Ameriška Domovina
vi' /i/i< e ri e/& m— mo fwi e
AMOUCAN IN SPIRIT ffORGON IN UNOUAMONUr
NO. 122
National and International Circulation
I
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 23, 1965
SLOV6NIAN
MORNING NCWSPAPOB
ŠTEV. LXm — VOL. LXHI
Člani Kongresa bili na izielu v Parizu
Okoli 50 članov Kongresa in
njihovih uradnikov si je šlo na račun davkoplačevalcev ogledat mednarodno letalsko razstavo.
PARIZ, Fr. — V Parizu je Francija priredila med 17. in 21. junijem veliko mednarodno letalsko razstavo. Rusi so poslali na razstavo svoje na j večje transportno letalo, ki lahko prepelje 720 potnikov in je v 5 urah iz Moskve v Parizu. Letalo je seveda postalo najprivlačnejša točka na razstavi.
Da Amerika pritegne vsaj nekaj zanimanja, je administracija poslala v Pariz na razstavo poleg podpredsednika Humphreyja in obeh astronavtov še okoli 50 članov Kongresa in njihovih u-radnikov. Prav za prav so bili za propagando namenjeni samo obiski podpredsednika in obeh astronavtov. Za člane Kongresa bi bilo najbolje, ako bi se ta zadeva čim manj obravnavala v naši in francoski javnosti.
Izlet na razstavo naših politikov je bil namreč organiziran na stroške naše federalne administracije. Za potreben prevoz je poskrbelo vojno letalstvo, ki je prispevalo par vojaških transportnih letal, na razpolago je bilo pa tudi nekaj mest v Pan American letalih. Pan American Airlines so si za vsak slučaj preskrbele iz Washingtona posebnega vodiča za izlet, ki naj bi ustrezal željam in potrebam političnih turistov.
Glavni organizatorji izleta so bili načelniki raznih kongresnih odborov, vse organizacijske niti so se pa nabrale v rokah kongresnika Riversa. Prevozni stroški so šli na račun vojnega letalstva, ostale stroške je pa krilo naše poslaništvo v Parizu na račun ameriških dobroimetij v frankih pri francoskih bankah.
Organizacija izleta na federalbe stroške je naravno našla tudi svoje kritike. Senator Russell ni hotel na primer dati dovoljenja elanom njegovega odbora za o-borožene sile, da potujejo na federalne strpške. Nekateri člani bjegovega pdbora so si pomagali, da so se sklicevali na članstvo v drug?h odborih. Izleta so Se udeležili tudi trije ohajski kongresniki.
Končala na vešalihi
LANSING, Kan. — Guv. W. hi. Avery je zavrnil pomilostitev Jamesa D. Lathama, starega 23 ^et, in Georgea R. Yorka, 22 let, ki sta bila obsojena na smrt za-l'£>di umora 62 let starega železniškega delavca Otta Ziegler j a v Oakley, Kan. 9. junija 1961. holeg omenjenega sta umorila še R drugih oseb v štirih državah, °dkar sta pobegnila iz vojaške ieče v Ft. Hood, Tex., 24. maja l96l in bila prijeta.
Za vse umore je bil vzrok rop. borilca nista nikdar obžalovala Sv°jih dejanj in sta trdila, da sta dbiorjenim izkazala uslugo, ker sta jih spravila s tega žalostnega sVeta. Včeraj zjutraj sta končala 119 vešalih.
Vremenski
Novi grobovi
Joseph Škerl
Po dolgi bolezni je umrl v Lake County Memorial bolnici 72 let stari Joseph Škerl (Škerlj) z 225 E. 324 St. v Willowicku, O., rojen v Trnovem pri Ilirski Bistrici, od koder je prišel v Ameriko po prvi svetovni vojni. Zapustil je ženo Jennie, rojeno Primc, hčer Nado, sestri Paulino in Frances Urbančič (v Wis-consinu). Do upokojitve je delal 30 let pri Fisher Body Corp. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. Čas bo določen po sporočilu od hčerke, ki je na Dunaju v Avstriji v službi United Press International.
Clarice Marie Kuznouskas
Po dolgi bolezni je umrla včeraj v Women’s bolnišnici 55 let stara Clarice Marie Kuznouskas s 15507 School Ave., žena Michaela, mati Marlene Zahler in Hermana Hhier, hčerka pok. Clarence Skyrm, sestra Bernice Rinehart, Jean Hada in Dorothy Hodgins, stara mati Karen in Linde. Zaposlena je bila pri Metal Finishers Co. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. Čas in kraj še nista določena.	v_
Frances Obreza
Včeraj je v Womens bolnišnici umrla 70 let stara Frances Obreza z 19013 Pawnee Ave., rojena v Lipsenju pri Grahovem, od koder je prišla 1. 1950. Njen mož Frank je umrl v domovini leta 1962. Tukaj zapušča sina Viktorja, pastorke Franka, Edwarda in Louisa v Barberto-nu, O., Josepha in Antona v New Yorku, Mary Belic in Jennie Svet v Dolenji vasi pri Cerknici, brata Antona Gerbca v starem kraju, sestro Josephino Grant v Jacksonvillu, Fla., 16 vnukov in vnukinj ter 4 pravnuke in še druge sorodnike. Pogreb bo v soboto ob devetih iz Zakrajško-vega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v četrtek popoldne ob petih.
prerok
pravi:
Večinoma oblačno in soparno. i02nost neviht Najvišja tem-h^atura 86.
Prilagodljiv organ
BALTIMORE, Md. — Človeška jetra prilagajajo svojo obliko obliki ostalih organov telesa v neposredni bližini.
Zahodne države rešile Kongres ZN iz finančne stiske
Velika Britanija, Kanada in skandinavske države so darovale ZN skupno 17.7 milijonov dolarjev za kritje tekočih stroškov.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— Združeni narodi so v finančnih težavah vse od kar Sovjetska zveza, njeni sateliti in Francija nočejo plačati svojega deleža za kritje vojaških stroškov ZN v Kongu in na Srednjem vzhodu. V preteklosti jih je iz stiske vedno reševala Amerika, tokrat so to storile Velika Britanija, Kanada in skandinavske države.
Združeni narodi so bili že tako daleč, da niso imeli niti več denarja za plače svojega urad-ništva in so morali za to najeti posojilo. Dandanes ne posoja nihče rad, če nima zagotovila, da bo nekdo dolg plačal. Združeni narodi v tem pogledu ne uživajo posebnega zaupanja. Tako jim je bilo pomagano iz stiske šele, ko je Velika Britanija izjavila, da bo prispevala ZN 10 milijonov dolarjev, da “s tem olajša” prispevek Sovjetski zvezi in ostalim državam. Kanada je objavila, da bo prispevala 4 milijone, Švedska je obljubila 2 milijona, Danska 1 milijon, Norveška $700,000 in Islandija $80,000. — Pričakujejo, da bodo tem zgledom sledile še druge zahodne države.
