, uglasbll Caslagnoll — 19 Govorimo Italijansko, poueujo prof dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa. poročila v italijanščini — 20.20 Radio za družino — 21.05 Koneert vodi dirigent Morali! — 22 Koneert čelista fende Sedi-bnuorja. pri klavirju Marijan Lipovšek — 22.80 Simfonična glasba — 22.15 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno Rlužbo Imajo lekarne: mr. I/eustek, Resljeva cesta 1: mr. Bahovce, Kongresni trg 12, iu mr, Komolar. Vič.. Xr znfska oesta 49. S. S. VAN D l N E: 51 Umorjeni Kanarček izvejte za nekim doktorjem Lindquistom?... Ste ga zaslišuli?« Preden je Markham mogel odgovoriti, je vzkliknil Vauce: »Ah. doktor Lindijuistl Dobro, dobro! . Popolnoma naravno!... Krožili ste torej po ' •■ >• II II I " I- I. — i nr>9 I \/M | | aiU »Res je,< je za mrmral Vance. »Vendar pa, če /računamo čas, ki ste ga porabili, ko ste dvajset minut preti polnočjo telefonirali go spodični Odeli, nato vstopili v podzemsko železnico, -dospeli do 72. ceste in prisluškovali pred vrati gospodične Odeli, vam bržkone ni ostalo mnogo časa, da bi mogli telefonirati še kam drugam. A pustimo to! Rad bi pa vede), kaj ste delali v času od enajstih pa do tedaj, ko ste telefonirali gospodični Oaell, dvajset minut pred polnočjo?« Cleaver je nekaj časa pozorno opazoval Vanceja, nato pa je dejal: »Du vam odkrito povem, sem bil tisti večer zelo nemiren. Vedel sem, da je gospodična Odeli odšla ven z nekom drugim — mojega vubila ni hotela sprejeti — zato sem več kot eno uro hodil kar na slepo po cestah in požiral svojo jezo.« »Hodili ste okrog?« jc vprašal Vance in namršil obrvi. »Da,« je odločno odvrnil Cleaver, nato pa se »je obrnil k Markhamu in nadaljeval: »Ali se še spominjate, ko sem vam rekel, da po- Rovarjenje španskih beguncev | proti generalu Francu Lisbona, 22. aprila, s. Listi poročajo iz Buenos Aircsa, da se je v urugvujski prestolnici Montevideo ustanovil španski republikanski svet, objavljajo pa tudi govor Martineza Bario-sa, ki je vabil zaveznike, naj gledajo v generalu Francu sovražnika in naj se ne dajo premamiti po nedavnih miroljubnih izjavah španskega zunanjega ministra Jordana. »Reuter« pa je dobil podatke o tem, da so razne ameriške vlade enemu izmed španskih republikanskih voditeljev sporočile, da bodo tedaj, ako bi se v Španiji uveljavil svolioden parlament in svobodna vlada, priznale uradno le nje. Prihodnje tako uradno zborovanje bo čez tri ali štiri mesece v Bogoti. kjer se bo sestavila »svobodna« španska vlada. Izjavljajo, da se vlada generala I' runca zanima za sklepe sestanka v Montevi-deu. ker utegnejo skaliti špansko-tirugvajske odnošaje. če bi vse južnoameriške republike v tej zadevi podprle Urugvaj. Pomen Quislingovega obiska pri Hitlerju Berlin, 22. aprila, s. Tukajšnji tisk na dolgo in široko razpravlja o obisku predsednika norveške vlade Quislitiga pri Hitlerju v njegovem glavnem stanu. Listi poudarjajo, da spa-ila to snidenje v vrsto političnih razgovorov, ki so se začeli s sestankom med Ducejem in Hitlerjem. »Viilkischer Beobachter« poudarja, da se ti razgovori z vodilnimi državniki evropskih držav nanašajo na trdno odločenost, da se v tem velikem iu odločilnem boju Zahoda zajamči narodna neodvisnost evropskih držav, kajti nasprotnik nam je dal razumeti, du hoče ne le uničiti sedanji evropski politični red, pač pa tudi vreči vse evropske narode v jarem bogatašev in boljševikov. Naročajte »Slovenca«! 1(1 itm iiuihu uuiumiu). •• — " .. . r r mestnih ulicah? Po uliculi, kaj ne? Dcjuli ste po uliculi! Nato pa ste kur nenadomu vprašali po doktorju Lindtjuistd. Zakaj neki prav po njem? Nihče drug gu ni imenoval V besedi Ulice' pa je zveza... Ulice in doktor l.ind-iiuist predstavljajo eno samo stvar, kakor mladost in pomlad... Dobro, dobro... Zdaj sera našel nov del naše uganke.« Markham in llearth sta ga pogledala, kakor da bi bil zblaznel. Vance pa je mirno vzel cigareto in si jo prižgal. Nato pa se je nasmehnil CTeaverju in mu dejal: . »Prišel je trenutek, da nam poveste, kje in kdaj ste videli doktorja Linilqtnsla v ponedeljek zvečer, ko ste krožili po ulicah. Ce tega ne poveste vi, vam povem jaz.« Minila je celu minuta, preden je Cleaver spregovoril. Njegove široko razprte oči se niso uili za hip odmaknile od Markhamovega obrazu- »Povedal sem vam skoraj že vso zgodbo. Lahko vam povem še ostalo. Odšel sem k gospodični Odeli nekoliko pred pol dvanajsto, ker sem menil, tla se je ob tem času gotovo že vrnila domov. Tedaj sem srečal doktorju Lind-nuista nu koncu stranske ulice. Povedal mi je, da je nekdo pri gospodični Odeli. Tedaj sem so oddaljil in stopil v hotel Ausonia. Kakih Šahovski turnir v Pragi Sedmo kolo turnirja v Pragi so igrali v soboto. 11. aprila. Dr. Aljehin je Opočenskemu po trdem boju odvzel kuiela iu končno zmagal, V partiji Lokvenc:Keres se je Lokvenc dal zapeljati, da hi pridobil kvaliteto, pa je zapadel v mat-sko mrežo. Fichtl je v sicilijanski partiji proti Carlsu žrtvoval kmeta za napad in ga prisilil k predaji. Kubdneku Aljehinova obramba proli K a-tčtovu ni pomagala in je izgubil. Gospa Suchv se jo žilavo branila v trancoski partiji proti Pru-chl, venar se ni mogla rešiti. Dr. Bartošek je po živahni igri in žrtvah premagal Dietza. Remis so bile partije Urbanee-Novotny in Thelen-Prvicha. Prekinjene pa so bile partije Foltys-dr. Florian, šajtar-Podgorny in Pachman-SHmisch. V prejšnjih prekinjenih partijah jc zmagal Thelen nad Pach-manom, dočim je bila partija Podgorny-Dietze ponovno prekinjena. Stanje po sedmem kolu: Aljehin 7 in pol, Keres C, Prflrha 5, Pachman 4 in pol. Fichtl in Urbanec 4 in pol, Carls 4, Foltye, Lokvenc, Siimich H in pol (1). Katčtov 3 in pol, dr. Florian in Thelen 3 (2) Šajtar 3 (1), dr Bartošek 3, Novotny. Opočensky 2 in pol. Dietze 2 (1), Kubdnek 1. Podgorny pol (2), gospa Suchy pol. športni drobiž Kotnik je zmagal na letošnjem prvenstvu v teku čez drn in strn Tekli so na 7.500 m, čas zmagovalca pa znaša 26