Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 4. junija 1924. Uhaja vsako iredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din - Posamezna Številka 1 Din. — V inaeratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. BLAS1L0 312. Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Slovenskemu narodu. Po enoletnem neprestanem in najdo-slednejšem boju so poslanci SLS zadali Pašiču in njegovi družbi, ki izmozgava državo, posebno pa Slovence in Hrvate, tako hude udarce, da se je Pašič mogel za nekaj časa rešiti le Se z nasiljem in s kršitvijo ustave. S sijajno spretnostjo je SLS pritira-la položaj tako daleč, da se korupcija in gniloba, ki se je do danes na vse strani lahko krila z večino v narodni skupščini, z ustavo in zakoni, ne more nikamor več nasloniti: ne na večino, ne na ustavo, ne na postavo, temveč samo še na nasilje in bajonete. Da je pa to v parlamentarni državi nemogoče dolgo vzdržati, je več kot jasno. Poslanci SLS so sedaj po veliki bitki, ki so jo vojevali v Belgradu in v kateri se je Pašič mogel skriti le še za plašč kraljevega ukaza o odgoditvi parlamenta, objavili obširen proglas na ljudstvo, v katerem je jedrnato in jasno popisana dosedanja borba naših poslancev za avtonomijo slovenskega ljudstva. V naslednjem priobčujemo nekatere odstavke. Prelomljena beseda. Slovenski in hrvatski narod sta so s srbskim leta 1918. združila v novo državo v trdni veri, da najdeta tukaj po stoletnih težkih borbah v novi državni zvezi, zgrajeni na popolni enakopravnosti, vse pogoje za razvoj svoje narodne samobitnosti na vseh poljih svojega javnega življenja. Če smo se združili v eno državo, smo to storili v trdni zavesti, da bodo v tej državi tem varnejše zaščitene vse one dobrine, ki smo jih morali skozi dolga desetletja v lju-tih političnih in gospodarskih bojih braniti proti svojim narodnim nasprotnikom, kateri so nas politično zasužnili, gospodarsko izkoriščali in hoteli pripraviti grob našemu narodnemu življenju. Že od začetka smo se zavedali, da more naš slovenski narod v veliki jugoslovanski državi živeti svoje lastno narodno življenje le tedaj, če uživa v okvirju države kar največjo državno-pravno samostojnost, to prepričanje je prišlo do vidnega izraza v ženevskem dogovoru meseca novembra 1918. leta in kasneje v dogovoru Narodnega veča z vlado nekdanje kraljevine Srbije. Temeljna misel teh dogovorov je bila, da mora nova država očuvati narodno individualnost kakor srbskega tako tudi slovenskega in hrvatskega naroda. In kaj smo doživeli? Slovesno pgodbe in dogovore so sramotno poteptali. Sedanji ministrski predsednik g. Pašič je svojo velesrbsko zagrizenost javno dokumentiral na seji narodne skupščine z značilno izjavo, da že od vsega pofetka ni imel namena držati dano besedo in slovesen podpis. — Namesto svobodo — centralizem. Že v prvih letih svojega narodnega življenia v novi državi smo morali bridko občutiti, da hočejo — seveda s častnimi izjemami — nad nami gospodovati, nas izkoriščati in da imajo tudi prikrite namene, da nam vzamejo našo narodno samobitnost. Ta težnja je dobila viden izraz v temeljnem državnem zakonu v takozvani vidov-danski ustavi, ki je v državo vpeljala kruti centralizem in ž njim nadoblast enega naroda nad dvema drugim. Vse avtonomne pravice, katere si je ljudstvo izbojevalo, so s tem kratkomalo uničene. Na sramoto je bila ta ustava sklenjena tudi z nekaterimi slovenskimi in hrvatskimi glasovi. Nato se v proglasu opisuje, kako je SLS od vsega začetka započela boj proti izkoriščanju slovenskega in hrvatskega naroda. V začetku je stala sama in osamljena v zbornici, tekom let pa se je zbrala večina zbornice ob njeni strani in osnoval se je opozicionalni biok za pobijanje korupcije v državi in za uvedbo reda in zakonitosti. ZnaSPen in važen je sledeči odstavek : Dve fronti. Predvsem so se pa stranke opozicio-nalnega bloka programatieno zavezale, da bodo notranje politične razmere v državi uredile na osnovi odkritosrčnega in iskrenega sporazuma med slovenskim, hrvatskim in srbskim narodom, ter da ne priznajo nobene državne ureditve, ki ne zajamčuje prava o samoodločbi ljudstva. Tako se je v parlamentu na eni strani ustvarila večina, ki zagovarja politiko sporazuma, poštenosti in zakonitosti, na drugi strani imamo pa vlado parlamentarne manjšine gospoda Pašiča, ki jo podpirata radikalna stranka in Pribičevičevi ljudje s slovenskimi demokrati vred. Te stranke zagovarjajo brezpogojno nadvlado političnega velesrb-stva, so "proti sporazumni ureditvi države in proti izpremembi sedanjega za Slovenee in Hrvate in tudi za državo samo skrajno pogubonosnega stanja. Dasi so manjšina, so hočejo za vsako ceno obdržati na vladi. S strahovlado in nasiljem vplivajo na ljudske mase in po izjavi gospoda Pašiča bodo uporabljali surovo silo, da se vzdrže na oblasti. Nadalje razpravlja proglas o državnem prevratu, ki ga je izvršila Pašičeva vlada s tem, da je pogaziJa ustavo ter si nasilno prilastila oblast, dasi predstavlja v narodu in parlamentu veliko manjšino. Končno se glasi proglas: Naša armada rasto. Zastonj je trud onih, ki menijo, da se bodo mogli z izigravanjem ustavnih določil parlamentarne večine in parlamentarizma samega dalj časa vzdržati na vladi in zadrževati nujni razvoj političnih dogodkov v državi. Število brani tel jo v sporazuma in sporazumne ureditve države raste. Vrste proticentralistov in protikorupcionistov se innože. V ustavotvorni skupščini so bili zastopnici SLS osamljeni, v trdem boju proti vsem drugim parlamentarnim skupinam so morali sami vztrajno braniti avto-nomistično misel in delati zanjo najživah-nejšo propagando. Danes se njorejo s ponosom ozirati na4 letuo dobo uspešnih parlamentarnih borb za pravico slovenstva in hrvatstva in z zadoščenjem laliko kons^ati-rajo, da je danes v narodni skupščini 160 poslancev — torej absolutna večina — ki obsoja vsako nasiistvo nad Slovenci in Hrvati in priznava pravico samoodločbe tudi Slovencem in Hrvatom. Ali ni naša avtonomistična misel, za katero je SLS založila vse svoje sile, v naglem pohodu dobila največji razmah? Kje je sila, ki bi se mogla trajno ustavljati večini ljudstva? In kdo bi se drznil prezirati parlamentarno večino? Naj se pouče iz zgodovine, kako je ljudstvo obračunalo z nasilneži i« korupcionisti. Vztrajnost (lo konca. Velja vztrajati. Ljudstvo, ki vrže vse svoje organizirane sile v politične boje za velike narodne in socialno ideale, je še vsikdar zmagalo. Ne dvomimo niti za tre- Slovenska ljudska stranka, Jugoslovanska demokratska in Muslimanska stranka so izdale na vse slovensko, hrvatsko in 6rbsko ljudstvo sledeči proglas: Na željo vlade, ki se je proglasila za neodgovorno, je kralj izdal ukaz o zaklju-čenju sej narodne skupščine. Na čelu državne uprave je ostala sedaj vlada, proti kateri se je odločno izjavila večina ljudstva po svojih izvoljenih zakonitih zastopnikih. Ostala je, da z narodnim denarjem In narodno usodo razpolaga proti volji ljudstva in brez kontrole narodnega predstavništva — vlada, kateri sta korupcija in na-filje edini vir moči. Da se ta slaba vlada obvaruje pred pravično obsodbo narodne skupščine, so se zavrgli vsi oziri. Narodna skupščina se je zaključila v trenutku, ko je imela pred seboj najvažnejše in najnujnejše posle. Pozabili so tudi na invalidski zakon in na pravico, ki jo dolgujemo invalidom; ob pomoč so toliki poplavljeni kraji, katerim je hotela narodna skupščina pomagati; zanemarjeni so kmetje, katerih zakonodaja zastonj čaka, da pride na dnevni red; v arhiv so Vomali zakonski predlogi, katerih nujnost je narodna skupščina soglasno priznala. Pretežni del hrvatskih narodnih zastopnikov se že leta ne vdeležuje dela narodne skupščine, ker smatrajo, da jim ustava in zakoni te države ne dajejo zadostnega jamstva za pravice onih, katere zastopajo. Leta že se tem hrvatskim predstavi-teljem očita njihova izvenparlamentarna borba ter se pozivajo, da pridejo v narodno skupščino ter da v njej kot ravnopravni državljani branijo svoja prava in se bore za svoje ideje. Že nad leto dni se dela, sporazumno z najvišjim faktorjem v državi na velikem narodnem poslu zbližanja in sprave vseh delov našega ljudstva, delajo se priprave, da se oživotvori politika iskrenega sodelovanja na državnih poslih vse doslej sprtih in nezadovoljnih bratov. A ko vsi hrvatski poslanci končno pridejo v Belgrad, tedaj se vrata narodno skupščiDe zapro, da se v tem skupnem narodnem domu ne bi slišala njihova beseda. In s tem aktom ne soglaša do kraja niti-manjšina, ki stoji za vlado. Obe vladni skupini izjavljata, da želita sodelovanje Hrvatov v državnih poslih, a takoj nato se sodelovanje odkloni s kraljevim ukazom! Prihod tako velikega števila hrvatskih poslancev mora značiti za vse nas, počenši od najvišjega nosilca državne oblasti, ne samo poziv v bratski objem vseh državljanov naše države, ne samo dokaz o najtoplejši želji, da vsi vzajemno sodelujemo na splošnem delu za dobrobit in blagostanje našega ljudstva, nego tudi uresničenje tistih idealov, ki so bili nam vsem od nekdaj najsvetejši. Ti ideali so mogli še-le s prihodom poslancev iz največje hrvatske stran- nutek, da bo slovensko ljudstvo vztrajalo v svojem velikem boju enotno in reomajano. V široki zakonodajni avtonomiji je edina garancija boljše bodočnosti slovenskega naroda. ke v narodno skupščino postati resnično dejstvo. Ne smemo pozabiti niti tega, da je ena glavnih pravic ljudstva, da po svojih zastopnikih, narodnih poslancih kontrolira vlado in njene organe, a to se vrši v parlamentu potom vprašanj in interpelacij. Narodni zastopniki so v zadnjem skupščinskem zasedanju vložili veliko množino interpelacij, s katerimi se ugotavlja korupcija, nezakonitost in nasilja od strani vlade in njenih organov. Po čl. 82. ustave in čl. 71. poslovnega reda so ministri dolžni, da odgovore na vse te interpelacije tekom istega zasedanja, in to najkasneje v roku 2 mesecev. Vlada je, da narodnemu predstavništvu ne bi dajala računa o vseh svojih in svojih organov nezakonitostih, nasilju in korupciji — pobegnila izpred narodnega sodišča in s tem pogazila ustavo, ljudstvu pa odvzela eno njegovih glavnih pravic, pravico kontrole in sodbe. Z zaključenjem narodne skupščine se je izvršil državni prevrat. Kralj ima pravico, da zaključi seje narodne skupščine, ko se je bil sklenil proračun in so ministri odgovorili na vse vložene interpelacije. Toda v pravni državi je pravica enega omejena po pravici drugega. Kraljeva pravica, da zaključi seje narodne skupščine, je omejena po pravici narodne skupščine, da kontrolira vlado in da je na čelu državne uprave vlada, ki vživr. tudi njeno zaupanje. Če ustava pravi, da je ta država ustavna in parlamentarna monarhija, potem se morejo seje narodne skupščine zaključiti samo na predlog vlade, ki ima zaupanje parlamenta, to je po posrednem pristanku narodne skupščine same. Z zaključenjem sej narodne skupščine brez njenega pristanka in proti njeni jasno izraženi volji se je pogasil državni osnovni zakon, izvršil se je udarec na suverenost naroda v tej državi. V parlamentarni monarhiji, v kateri vlada skoraj pol leta upravlja državo brez večine in brez parlamenta, torej brez prave odgovornosti, so že s samim tem dejstvom odpravljene tiste določbe ustave, ki tvorijo temelj državne organizacije, ustavljen je parlamentarni režim in začne se režim osebne volje in absolutizma. Kot predstavitelji večine narodne skupščine in večine ljudstva izjavljamo, da tega ne puščamo brez posledic. Zahtevamo, da se storjena pogreška popravi s tem, da se narodna skupščina takoj skliče na izredno zasedanje in tako vrne v vsa svoja prava. Ne moremo in nočemo sprejeti nobene druge rešitve in sklenili smo, da v nasprotnem slučaju temeljem pravic, ki nam jih daje ustava, pozovemo pred sodišče tisto, ki so za ta protiustavni akt prevzeli formalno odgovornost. Narod te borbe ni hotel. TJsiljuje se mu z državnim prevratom. Prepričani smo, da bo narod to borbo za svoje osnovne pravice in posebno tudi za svojo suvereni-teto, ne žaleč žrtev, ki se bodo od njega zahtevale, sprejel in jo vodil do konca. In m[ smo kot njegovi izvoljeni zastopniki dolžni, da v tem boju vztrajamo skupaj z njim vso do zmage. B o 1 g r a d , dne 29. maja 1924. V imenu opozicionalnega bloka: Lj. M. Davidovič. Dr. Korošec. Dr. Spalio. Občinske volitve. ZAUPNIKOM ! 