Združene države bodo nemara prispevale 20 milijonov. Darilo bo objavil predsednik Johnson, ko bo v soboto govoril na proslavi 20-letnice ustanovitve ZN v San Franciscu.
Zgled zahodnih držav naj bi pripravil Sovjetsko zvezo in njene satelite ter Francijo k večjim prispevkom, ki naj bi nekako krili njihov neplačani dolg. Nihče ne računa več s tem, da bi Združene države pri zasedanju glavne skupščine ZN jeseni skušale uveljaviti čl. 19 ZN, ki jemlje glasovalno pravico vsem članicam s preko dveh let neplačanega prispevka.
— Štiri petine učnih moči v osnovnih šolah v ZDA je učiteljic.
ne bo ta teden preobložen z delom
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom bo ta teden izglasoval nakazilne zakone za narodno obrambo v ^nesku $45.2 bilijona in pa znesek $4.5 bilijonov za javna dela. ijo je začetek hitrega postopka in jiokaz, da se Kongresu mudi na počitnice. Seveda bo pa treba izglasovati še dosti zakonov, ki so 'deloma šele v raznih odborih ip komisijah. Senat bo izglasoval zakon o našem novem drobižu (po 10 in 25 centov).
Veliko bolj delavni pa hočejo biti razni odbori v obeh domovih. Tam so nekateri zakoni še zmeraj predmet živaflinih debat. Tako na primer zakbn o bolniškem zavarovanju, jejer so nekateri senatorji pokazali neverjetno veliko smisla |za socialno politiko.
Koncilska izjava o Judih
ne bo črtana
VATIKAN. — Neki angleški časopisi so prinesli vest, da bo v znani koncilski deklaraciji o odnosih katoliške Cerkve do ne-kristjanskih verskih skupnosti črtan odstavek, ki določa meje odgovornosti judovskega naroda za Kristusovo trpljenje in križanje in ki ga je koncil načeloma že odobril. Novica je naravno hudo razburila judovske voditelje po vsem svetu.
Sedaj pa je nadškof Felici, ki je generalni tajnik za koncil, izjavil, da dotični odst: vek ne bo črtan. Deklaracija bo prišla na dnevni red jesenskega koncilskega zasedanja, ki se bo začelo 14. septembra. Končno besedilo se verjetno ne bo dosti razlikovalo od sedanjega, kajti večina koncilskih očetov se je že izjavila za sedanji tekst.
Neposredna telefonska zveza s Francijo
BEACH HAVEN, N. J. — C. S. Long Lines, ladja za polaganje kabla Bell System, je te dni začela polagati kabel preko Atlantika od tu v St. Hilaire-De Riez v Franciji. To bo prva neposredna telefonska zveza med Združenimi državami in kontinentalno Evropo.
Kabel bo dolg 3,575 morskih milj in bo stal predvidoma 50 milijonov dolarjev.
AMERIŠKA LETALA NAPADLA CILJE SEVERNO OD HANOJA
•	t
Ameriška vojaška letala so včeraj prvič napadla vojaške cilje severno od Hanoja, glavnega mesta Severnega Vietnama, ki so komaj 80 milj od meje Kitajske. Doslej so bili taki napadi omejeni vedno le na cilje najmanj 100 milj južno od Hanoja.
SAJGON, J. Viet. — Vojna v Vietnamu se postopno, čeprav na videz počasi širi in dobiva vedno večji obseg. Na eni strani odhajajo v Vietnam nove ameriške čete, na drugi pa posegata v vojno v večji meri tudi letalstvo in vojna mornarica. Letala so včeraj prvič napadla vojaške cilje komaj 80 milj južno od kitajske meje, pretekli petek pa so izvedla napad na rdeče gnezdo v samem Južnem Vietnamu strategična letala B-52, ki so priletela okoli 2000 milj daleč z oporišč na otoku Guam. Tudi enote sedme flote so postale aktivnejše. Ne nadzirajo samo prometa ob obali, ampak obstreljujejo po potrebi tudi rdeča oporišča na njej._
Osem F105 Thunderchief jet letal je bombardiralo skladišča municije v Ban Nouc Chieu 70 milj severozahodno od Hanoja, le kakih 80 milj od kitajske meje. Protiletalska obramba s tal je bila zmerna, sovražnih letal pa ameriška letala na tem poletu niso srečala. Po poročiln pilotov je napad dosegel le delen uspeh. Druga skupina letal je napadla vojašnice pri Son La tudi severno od Hanoja.
Poleg omenjenih dveh letalskih napdov na cilje severno Hanoja sp ameriške letalske sile izvedle še več drugih napadov na cilje v Severnem Vietnamu. Poročilo o izvidni-škem poletu ob cesti 8 v Severnem Vietnamu ne pove nič, da so se vsa letala vrnila. To bi pomenilo, da je bilo katero od njih izgubljeno in da pilota še vedno niso rešili.
Ameriška in južnovietnam-ska letala so napadla tudi razna zbirališča rdečih v Južnem Vietnamu. Do večjih bojih na tleh je prišlo v okoli Dananga, velikega ameriškega oporišča v severnem delu dežele. Rdeči so začeli svoje operacije še v ponedeljek. V spopadih je bilo na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. Mrtva sta tudi dva ameriška marina, ki sta zavozila na rdečo mino.
K sedanjim gospodarskim razmeram v Jugoslaviji
CLEVELAND, O. — Te dni smo dobili od izobraženca v Ljubljani, ki je na službeni poti v tujini, pismo, v katerem nam slika sedanje gospodarske razmere v domovini. Njegovo poročilo se v glavnem krije s poročilom jugoslovanskega uradnega informacijskega urada v pogledu novega tečaja dinarja, vrste gospodarskih “reform” in grozeče brezposelnosti. Glasi se:
Med tem, ko je pri Vas velika prosperiteta v gospodarstvu, vlada pri nas najhujša kriza, ki se bo pokazala še bolj v naslednjih mesecih. Deviz dii in tovarne ne morejo dobiti surovin za predelavo, čeprav bi produkte izvažali in dobili za nje več deviz. Jugobanka plačuje najvažnejše re-čune za lansko poletje. Država ima za okrog dve milijardi dolarjev dolgov v tujini, ki so deloma zapadli. Tovarne delajo z zmanjšano kapaciteto ali pa stoje. Prvič v 20 letih je veliko delavcev brezposelnih. Miha Marinko je govoril, da je treba pustiti nekvalificirane delavce v ino-
zemstvo, ker moramo priznati, da imamo delovne sile preveč. Mladim inženirjem v tovarnah svetujejo, naj si najdejo delo v inozemstvu sedaj, ko je še čas. Po besedah Marinka je glavna naloga vlade, preskrbeti mestom in industrijskim središčem primeren standard, na podeželje ne bo mogoče misliti. Odpustiti je treba iz tovarn vse tiste, ki se lahko preživijo na deželi na svojih majhnih posestvih.
H krizi je veliko pripomogla uredba o zamrznjenju cen, ki je prinesla v trgovino popolno zmedo. Tovarne imajo odobrene višje cene, kot jih sme imeti trgovina v prodaji. Zato so mnoge trgovine prazne.
Pripravljajo se nove odredbe, o katerih govore tudi vodilni politični faktorji. Dolgo napovedano znižanje vrednosti dinarja v razmerju 1,200. —do 1,300. — za 1 dolar je blizu. Obetajo tudi spremembe v financiranju tovarn in regresov za izvoz i.t.d.. . .
Agrarna politika kljub vsem slabostim ostaja ista. Državna posestva izkazujejo
vsako leto milijardne izgube, pri tem manjka mesa, mleka in drugega, iz Amerike pa uvažamo stotisoče ton pšenice. Težnja po “podružabljenju” zemlje je še vedno vodilo vse politike, kljub temu da dose-daj podržavljena zemlja ostaja v veliki meri neobdelana. Veliko državnih hlevov, ki so bili v zadnjih letih zgrajeni z velikimi stroški, je sedaj praznih, ker iščejo bolj donosnih oblik gospodarstva. Nekega danskega kmetijskega strokovnjaka so po ogledu drž. posestev v Jugoslaviji vprašali, kako mu ugajajo. “Vse lepo”, je rekel, “samo ko bi hoteli biti kje dnigi, ne povsod prvi”.
Ljudje so že davno izgubili zaupanje v dinar, zato kupujejo avtomobile, zidajo in se zadolžujejo, kolikor se največ morejo. Gradbenega materi-jala manjka. Ko so nekje na Gorenjskem objavili, da bodo popisovali interesente za opeko, so se ljudje že prejšnji večer zbirali v vrsti pred pisarno. Tisti, ki je prišel ob 10 uri zvečer, je prišel drugi dan tri-
najsti na vrsto. Tudi za gradbeni material zamrznjene cene je pomladno deževje otajalo. Pesek se je podražil za 1,000. — dinarjev pri kubičnem metru, kamen pa od 600. — na 1,100. — dinarjev, železa letos sploh ni mogoče dobiti, cement pa le težko. Pri vsem tem pomanjkanju prav sedaj govore v Ljubljani o začetku gradnje nove bolnice za 850 bolnikov, ki bo stala po sedanjih računih 14 milijard. Kje bodo dobili denar za zidavo, je vprašanje, še bolj pa za opremo, ki je in bo še dolgo uvozni artikel.
Po Kennedyjevi smrti se je jugoslovanska zunanja politika obrnila odločno proti Ameriki. Posebno zadnje čase vse časopisje in radio z ogorčenjem poroča o ameriškem nastopu v Vietnamu in Santo Domingu. Vsak ameriški poraz ali neuspeh je z navdušenjem sprejet. To razpoloženje prehaja tudi na ljudi, ki so bili vedno prijatelji Amerike, tisti, ki so še, pa s skrbjo zasledujejo razvoj.
~ V. C.
Rdeči nimajo zaslombe v dominikanskem delavstvu
SANTO DOMINGO, Domin, rep. — Voditelji dveh glavnih delavskih unij v Santo Domingu so proglasili nepretrgan tridnevni delavski štrajk na vsem področju republike. Večina delavstva se ni odzvala pozivu niti v prestolici in delavskih središčih. Drugje se pa štrajk sploh ni čutil.
Tisti, ki poznajo razpoloženje med delavstvom, trdijo, da je ponesrečeni štrajk najboljši dokaz, da dominikansko delavstvo ne stoji pod vplivom domačih komunistov, akoravno se tovariši trudijo na vse načine, da bi se dokopali do vodstva dominikanskega delavskega razreda.
Tudi Caamano se je ideji štraj-ka odmaknil. Da se z unijami ne strinja, je pokazal tudi s tem, da ni načelno odbil zadnjega predloga OAD za rešitev dominikanske politične krize, kar so pa storile unije. Caamano je rekel, da mora predlog proučiti, šele potem bo izrekel svojo sodbo.
Jack Ruby pride pred drugega sodnika
DALLAS, Texas. — Državni sednik Joe B. Brown, ki je vodil sodno razpravo proti Jacku Ru-byju, obtoženem umora H. L. Oswalda, morilca predsednika J. F. Kennedyja, je bil na lastno prošnjo razrešen odgovornosti za nadaljnjo razpravo. Odvetniki so se že dalj časa gnali za to v upanju, da bo mogoče doseči nato za Rubyja milejšo kazen. Kot znano je bil obsojen na smrt.
Iz Clevelanda in okolice
Na obisku—
Iz Dulutha, Minn., je prišla na obisk Miss Frances Russ, ki je imela pred leti skupno z Miss Marsich na St. Clair Ave. trgovino z damskimi oblačili. Zadržuje se pri Paulini Stampfel na Norwood Rd. Želimo ji veselo bivanje v Clevelandu. Hvala za obisk!
Popravek—
Joseph Tomšič, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil doma v vasi Gradišče, fara Hrušica na Krasu.
Pogreb—
Pogreb pok. Josepha Flaka bo jutri, v četrtek ob 9.30 iz Hopko pogreb, zavoda na E. 93 St.
Zadušnica—
V	petek ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Jerneja Papeža na 30. dan njegove smrti.
V	soboto ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Stan-leyja Marina ob prvi obletnici smrti.
Zadnji dan—
V	petek, 25. junija, je zadnji dan za prijave za romanje k Sv. Ani v Quebec.
Vojaki v Vietnamu dobijo vojni dodatek
WASHINGTON, D. C. — Obrambno tajništvo je objavilo, da bodo vojaki, ki so na dolžnosti v Južnem Vietnamu, dobili posebni vojni dodatek $55 na mesec. Isto bodo nemara dobili tudi mornarji na delu 7. flote, ki se nahaja v vojnem področju.
Nova uredba velja tudi za vojake ZDA v Dominikanski republiki.
Posebni dodatek bodo dobili tudi vojaki, ki bodo ranjeni in njihovi svojci.