1. Ali berete navodila v »Domoljubu«? Vedno pridejo slučaji, ki pokažejo, kako se maščuje, če kdo ne prebira redno naših navodil. Po toči zvoniti je prepozno, 2. Takoj po izidu Volitev poročajte tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna, o izidu. PREKLICI PODPISOV. «Domoljub« je že prinesel, kako naj prekličejo oni, ki so bili zapeljani in so podpisali kako centralistično listo, svoj podpis. Poudarjamo, da to še zmeraj lahko store do dneva voiitve in je treba samo poslati lastnoročno podpisano izjavo na glavarstvo. Poročajo nam pa tudi, da so nasprotniki, ki niso mogli drugače dobiti dovolj podpisov, podpise kar ponarejali. Kadar kdo izve, da so njega podpisali in tako njegovo ime zlorabili, naj napiše na glavarstvo tako-le: Izjava. Podpisani (ime, priimek, stan, bivališče) sem dognal, da sem na kandidatni listi (tu se pove označbo lista). Izjavljam, da te liste nisem nikoli lastnoročno podpisal in me je torej moral kdo drugi podpisati, ......... (kraj), dne---- 1924. (Podpis.) ŽENAM IN DEKLETOM! Sedanji volilni red vam ne daje voliln« pravice. Če pa je zanikern občinski zastop, če je zanič državno gospodarstvo, tudi ve občutite. Ko velesrbski pritisk davi Slovenijo, trpite tudi ve. Mislite na to tudi ob sedanjih občinskih volitvah. Razložite tistim možem in tistim fantom, ki premalo berejo, kako silnega pomena so tudi sedanje občinske volitve v odločilnem boju, ki ga bijemo za osamosvojitev našega naroda. Povejte vsem, da je več korist vsega ljudstva kot korist kakšne vasi, kakšne žlahte in kakega posameznega mogočnja-ka. Pokažite svojo zavednost! Pa še nekaj. Mislite na to, da ne bo v vaši bližini nobenega zaspaneta, ki bi se kakorkoli skušal odtegniti volitvam. Vsakdo mora na volišče, da kot mož izjavi ali je avtonomist ali ni. Vedno najnovejše volneno blago za ženske obleke in bluze A. & E. SKABERNE - Ljubliana, Mestni tt* 10. Slovenskemu, hrvatskemu io srbskemu narodu! Kri v Trbovljah. Nasilna liberalna politika jo rodila v nedeljo v Trbovljah tako žalostne sadove, tla je to jasen opomin za državne krmi-lurie da je naša država zašla med nevarno čeri, v katerih se lahko razbije. Nobena država so ne more dolgo časa vzdržati z nasiljem nad svobodnim mišljenjem svojih državljanov. Mišljenje se nikjer ne iz-preminja a silo, temveč samo z delom. Zalo mi najodločneje obsojamo vsako nasi-jje, pa naj pride od te ali one strani. Krvavi dogodki v Trbovljah so se razvijali sledeče: Orjuna je napovedala za v nedeljo v Trbovljah, kjer je komaj 20 liberalcev, razvitje prapora. Komunisti so odgovorili, da pomeni to izzivanje in da ne bodo trpeli, da bi se Orjunci prikazali v Trbovljah. Nato so liberalni listi odgovorili še bolj izzivalno in pozivali, da naj bo udeležba kar mogoče mnogoštevilna. Vsak človek je vedel, da nedelja ne bo mirno potekla, posebno, ker je Orjuna oborožena do zob, komunisti pa tudi niso brez orožja. Dolžnost vlade je bila prepovedali tako orjunsko slav-nost kakor tudi komunistični shod, ki jo bil za isti dan napovedan. V nedeljo je korakalo do 800 Orjuncev v Trbovlje. Kar se zaslišijo klici proti Orjuni, delavec Fric skoči proti orjunske-mu praporu in ga hoče iztrgati. Takoj pade strel in Fric pade mrtev na tla. Začela se je prava bitka in ker so bili Orjunci boljše oboroženi, so imeli delavci večje izgube. Padlo je na strani gledalcev pet oseb, med temi dete štirih let, od Orjuncev pa trije voditelji, ranjenih je pa okrog 20 oseb. Ko je bitka prenehala in nastopilo orožništvo so se gledalci razbežali. Orjunci so se takoj razkropili po Trbovljah, z naperjenimi revolverji ustavljali in preiskovali mirne moške, ako imajo orožje, vdirali s sekirami v stanovanja in tako ustrahovali vse Trbovlje. Ujeli so nekaj rudarjev, med njiini rudarja Fakina iz Zagorja, katerega so zvezali in ga peljali v občinski kamnolom in ga ustrelili. Po tem končanem aktu so odšli, ubitega Fakina pa pustili tam ležati. Druga četa Orjuncev je pa prišla v komunistični rudarski dom, ga polila s petrolejem ter ga zažgala. Požarne brambe, ki je prihitela gasit, niso pustili blizu. Šele na odločno zahtevo rudniškega ravnateljstva, da so v nevarnosti druge hiše, so smeli požar omejiti. Popoldne je prišel v Trbovlje oddelek vojaštva. Popoldne so se Orjunci odpeljali proti Ljubljani in vzeli ubite tri člane seboj v vlak. Ker jim tega postajenačel-nik in sodnik nista dovolila, ker je to proti predpisom, so ju z revolverji v rokah prisilili, da sta utihnila. Orožništvo je bilo V Trbovljah ta dan silno pomnoženo. Ko so prišli Orjunci v Ljubljano, so začeli strahovati Ljubljano. Prekinili so vse prireditve in zabave. Upirati se jim ni upal nihče, ker vsak se boji za svoje življenje. Oddelek je udri tudi na dom dr. Lemeža, ki je vodja komunistov, katerega pa niso dobili doma. Maščevali so se pa s tem, da so razbili vse na drobno kosce, kar je bilo v stanovanju. Kakor moramo najodločneje obsojati vse strele, ki so padli v prvi bitki, pa naj so prileteli od te ali one strani, vendar je to v medsebojnem razburjenju in sovraštvu, ki je trenutno vzkipelo, precej razumljivo, čeprav vsega obžalovanja vredno. Toda, da še potem, ko ni nobene nevarnosti več, gredo Orjunci ter zve^ejo rudarja, mu dajo jesti in piti ter ga nato čisto mirno, zavestno in hladnokrvno ustrele, to presega vse meje. To ne najde primere! In da potem, ko ni nobene nevarnosti več, gredo in za-žgo vpričo orožništva Rudarski dom, to so dejanja, ki kličejo po najostrejši kazni. Če bo državna oblast napram takim dejstvom pokazala kakršnokoli popuščanje in ne bo takih hudodelstev kaznovala po postavah, bo ljudstvo moralo izgubiti vso vero in zaupanje v pravičnost in nepristranost državnih oblasti. Popolnoma varno naložite svoj denar prt Vzajemni posojilnici v Ljubljani — r. z. z o. z. ki se ie PRESELILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MlKLOJIČEVI cesti poleg bolela »UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo nafbolfše z ozirom na višino zneska In odpovedni čas Varnost za hranilne vloge fe zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela «Union« v Ljubljani. — Vrhutcga je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu- in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. 5881 MILO ODTEHTA PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI vse manjvredne, cenojjie Ssfielite. DOBITE GA V VSAKI TftOOUINf. Poročne prstane v veliki izberi PRIPOROČA JOSIP JANKO, urar v KAMNIKU, na Šutni, nasproti farne cerkve. MLEKARSKA ZADRUGA v ŠT. VIDU p. VIPAVI (Friuli — Italija) išče izpraSanega mlekarja tudi za parni stroj, event. da mlekarno tudi v NAJEM, Ponudbe s spričevali je poslati do 1. junija, Stanovanje prosto. — Mlekarska zadruga v Št. Vidu pri Vipavi, r. z. x o. z. 3019 POSVETU mi,_jfe_ Nemčija. V torek 27. pret. m. je bil otvorjen novi nemški parlament. Vsled burnih kravalov, ki so jih vprizorili komunisti, se je morala seja prekiniti. Komunisti so namreč zahtevali, da se morajo izpustiti oni njihovi poslanci, ki so vsled raznih političnih prestopkov, ko še niso bili člani državnega zbora, zaprti. Ko bo se imenoma klicali novi poslanci, so komunisti z burnimi klici spremljali imena skrajno nacionalističnih voditeljev, zlasti pa ime generala Ludendorffa. Skrajni nacionalisti pa so na vso moč prepevali vse-nemške izzivalne pesmi. Na drugi seji 28. pret. m. so se nemiri ponovili, vendar se je pa lahko izvolil predsednik. Od 434 oddanih glasov je dobil nem. nacionalec Wall-raf 202, soc. demokrat Lobe 107, centru-maš Jehrenbach 63 in komunistični kandidat 47 glasov. Ker nihče ni dobil večine, je prišlo do ožje volitve med Wallrafom in Loberjem, zmagal je Wallraf, ki jo talcof prevzel svoje posle. Pri tej izvolitvi so je pokazalo, da je desnica v slučaju potrebo enotna, dočim je levica razdeljena. — 26. pret. m. je centrumaš dr. Marx s svojo vlado odstopil. Po pogajanjih s predsednikom republike Friderik Elbertom pa se jo izkazalo, da nemški nacionalci kot najmočnejša stranka nove vlade ne morejo sestaviti. Vsled tega je predsednik poveril sestavo vlade zopet dr. Marxu. Pogajanja, ki jih je imel doslej Marx z nem. nacionalisti, so pokazala, da je njihova udeležba na vladi skoraj izključena. Vsa znamenja kažejo, da bo v kratkem sestavil Marx iz strank sredine novo vlado, katere glavni program bo sprejetie Dawesovih predlogov. General Dawes je predsednik mednarodne izvedeniške komisije, ki je na podlagi strokovnih preiskav ugotovila plačilne zmožnosti Nemčije. Glavno vprašanje mednarodne politike je zdaj ravno vprašanje, ali sprejme Nemčija zavezniški Da> wesov načrt. Vse velesile se danes že praktično bavijo s posameznostmi izvršitve Davvesovega načrta in je samo treba, da ga sprejme še Nemčija, nakar so takorekofi vsi problemi rešeni. V Nemčiji vodi katoliški centrum, kateremu pripada tudi dr. Marx, odločivno borbo za sprejetje Dawe-sovih zavezniških predlogov. Nemška industrija, ki je od blagohotnosti zaveznikov popolnoma odvisna, tudi pritiska na to, da državni zbor zavezniški načrt neizpreme-njeno sprejme in to tembolj, ker se v tem slučaju vme Nemčiji Poruhrje in se vzpostavi njena teritorialna in gospodarska enotnost ter se ji zagotovijo veliki krediti, ki povzdignejo njeno valuto. Vse kaže, da bo Nemčija, pa čeprav pride na krmilo desničarsko usmerjena vlada, sprejela veliki mirovni načrt Amerikanca Davvesa, ker sicer jo čaka vdrugič grenka usoda, ki bo hujša od prve? Grčija. Po časopisnih vesteh so že vso države priznale grško republiko razen Ru-munije. Časopisi se zelo bavijo z vprašanjem, čemu potem drži Rumunija še svojega konzula v Atenah. d Sadovi svobodomiselne vzgoje in liberalnega časopisja. Slovenski gospodar poroča: Bilo je veliki pondeljek leta 1924, v šestem letu po ustanovitvi Jugoslavije, boljše rečeno kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na Oljski gori (na Štajerskem) je bil kakor vsako leto prvi cerkveni shod. Krasen dan je privabil od blizu in daleč veliko število i-omarjev na to lepo goro. Ko so v cerkvi opravili svojo pobožnost, so kmetski ljudje povečini odšli. Naenkrat pa se v cerkvi pojavijo druge vrste romarji. In kakšni so ti romarji? Niso v pri-prosiem oblačilu slovenskih kmečkih fantov in deklet. Gosposko obleko imajo. Ko vstopijo v cerkev, se no poklonijo Bogu. Mesto molitve se v hiši božji razlega nesramen smeh in bogokletna psovka. Nekaj jih gre v zakristijo, oblečejo se v masno obleko, stopijo pred oltar ter tamkaj s krilni jo najsvetejše obrede. Drug ide v spo-vednico, da sliši spoved fine in čednostne gospodične, ki je prišla z druži«). Tretji po cerkvi zaplešejo šimi-ples. V sramoto slovenskega ljudstva moramo izjaviti, da to niso bili ciganski prite-penci, niti tujci po veri in narodnosti. To so bili sinovi in hčere slovenskega naroda. Mladi ljudje, ki se vzgajajo v svobodomiselnih organizacijah in ki črpajo svojo duševno hrano iz brezverskega časopisja. — Pred par tedni se je vršila na Oljski gori zadostilna slovesnost. d 32 milijonov kron so dobili liberalni časopisi cele države iz državne kase in žepov davkoplačevalcev za izdajstvo, ki so ga učinili Pribičevičevi liberalci nad slovenskim in hrvatskim ljudstvom. Zato roma vsak teden ogromna množina brez,verske Domovine brezplačno po vseh krajih slovenske zemlje. Ljudstvo plačuje davke, da krvavi, iz teh davkov pa se plačuje liberalno časopisje, ki venomer ščuje državno oblast na isto ljudstvo. d Zanikernost in nesreče na naših železnicah. Pred nekaj dnevi je bila zopet nesreča pri Rajhenburgu, ki je pa k sreči zahtevala samo materialne žrtve. En vagon tovornega vlaka je skočil s tira, se poškodoval ter zaprl progo za več ur. Ko so sredi noči razburjeni potniki govorili z železniškim osobjem so slišali od več strani: »Ko bi potniki vedeli, kako zelo so ogroženi pri vsaki železniški vožnji, bi na cilju vedno hvalili Boga, da so odnesli zdravo kožo.« In to bo tudi res, če človek pomisli, kako se zadnji čas pri nas množijo železniške nesreče. Mnogo se o tem izve, še več pa prikrije in zamolči, ker se prometne oblasti dosledno poslužujejo te čudne taktike prikrivanja. Sprevodniki in drugo vlako-vozno osobje ve dovolj povedati o strašnem stanju naših železnic. Pragi so večinoma prepereli in izrabljeni, vijaki popuščajo in se dajo že s prstom izvleči iz pragov. Tiri so tako obrabljeni, da kolesa nimajo več prave opore in vsak čas se lahko uderejo, {z zlomijo ali pa upogncjo ter povzročijo strašne katastrofe. Na naših železnicah preži torej smrt. Železniška uprava nosi na tem glavno krivdo, ker je popolnoma opustila nekdanjo in silno potrebno brigo za železniški material. d Povodenj v Bački je prizadejala več-stomilijonsko škodo. Vzrok velike poplave, ker so se podrli vodni nasipi, ki so jih oskrbovale takozvane vodne zadruge. Ker se pa velesrbska centralistična vlada za te zadruge ni nič brigala, niso mogle vršiti svojega dela. In tako je nastala velika nesreča. d Sramoten poraz. V pondeljek 26. m. m. je nogometno odposlanstvo naše države nastopilo na olimpijadi v Parizu pred 30 tisoč gledalci. Borilo se je proti nogometnemu zastopstvu države Uragvay. Poraz Jugoslavije je bil popoln. d Umrl je 23. maja v Zapogah Jernej Hočevar v 47. letu starosti, posestnik in oče 7 otrok. Bil je yeč let naročnik Domoljuba. Nasprotnih listov ni poznal. Bil je dober in usmiljen do revežov. Naj v miru počival d Umrl je v Kranju Vinko Majdič, star 67 let, lastnik velikega valjčnega mlina, ki pa je v zadnjih letih popolnoma ustavil svoj obrat. d Ogromna eksplozija v Bukarešta. Bukarešt je glavno mesto Rumunije. Prav v bližini se je nahajalo municijsko skladišče s 100 vagoni mur.icije. Iz neznanih vzrokov se je skladišče vnelo in nastala je velikanska eksplozija, ki je razrušila vsa skladišča, okoliške hiše in pobila veliko šip v mestu. Kraj eksplozije je samo en kilometer oddaljen od kraljeve palače, ki je bila znatno poškodovana. Domnevajo, da je bila eksplozija namenoma povzročena po boljševikih. Z eksplozijo je vojaška moč Rumunije močno oslabljena, Rusom pa stališče glede Besarabije zelo olajšano. d Prebrisani ženin. K posestniku Fr. Podržaju v Gatini pri Grosupljem je prišel pred kratkim možakar, ki se je predstavil za Leopolda Ravčeta, veleposestnika iz Petrovca na Hrvaškem. Mož je bil silno uljuden in darežljiv, ter se je začel ženiti pri domači hčerki. Ko pa mu je začelo primanjkovati denarja, je pregovoril njenega očeta, da se je peljal na njegovo posestvo v Petrovcu, na katerem gospodinji po njegovem zatrdilu njegova mati Kozakova. Pravil je, da ima mati shranjeno tudi njegovo blagajno, v kateri ima čez 1 milijon dinarjev. Ta denar naj bi Podržaj dvignil in ga prinesel njemu, češ da bodo napravili sijajno poroko, kakršne še niso videli v okolici. Franc Podržaj, v dobri veri, da bo res dobil tako bogatega in radodarnega zeta, se je nemudoma napravil na pot. Iz prijetnih sanj hrupnega in bogatega že-nitovanja ga je zdramilo še le poročilo o-rožnikov v Petrovcu, ki so možu povedali, da v celem okraju in daleč na okrog sploh ne poznajo nobenega posestnika, še manj veleposestnika Raveeta. Ko pa se je mož ogorčen in do dna duše užaljen vrnil domov, ga je čakalo še skoro bridkejše pre" senečenje. Povedala mu je žena, da se je podjetni ženin že kmalu po njegovem od. liodu odpeljai, da uredi vse potrebno za svatovanje,ona pa mu je dala na račun milijona, ki bi ga moral prinesti mož iz Pe-trovca, 32.000 kron posojila. Preiskava je ugotovila, da je bil podjetni sleparski ženin kovač Leopold Plaveč, doma iz Doblic pri Črnomlju. — To pride odtod, ker nekateri ljudje ne berejo časopisov. Domoljub veno. mer opozarja ljudi, naj bodo oprezni napram raznim tujcem in je prav v zadnjem času popisal podoben slučaj iz Kamnika. Seveda, kdor ne bere, je še vedno »gor plačale, na ta ali oni način. d Neprostovoljna kopelj. Minolo nedeljo so se mudili na Bledu učenci in učenke zagrebške zasebne trgovske šole prof. Dragica, ki so bili na izletu v Sloveniji. Mladina se je vozila tudi po jezeru. V nekem čolnu je bilo 10 učenk, ki so hotele same veslati. Na jezeru so pa pozvale nekega svojega tovariša, ki se je kopal, naj jim pride pomagat veslati. Dijak je res hotel stopiti v čoln; toda čoln se je pri tem pre-vrnil in vseh deset učenk je padlo v vodo. Ker je bila pomoč takoj pri roki, so vse učenke še žive rešili, a iri so morale ostati na Bledu v negi. <1 Nevarna igrača. Na Selu pri Ljubljani sta se igrala 13 letni France Cuiknr in njegov 5 letni bratec Tonček. Nekje na dvorišču ali v smeteh sta našla fanta dina-milno eksplozivno patrono, ki je imela še nerazstreljeno glavico. Med igranjem jima je patrona eksplodirala z močnim pokom, Oba dečka sta dobila težke poškodbe pa rokah in po glavi in so jih prepeljali z vozom v bolnico. d Kako najrredujemo. Silne električne lokomotive dvigaje težke vlake preko pogorja Rcoky-Mountairis (skalnato pogorje v zapadni Sev. Ameriki). Ko pa se spuščajo se zopet &ame električno zavirajo in pri tem proizvajajo novo električno silo in jo oddajajo zopet daljnovodu. Na ta način delno nadomestijo ono energijo na elektriki, ki so jo porabile za dviganje na gorovje. med brati in sestrami. Sredstva za ponemčenje koroških Slovencev. Na letnem občnem zboru celovške podružnice »Siidmarke« (organizacija za ponemčevanje Slovencev) 3. pret. m. je podal načelnik dr. Grafenauer (aktivni sodnik) med drugim sledeče za nas zanimivo poročilo: Delo Sudmarke obstoji zlasti v podpiranju nemških telovadnih in pevskih društev, požarnih bramb in drugih organizacij v jezikovno mešanem ozemlju. Siid-marka je nadalje ustanovila dve štipendiji za »nemškomisleče« učiteljiščnike, ki se zavežejo, da se bodo naučili slovenščine in da bodo po dovršenih študijah delovali gotovo dobo let v jezikovno mešanem ozemlju. Siidmarka omogočuje tudi izdajanje nemčurskega lista »Koroška domovina«. Kljub vsem tem žrtvam pa ni uspehov, ker postaja narodnostna zavednost naših bratov vsled živahnega delovanja slovenskih1 kulturnih in političnih organizacij vsak dan večja. Občni zbor »Zadružno zveze* v Trstu. V četrtek 22. pret. m. se je vršil v Trstu IV. obč. zbor »Zadružno zveze« v Trstu, katero šteje danes 133 zadrug z 42.000 člani. Aktivno premoženje »Zveze« je znašalo v pret. letu 2,431.290.35 lir. Potom »Zveze« se je izplačalo okoli 750.000 lir amerikanslcih nakazil, ki so bile nakazano od slovenskih izseljencev svojim družinam. V pret. letu je imela »Zveza« 39,903.828.68 lir denarnega prometa. Zadružna zveza v Trstu je bila ustanovljena pred tremi leti (2. junija) iz bivših liberalnih zadrug. VOJAŠKE ZADEVE. Pri letošnjih naborih se morajo predstaviti naborni komisiji vsi mladeniči, rojeni leta 1904 in vsi začasno nesposobni letniki 1899, 1900, 1901, 1902 in 1903. Župan mora prinesti k naboru za letnike 1901 do vključno 1904 »rekrutno spiske«. Za letnika 1900 in 1899: 1. poročilo župnega urada iz krstne in mrliške matice in 2. potrdilo davčnega urada o neposrednih davkih rekrutove družine. Vsi vojaški obvezniki do 50. leta starosti, ki mislijo, da so postali za osebno vojaško službo nesposobni, imajo pravico, da se na dan nabora z domačimi rekruti predstavijo naborni komisiji, da jih pregleda in ugotovi njihovo sposobnost oziroma nesposobnost za vojaško službo. Ti naj prinesejo s seboj vse vojaške listine. Oprostitve. Ako družinski poglavar vsled svoje nesposobnosti za delo ali vsled pomanjkanja za delo sposobnih moških in ženskih družinskih članov zaprosi, da se rekrut oprosti aktivne vojaške službe, se mora radi zdravniškega pregleda istočasno z rekrutom predstaviti naborni komisiji. Rekrutni komisiji 3e morajo predstaviti tudi vsi moški družinski člani, ki so nad 17 let stari in o katerih se trdi, da so za delo nesposobni ter s© vsled tega prosi, da bi bil rekrut oproščen. Ženske — nabornice! Poveljstva vojnih okrožij so po nalogu ministra za vojno in mornarico odredila, da se morajo tudi nud 17 let stare ženske radi zdravniškega pregleda predstaviti naborni komisiji, ako se o njih trdi, da so za delo nesposobne in se vsled tega prosi, da bi bil sin oziroma brat oproščen vojaške službe in ako družina plačuje nad 20 Din davka. N. pr. Mali vdova ima sina-nabornika. Davka plačuje nad 20 Din. Ako želi, da bi bil sin oproščen, mora tudi ona z njim na nabor. Če ho zdravnik ugotovil, da jo mati nesposobna za delo, bo sin oproščen. Pripominjamo, da je ta naredba, ki je menda samo na Balkanu mogoča, proti-zakonita in v popolnem nasprotju z zakonom o ustrojstvu vojske in mornarice, katerega 50. točka c) se glasi: ... Med nesposobne zadrugarje se štejejo ženske vob-c® • • •«■ Seveda so pa podrejena vojaška oblastva vezana na naredbo, dokler je ne razveljavi državni svet ali narodna skupščina. Bolni naborniki se morajo tudi predstaviti naborni komisiji, če so le za trana-Port sposobni. Ako je rekrut gluh, gluhonem, božjasten, slaboumen, mora njegov c<ž Predložiti naborni komisiji uradno po- (Dalje glej v naslednjem stolpcu spodnji) m? " w....... PDLITlCni • 2HPISKI mz_ Ali smo ali nismo? Pašičev velesrbski režim je zopet za nekaj mesecev zmagal. Pripravljeni moramo biti, da nas bodo pritiskali kakor doslej in če mogoče še v večji meri. Vse bodo poskusili, da bi napravili našo ljudi malodušue. Nobenega sredstva se ne bodo zbali, da bi pritirali naše ljudstvo do obupa. Iskali bodo zaveznikov pri raznih nergačih, pri malih strančičali, pri plačanih agitatorjih, pri uradništvu in pri vseh, ki se čutijo odvisne. Namen naših nasprotnikov je pripraviti slovensko ljudstvo do tega, da bi se odreklo svoji avtonomistidni misli. Ker vedo, da jo naša stranka edina, ki brez strahu, brez ozir na levo in desno, doma in v Belgradu, povdarja, da je naša rešitev v osamosvojitvi slovenskega naroda, zato so vsi liberalni časopisi in vsi Žerjavovi priganjači, naj nosijo kakršnokoli krinko, složni v napadih na Slovensko ljudsko stranko. Mi povemo čisto odločno, da no bomo odnehali, naj pride karkoli. Kdor je za avtonomijo Slovenije, bo znami vzdržal do konca. Če odletijo kake smeti, bomo samo pridobili na notranji moči. Jedanje občinske volitv« bodo pokazale ali smo res avtonomisU, ali nismo. Vsak bo sedaj dokazal ali je res vztrajen in neustrašen mož ali so ga morda samo besede. Kdor bo volil s strankami, ki so si nadele vsa mogoča imena, samo da bi ljudi odvrnile od SLS, I»o podpiral ceutraliste. Vse krogljice, ki ne bodo padale v skrinjice SLS, bodo izdajalske kroglje v hrbet slovenskega naroda. Po teh volitvah bomo šteli v posameznih občinah, koliko je Slovencev in koliko iskarijotov. V nekaterih občinah se je pokazala potreba, da so naši postavili več kandidatnih list. Razne krajevne razlike in drugi taki razlogi so vodili do takih odločitev. Vsem tem kličemo: Glejte, da z vezanjem trdilo, podpisano od župana in treh verodostojnih prič, da je dotični rekrut res bolan na omenjeni bolezni. Tudi v tem slučaju mora rekrut priti k naboru. Odgovor fantom v Novem Sadu. Od- ' pustili so se le tisti vojaki predčasno, ki niso potrebni. Ostali pa, ki so še potrebni, pa bodo morali najbrže odslužiti svoj rok. Naši poslanci, ki so že neštetokrat uspešno intervenirali pri vojnem ministru, bodo tudi sedaj storili, kar bo mogoče. Vprašanje. Dovršil sem drž. trgovsko šolo v Ljubljani. Letos pridem na nabor. Ali imam pravico do dijaškega roka (9 mesecev). Ali bom mogel že leto8 v avgustu nastopiti vojaško službo? — O. M. R. Odgovor. V smislu ministrske nared-be se tudi drž. trgovska šola v Ljubljani šteje med one šole, katerih absolventje imajo v smislu čl. 49, točka 1, pravico do dijaškega roka. Rekrutni komisiji se morate izkazati s spričevalom. Kar se tiče nastopa vojaške službe, prosite predsednika rekrutne komisije, da se Vam dovoli isto nastopiti že v avgustu. svojih list pokažete, da ste odločni pristaši naše stranke. Pokažite pa, da ste naši somišljeniki tudi s tem, da ne poznate med seboj nikjer sovraštva in škodoželjnosti. V, težkih časih, v kakšnih mi živimo, moramo posebej podčrtavali medsebojno ljubezen in razumevanje. Tekma, kdo dobi več je lahko zdrava, nevoščljivost pa bi bila začetek propada. Šo enkrat opozarjamo, naj se ne d nobeden, ki je Slovenec in avtonomist, zapeljati po kakih listih, ki nosijo potvorjena imena. Samo na dve strani bodo delili vo-lilce ob sedanjih občinskih volitvah. Na eni strani bodo neustrašeni možje, ki hočejo in bodo izvojevali svobodo slovenskega naroda, na drugi strani bodo častilci Pašičevega velesrbstva in liberalnega iska-riotstva. Premislite in odločite: Ali smo avionomisti aH nismo. p Prva poročila o občinskih voiitvah. Komaj se je začelo volivno gibanje, že nam prihajajo vesela poročila. Kljub temu, da je v malih občinah treba samo 10 kandiida-tov za eno listo, je vendar že doslej čez 20 občin na bivšem Kranjskem, ki so vložile samo listo Slovenske ljudske stranke. Prve volitve so se izvršile v občini Stari trg pri Ložu. Lista Slov. ljudske stranke je dobila 17 mandatov, posebna delavska lista 2, med liberalne smeti jih je padlo 6, p V občini Sp. Slivnica sta vloženi dve listi. Ena ima naslov SLS, druga »Gospodarska lista«. Pripominjamo, da je velika večina kandidatov na drugi listi tudi odločnih pristašev SLS. Povemo to, da; nas ne bo kdo računal za kake nasprotnike avtonomisiične SLS. Da sta dve listi, so vzrok krajevne razmere. p Pozor volivci novomeškega