Od 4. do 10. julija bo AD na počitnicah
V prvem tednu julija bosta urad AD in tiskarna zaprta zaradi počitnic o-sobja. Vsi, ki žele v AD kako objavo ali tiskovine, so prošeni, da to čim preje sporoče.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Bivši predsednik ZDA Eisenhower se je v posebni izjavi senatnemu pododboru izrazil, da naj bi zvezna vlada dobila pravico širiti informacije o omejevanju spočetja doma in v tujini v okviru načrtov za omejitev množitve človeškega rodu. Doslej je bil takim načrtom nasproten.
HOLLYWOOD, Calif. — Umrl je zadet od srčne kapi David O. Selznik, 63 let stari filmski režiser znanega filma “Gone With The Wind.”
PHILADELPHIA, Pa. — Promet tovornjakov, ki oskrbujejo prevoz hrane, je zopet v rednem teku. Krajevna organizacija Teamsters je oklicala štrajk, ki pa ga je sodnik prepovedal. Unija se odločitvi sodišča ni pokorila in je prišlo včeraj do hudih izgredov. Policija je prijela okoli 40 stav-kujočih, ki so hoteli s silo preprečiti nakladanje tovornjakov in njihovo vožnjo. Danes mora 17 vodnikov unije pred sodišče zaradi nepokoravanja sodnemu ukazu.
SEOUL, Kor. — Danes je prišlo do novih demonstracij v glavnem mestu Južne Koreje proti vzpostavitvi rednih diplomatskih odnosov z Japonsko. Včeraj je bil o tem podpisan posebni dogovor. Demonstranti se jeze, češ da bi morala Koreja dobiti od Japonske večjo odškodnino za škodo, ki jo je utrpela v času, ko so ji vladali Japonci.
ALŽIR, Alžirija. — Včeraj in danes je prišlo v glavnem me-sjtu znova do demonstracij proti novi vojaški vladi polk. Boumedienna. Demonstranti so Boumedienna zmerjali z morilcem in klicali odstavljenemu Ben Belli. Medtem se priprave za azijsko - afriško konferenco nadaljujejo.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je sinoči odločil, da bodo Združene države dale Egiptu v okviru dosedanjega dogovora še za 37 milijonov dolarjev odvišnih deželnih pridelkov, — predvsem pšenico.	/
' AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 23, 1965

AftieUSfi&A
% vw;» »/i,c . v	»
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Cireulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «^^^>83	No. 122 Wed., June 23, 1965
Amerika in evropski problemi
V mednarodni politiki vlada trenutno zatišje, ki izvira iz skrbi, ki jih ima vsaka velesila s svojimi lastnimi težavami. Ameriko mori vietnamska vojna in dominikanska revolucija. Nemčija in Francija se pripravljata na jesenske volitve, angleška vlada ima v parlamentu tako majhno večino, da pride vsak trenutek lahko v manjšino, kar za Anglijo pomeni vladno krizo z novimi volitvami. Italija in Japonska nista za mednarodno politiko posebnega pomena. Indija se bori z lastnimi težavami, Moskva še zmeraj ne ve, kako naj spravi v pravilne odnose svojo politiko do Evrope in Amerike na eni strani, do rdeče Kitajske pa na drugi.
Amerika zato lahko trenutno porine svojo politiko do Evrope na stranski tir, da se lažje posveti Latinski Ameriki in jugovzhodni Aziji, toda mora biti pripravljena, da svojo “evropsko” politiko lahko odlaga kvečjemu nekaj mesecev. Meseci bodo pa minuli kar mimogrede. Zato mora naša diplomacija vsaj z enim očesom zmeraj gledati preko Atlantskega oceana.
Trije so glavni problemi, ki zanimajo našo deželo, kadar misli na Evropo; kaj bo z NATO? Kaj bo z zedinjenjem nemškega naroda? Kakšno podobo naj ima bodoča združena Evropa?
Vprašanje NATO obstoji iz dveh delov. Važnejši del je obstoj Severno-atlantske obrambne zveze. Ustanovljena je bila svoj čas kot protiutež proti komunistični napadalnosti. Treba jo je bilo nategoma zajeziti, saj je moskovski vpliv že postal 1. 1948 odločilen v Pragi. Ta zveza, znana pod kratico NATO, ima še danes svoj pomen in namen. Ni še dosti preskušena sedanja ruska zunanja politika, ki se je nagnila na načelo mirnega sožitja. Zato nobena članica NATO ne misli, da je to zvezo treba podreti.
NATO ima pa tudi svojo vojaško organizacijo, znano pod imenom NATO. Ali je ta vojaška organizacija danes še potrebna? O potrebi sta prepričani Nemčija in Amerika, z njima drži večina malih članic, o potrebi pa že dvomi Anglija, ker ji ta zveza nalaga velika vojaška in finančna bremena. Proti tej organizaciji je Francija, ker trdi, da se je NATO že preživela. Ako naj NATO ima svojo organizacijo, naj se omeji samo na glavni štab, ki naj dela obrambne načrte, dočim mu niso potrebne nobene čete in nobeno orožje. Dočim torej o obstoju NATO nihče ne debatira, se na tihem razvija že debata o usodi NATO. Ker sedanja pogodba daje NATO še življenje do leta 1969, se nobeni diplomaciji ne mudi, da bi se preveč vneto pečala s tem problemom. Politiki velikih članic NATO se po francoski zaslugi morajo proti svoji volji že pečati s tem kočljivim vprašanjem. Naša diplomacija zadevo še zmeraj samo ’‘študira.”
Zedinjenje nemškega naroda je pa kočljivejša zadeva. Nemški narod postaja nervozen, zahteva zmeraj odločnejše, da se mora usoda zedinjenja premakniti z mrtve točke. Nervoza je narastla do take mere, da bo zedinjenje postalo pri sedanjih volitvah glaven predmet političnih debat, pri čemur vse stranke povdarjajo isti cilj: čim hitrejše združenje obeh delov Nemčije. Debata o tem vprašanju se bo stopnjevala od volitev do volitev. Postane lahko nevarnost za mir v Evropi, ako ne na svetu. Od dneva do dneva postaja važnejše vprašanje, kako priti do zedinjenja.
Zaenkrat sta se pokazali dve poti. Zahodna Nemčija zahteva, da naj zedinjenje uveljavijo v sporazumu z njo vse tiste velesile, ki so nekdanjo Nemčijo razbile, torej Amerika, Anglija, Francija in Rusija. Amerika podpira nemško stališče. Francija pa pravi, da je zedinjenje zadeva, ki se tiče samo “Evrope.” V ta pojem vključuje obe sedanji Nemčiji, vse nemške sosede, vse tiste države, ki so bile žrtve nacizma, Anglijo in Rusijo, ne pa Amerike. Saj Ameriko ne interesira vprašanje, kakšne naj bodo meje bodoče zedinjene Nemčije. Francosko stališče bi rado ubilo dve muhi z enim udarcem; izriniti Ameriko iz Evropske politike; pri pogajanjih v “evropskem obsegu” zastopati interese malih držav napram Nemčiji in tako pokazati francosko nomembnost v novi luči. Razume se, da francoskega stališča ne odobravata ne Nemčija, ne Amerika. Anglija bi se sprijaznila z njim, ako bi bile vse ostale države s tem zadovoljne. Rusija ni rekla svoje besede; ji je pa francosko stališče simpatičnejše od ameriškega in nemškega.