okrajal, Pri občinskih volitvah dne 29. junija bo naša skrinjica prva v sledečih občinah: Ambrus, Brusnice, Dvor, Ajdovec (prva Kmetska zveza, druga SLS), Hinje, Dobr-nič, Mirna, Mirna peč, Št. Peter, Prečna, Toplice, Velika Loka in Žužemberk. —i V Zagradcu bo skrinjica SLS druga, v Trebnjem pa tretja. — VolitvO bodo od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer. — Zaupniki! Poučite nase volivce o razpored bi skrinjic na volišču. p Položaj v Belgradu. Kralj je na Bledu, Ljuba Jovanovič so pa trudi, da bi spravil skupaj vlado brez Pribičeviča. Pašič je poslal na Bled ministra, ki naj vedno obvešča kralja o dogodkih. Pašič se namreč boji, da se kralj ne bi premislil. p Uboga »Domovina«. Liberalcem jei njihovo iškariotstvo nad slovenskim ljudstvom težko padlo na vest, ki jo skušajo na vse načine potolažiti. Najbolj nerodna v, tem oziru je brezverska »Domovina«. Ker ne priznava ne Boga, ne večnosti, ne odgovornosti, potem seveda zanjo ni greha in. kupiči laž na laž, da bi vsaj malo omilila liberalno narodno odpadništvo. Toda v teli lažeh je skrajno nerodna. Tako trdi, da so naši poslanci glasovali za — vojni zakon, Zdaj pa naj gre kdo gledat v liberalne časopise od takrat, ko so je vršila debata v cu mernik na grunt. Ker smo v času sušo nhžutiU žo tudi, kakšna nadloga jo za kmeta črv, v zavesti, kak škodljivec jo hrošč, svojo dolž-n-t radi storili. Polog tega jo občina za hrošče Sevala po dinarju za liter in je izdala okrog in(|i|0 dinarjev za kmetovo korist. — Volitve so irfld durmi: bodo 29. junija. Listo SLS imamo s„ sestavljeno. Samostojni iščejo usmiljenih src H podpise. Je pač težava, ko o Puclju ni več slišali.. PODZEMELJ. Za občinske volitve, ki so pred durmi, si gapommmo sledeče tri reči. 1 Naša občina ima moj lov, katerega oddaja v najom vsako četrto ieto na javni dražbi. Pri zadnji oddaji pa nI bilo javne dražbe, marveč sta se lova polastila podzemeljski in gradaški župan za bornih 500 Din. I/ov, ki bi na javni dražbi dosegel gotovo cono 5000 dinarjev, — zakaj Metličani so bili voljni dati tolik« svoto, — je bil zdaj skoro zastonj oddan, občina pa uropana krvavo potrebnih dohodkov. To jc eno. 2. S tem pa je v zvezi še druga zadevo. Da zadnjega časa je bil obč. lov v najemu lovsko ilružbe, katere član je bil poleg omenjenih županov tudi g. Rothel iz Podzemlja. Ker pa g. !tii'hel ni bil.pogodu »,oema županoma, sta ga vrgla vea i* svoje družbo in si sama nemoteno osvojila lov ia nizko ceno. Posledica tega je bila, da je naša občina izgubila veliko premoženje. G. Rothel so jc namreč namenil svojo hišo z vsemi pritikli-naml po svoji smrti zapustiti občini v last, kar bi bilo za občino ogromen kapital. Zakaj v hiši bi bila občinska pisarna in soba za občinske seje; drugi del hiše bi lahko služil, za občinsko bolnico ali zavetišče* starim !n nepreskrbljenim sirotam, aH ppi bi 36 s pritikliaivni vred dal v najem, kar bi občini donašal« dovolj dohodkov za kritjo vseh stroškov. Občimi potemtakem ne bi občutili posebnih občinskih davčnih nakladi — A zdaj? Kadi »ljubeznivega* ravnanja omenjenih županov napram g. Rtithln so. občin* — po domač« rečeno — lahko pod nosom obriše! Zdaj nima niti hišo niti kaj dobička od lova, pač pa bogati na račun občine sedanji g. župan (pomnimo namreč, da jo lov kupil za pet st« Din, dočim velja ena sama lisičja koža do tisoč Din. In pri nas jo nekaj divjačine!). — Da pa ne bi kdo mislil, da je ta zgodba iz trto izvita, vedite, da ho na razpolago priče, ki so bile nuvzoče pri testamonta-ričnih zapiskih o premoženju g. Rdthla. 3. Pred kratkim jo bilo pregledovanje plemenskih bikov t Metliki. Iz naše občino je prignal svojega bika g. Tome i Giršič. Ko pride na vrsto, ga vpraša živinozdiavnik: »Odkod?< — Tome: »Iz podzemeljske občine.« — Živinozdravnik: »Ste sami? Kje jo župan ali vsaj občinski zastopnik?« — Tome: »Ni nikogar; sam sem.« — Poslediea je bila, da je bil bik-plemenjak (vrženi Zakaj? lasno, da po nemarnosti našega g. župana, ki so ni pobrigal za tako važno občinsko nadovo. — Občani! proč g takim županom! NEMŠKA VAS PRI RIBNICI. Preteklo nedeljo, duo 25. maja, smo imeli ▼ rasi naenkrat kar dva mrliča. Ob pol 9. uri dopoldne je umrl šabar Franc, star 77 let, dve uri ia Ivin pa Kluu Frane, star 53 let, kateri zapušča ženo 'n sedem še nepreskrbljenih otrok. Prizadetima družinama naše globoko sožalje! Oba sta bila zvesta somišljenika SLS. Naj počivata v miru! IZ LOMA. Dvakrat lep in sloveson dan je bila nedelja 25. maja; Trjj][ go j0 8iOVC8no blagoslov novega znamenja, ki so ga Lomljani postavili v zahvalo za srečo pri zgradbi nove cesto iz Tržiča v Lom, obenem pa se je vršil pri znamenju slovesen sprejem prevzv. g. škofa, ki so 26. maja delili v Lomu sv. birmo, lz cerkve grede smo peli lit. M. B., pri znamenju je bil govor in blagoslov; nato so so pa žo prikazali s svojim spremstvom Presvetli, ki so ho letos po novi cesti lahko s kočijo pripeljali v Lom. Pozdravili so prevzvišeuoga Orliči, Orli, obe Marijini družbi, prosv. društvo in obč. odbor. NEVLJE PRI KAMNIKU. Dne 10. maja t. 1. je umrl tukajšnji šolski voditelj g. Valentin Clomente v starosti 53 let. Na tukajšnji šoli jo deloval od meseca avgusta 1910 daljo, izvzemši par let, ki ijh jo za časa svetovne vojske prebil v vojaški službi. V tekočem šolskem lotu je bil vsled hude očesne bolezni v začasnem pokoju. Bil je dober učitelj. Mnogo mu je bilo ležeče ua tem, da bi se otroci v šoli res kaj naučili. Dasi jo bil v šoli precej strog, vendar so ga otroci imeli radi, ker jih je tudi on ljubil in je znal najti pot do njihovih src. Bil je miroljuben in prijazen z župljani. V politiko so ni vtikal. Svoje verske dolžnosti je izpolnjeval. 2e dalj časa je boleahl Letos o Veliki noči se ga je pa lotila vodenica, kateri jo podlegel. Ko je čutil, da se mu bolezen hujša, je pobožno prejel sv. zakramente za umirajoče in je ves udan v voljo božjo prenašal hudo bolezen. Pogreba v nedeljo dne 18. maja popoldne so ej udeležila šolska mladina pod vodstvom začasne učiteljice g. Marije Cizelj, tukajšnje katol. slov. prosvetno društvo, učiteljstvo v precejšnjem številu in mnogo občinstva iz župnije in okolice. Nam pa daj Bog zopet dobrega, krščanskega učitelja, ki se bo zavedal svojo važne naloge! — Pri nas se je ustanovilo prod kratkim potrebno gasilno društvo, ki šteje žo precejšnje število članov. Naj ima na novo ustanovljeno gasilno društvo vsikdar pred očmi svoje geslo: »Bogu v Čast, bližnjemu na pomoči« LOG. Prejšnjo nedeljo dne 25. maja smo imoli pri nas blagoslavljanje novo brizgalne. Brizgalna jo dol") »Strojno tovarne v Ljnbljani in satno 45.000 Din. Kljub temu, da obstoja društvo šele tretje leto, ima nad 40.000 Din že poravnanega dolga. Da se jo moglo to vsoto v tako kratkem času zbrati, gre zahvala predvsem požrtvovalnosti rednim članom, domačemu občinstvu, ki je radovolje darovalo mlaje in razne prispevke. — Domača do-kleta so nam brizgalno lepo okrasile in vedno z vesoljem pomagalo pri raznih prireditvah. — Bro-zov.ška »Mlekarska zadruga« uam je priskočila s 1000 Din na pomoč in z izdatnimi darovi so nam pomagale knmice zmanjšati dvig. Vsem najiskre-nejša zahvala.« LESE. Peto povelikonočno nedeljo, med popoldansko službo božjo je t Lešah izbruhnil požar, ki bi bil lahko upepelil vso vas, da ni bila urno na licu mesta domača požarna bramba in kmalu za njo begunjska. Posrečilo se jim jo ogenj, ki je bliskovito švigal okoli, ustaviti in v par urah pogasiti, tako da je zgorela le ena hiša in dvoje gospodarskih poslopij. Ker so pa zlasti prebivalci pogorelo hišo rovni, zavarovani za neznatno svoto, odpri roke, odpri srce, ki bereš to tužno vest, in pošlji primeren milodar na župni urad v Lešah, p. Brezjo. METLIKA. Z vso vnemo se pripravljamo na lantovskj dan, ki se vrši na binkoštni pondeljek, 9. junija pri naših prijaznih Treh larah za člano Mar. družb, Orle in vso poštene fante Belekrajine. Skrb za vso prireditev je prevzel nad orlovski odsek, da pokaže za kako vzvišenimi cilji stremi. Naj prinese ta dan ognja našim fantom in naj pridobi prijateljev in članov za fantovsko organizacije! Obeta so nam tudi udeležba iz Karlovca, kamor so tudi naši »Orli« ponesli 18. maja čast našega gibanja in so bili uavdu-šono sprejeti. — Spored: Po prihodu vlaka ob pol 11. uri sprevod fantov z godbo in prapori od kolodvora Rosalnice v gorenjo cerkev, kjer bo slovesna * sv. mašu z govorom. Ob pol 2. uri večcrnice, nato pod starodavnimi lipami fantovski tabor, kjer govori g. dr. J. Basaj iz Ljubljano in drugi. Sledi javna telovadba metliškega »Orla« s sodelovanjem bratskih odsekov. Končno prosta zabava s srečolovom. Sodeluje društvena godba iz Semiča. Fantje, prijatelji, bratje na pitin — to jo naš dani ST. ,TOST PRI VRHNIKI. V nedeljo dae 15. junija bodo pri nas občinske volitve. Tudi pri nas imamo dve kandidatni listi, in sicer lista Slov. Ljudske Stranke in lista samostoj-nežev. Samostojni skušajo z najrazličnejšimi lažmi iu zvijačami begati naše zavedne može. Pri nas nameravamo zgraditi dom Kat. slov. izobraž. društva. Več naših zavednih in odločnih mož se je zavzelo, da bodo začeli v kratkem delati. To pa našim samoslojnežem ni prav nič všeč, ker za mladinsko vzgojo in do društvenega življenja nimajo smisla. Glej uol Kar se spravi par zagrizenih samostojnežer skupaj ter letajo cd hiše do hiše iu begajo naše volile«, češ, če bo zmagala lista Slov. Ljudske Stranke, potem ste udarjeni Zidali bomo katoliški dom, potom bodete plačevali ogromne občinske doklado za društvo. Tako debelo lažejo naši samostojni, ker drugače b! ne upajo priti do zmago. Opozarjamo naše volilce pred to lažjo ia vsak zavodni mož naj takemu lažnivcu kratkomalo pokaže vrata. Zidali pa bomo društveni dom, a ne z občinskim denarjem (ker se to šo nikjer in nikdar ni zgodila — tudi ni mogoče), ampak z lastnimi žulji in prostovoljnimi prispevki dobrih ljudi. Zfcto možje volilci: 15. junija spustite kroglice v skrinjico Slov. Ljudske Stranke. FARA OB KOLPI. Gospodu Tomislavu Kristaničn, Galanterie- o. Kurzvvarenhandol, tajnikn org. HR8S za kotar Delnice: Vaša zahteva je romala naravnost v koš, kar blagovolite na znanje vzeti in oprostiti. SELO PRI ŽIREH. Zahvala. Janez Pivk iz Sela pri Ziroh s« tem potom iz srea zahvaljuje gasilcem iz Žiror ia Dobračeve, kl so dno 10. 15., ko je gorela njegova hiša, prihiteli tako hitro in tako poinoštevilno na krai nesreče in ga tako obvarovali Se hujše nesreče. Bog plačaj tudi vrlim sosedom za njihov« pomoč! Enako so zahvaljuje dobrim ljudem iz domače faro in iz sosednjih far, ki so mu. s svojimi milodari v kakršnikoli obliki pripomogli, da je mogel v tako hitrem času svojo poškodovano hišo popraviti in pokriti Bog plačaj tisočkrat I ŠENČUR PRI KRANJU. Za volitve v naši občini je vloženih pet Km. SLS je vložila dve listi, spodnjo in zgornjo. Nasprotniki agitirajo po zgornjih vaseh, da hoče SLS župana V Šenčur. Ta laž je tako neumna, da si jo jc mogla zmisllti le kakšna prav »brihtna« samostojna glavica. Vsi volivci SLS iz zgornjega in spodujoga konca občino so zato, da bodi župaa v sredini, kar je tudi edino pravično. Kmečka zveza v Šenčurju je pripravljona takoj plačati 100.000 kron za občinske reveže, ko bi odborniki SLS glv sovali za župana v Šenčurju. Nasprotniki agitirajo med ljudmi tudi s tem, da bodo volili starega župana, ki so ga tudi postavili na svojo listo. Tako govore med ljudmi, zaupno pa pripovedujejo, da ga za župana več ne marajo, češ da drži preveč s klerikalci. Torej tako daleč gre njihovo sovraštva do SLS, da še celo svojega pristaša no marajo za župana, ako je ta vsaj nekoliko pravičen tudi d« Pravo SchlchtOVO ■ milo z znamko ^Jelen" je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime ^Scllicllt" in na znamko „Jeleit"I SLS. ln po vsem tem še govore okoli, da jim pri občinskih volitvah ni nič za politiko ter skrivajo tvoj centralistični liberalizem pod imenom: Gospodarska Stranka. Dobro vas poznamo, volkovi v volčji obleki! Nismo pozabili, kako nesramno in protizakonito sto v prejšnjem občinskem odboru Eroprečili resolucijo za avtonomijo Slovenijo. Mi očemo, da bo SLS imela večino v novem občinskem odboru, za župana pa bodo naši odborniki volili tistega, za katerega sc bodo izrekli volilci SLS. Poraz centralističnih podrepnikov in izdajal-tev slovenskega ljudstva mora biti v naši lepi občini popoln. Zato pa vsi na volišče in volite listo SLS! Katere bodo našo skrinjice, bo pravočasno (poročeno v Domoljubu. OBČINSKE VOLITVE NA JEŽICI. Naša kandidatna lista ho imela pri občinskih volitvah 15. junija prvo skrinjico. Lc možje, ki bodo izvoljeni na naši listi, nam jamčijo, da se bo v občini pametno gospodarilo, da se ne bodo po nepotrebnem obdavčevali kinetjo in obrtniki. Zasluga naših mož je, dat letos nimamo nobenih občinskih doklad na zemljiški in obrtniški davek. Kako pa bi gospodarili liberalci in komunisti, če bi dobili večino? Kom-misti se ie hvalijo, da so se z »gospodarsko« Žerjavovo listo domenili, da bodo takoj odpravili davek na žganje in ga naložili na zemljo. »Gruntarji boste švirali, ie dobimo vcei-no,« je pred par dnevi pretil neki komunist. Lepi »gospodarji« kandidirajo na laži-gospo-iarski listi, da io komunistom obljubljajo, da bodo takoj udarili po kmetih, če zmagajo. Ni čuda, da noben pameten kmet, delavoc ali obrtuik ne gre v to družbo. Naj zvedo za danes naši čitatclji, kako izgleda ta »gospodarska« lista, pri kateri imajo glavno be?edo nezreli ljudje. Nosilec »gospodarjev« je Zane Buzzolini. komi j. Poleg niega kandidirata na »gospodarski« tudi olia njegova brata Kari in Franc Buzzolini. Torej kar trije pri eni hiši! Pravijo, da sc že med seboj prepirajo, kdo bo žu- f.n. !<&da!jni glavni kandidat.ie so zopet tri]'! Potniki iz Stožir št. 32. Za iiipana menda kaudidira g. Frane, ki je dober trgovski pomočnik. Tudi pri Pecniku ii Stoik- št. -17 kandidirajo oče in oba sinova, relo agent Gustl, ki je šc mladoleten. Pri izbiri župara bo imel najmlajši pridnost. Tudi Kra-šon in sin Janez, ki Šc ni dovolj star, sta kandidata »gospodarje 11. Seveda <.» dali Krašona. ki jim jc za peto kolo. tako daleč nazaj, da še za »prčakovca« ne bo izvoljen. Kregar iz Kleč št. 24 in sin Jožo tudi kandidirata. Izmed študentov bi bil rad izvoljen tudi Bahnik Filip ii Tomaževega. Ljudje, ki še hlače trgajo pa šolskih klopeh, hočojo v občinski odbor! Pri sestavi kandidatne liste ti ljudje niso prav nič gledali na posamezne vasi. Iz Toma-čeves«, Jarš, Malo vasi in Kleč. ne bo na j^ospo-'Viskk listi nihče izvoljen. Tndi kinetsko ljudstvo hočejo naši liberalci opehariti. Izmed kmetov kandidira samo liberalec Čcrcn na drugem mestu. Pa še ta je moral obljubiti pokorščino dr. Žerjavu, predno so ga napisali na listo. Takšna je lista, o kateri laže »Donuvinar« Kregar, da jc »gospodarska«. Kmetje, delavci in obrtniki tako liste nc bomo nikdar volili, ker ne maramo, da bi nas ko-mandirali trgovski vajcnci in študentje. Kdor pa hoče za župana ISn/zolinija ali pa trgovskega pomočnika ali agenta Pučnika, naj jo Ic voli. Mi bomo pa vsi volili SLS, ki bo tudi zmagala. Le lista SLS nam jamči, da bo na Ježlei, ki je v pretežni večini kmetska občina, za župana kmetski tiovek, ne pa kakšen komunist, ali pa liberalec. Znfo poj-demo vsi do zadnjega na volišče, da oddamo krog-Ijiro v prvo skrinjico. IG. Tako veličastnega shoda, kot jc bil v četrtek, Ig nc pomni zlepa. Velika dvorana katol. Doma jo bila premajhna, da bi sprejela množice ljudstva, ki je pritisnilo, da da duška ogorčenju nad nezaslišanim postopanjem vlade, ki brezobzirno tepta najvišje njegove svetinje, ter na ljubo petorici zagrizeno liberalnih učiteljev oz. učiteljic, ter ducatu njihovih somišljenikov, meče iz šole kršč. nauk. V poldrugo uro trajajočem govoru je doktor Brejc neusmiljeno odkrival točko za točko brez-dna pogubonosnega delovanja koruptnega sistema na vseh poljih narodnega in državnega življenja, ki ne rešpektira niti teh svetih naravnih pravic staršev, kot je krščanska vzgojo njihovih otrok v Soli. — Ogorčenje je bilo nepopisno in kdor je ta shod videl, ta ve, ob kakšno granitno steno ljudske volje bodo zadeli tisti, ki bi se drznili zločinsko po-8' Iožiti roko na pravico in svetinjo ljudstva, pa naj si ho to kak liberalni učitelj ali minister. Zato jc tudi z velikanskim ogorčenjem dvignilo protest proti temu nasilju, ter postavilo resolucijo, ki zahteva, da sc takoj vpokliče nazaj v šolo duhovnik, ki so ga krivično izgnali, a da se učiteljstvo, ki jo zakrivilo zločin proti pravicam kršč. staršev in ki je zakrivilo toliko razburjenja, brezpogojno premesti iz tega kraja. Ako hoče nekaj liberalčkov kako brezversko šolo, naj si jo zida samo. Resolucija so jc poslala ua pristojno mesto. — V znamenju mogočno manifestacije za ljudske pravico in odločnem protestu proti nasilnemu izgonu duhovnika in z njim kršč. nauka iz šole sc je shod vršil in končal. Vse so poskusili sovraštva do krščanstva navdahnjeni ljudje, da bi shod ali zabraniii ali razbili. To jc letal nadučitclj Zieglcr protestirat, češ, da bo shod protidržave.n, ker so bo črez PribiČevi-ča zabavljalo; to so skušali begati ljudi, češ, shod jo itak prepovedan — in ko vse ni nič pomagalo, prihrumi učitelj Grašič na žandaimerijo ter enostavno zapove, da se mora shod prepovedati. Ko ga službujoči orož. organ zavrne, da jc to stvar drugih oblastise oblastno spozabi, ter da ultimat, shod prepovedati, ali pa gre po Orjunce. — Domišljavost teh ljudi jc že naravnost bolestna. — ln res so bili ob osmih zjutraj že nu mestu — ampak junaški njih paša, učitelj Grašič, so jc še bolj junaško skril bogzna kam in mladičem — kakih 23 po številu — jc vzelo sapo, ko so prišli pred dvorano, — V dvorani je čakalo orjunskeja odrešenja par sokolov, ki so skušali nekaj motiti shod; a vihar ljudske nevolje bi bil kmalu z njimi obračunal, ter jih postavil pod kap, da niso na opomin predsednika utihnili. — Vsem poklicnim faktorjem j.a kličemo: svojih pravic si nc damo jemati, ljudska sodba bo težka! medvode, Na Tometovi listi za občinske volitve so zige avstrijske dežele. Danes pa je ista popolnoma na tleh tor je pričakovati, da bodo primorani vsi trgovci s senom in slamo v Sloveniji poprijeti se drugega plo-uonosnejšega dela. : g Prvi francoski kongres za trgovsko sadjarstvo, ki se je vršil 18. t. m. pri veliki udeležbi poslancev, strokovnjakov, zastopnikov sadjerejskih organizacij in sadjarjev v mestu Tours, je temeljito pretresal vsa vprašanja, ki zadeva francosko sadjerejo in vrtnarstvo, v prvi vrsti pa dolino reke Loi- i re, ki jo kakor znano središče francoske sadjerejo. Tajnik kongresa, M. Poter, je povdarjal, da sadjarska društva, sadjarske zadruge, množica knjig, ki se peča s produkcijo sadja na Francoskem, ne zadostujejo. Potrebna da je trgovska vzgoja produ-centov, izboljšanje in razširenje pridelave, ki ne bo zadostovala samo za krajevno porabo, temveč bo upoštevala tudi oddaljene in inozemske irge. Pridelava se mora pri- I lagoditi industrijskim potrebam. Izmed de- I vetih predavanj, ki so jih imeli različni strokovnjaki, navajamo samo sledeče teme: obiranje, paketiranje in razpošiljanje sadja, sadjarske prodajne zadruge, pariški, angleški, švicarski, belgijski sadni trg, načini konzerviranja sadja, preskrba s sadnim drevjem, industrijska izraba sadja. Dokler se ne bomo zaceli tudi pri nas tako temeljito baviti z gospodarskimi vprašanji, tako dolgo ni misliti na resničen napredek. Slovenski sadovnjaki rodijo letno nad 2000 Vagonov sadja in mi ne ganemo niti z ma-zincem, kako bi razširili in izpopolnili to važno panogo slovenskega poljedelstva. V SPODim® Kako odganjati nadležni mrčes. Šc bolj sitna kot navadna muha, je velika muha, ki jo ponekod imenujejo tudi mesarska mu h a. Te muhe se kaj rade zbirajo po kuhinjah in shrambah, kjer ležejo jajčeca na meso ali druge jedi. V 12—24 urah že izlezejo male ličinke (črvič-ki). Zato nikoli ne puščaj mesa pa tudi drugih jedi nepokritih. Zaviješ ga lahko v čisto rute ali podvezneš pod žičast pokrov, ki pa mora stati na ravni ploskvi, ker sicer muha i vrileze notri. Zelo priporočljive je tudi, da ; v poletnem času okna pri kuhinji in shrambi, zlasti če je to dvoje blizu ceste ali hleva, zapreš z žičasto gosto mrežo, ki jo nabiješ na oknov okvir in tako zabraniš nadležnim muham do mesa in jedil. Ako pa se je nabralo kje prav mnogo teh muh, izprazni ves prostor, zapri okna in vrata ter pokadi z žveplom. Omamljene muhe pometi in vrzi na ogenj. V poletnih večerih zlasti pred dežjem so prav sitni in nadležni k o-marji. Ti se pojavljajo prav številno v bližini stoječih voda. Zvečer in ponoči pridejo tudi v stanovanje in so zlasti mod spanjem zelo nadležni. Njih pik sicer ni nevaren, ampak zelo boleč in srbeč in povzroča včasih velike otekline zlasti pri otrocih. Preganjamo jih s tobakovim dimom; če pa nastopijo v večjih množinah, so zavarujemo pred njimi s tem, da zastremo okna s pajeolanom (gazom), skozi katerega ne morejo priti v spalnico. Posebno ostudne pa so stenice. Te navadno zanesemo s sobno opravo, obleko i. dr. v čista stanovanja, ali tudi prihajajo skozi razpoke v zidu iz nesnažnih stanovanj in se, ako jih takoj ne opazimo in zatremo, silno naglo rnnože in ao potem velik križ za cele družine. Najraje se vgnezdijo v po-steljnjakih v špranjah, pa tudi v razpokah v vratih in zidu, za okvirji in vsemi lesenimi obbitki. Kakor hitro opazimo samo eno živalco, je trel>a razdreti postelje, omare in pregledati vse lesene stvari, kjer si le moremo misliti, da bi mogla biti v kaki špranji še katera, jih na mestu uničiti ter umiti vse lesene stvari in posamezne dele z močnim lugom ali s klorovo raztopino, vse špranje in luknje namazati s sublimatom, ki pa ga brez zdravniškega dovoljenja ne dobimo, ker je hud strup. Zelo učinkovita Je tudi zmes terpentina in solne kisline, ki se dobi v drožeriji. To dvoje sta močna strupa. Če pa teh dveh sredstev ni mogoče dobiti, ju nadomešča petrolej, ki ga je pa treba večkrat na opisani način rabiti. Sploh je treba zaradi varnosti pred to nadlego prav pogosto vsa skrivališča teh živalc pregledati in namazati ta mesta tudi, čeprav parkrat nismo našli nobene stenice. — Stanovanja, ki so polna stenic, je treba zlasti v zidu dobro preiskati in luknjice in špranje z novim mortom (morebiti z gipsom) zamašiti,, obbitko na tleh namazati na zadnji strani z enim izmed omenjenih strupov. — Zadnje čase ponujajo razna sredstva proti tej nadlegi, katerih se gotovo vsak rad posluži. Gospodinja, ki je imela v svoji hiši stenice, pa misli, da jih je odpravila, naj kljub temu pogosto Š3 preišče ona mosta, kjer jih je včasih našla, zlasti naj pregleda postelje, omaro i. dr., ki stojo blizu peči; te živalce so namreč zelo trdne in odporno in se znajo skrivati dolgo celo brez jedi. Na potovanju, ko so dandanes prav težko že najde še čedno stanovanje, ozir. postelja, se zavarujemo pred močnim pikom teh živali, oe kanemo nekaj kapljic limonine a soka na rjuho, ali pa vso noč pustimo go. reti luč in tako stenico zadržimo v skrivališčih, ki jih pri luči navadno ne zapuste. Največ seveda trpe pred to nadležno živalco mali otroci po zibelkah, ki so prav pripravno skrivališče zanje. Večkrat lahko vidiš na otrokovem vratu, kjer ravno trak od srajčice nekoliko napne kožo, celo vrsto zabreklili rdečkastih pik. To naj ti bo migljaj, da ima tvoj mali te ponočne vasovalce, ki so za to malo bitje pravi krvosesi. Tvoje delo je zdaj, da jih odstraniš. To najlažje narediš, če posteljnino prekuhaš, odejo razderes in tudi prekuhaš, plevnico ali slamnjačo zažgež, zibelko pa popariš. REGRATOVA KORENINA in mlečni sok zelišča pomagata za zabasana jetra, zasluzen želodec in vranico, čreva, gliste, zlatenico, vranične bolečine, uli ured in bledičnost. Sveža korenina se uživa lahko kuhana in polita z oljem ali Se skuha na sladkorju. Čaj se pije tako od sveže kakor od posušene korenine. Sok se iztisne in pije z mlekom ali z mesno juho, žličko soka na skodelico. Voda žgana iz regratovega cvetja krepi in pozdravi bolno oko, ako kaneš par kapelj v vodo in se umivaš z njo. Ta voda pomaga tudi za hude sanja. Namesto vode žgane iz cvetja si napraviš lahko izvleček iz cvetja. Namoči regratovega cvetja v žganju, drži 8 dni na solncu, pa odcedi. Pomaga tudi za krče. S čajem ni treba preveč zalivati. — Krava, ki dobi zelenega regrata, ima dosti in mastnega mleka. RAZNO. Pehtranov štrukelj iz hojanega testa, Nalij v lonček 3 žlice mlačnega mleka, prideni malo žličico sladkorja in 1—2 dkg drožja; vse to zmešaj in postavi na gorko, da vzhaja. Potem zlij v večjo skledo V-z litra vročega mleka, prideni 1 žlico sladkorja, 6 dkg surovega masla, osoli in za-suj z % kg moke, dobro zmešaj, prideni hojane drože in na drože ubij eno jajce; nato vse dobro s kuhalnico stepaj. Stepeno testo potresi po vrhu z moko, ga pokrij s prtičem in pusti na gorkem hajati. Medtem priprav: ta-le nadev: vmešaj 4 dkg surovega masla, prideni par žlic kisle smetane in eno jajce. Ko je testo vzhajalo, ga stresi na desko, ki je potresena z moko, potresi še malo testo z moko ter nalahko razvaljaj in namaži s pripravljenim nadevom, potresi