Letošnje nemške in francoske volitve bodo okrile, kaj mislita o obeh smereh nemška in francoska javnost.
Na videz manj važno je vprašanje zedinjene Evrope. Gospodarska osnova zanjo je že tu v Evropski gospodarski skupnosti (EGS). Nemčija in zahodno-evropske članice bi rade imele tudi politično skupnost na temelju gospodarske. Dobila naj bi obliko evropske federacije. Erancija je proti, pristaja samo na konfederacijo, ki izraža z geslom: “Evropa domovina domovin.” Za francosko stališče se ne vnema nobena ostala članica EGS. Nekatere med njimi celo zahte-
vajo, da mora EGS sprejeti preje v članstvo Anglijo, o čemur pa Francija še noče ničesar slišati. Vsekakor je trenutno vprašanje stikov med Anglijo in EGS tako važno, da poriva na stran vprašanje političnega zedinjenja Evrope. Naša diplomacija ne kaže nobenega veselja, da bi v tem problemu hodila po kostanj v ogenj za eno ali drugo stališče. Načelno je pa seveda za zedinjeno Evropo, kot je bila že od leta 1945.
To je kratek pregled glavnih evropskih političnih problemov, ki morijo politike in diplomate. Sreča je v tem, da ni treba najti kar preko noči rešitve zanje. Prišel pa bo čas, ko bo treba najti odgovor, morda takoj po koncu političnih kriz v Latinski Ameriki in jugovzhodni Aziji.
j BESEDA IZ NARODA
Veličastna proslava dvajsetletnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi
NOVICE OD SV. VIDA
Prihodnja nedelja, 27. tm. je nedelja slovenskih družin, posebno še tistih med njimi, katere imajo svoje otroke v slovenskih šolah, štirikrat na leto se zbero slovenski starši s svojimi otroki: za Miklavža, za materinski dan, za slovensko zimsko družabno prireditev in za počitniško prireditev v prosti naravi.
Slovenska pristava je, odkar smo jo clevelandski Slovenci kupili, tisti kraj, na katerem se v počitnicah najrajši zbiramo. Nedeljo za nedeljo zahajamo tja: zdaj pod okriljem te zdaj spet druge naše organizacije ali ustanove. Prihodnja nedelja na Pristavi je starševska, posebno tistih staršev, ki pošiljajo svoje otroke v našo slovensko šolo pri Sv. Vidu. Ta dan se bodo zbrali na Pristavi prav vsi, če jim bo le količkaj mogoče.
Odbor staršev lepo prosi vse tiste, ki imajo svoja vozila in v njih še kaj prostora, naj prihodnjo nedeljo povabijo s seboj v voz tiste, ki nimajo vozil. Zelo dobro delo bodo s tem storili. Sami, prosimo, da jih povabite. To zelo dobro dene in ima hudo dobre koristi za naše skupnostno življenje. Druži nas v eno lepo duhovno skupnost.
Vsi, ki bodo želeli, bodo na Pristavi lahko tudi obedovali: poceni, dobro in izdatno. Kosilo bo na razpolago od pol 1. ure naprej, dokler bo kaj.
Tisti, ki imajo radi bobe, jih bodo dobili v nedeljo na Pristavi, kolikor jih bodo hoteli, seveda če bodo dovolj pridni. Po bobih je vedno posebno povpraševanje, še nikoli nam niso ostali.
Za vse otroke pripravlja učiteljski zbor Slovenske šole celo vrsto veselih in zanimivih iger. Vsi tisti otroci, ki hodijo v vidovsko slovensko šolo, bodo dobili na Pristavi pri svojem razrednem učitelju odn. učiteljici nakazilo za brezplačen sladoled; drugi veliki in mali otroci ga bodo pa morali kupiti, dokler bo na razpolago. Tudi sladoled je blago, po katerem" je vedno veliko povpraševanja.
MATERE, ŽENE IN DEKLETA, Odbor staršev prosi, da bi tudi tokrat za našo šolo napekle nekaj slovenskega peciva. Same najbolje veste, kaj imajo naši ljudje posebno radi. Ob naših šolskih prireditvah je to eden glavnih virov dohodov. Teh pa nikoli ni dovolj ! Šola vedno kaj rabi. Kar boste pripravile, prosimo, prinesite s seboj na Pristavo ter tam oddajte ženam in dekletom v kuhinji. Prav lepa hvala vam za vse!
DAR SLOVENSKI ŠOLI. — Hvala Bogu, slovenska šola je postala med nami tista kulturna ustanova, ki uživa splošno spoštovanje ter zato tudi podporo. Kot slovenska javnost ve, se je naši ljudje radi spomnijo in darujejo za njo. Čast in hvala jim! Naj bi jih bilo vedno veliko in nikoli konca!
Zadnje teden j e podaril Slovenski šoli pri Sv. Vidu $5.
g. Henrik KREMŽAR, in sicer namesto rož na grob rajnke slovenske mladenke gdč. Lojzke RUS. Slovenska šola, se pravi, otroci, učiteljstvo in starši kličemo g. Henriku Kremžarju: Bog mu povrni!
VIDOVA NEDELJA. — Zadnja nedelja je bila Vidova. Bila je za Vidovce ena najlepših nedelj. Lepo je bilo v njihovi župnijski cerkvi. Veliki oltar je bil v prelepem cvetju. Ves teden je stal v presbite-riju sredi luči in cvetja kip župnijskega patrona sv. Vida. Vse maše so bile slovesne, najbolj pa deseta, ki je bila peta. Po vseh sv. mašah so verniki v velikem številu poljubljali in tako počastili relikvije ali sv. ostanke mučenca sv. Vida.
Kakor je povedal v svojem govoru pri prvi sv. maši g. Jul. Slapšak, je vidovska župnija stara že čez sedemdeset let. Najstarejša slovenska župnija v Ohio je. Ko je bil rajnki Vid HRIBAR 29. jul. 1893 posvečen v duhovnika po škofu Horstmanu, mu je bil ta naročil, naj za Slovence v Clevelandu in v njegovi bližnji in daljni okolici ustanovi župnijo. Mladi g. novomašnik se je z največjim veseljem in navdušenjem lotil te naloge. Dokler Vidovci niso imeli še svoje cerkve, so imeli službo božjo v šolski kapeli župnije
sv.	Petra, ki jo je v onem času upravljal dober prijatelj Slovencev župnik Westerholt. Že naslednje leto pa so prišli do svoje lastne cerkve, sicer lesene, pa vendar. Postavili so si jo na oglu med Norwood cesto in Glas avenijo, tj. tam, koder stoji danes novi vidov-ski avditorij in kjer imamo danes svoj župnijski parkirni prostor. Ker pa je ta cerkev postala kmalu premajhna, so si vidovski župljani kesneje pod rajnkim župnikom Jernejem Ponikvarjem zgradili sedanjo veličastno zidano, ki bo delala čast njihovemu župniku in njegovim župljanom, dokler bo obstajal slovenski Sv. Vid.
ALOJZIJEVO. — V poned., 21.
tm.	je bil god sv. Alojzija Gonzaga, spoznavavca, velikega nebeškega zaščitnika vse krščanske mladine. Kako lepo je nekoč v domovini slovenska mladina onhajala ta dan!
Včeraj je godovalo s svojim g. župnikom na čelu izredno veliko vidovskih župljanov in župljank. Lep dan so imeli. G. župnik Alojzij Baznik je bil rojen 13. dec. 1907 v Clevelandu. Obhajal je torej že 58-ič svoj god. Bog mu jih dodeli v zdravju in blagoslovu še veliko! Tako tudi vsem drugim včerajšnjim godovn jakom in godovnjakinjam! Bog jih živi vse skupaj!
-----o------
Izlet Huba skra. sip§k®-jpeev na Waieijco id.
Cleveland, O. — Na zadnji seji našega kluba se je največ razpravljalo glede piknika, ki bo, kakor je bilo že poročano v sredo, 14. julija, na lepih izletniških prostorih S.N.P.J,
Ta dan bomo kar pozabili
na vsakdanje delo in na druge neprijetnosti in se pridružili prijateljem in znancem, da se skupno poveselimo v lepi naravi.
Za vse udeležence tega izleta bo pripravljeno okusno kosilo, na razpolago bodo pa tudi druga okrepčila. Pridružil se nam bo harmonikar, ki nam bo igral priljubljene valčke in polke in če se vam bo zljubilo, se boste lahko zavrteli. Važno je le, da se vsi, ki se nameravate udeležiti tega izleta in želite imeti zagotovljen sedež na avtobusu, priglasite do 5. julija, ker moramo do tedaj vedeti, koliko vas bo za na bus. Istočasno s prijavo za vožnjo si naročite tudi vstopnice za kosilo.
Torej ne odlašajte, temveč pokličite spodaj podpisano tajnico kluba na tel. številki LI 1-3172, ali predsednika Joe Planinca KE 1-5810. Avtobus se bo ustavil pred Slovenskim delavskim domom na Waterloo Rd. ob desetih dopoldne. Glejte, da boste pravočasno na mestu, ker bus ne bo čakal nikogar.
Mary Debevec, tajnica
-------o-------
Pred 10 šefi se vsi govoril! slovensko, sedaj je redko slišali slovensko besedo
Johnstown, Pa. — Spoštovani! Prejela sem Vaše obvestilo, s katerim mi sporočate, da se moja naročnina izteka. Prilagam Vam naročnino za celo leto.	■ /
Naj Vam ob tej priliki napišem še malo o sebi. Jaz sem v tej ‘‘blaženi” deželi že skoraj 60 let. Tistih, ki smo prišli v Ameriko pred 60 leti, ni več veliko, večina od njih je že odšla tja, odkodar ni več vrnitve. Pionirji se vračajo samo še iz Floride, Kalifornije in Arizone in to večinoma le —-na pokop.
Tu v Johnstownu nas je bilo nad 100 Slovencev, zdaj nas je le prav malo število. Potomcev imamo pa dosti, a ti niso več Slovenci. Pred 50 leti so bile v naših dvoranah razne prireditve. Vsi smo govorili slovensko. Sedaj je še vedno kaka prireditev, na kateri pa je redko slišati kako slovensko besedo.
Jaz imam skupno 50 potomcev iz 5 generacij. Razstre-seni so po vsej Ameriki, od New Yorka do Kalifornije, eden pa je celo na Formozi. To so moji vnuki, moji otroci so pa še vsi v Johnstownu. Dva sta strojnika, eden florist in dve hčerki.
V	Ameriški Domovini sem čitala poročilo o smrti dirigenta Antona šublja. Lahko si mislim, kako vas je v Clevelandu zadelo, ko ste zgubili tega velikega moža. Težko mu bo najti namestnika. Naj v miru počiva!
Prav lep pozdrav vsem, ki se trudijo pri Ameriški Domovini.
Anna Rovan
-------o—------
V	19 dneh 540 milj
CLEVELAND, O. — Bob Man-ry, pomožni urednik pri tukajšnjem dnevniku Plain Dealer se je pretekli mesec spustil z malo jadrnico preko Atlantika iz Fal-moutha v Massachusettsu proti Falmouthu na Angleškem. Razdalja znaša 2,960 milj. V 19 dneh je napravil 540 milj, tako je povedal kapitanu kanadske tovorne ladje Exilora, ko ga je v nedeljo zvečer ob osmih srečala sredi Atlantika. Dejal je, da se počuti dobro in ne potrebuje nobene pomoči.
Manry plove v Evropo na jadrnici, ki je dolga le 14 čevljev in je brez motorja. Pred odhodom je dejal, da upa pripluti na Angleško v 60 dneh. ‘
Cleveland, O. — Zveze DS-PB — TABOR je priredila v dneh 12. in 13. junija 1965 proslavo dvajsetletnice vetrinjske tragedije, ko je bilo v maju 1945 vrnjenih iz Vetri-nja v komunistično Jugoslavijo okoli dvanajsttisoč domobrancev in drugih slovenskih protikomunističnih borcev, ki so taborili na vetrinjskem polju kot slovenska narodna vojska.
Pri sv. maši in drugih molitvah pa se molilo za vse, ki so dali svoja življenja za vero in svobodo slovenskega naroda v revoluciji 1941 — 1945: za vse, ki so bili pomorjeni, za vse, ki so padli v boju; za vse, ki so padli kot talci; za vse, ki so pomrli po koncentracijskih taboriščh in za vse, ki so bili vrnjeni iz Vetrinja, mučeni in pomorjeni in njihova trupla počivajo po gozdnih jamah po vsej Sloveniji.
Sobota 12. junija.