z drobno zreza« nim pehtranom (eno pest) in s pestjo krušnih drobtin ter žlico sladkorja; zvij IZDBRHZBI Preberite, premislite in uvažujte! Jmamo po naši slovenski zemlji že lepo število hranilnic in posojilnic. Toda jih je še premalo, veliko premalo! Ali veste, kaj je glede zadružništva sklenil lansko leto katoliški shod? Hranilnico in posojilnico v vsako faro! To je ena izmed najvažnejših resolucij katoliškega shoda. Skrbite vsi, ki vam je izboljšanje gospodarskega in moralnega življenja Slovencev res na srcu, da sklop katoliškega shoda vsaj polagoma izvršimo. Goste mreže hranilnic in posojilnic je treba, da bomo vjeli vse ribe, pa tudi — ribice! Pravi namen hranilnic. Ali vršijo naše hranilnice in posojilnice svojo nalogo, kolikor zadeva varčevanje? Žal, da jih je veliko število med njimi, katere smatrajo za svojo nalogo le dovoljevanje posojil. Posojil pa morejo dovoljevati le toliko, kolikor ljudje že sami od sebe prineso denarja, prineso vlog. Koliko več denarja bi lahko imele naše hranilnice in posojilnice, ako bi člani načelstva in nadzorstva šli med ljudi, pa pojasnjevali in vzpodbujali, naj ljudje varčujejo in naj nosijo denar v domačo hranilnico in posojilnico. Potem ne bi ležali doma veliki zneski kmečkega denarja mrtvi, neplodni, ne ne-soč obresti lastniku in ne donašajoč koristi nikomur, k večjemu izpostavljeni nevarnostim in tatovom. Ena najvažnejših nalog hranilnice in posojilnice v vsakem kraju je ta, da navaja k varčevanju mlado in stare, moške in ženske, vse brez razlike. In ker hranilnice in posojilnice same ne opozarjajo na varčnost, bomo pa spregovorili v Domoljubu par besed o tem v zavesti, da ima Domoljub veliko bralcev in da so Domoljubovi bralci za pametno misel zelo dovzetni. Že mlad človek naj varčuje! Ne bo dober gospodar, kdor se ni v mladosti navadil varčevanja. Zato je varčevanje važna plat mladinske vzgoje. Naj bi se tega zavedali starši, ako jim je na srcu sreča otrok, ako hočejo, da bodo njihovi otroci ostali na njihovem domu. Pred vsako hišo visita mošnja in malha. Odvisno je od tega, kako boste otroke vzgojili, da si bodo zbrali eno ali drugo. Ako jih ne boste vzgojili k varčnosti, si bodo zbrali poslednje in bodo sami nesrečni v življenju, bodo v nesrečo še družbi. Pritožujemo se radi, da je današnja mladina zapravljiva. Pritožujemo se radi nje veseljačenja in pijančevanja, radi nje gizdavosti in lišpanja. Vzgojimo jim zavest Štrukelj tesno ter položi v namazano po-jjolgasto pekačo (pleh), postavi ga na gor-*°i da zopet vzhaja, pomaži s smetano ter speci, __ Ako hočeš, napraviš iz tega potico ali pa male tri prste dolge štruklje. odgovornosti, da mora fant v mladosti misliti na svoja stara leta. Pokličimo jim v spomin ono lepo slovensko prislovico: »Jablane, hruške in druge cepe, cepi v mladosti za stare zobe!« Ako mladini danes govorimo o varčevanju, se zelo rada izgovarja, češ varčuje naj tisti, ki kaj ima. Tisti, ki nič nima, ne bo nikoli nič privarčeval. Proti temu je treba povdariti, da je temelj varčnosti vztrajnost. Ne s stotaki in tisočaki se varčuje, ampak z dinarji. Naši dedje so dobro vedeli, v čem obstoji pravzaprav varčnost, ko so rekli: »Zrno do zrna — pogača, kamen do kamna — j>alača«, ali pa: »Če vinarja ni, tudi goldinarja ni!« Z malim začni! Drugod se izgovarjajo, da bi že vabili mladino k varčevanju, toda niso take razmere, da bi mladina mogla kaj zaslužiti. Naša mladina se rada postavi s svojo bistroumnostjo in starši so na bistroumne sinove zelo ponosni. Toda žal ta bistroumna mladina mnogokrat nima iznajdljivosti, da bi znala kaj pridobiti in prihraniti, pač pa veliko iznajdljivost v tem, kako denar zapravljati in ga vleči staršem iz žepa. Zato je po-i trebno, da učimo mladino iznajdljivosti, kako poiskati sredstva. »Pridni najde pod vsakim grmom kos kruha, pod vsakim kamnom krajcar«. Tega pregovora ste se učili v šoli, da ga ujjorabljate v življenju. Koliko ima danes mladina prilike, da si zasluži male zneske! V nekaterih občinah so n. pr. plačevali za nabiranje hroščev po 1 Din za liter. Znan mi je slučaj, ko je 12 letno dekletce zaslužilo samo pri hroščih nad 250 Din. Potem pa, saj sami veste jio deželi, kako sledi eno za drugim: jagode, borovnice, maline, gobe, zdravilno cvetje, bezeg, lipovo cvetje itd. Vse se dobi za pridno delo in vse se proda za denar. In pa koliko manjših kmečkih del je takih, pri katerih zadostuje otroška moč in sposobnost in za katera prav radi kmetje plačujejo otrokom primerno nagrado. Naloga zlasti onih mož v fari, ki vodijo hranilnico in posojilnico, je, da skrbijo za vzgojo mladine k varčevanju, da s tem mladino odtegnemo kvarnim vplivom lahko-mišljenega zapravljanja, zlasti pa jo varujemo pred največjim zlom in davkom: pijačo in kajenjem. Milijone in milijone denarja bi lahko spravile skupaj naš hranilnice in posojilnice, ako bi znale ravno mladino pritegniti v krog svojega dela in jo navajati k varčnosti. In pri tem pomislite zlasti tole! Narod sužnjev, narod izkoriščanih bednih delavcev in kmetov bomo ostali, ako si ne bomo znali ustvariti lastnega kapitala, ako si ne bomo z lastnim denarjem znali ustvariti naprednega kmetijskega gospodarstva in zgraditi domačih slovenskih delavnic in tovarn. Za vse to pa je potreben denar, denar in zopet denar, katerega bomo spravili skupaj le z vztrajnim varčevanjem. Kdo naj poučuje veronauk v šoli? Za vernega, pa tudi za vsakega pametno mislečega človeka ni o tej 6tvari nobenega dvoma. Vsak tak bo dejal: Tisti, ki je v to poklican, namreč duhovnik, ki ga pošlje škof. Toda so pri nas nekateri ljudje in menda še bolj v Belgradu, ki hočejo, da naj'poučuje sveten učitelj tudi verouk, nastavlja pa naj te učitelje državna oblast. Kako kratkoumni so pa ti bistroumni možje, jim je temeljito obrazložil pred par meseci v Ljubljani vseučiliški profesor dr..Ku-šej, o katerem pa moramo mimogrede pristaviti — posebej našim nadutim lažipro-svitljencem po deželi, da to ni nikak »klerikalec« (ko je šlo za trg Tabor v Ljubljani, da ostane Sokolom, kakšen halo je gnal), pač pa dosti resnicoljuben človek, ki pove, če treba resnico tudi javnosti brez ozira na levo al desno. Resnico, da nima država ni>-kake pravice posegati v pouk krščanskega nauka, izvaja dr. Kušej iz cerkvenih postav, še bolj pa iz državne ustavne postavodaje, namreč iz člena XVI. stavka 8, ki se glasi: »Verski pouk se daje na željo roditeljev, odnosno varhov, ločeno jx> veroizpoveda-nju, a v skladu z njihovimi verskimi načeli.« 0 tem členu pravi dr. Kušej med drugim: Kdo naj poučuje krščanski nauk, ni sicer v ustavi naravnost določeno; vendan nas pa logična razlaga tega člena privedel do zaključka, da sme krščanski nauk poučevati le tisti, ki more podati vse jamstvo', da hoče pri pouku vpoštevati načela dotič-ne cerkve. Verska načela so pa stvari, ki jih more poznati in čuvati edinole vsaka verska zajednica in sicer samolastno. Tu si država ne more in ne sme prisvajati nobenega soodločevanja. Pa četudi bi jx>sta-vila država izvrševalne komisije za verouk, ne da bi jih bila potrdila cerkvena oblast, bi bile take ustanove mrtev stvor, ker bl verski predstojnik mogel vedno zahtevati nadzorstvo nad verskim poukom in ugotoviti, da se isti ne vrši jx> verskih načelih« Dostaviti pa moramo, da je tudi zakonodajalec predpostavljal, da je treba za verski pouk pooblaščenje od strani cerkvenei oblasti. To sledi jasno iz besedi: »ločeno po veroizpovedih«. Nikomur namreč ne pride na um, da bi n. pr. zahteval od učiteljal ljudske šole v Sarajevu, da naj poučuje svoh je učence v katoliški, pravoslavni, muslimanski in judovski veri in sicer zato ne, ker mu je to sploh nemogoče, obenem bi nastopile proti temu tudi vse verske oblasti. Dalje moramo reči, da bi se reklo, če prepustimo poučevanje krščanskega nauka svetnim učiteljem, toliko kot da morajo učitelji pripadati oni veri, katere pripadniki so povečini ljudje učiteljevega delokroga. Toda, kaj pa če bo učitelj premeščen, ali naj obenem s premeščenjem spremni tudi vero? Te posledice dovedejo do nemogočih' zaključkov in so nasprotne ustavnim zahtevam, a obenem tudi verski svobodi, ki jet po postavi zajamčena s tem, da je rečeno, da pri podeljevanju državnih služb ne sme biti odločivno versko prepričanje te ali one! veroizpovedi. Zato smemo reči: Po črki itf duhu ustave ne sme nihče poučevati kr* (Dalje glej na naslednji strani »podaj!)] Sovraštvo in ljubezen. »Pojdi z menoj v izbo!« je svetoval gostilničar. Oba sta šla v gostilničarjevo stanovanjsko izbo. S trepetajočimi prsti je Naglič odpiral ovitek pisma. »Sedi, Herman, sedi!« Gostilničar ga (e potisnil na zofo. Naglič je bral. Tedaj je prebledel, okoli ust mu je vztrepetalo, brada se mu je stresla in na čelu je zagorela rdeča pega, kakor rana. »Prokleto! O —o — prokleto!« Papir je zdrsnil močnemu možu iz rok, sam pa padel z obrazom na zofo in zagre-bel svoje prste v blazino. >Kaj pa je, Herman, za božjo voljo, kaj pa je?« Nikakega odgovora. Orjaško telo je Krčevito trepetalo, glava se je zarila v blazino. Gostilničar se je sklonil, pobral pismo in bral. Nastopil je dolg odmor. »Petnajst odstotkov, samo petnajst odstotkov!« Prek je sedel na stol. Nemo je opazoval nesrečneža, ki je zamolklo ihtel. Rjave oči gostilničarjeve so se čudno svetlikale. Nekaj časa je stal popolnoma tiho, nato se je splazil po prstih ven in prodal zunaj čakajočemu pismonoši za 10 vinarjev žganja in piva. »Ne pripovedujte v vasi ničesar o pismu,« je rekel pismonoši in vzel od njega 10 vinarjev. Nato je odšel v stanovanjsko izbo. Oprezno je odprl vrata. Naglič je slonel na zofi, noge stegnjene daleč od sebe. »Herman!« »No, kaj praviš? Si bral? Petnajst odstotkov! Kaj? Lopovi!« Toda saj mora biti k:k zakon, Herman!« »Zakon! Tepec! Zakon! Če pustiš, da leta pes brez torbice okoli, ali če pozabiš tablico za voz doma, tedaj je zakon, tedaj te bodo že prijeli; toda če osleparijo človeka za tisoče, za več tisoč, za vse — tedaj ni zakona, tedaj se nihče ne zmeni — lopo-' vi!« Prek je stopil bliže k mizi. »To je strašno, Hermani In najhujše: aU delaš mene krivega?« Naglič ga je pogledal. »Tebe? Ha! Seveda si ti kriv!« »Herman, to si prepovedujem .. /« »Ah, molči! Kakšen pomen ima, če delam tebe krivega? Ali bom dobil svoj de- Sčanskega nauka, ako ni dobil za to poob-laščenja od cerkvene oblasti. Kdor dela idrugače, ruši osnovna pravna načela naše države. Prav zato svetuje dr. Kušej, naj naša država Čim prej sklene z Rimom konkor-tfat, v katerem bo določeno, da poučujejo krščanski nauk kakor doslej od države pla-ŽSani, pa od cerkve jpooblaščeni veroučitelii-!3uhovniki 0S Ui & nar nazaj? Ne! Zgubljeno je, zgubljeno! Toda, da si mi prigovarjal, da si mi noč in dan trobil v ušesa, to je pa drugo poglavje, Prek k »No, dobro je, Herman! Dobro je! Ne bom ti več svetoval. Niti besedice ti ne rečem več in če te ...« »In č« to takoj vrag vzame! Vem, Prek, veni! in je čisto dobro tako!« »Je že prav! Baš to sem zaslužil!« Prek je stopil k oknu in gledal na prašno cesto, Naglič se je dvignil. »Tako! Sedaj grem, da povem svoji bolni ženi in potem lahko gremo beračit.« Prek se je počasi obrnil. »Herman,« je rekel z gorkim glasom, »Herman, če boš potreboval prijatelja!« Naglič ga je pogledal s trpkim smehljajem, »Če bom potreboval prijatelja, bom prišel k tebi. Zai.esi se na to, Prek.« Par sekund sta si gledala v oči. »Z Bogom, Prek!« Preko ceste je šel Naglič in preko svojega dvorišča. Nič ni videl, nič ni slišal. Ko je prišel v vežo, je obstal, kot da išče poguma. Od zgoraj se je začul votel kašelj. Mož so je zdrznil. Počasi je stopal po stopnicah in odprl vrata. »Kako ti je, Ana?« Nežna žena, ki je ležala v postelji, ga je začudeno pogledala in s strahom vprašala : »Kaj ti je, Herman?« »Ana — kaj naj mi bo?« »Herman, nekaj se je zgodilo! Nekaj ti je, Herman, kaj ti je?« Omahnil je na stol poleg njene postelje in položil glavo na hladne blazine. In kakor vedno pride težko preko moških ustnic poznanje krivde, tako je bilo tudi sedaj. »Ana — špekuliral sem — in sem izgubil.« Živa rdečica je šinila preko bledega ženinega obraza. Sprva ni ničesar rekla, nato pa je vprašala: »Ali je mnogo, Herman?« »Mnogo, Ana! Zelo mnogo! Preko — preko štiritisoč tolarjev.« Bolnica je omahnila v blazine in položila desno roko preko čela in oči. In v temnem molku je sedel mož ob njeni postelji. Nikakega glasu. Samo parkrat je žena zakašljala. In solnce je zatohlo sijalo v sobo. V to smrtno turobo je dospel nenavaden zvok. Spodaj iz vrta se je čulo otroško petje: »V cvetju mladih dni.