OTVORITVENA SLOVESNOST. Zvečer ob osmih se je oglasil zvon ob kapelici na Orlovem vrhu. Prižgan je bil spominski plamen, ki je gorel ves čas do zaključka proslave v nedeljo zvečer; zaplapoli sta slovenska in ameriška zastava; trobentač (Dušan Žitnik) je zatrobil pozdrav na vse štiri strani, da je odmevalo daleč tja po planjavi; pred kapelico je bila postavljena straža; proslava se je pričela.
Še predno se je napravil mrak so ljudje že počasi prihajali na breg nad bazenom k prvemu delu programa, ki bo izvajan na drugi strani bazena.
Noč je. Mesec je skrit za oblaki. V gozdu za bazenom šumi veter. Začujejo se glasovi iz noči, iz gozda, iz jame ... in odmevajo ob bregu nad bazenom. Tu je vse tiho, kljub temu, da je na bregu več sto ljudi. Nihče se ne gane, nihče ne zine. še otroci, ki jih je bilo kar precej, so strme poslušali. Iz teme pa prihajajo glasovi, kakor iz jam in grobov . . . vmes pa trombe, bobni in piščali . . .
Zapojte v rogove fanfare
Junake spremljamo v hram;
Razvite slovenske zastave
polmesec in sij treh zvezda,
naj pade čez njih rame.
Junakom smrti, pozdrav! Recitat je bil podah v dveh delih.
V prvenf- delu: Radodetje množičnih pokol jev materam, ženam in nevestam. To je bil Vetrinjski trospev; Zbor žalujočih žena, pesnitev Jeremije Kalina. Nastopali so: v zboru žena: Milka Novakova, ki je predstavljale v recitatu matere, Maruša Pogačnikova, ki je predstavljala žene in Mojca Novakova, ki je predstavljala neveste. V tem zboru so nastopali tudi trije vrnjeni in iz groba pobegli domobranci: Dejak, Kozina in Zajec.
Drugi del recitata: Počastitev pomorjenih v slavnostnem defileju. Junaška pesem mlad-, cev. Pesnitev Jeremije Kalina. Nastopali so: Hauptman, Jakomin, dr. Pavlovčič, Dolinar, dr. Resman in Dovjak.
Povezavo med prvim in drugim delom je pripravil in podal Pavle Borštnik.
Prižgane so bile plamenice, slovenski grb razsvetljen.
Program je trajal eno uro.
Po končanem recitatu se je 1'azvila procesija z bakljami, ki jo je vodil duhovni vodja Zveze Tabor č.g. Franc Gaber. Pripravljenih je bilo tristo bakelj in mnogi so morali v procesiji brez njih, ker jih ni bilo dovolj. Procesija se je pomikala ob bazenu, ki se je v lesketajočih se barvah odra-
žala na čisti vodni gladini; pomikala se je po bregu navzgor, najprej po tri in po tri v vrsti, nato pa cela reka do vrha pobočja. Teren je bil zgrebljen z malimi jarki in kolesnicami. Gruče so svetile z bakljami nizko pri tleh in iskal je vsak svojo stopinjo. Opazovalec pa je imel vtis, da vsi iščejo grobove pomorjenih.
Zdrava Marija ... ki si zanje bičan bil . . . Molitev je odmevala od brega proti gozdu.
Prva postaja:	VETRINJ.
Recitirala Hauptman in Kozina. Romarji so stali ob križu na okoli z baklami v rokah in odgovarjali: Sveta Marija in čast bodi . . .
Procesija se nadaljuje: pesem in molitev, molitev in pesem.
Druga postaja: TEHARJE. Recitirala Jakomin in Dejak.
Duhovnik moli naprej — ljudstvo odgovarja. Procesija se nadaljuje ob gozdiču: pesem in molitev, molitev in pesem. Tretja postaja: KOČEVSKI ROG. Recitirala Dovjak in Zajec.
Duhovnik moli, ljudstvo odgovarja. Procesija se nadaljuje: pesem in molitev, molitev in pesem... četrta postaja: ORLOV VRH. Recitira Marjan Jakopič svojo pesnitev.
Duhovnik z molitvijo romanje zaključi. Recitati posameznih postaj iz črne maše za pobite Slovence.
Bivši domobranci, zlasti tisti, ki so prišli od daleč, iz Milwaukee-ja in Toronta, so prečuli noč na Pristavi. Pod Orlovim vrhom so zakurili kres. Oglasila se je domobranska pesem in odmevala daleč v gozd.
Nedelja 13. junija.
SPREVOD IZ CLEVELANDA: Sonce je vzšlo, Pristava je oživela. Fantje so se zbrali na Orlovem vrhu, da pričakajo sprevoda avtomobilov iz Clevelanda. Ozirali so se doli na cesto, da ja ne bi prezrli prvih vozil s prižganimi lučmi. Ob pol desetih se je tam daleč prikazala dolga vrsta voz s prižganimi lučmi. Oglasil se je zvon, da jih pozdravi. Prihajali so od Sv. Vida, iz Collinwooda in Euclida. Prvi avtomobil je zavil proti Orlovemu vrhu. Fantje so mahali v pozdrav. Nekdo je štel: čas potiho, ko so ga motili je štel na glas: trideset, enaintrideset ... in zopet potiho ... pa zopet na glas; petinpetdeset, šestdeset ... in zopet potiho... osemdeset, ena inosemdeset, dvainosemdeset, ta je bil zadnji. Toliko jih je bilo v koloni-Vsi so se čudili. Posamič so pa pozneje prihajali še ves dan-
SVETA MAŠA. — Oglasil se je zvon ob kapelici in vabil k sv. maši. Ljudje so prihajali z vseh strani Pristave proti Orlovemu vrhu. Nebo je bil° jasno, zrak čist, sonce pa je ogrevalo stotine pobožnih romarjev. Bilo je precej hladno in komaj na soncu dovolj top' lo. Zastavi sta plapolali v lahnem vetriču, ki je vel preko Orlovega vrha. Pred pričetkom sv. maše so trije trobentači zatrobili pozdrav: dva (Dušan Žitnik in Bob Mills) sta bila ob kapelici, tretji (Frenki Jakoš, sin soborca Ivana Jakoša iz Milhvaukee-ja) pa je odgovarjal z ist° melodijo pri hiši ob vhodu aa Pristavo. Bilo je slovesno.
Na desni strani kapelice je že stala slika pok. škofa Af-Gregorija Rožmana — majhna sicer, ker tiste iz Barag0' vega doma ni bilo mogoč0 dobiti.
Romarji so prostor pred kapelico napolnili, le po sredi11* (Dalje na 3. strani)
AMEEIŠES DUMOWA,

UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
Konec.