« Naglič se je trudno dvignil. Ni imel poguma, da bi pogledal svoji bledi ženi v oči. Počasi je stopil k oknu in se naslonil na zid. Čudovit prizor se mu je nudil na vrtu. Ni videl vsega, ni videl Jančka, ki je stal smešno okrašen, niti tujih otrok, videl je mrtvega piščančka, ki je ležal v jami, okrašen s cvetlicami in modrimi trakovi, videl je svojega krasnega otroka, Magdaleno, in videl je svojega edinega sina, ki je stal. doli, oblečen kot duhovnik in pomenljivo rekel: Vita brevis! Vita difficilis! — živ. ljenje je kratko! Življenje je težko! V srce so zadele moža te besede. Vrnil se je k postelji bolne žene in pokril obraz z obema rokama. V Zabukovju je korakal gostilničar gor in dol po prazni gostilniški sobi. Bil je vsekakor zelo vznemirjen. Pri vsaki mizi j© obstal in bobnal po njej z debelimi, kratkimi prsti. Vedno ga je vleklo k oknu, a ni imel poguma, da bi stopil prav blizu. Oči pa so se obračalo vedno in vedno na Bukovje. Tako je bil zatopljen v svoje misli in zamaknjen ob pogledu na lepo posestvo, da niti ni opazil, lcako so se vrata odprla in se je pojavil na pragu mož, ki ga je opazoval precej časa. »Čudovito lepo posestvo, Bukovje, kaj ne, Prek?« »Ah — h — da — da — seveda — seveda; ah, ti si, Goreč, tako si me —« »Prestrašil, kaj ne? Haha! Res čudno je, da se krčmar ustraši, če prido gost.« »Mislil — mislil sem samo —« »Premišljeval si baš o tem, kako bi bilo pravzaprav res prijetno gospodariti na Bukovju, tedaj sem pa prav po neumnem prišel jaz in te zmotil v tvojem premišljevanju.« »Ti si pa res šaljivec, Goreč. Vedno znaš povedati kako šalo. S čim naj ti postrežem?« »Prav nič! Samo nekaj to hočem vprašati, Prek---ali on že ve?« in pokazal je e prstom proti Bukovju. »Kaj — kaj naj bi vedel?« »O polomu — in o petnajstih procentih!« »Goreč, odkod veš zopet to? Saj ni mogoče!« Oni se je smejal. »Veš, če je človek cunjar, kot jaz iu se prepeljava s svojim vozičkom po deželi okoli, tedaj mnogo zve. Kdor je pravi cunjar. ta vse zve.« Krčmar je pogledal Gorca z nemirno švigajočimi očmi. »No, radi mene! On že ve. Imel je pač smolo! Mene to nič no zadeva, Goreč. Ali ne?« »No, da! 0 dal Pač, pač!« Cunjar se je smejal pri tem. Prek je skočil pokonci. »Mene da to zadeva? Mene? Kaj pa? Kaj pa na primer? To bi rad vedel. Kaj pa, Goreč?« Ta se je naslonil na omaro, zaprl na pol svoje oči in rekel čisto mirno: »Nekaj ti hočem povedati, Prek. Glej, lahko bi komu prišlo na misel, da bi bilo pravzaprav zelo prijetno, če bi bilo Bukovje in Za-bukovje zopet združeno. — Pusti me, da govorim, Prek, ne vznemirjaj se! Torej, če bi bilo vse skupaj eno gospodarstvo! To bi si kdo že lahko mislil. Ne? Toda, to bi bila zelo neumna misel, Prek, zakaj Nagličeva družina ne bo šla od tam proč!« Največja izbira vsakovrstnega sukna in hla5evlne za moške obleke A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg tO- »Ne vem kaj misliš, Goree. Niti v sanjah ne mislim kaj takega. Naglič je moj prijatelj.« »Je tvoj prijatelj, Prek. To je lepo od tebe! In ker si torej svojemu prijatelju z delnicami svetoval tako v nesrečo —« >:Goreč, to si prepovedujem!« »Ker si mu tako svetoval v nesrečo, pravim, mu boš moral sedaj pač pomagati, da se izkoplje iz tega.« »To je predrznost, Goreč! Kako prideš do tega? To te prav nič ne skrbi!« »Prav nič me ne skrbi, Prek, imaš prav! Toda baš to, kar me nič ne skrbi, to me zanima. Prek, prav prijateljsko ti hočem sedaj nekaj povedati: če boš z Nagli-čem podlo ravnal, tedaj te bom razupil po vsej deželi. Razumeš? Kot cunje te bom prodajal v sleherni hiši!« »Sedaj mi je pa dovolj, Goreči To mi rečeš v moji hiši?! Tožil te bom in če rečeš samo »e eno besedo —« >,Me boš vrgel ven. Imaš prav, Prek, tudi jaz bi storil tako! Toda šel bom že vam. Moje mnenje veš. Zdravstvuj, Prek!« Goreč je še slišal, da je gostilničar nekaj zasikal za njim, a se ni brigal za to. Iz gostilniške sobe, v kateri je kislo-sladko dišalo, je stopil na prosto cesto, ožarjen od solnca. Mal voziček je stal tu, v katerega je bil vprežen velik, črn pes z belimi lisami.« Ali si mogoče videl Henrika Nagliča, Pluto?« Pes je veselo zalajal. »In mogoče celo oskrbnikovega Janč-ka?« Pes jo še glasneje zalajal. »Ali si jih res videl, Pluto? Rad bi vedel, kje tičijo.« Pes jo lajal kot nor in se izkušal iztrgati iz vprege. Cunjar se je sklonil in ga osvobodil. »No, išči, Pluto, išči!« Mogočni pes je izginil pod plahto. Krik in klicanje na pomoč se je začulo iz malega voza ,vmes pa se je čulo divjo pasje lajanje. Cunjar pa je stal in se smejal in solze somu padale po nagubanem, prašnem licu. Par čevljev se je prikazalo na vozu, f njih je tičalo dvoje četrtošolčevih nog, in polagoma se je prikazal ves mladi dijak. V tem se je v vozu razvijalo divje tulenje in lajanje. »Ti si nor, Pluto! Moj obraz, joj, moj ibrazk Maii voziček se je gibal in tresel od 'jntega boja, ki se je odigraval v njem. In potem se je prikazal v njegovi temni odprtini živ klopčič in desno od ojnice je padel na cesto pes in levo od ojnice deček. Janček se je dvignil z razpraskanim obrazom. -Od pogreba prihajamo,« je rekel tožeče jn potrto opazoval zmečkani očetov «iobuk. »Privoščili smo si malo šalo in zlezli v cunjarjev voz in takoj je naščuval Psa- Kaj bo vendar rekel moj oče za svoj «iobuk. Pfuj Matija, to si bom zapomnil. *o je grdo od vas.« Cunjar se je smejal, da se je ves tresel. s »Vi malopridneži! Kajne, to bi bila sala, da bi vas Matija Goreč peljal v vas! ne tuli, Janček! Za pokvarjeni klobuk vt:e ne bo nič rekel; on nikdar nič ne reče; kvečjemu pretepel te bo.< Te besede niso bile nikaka tolažba za Jančka in zato mu je obljubil Matija Goreč nov pogrebni klobuk. Ima namreč dva. Enega so od svoje mladosti, drugega je podedoval. Janček naj gre takoj iskat najlepšega, še preden se vrne oče s polja in zve, kaj se jo pripetilo njegovemu »žalnemu klobuku«. Sedaj je bila dečkova potreba odstranjena. In ko je po par kritičnih vprašanjih radi podedovanega klobuka, dobil tolažil-no zagotovilo, da sta oba Gorčeva klobuka res krasna izvoda svoje vrste, se je sam vpregel poleg sicer tako ljubljenega Plutona in je peljal z njim voziček po cesti proti vasi. V mali razdalji sta sledila Matija Goreč in Henrik Naglič. Nastal je večer. Posamezni kosci so se vračali s polja. Matija Goreč je pogledal svojega mladega spremljevalca, ki je imel sivo obleko s kratkimi hlačami in bel slamnik. »Pravzaprav smešno zgleclaš tu na vaški cesti,« je rekel. »Da, Matija, veste, jaz bi bil tudi mnogo raje zopet doma.« »Ali ti ne ugaja v šoli v Breslavi?« O da, če je človek sedmi od osemintri-desetih, je to čisto dovolj. V francoščini imam samo zadostno sicer mi gre čisto dobro. Toda, veste Matija, najhujše je, da mi jo vedno tako tesno.« »Gotovo se te včasih poloti domotožje, Henrik?« Deček je krotil svoj glas. »Da, toda to povem samo vam, Matija! Sicer bi se preveč sramoval. Moji tovariši bi rekli, da sem mevža. Toda meni je vedno tako tesno. Ne morem za to. Posebno po počitnicah. Nekoč nisem štiri tedne obul delavniških čevljev. Nisem jih hotel osna-žiti, ker — ker se jih je držalo blato oa doma!« Cunjar se je obrnil v stran in je rekel s pritajenim, nekoliko zamolklim glasom: »Se boš že še naučil to premagati, Henrik! Ali ne bi bil rad doktor, ali duhovnik, ali kaj takega?« »Ne, Matija, nočem! Doma hočem biti zopet, kjer ste vi vsi.« »Hočeš biti kmet, Henrik?« »Da. Poglejte, Matija, saj bi bilo vendar škoda za naše lepo posestvo, poglejte, od tu, od divje češnje se lahko pregleda vse naše polje. Mnogo ga je! Ali ne, Matija?, Pravzaprav smo bogati. Toda tega ne povem v Breslavi. Samo na to mislim vedno, da imamo tako lepo posestvo.« Cunjar se je naglo sklonil ob rob ceste, utrgal stebf Ice kislice, vgriznil in pljunil daleč od sebe. Njegov pogled je šel preko zlatih poljan, ki so se razprostirale levo in desno od njega, in so pripadale sedaj še Nagliču. »Bomo že gledali, da boš lahko postal kmet. Bomo že videli!« je rekel. Za ccrkev Mar, Pom. na Rakovnika se išče popolnuna suh hrastov les. Ponudbe in cene na VODSTVO SALEZIJAN-SKEGA ZAVODA RAKOVNIK — LJUBLJANA. ||Xnnnn za mizarsko obrt sprejme takoj Ivan UtiGlILd GOLJAR, mizar, Podgora 3, Št. Vid nad Ljubljano. Hrana in stanovanje v biSl, drugo po dogovoru. 31t6 PRITLIKAVCI V SREDNJI AFRIKI. Najmanjši pa najstarejši narod na svetu so Pigmejci, ki jih omenja že stari grški zgodovinar, «oče zgodovine« Hsrodot, Njihova telesna višina ne presega 1.50 m in živijo v Afriki, Aziji, Ameriki j, dr, Pinardi so pa še zelo malo preiskani, ker prebivajo v neprodirnih pragozdih, kamor še ni stopila noga evropskega potnika. Najboljše podatke o njih so nam doslej podali misijonarji, ki se ne ustrašijo nobenih težav in so tako pripomogli v veliki meri, da so se znanstveniki začeli zanje bolj zanimati, O takem plemenu, živečem v srednji Afriki, poroča tudi P, Schumacher, ki je misijonaril 15 let blizu njih in jih dobro spoznal, V domačem jeziku se imenujejo Batvva {v ednini Umtva). Njihovo življenje je še zelo priprosto in tudi nepokvarjeno, dokler ne pridejo v stik z bolj pokvarjenimi rodovi, ki so že zabledili v razne verske in moralne grozote. Za orožje jim služi lok in tudi sulice. Od črncev, ki gredo, skozi njihovo ozemlje, zahtevajo neke vrste davek, ne upajo si pa nad Evropejca,; ker se boje njihovih pušk, ki jih imajo za največje strahove. Živijo pa čisto ločeno od drugih v nedostopni samoti in sosedni' narodi jih zelo prezirajo, ker bivajo sku-. paj v pragozdu z opicami, jih smatrajo za: pripadnike opičjega rodu, kar je seveda popolnoma napačno. So še precej otročji in tako si o njih marsikaj pripovedujejo: Nekoč je šel Umtva s svojo ženo na potovanje. Mož prebrede reko, žena pa mu vrže čez otroka na blazini Toda otrok pade v vodo, mož vjame samo blazino in ves vesel vzklikne: «Sreča, da sem bil uren, sicer bi še blazina padla v vodo!« Namesto, da bi šel lovit otroka, se začne pripravljati na maščevanje nad reko, Zakuri velik ogenj, razbeli kamen in ga vrže v vodo. Ko voda zašumi: pfii, ji obljubi še maščevanje matere in sorodnikov. Doma pa je pripovedoval drugim: Reka je ugrabila otroka, jaz pa blazino; sreča, da sem tako velik junak! V njih deželi je izbruhnila vojska. Nekaj Batva je bežalo, a za seboj zapazijo, sovražnika. Kaj storiti? Sklenejo se poslikati s črtami in pikami (tetovirati) in se, napraviti kot mrtve. Eden se vleže za grmovje, drugi v nek jarek itd. Ko pridejo: sovražniki, zagledajo prvega in eden reče: Glej, glej, kako je ta Umtva lepo tetoviran! Res je, se oglasi Umtva, kako bi se šele čudil, če bi me videl prej, predno sem se ves namazal! — Toda, saj ta človek" živi! so vzkliknili sovražniki in ga takof umorili. Drug Umtva pa zavpije iz svo>. jega skrivališča: «0 neumnež, al ti nisem že tolikokrat povedal, da ne moreš držatt jezika za zobmi?« Tudi tega so ubili in na podoben način so se izdali vsi, 1 Nekoč so se podali Batva, 10 po Ste« vilu, s svojimi tovori na pot. Pri prvem; počitku zavpije eden: «Eden izmed nas je izginil!« m «Ni res,* je odvrnil drugi, «saji 1 5 premij! ii = si Absolutna sigurnost in državno jamstvo. V toku pe! mesecev izžrebalo se bodo 1. rez vsatega odbitka v gotovem denarju. Z eno srečko se more dobiti: Ev. 1,500.000, 1,000.000, 500.000,400.000,300.600, 150.000, 140.000, 130.000, 100.000, 90.000, 80.000, 70.000, 60.000, 50.000 Dinarjev itd. itd. Cona prečk za vsako izbiro: pela srečha 88 1 ] | Polovica srcčHg 4D D n' "ceiFTna sročhe 20 Din | Listo dobitkov bi-es odlašanja takoj po vsakem žrebanju I — Hitra ln točna postrežba! — Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije: Bančno homandllno društvo (Oddelek razredne loterije) Preradovlčsva ul. 2. Zagrsb Gajeva ulica i Telefon 17-03 in 20-26. Poštni predal: 380. Prije Meftfiorouna Danko d. d (odio drž. razr, lutrlje.) so še vsi tovori tu!« — «Stopite vsi v vrsto! .... Glejte: deveti« Neštetokrat so šteli in vedno so našteli samo devet. Kdor je štel, je sebe pozabil šteti Ko so se naveličali štetja, so vzeli svoje tovore in šli dalje..... «To vse«, tako pristavlja misijonar, so pa samo zunanjosti in sodbe drugih. Če se posreči prodreti v njih gozdno samoto, bo najbrže sodba drugačna.« PLAVAJOČE LADJE ZA AEROPLANE, V Ameriki so napravili 2 velikanski, zelo močni in zelo hitri ladji, imenovani Saratoga in Lescinglon. Služili bosta kot plavajoči pristanišči za aeroplane. Tako ogromne so mere teh velikanov, da se čudijo celo Amerikanci, ki so velikih reči že tako navajeni. Stroji imaio moč za 180.000 konjskih sil in jih gonijo štirji vijaki. Vsak vijak ima dva električna motorja z 22.000 konjskimi silami. Ladji sta dolgi 850 čevljev, široki 150 čevljev, hitrost je pa 33 morskh milj na uro. Čevelj je 30 centimetrov in pol, r~ilja pa 1850 metrov. Vsaka ladja proizvaja toliko elektrike, da bi zadostovala za mesto, ki ima 700.000 prebivalcev. Ljubiiana ima 53.000 lju M, s predmestji pa 65.000. Namen ladij je, da bodo popravljali aeroplane lahko kar na prostem morju. UNIČUJOČI ŽARKI. Anglež Matthevvs je znašel žarke, s katerimi lahko na veliko razdaljo ustavi motorje v aeroplanih, tako da ne morejo naprej in morajo na zemljo. Tudi avtomobile itd. lahko ustavi. Menda pa napravi še hujše reči, ubije lahko živali in ljudi. Taki žarki bi imeli velikanske posledico, če bi jih dobil pravi človek v roke, vsaka vojska bi bila nemogoča. Matthevvs je ponudil svojo znajdbo angleški vladi v zakup; ta mu je pa premalo dajala in je ušel sedaj z aeroplanom v Pariz, kjer se pogaja sedaj s francosko vlado glede nakupa žarkov. Takoj so pa poslali Angleži za njim drug aeropian in mu prepovedali vsako prodajo. On pa pravi, zakaj mi pa niste več ponudili. O stvari bomo še poročali. OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI a) ima na zalogi najboljša pristna VINA po ugodnih cenah; b) SPREJME potnike in krajevne zastopnike c) ODDA V NAJEM ali PRODA PAVILJON na veiesejmu. PISARNA: Kongresni trg štev. 2. KLETj Spodnja Šiška štev. 77. Dve De^ring- kosilnici malo rabljeni, blago iz mirnega časa, kakor tudi BENZ-MOTOR, 3'A PH, ceno naprodaj. Istotam sc sprejemajo kmetijski, kakor tudi drugi stroji v strokovno popravilo. Prvovrstne reference na razpolago. — Fr. Foltyn, splošno ključavničarstvo, Dravlie nad Liubliano. 3110 CR0BATH Zahtovajte pri trgovcih n» deželi tn kupujte monu. EOnur H , « * KOMI I foR,urno «»l«oo od star, FRANC 0. Z 0. Z. KKHNJ leta 18S5 ustanovlj. tvrdke Na debelo ln drobno. — Prepričajte se pred nakupom. .................................................................................g = Najvarneje nalagate denar v pupilarno | S varnem zavodu 5 1 Hranilnici kmečkih i občin v Ljubljani, i Dunajska cesta 32. (Hiša Zadružne Zveze), = ailllllllll !IIHi!Mllllllll!!nill"!'"'-",""l......M..........>;tr. 1111111111® LAHKO NAGNENJE K PRERLAJENJU ? Prevelika občutljivost? Bolečine olajšajo in telo naredi odporno masiranje in umivanje s pravim Fcllerjevim ELZA-fluidom! Veliko močnejši, iz. datnejši in boljši kakor francosko žganje. Knt kosmetikum žc 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavil S pako. vanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 214 dinarjev in 10 odstotkov doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELI.ER, STUBICA DONJA, Flzalluid št. 16, Hrvatsko. Sloconi rinrfi ' svislami, dobro ohranjeni, ICaeiES JJUUI se prodajo 7. junija t, 1, -Lastnik: JOSIP JAVORNIK, Žalna, pošta Višnja-gora, Dolenjsko. 2?S5 PfPlfllP Podpisani prekličem vse, kar sem go. ilCmlb. voril o posestnici Maii;i SPELIČ iz Korit kot neresnično, ničar, Dobrnič. FRANC SMOLIČ, gostil-3119. Podpisana prekličem vsa obrehovana zoper Franceta Smolič iz Dobrniča in Julijo Zupančič kot neresnična. Prekličem tudi vsa obrekovanja zoper Josipa Slak, gostilničarja iz Žmavra, in Marijo Pucelj, trgovko s semeni ii Korit kot neresnična. — MARIJA SPELIČ, po-scstnica, Korita. 3118 Slaba navada je najpoprej le tvoj gost; kakorhitro pa je sedla za mizo, je že tvoj gospodar. ItvOJtloMFTA RŽ ENA ^ Osladna | 1L.8M KAVA. tvornica žitne kave, veleprazarnazrnate kave. glince pri ljubljani^. Kako nerazsoden je človek! Utrinke zvezd občuduje, zato ker se tako nenavadno pojavljajo; zvezd samih pa ne občuduje, zato ker tako mirno stoje in svetijo. Naravna velikost ZA NAGLUHE Gospod K, K. v H. piše doslovno: Slišni bobnič je pri meni čudovito učinkoval. Sem kot prerojen in ne morem dovolj glasno dati duška veselju, da čujem zopet vsak pogovor. Pri NAGLUHOSTI je ušesni bobnič «GORKA« neobhodno potreben. Nosi se v ušesu komaj; vidno in se uporablja z velikim uspehom pri šumenju v ušesih, nervoznosti itd, Tisoči v rabi, Nebrojno zahvalnic. Pojasnila zaston|. Glavna razpošiljalna G. WEISS & Cie., Wien IV, - R 17, Wiedener Hauptstr. 41, — Razpošilja se prosto pošt. in car. Pred ničvrednimi ponaredb. sc svari. m- * KUPUJTE + -HK vse VaSe potrebščine, novodošlega pomladanskega in letnega BLAGA za ženske in moške obleke, STilo, etamin, batist, saien, perilo, šiion, kotenino, oksfort, ceiir, cvilih za madroce, odeje, koče, posteljne garniture L dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rote in ierpe pri znani domači trgovini Janho Čcšitih, Ljubljana, Lingarjeva in Stritarjeva ulica u*- BLAGO SAMO ČEHOSLOVAŠKI IZDELEK! Opozarjam ženine in neveste pri nakupuopreme (bališa) cene znatno NIZKE in ZMERNE, NAJCENEJŠE in najboljše MANUFAKTURNO BLAGO kupi'6 edino le pri meni. Oglejte si mojo zalogo s krasnimi letnimi vzorci. Na zalogi ima vedno sveže najboljše špecerijsko blago po znižanih cenah. Krasno moko oddajam še vedno pod dnevno ceno. — Velika izbira v finih kosah in brusnih kamnov, katere oddajam po posebno znižanih cenah. — Najboljši splitski CEMENT stalno v zalogi, ter oddajam ponovno po znižanih ccnah. — Za obilen nakup se najtopleje priporočam in bodem vsakogar kar najbolje postregel. J. MENART — trgovec — DOMŽALE. Dalmatinski ii portiand cement SVETOVNE ZNAMKE SALONA (Tour) nudi po najnižji dnevni ceni prometno tvornica »SPLIT«, del. družba za cement Portiand iz skladišča v LJUBLJANI, Aleksandrova cesta št. 12. Najboljši Šivalni stroji ln koSesa za rodbinsko in obrtno rabo vedno v zalogi Grifiner edino pri JOSlp PCfClSlSC Ijllllliana, ob v0<" b"zu Prešernovega spomenika stolam potrebščine za Šivilje, krojne«, Čevljarje In sedlarje. Galanterija in vse drobno blago. Reja KRAV se izplača le, če so cfobrg mlekarice Vsestranske skušnje pa so pokazale, da so najboljše mlekarice tiste, ki jim redno polagaš lmm& tropine, ki so priznano najbolj redilno in zato najcenejše krmilo za živino in prašiče. Prvovrstne, kemično preizkušene lanene tropine dobiš najceneje naravnost iz tovarne Zabrei in Ko, BrifssS pri Kranfn. J8F- Oddajajo se v vrečah po 50 kg. -9C Malo POSESTVO naprodaj v bližini kolodvora Mokronog - Bistrica na Dolenjskem. Več pove lastnik Ludvik Vokaun, Ljubljana, Gajeva ul. 14. Za botre in birmance nudi veliko izbiro raznega VOLNENEGA in peril-nega BLAGA in sicer: od Din 55.— naprej od Din 50.— naprej od Din 16.— naprej od Din 15.— naprej od Din 12.— naprej sukno, 140 cm široko , , ševiote v vseh barvah ( , razno blago za oblekce . . bela ln modra kontenina . cefirje ........ Nadalje razno hlačevino, žamet, platno, cvilh, odeje, svilene in navadne rute, otroške oblekce, predpasnike, moške srajce, vseh vrst kravate, nogavice itd. — PAZITE na NASLOV tvrdke: F. in I. Goričar, »Pri Ivanki« LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA štev. 29 (v bližini zmajskega mostu). — Vsakdo se lahko prepriča, da kupi tu tako poceni, kot nikjer drugje. M-O-DR-O-C-E dobro napravljen« vseh vrat: Vrhnl a£rik modroe 400 Din, spodnji (fsdermodroc) 426 Sin, mreže za postilje 176 Dtn, zima od 35 Din dalj«, afrik B Din dobita tudi lzgotovljone modroee in te Vam napravi po Izbiri blaga in p« meri takoj najoensj« specljalnu naloga lnpetnlSklh izdelkov RUDOLF SEVER t= LJUBLJANA, Gosposvetska c, 6, Miši, podgana, stenice in šCurki morajo poginiti, ako nporabljate naša preizkušena sredstva: proti mišim in podganam Din 7*50, za Murko 10 Din, zn stenico to Din, za molje e Din, proti mrčesu 3 in 7*50 Din, mast proti nšem 5 Din, mast nroti ušem v obleki 7 80 Din, proti mravljam 7'50 Din. Eeier za diSionjo madežev 7 Din. Pošilja po povzetja. ,Artes', kein. laboratorij. K. Jftnker Zagreb, Patrinjako. nlioa 8/111. NAJBOLJŠA KOLESA, šivalne STROJE, vsakovrstne stenske in žepne URE ter vse dele koles kupite najceneje v trgovini PLEVEL ▼ Preski pri Medvodah. 3169 uiauH.m.taH.iimiuam M N m N Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z ne" omejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad K 160f0Q0.000t Stran 832 LHJMULMJUU IVZi Štev. 23 Pozor: Modna in manuiakturna trgovina nudi vse spomladanske potrebščine za MOŠKE. 2ENSKE, KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE in CVETLICE, OPREME za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC. mo mmn LJUBLJANA, Stari trg št. 3. OBRTNA BANKA v Ljubljani, Kongresni trg 4 daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulanlneje. — Obrestuje vloge na knjižice po pr- 3°j o na tekoči račun po dogovoru od dne vloge do dne dviga. — Ima dovoljenje za poslovanje z devizami --------..... in valutami. ---.....----- 1.2 , o o 1 >5; ki ga pa dobite edino v veletrgovini H.Ster-mecki, Cehe. Trgovci enpros-cene. Istonm se letos prodaja po čudovito nizkih ccnfli perilo, čevlji, klobuki, nogavice iu vse drugo modno blago. NaioUte ccnik I Volneno in perilno blago kakor tudi vse vratc manutnkturnegn blaga dobite v veliki izbiri in po ugodnih conah pri trrdki /?. Miklauc Ljubljana Lingurjeva ulic a - Medena ulica - Pred Skolijo. Zahtevajte ccnik ali vzorčno knjigo! NAJBOLJŠA JE IN OSTANE »PEKLENSKA KOSA« Dobi se po vseh večjih trgovinah ali pa pri F. S. ŠKRABAR samoprodaja «PekIenskih kos« — VISNJAGORA. Zastonj Vam T^J^t tfa toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki »DANICA«, Majzelj & Rajšelj Ljubljana, Turjaški trg 1 (bivša Prcskrbovalnica). Velika zaloga sukna, hlačevine, žameta, konte-rine, tiskovine, etamina, blaga za žimuice, odej, plctov, nogavic, kravat, naglavnih rut, srajc, ovratnikov, jopic, nahrbtnikov, ter najrazličnejšega drugega blaga. - IstoUm zaloga USNJA vseh vrst. VSAK NAJ SI OGLEDA! — KROJAČI in preprodajalci poseben popust. 2175 e K B aR^s^sH^SHfPsrasHsasBSTsra^s? s?« MERAKL bane. črnila, lahe. hif. emalie. (OPl(e in zajamčeno čisti (Imet naiboljSe kakovosti nud' mmt mmi m Maribor Ljubljana Novi Sad podružnica coutrala skladišče Tovarne m Ljubljana - Medvode. Vsako množino OGLJA kupj proti takojšnjemu plačilu tvrdka BRATA KOLENC na MIRNI (Slovenija). 292« HALO! HALOI IVANKA: »Prav radovedna sem, kam pojde Perko na sejem, ker jih toliko na en dan pade.« _ PRIMOŽ: «Si bode že boljše izbral.« — IVANKA: «Saj to je, ker po 5 boljših na en dan pade.« PRIMOŽ: iMeni pa to prav nobenih sivih las ne dela, boiu pa v Domoljuba pogledal, in ta mi rc3. nico pove: Kdor hoče svo|o družino' dobro obnll, naj kupi usnje na sejmu v Kamniku, Žužemberku, Škocjanu, Brežicah, Zdenski rebri, St. Jerneju, Kočevju in Črnomlju na stojnici Franc Perko. ZOPER SLABOKRVNOST SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrste priporočajo zdravniki najbolj »AROMATIČNO ŽELEZNATO TINKTURO«, ki jo izdeluje lekarni »Pri angelu varhu« na Vrhniki. — Jc izvrstnega okusa, nc kvari zob in jo vživajo odrastli in pa otroci z najboljšim uspehom. 1 steklenica (pol litra) stane 20 Din. Razpošilja se vsaka količina, priporočljivo pa je zaradi cenejše poštnine naročiti vsaj 3 steklenice naenkrat. Zahvale na razpolagol Pišite na lekarnarja HOčEVAR-J\ na VRHNIKI I €€ wSALONIT AZBESTNI ŠKRILJ nadkriljnje streSno rneko /.bog svoje trpežnosti, je izredno ahek in elestičen, kljubuje vodi, mrazu, vročini, vlagi in vremenskim nezgodam. Sestoji iz prvovrstnega Portland ce-menta našega lastnega proizvoda in najboljšega azbesta iz prvovrstnih svetovnih rudnikov. Alt!) uporabljate ^alo II, prlitedite denar In Sat. Vsak poedini varčen gospodar, kateremu jc ležeče na tem, da pokrije svojo stavbo trpežno in lično, si bo osvojil za pokrivanje svojih poslopij edino SALONIT. SALONIT je neizgorljiv in ncprcmočljiv. Ako Salonit uporab., prihranite na stroških, lažji jc kot vsak drug proizvod sedanjosti Obvaruje pred vlago, ognjem in strelo. Nimate nikakih vzdrževalnih stroškov. Izborno izolira vsako zračno izpremembo. Trpežen in vzdržljiv proti najsiln. viharju. Vzorce, cenike, kataloge, navodila in proračune pošiljamo brezplačno. CaklSti' d. a. sa cement M&PBBa Portland, Ljubljana. Zastopniki In zaloge v vseh vetjih krajih. Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57. Telefon št. 57. v lastni palači (vis k vis hotela „Union"). Kapital in rezerve skupno nad IC 60^000.000- —■ — * — —---— — Potlrnžnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sorabor, Split, šlbenik. Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost z Gospo; darsko banko d. d. v Novem Sadu. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredno loterije. Izdaj« konzorcij »Domoljuba«. 1» Odgovorni urednik Anton Sušnik v Llubliani Itak« Jugoslovanska tiskarn*