Prijatelji, naša povest je končana. So ljudje na svetu, ki vedno gledajo na konec, kadar bero knjigo ali povest, če^, kaj se je neki zgodilo potem, Bog ve ali sta se vzela ali ne, kaj je bilo neki s tem pa s tem. No, povem vam vse. Zgodovina hrani še nekaj poglavij, ki natančno opišejo konec naše dolge povesti. Pisatelj sam je imel tak čut radovednosti, da je do zadnjega izprašal natanko vse, kar mu je kdo pripovedoval o upornikih.
Prvo, kar se je zgodilo potem, je bilo, da so zaprli tiste, ki so razžalili sodnijske gospode. No, dosti hudega jim niso mogli storiti. Pravijo, da je bila tista sodba v Višnji gori še bolj dolga, kakor pa “kozlovska sodba”, ki spada gotovo med najimenitnejše, kar se jih je kdaj sodilo, bodisi v tem, ali pa še v kakem bolj imenitnem mestu.
Na Sapu se je vse pomirilo in uporniki so izginili. Vsak je rekel: “Prodado mi naj bajto” in je rajše šel na tlako in dal desetino.
Glavar upornikov pa se je naselil v novi svoji koči in začel tam tiho življenje. Upogniti se ni dal. Tuji ljudje so zavladali na njegovem domu, a on je živel s svojo družino ob malem srečen. Z Guzo sta vasovala cele dneve in noči in se spominjala prejšnjih časov.
Stari Pisik se je izselil iz hiše v malo kočo; leta so upognila starca. Janez ga je povabil, naj ostane v hiši, a glava starega upornika je bila še trmasta. Hotel je posestvo nazaj. Izvabil je Andrejka in sklenila sta, da ne mirujeta, dokler ne dobita posestev nazaj sebi in drugim upornikom.
Nekaj tednov potem so praznovali veliko ženitovanje, o katerem se je že davno sanjalo Jurku Baju, Suhoklelu in Suhokleli in kdove, komu še.
Vsi uporniki so bili povabljeni in res so se prikazali kakor vselej prej, samo da zdaj niso govorili o bodoči zmagi, ampak so se samo spominjali dni svoje slave. Napivali so prostosti, spominjali so se svojih veselih in žalostnih časov in upali na boljšo bodočnost. Da je Jurko zopet kako zakrožil o čušperčanu in višenj-skem sodniku, je gotovo že Vsak uganil. Mladina se je zopet veselila, saj je bil ženin kralj fantov, Poberinov Janez. Poberin je sedel sredi svatov in mrmral: “Od vraga so ti Uporniki.” Kadar pa so se le Preveč razvneli, se jim je posmejal in rekel: “Pamet, pamet.”
Guza je bil zaradi takega izida uporniške vojske vedno Uezadovoljen. Nič ga ni moglo spraviti v pravo veselje. Sanjaril je o Napoleonu in o svojih vojaških časih, pripovedoval svoje načrte, kako je mislil Zmagati čušperk in Turjak in Vedno je ponavljal: “Le zakaj smo odnehali?” No, vsem je bilo znano, da Guza rad mnogo govori, zakaj celo danes ga je spomnil kovač, ko sta skupaj pila: “Guza, meni Se zdi, da si takrat vendarle Padel s konja, ko si zagledal Andrejka .. .” Guza je jezno stisnil pest in šel od kovača Proč. . .
* * *
Uporniki so delali prošnje na različne oblasti, da bi dobili svoja posestva nazaj. Kapnic se je malo upanja, a An-
drej ko je pisal in pisal in hotel dognati do konca . . .
Nekaj tednov potem so sedeli pri Zaviršku zopet naši znanci.
‘‘Od vraga je ta človek,” vpil je Bišter, ko so govorili o Andrej ku, “pomislite, zdaj hoče pa še posestvo nazaj.”
“Le naj se peha z gospodo,” rekel je drug kmet, “še zaprli ga bodo.”
“Seveda, upreti se in ljudstvo hujskati zoper gospodo, to ni majhna reč .. .”
“Res je taka ... Ni velika kazen za to, kar je storil.”
“To ni nič, saj je spravil vso deželo na noge. Samega cesarja se je hotel lotiti; zdaj pravi, da pojde do njega. Jaz sem pa vedel, da ne bo iz vsega nič.”
Pri drugi mizi pa je slonel kovač Leščinec. Zamišljen kakor da bi premišljal: minili slave so in sreče časi . . .
“Kaj boš ti, Bišter, tiho ali ne?” zavpil je kovač, udaril ob mizo in skočil na noge. ‘‘Pa smo jih le, pa smo jih in sive lase naredili čušperčanu, pa še komu drugemu. Če bi pa ne bilo vmes Bištrov in takih moških bab, bi pa videli, kaj se pravi, kranjski upornik.” In kovač je pil in se zopet naslonil.
“Zato pa sloniš, kakor bi sveto Trojico premišljal,” rekel je Bišter. “Kaj smo naredili? Nič. Samo vpitje: uprite se, bodite z nami, uporniki, uporniki, zmagali bomo, pobijemo gospodo, prosti bomo tlake, desetine, vsega, pa sem ravno včeraj spet delal — pa še molčimo — in Boga hvalimo, da je tako, kakor je.”
“Pa je vendar znal,” oglasi se Vrančev Peter, “Meni se pa to dopade, da je tako znal, da mu niso mogli do živega. Malo je manjkalo, pa bi bilo vse prav. Grajščake bi že ugnal v kozji rog, da bi sodnije ne bilo. Andrejko je že ptič, da malo takih.”
“Kdo pa reče, da ni,” začel je Bišter.
“Ti,” posegel mu je kovač v besedo.
“Kaj, jaz? Jaz pravim, da nismo nič opravili, kakor res nismo. Kaj pa je zdaj? Kakor prej. Praviš, je malo manjkalo. Vse je manjkalo. Kdo naj verjame takim bedarijam? Kako bo sodnija gluha, če je vsa dežela na nogah.”
Kovač je vstal in preden je Bišter vedel, kaj se je zgodilo, je stal pred vratrni.
“Tako naj se zgodi z vsakim, ki eno besedo reče zoper upornike,” je rekel kovač in pil.
Takrat pa je pred vratmi obstal velik trgovski voz. Poleg voznika je sedel Andrejko.
“Kam pa greš?” vprašal je kovač.
“Na Dunaj,” odgovoril je Andrejko.
“Bog daj srečo,” voščili so vsi, ko je šel voz dalje.
Tako so takrat popotovali. Voznik je bil eden njegovih starih prijateljev in Andrejko je hotel izvedeti na višjem mestu, kaj je upati.
Na Posavju j e Andrejko obiskal Reščaka. Težko je bilo pri srcu našemu junaku, ko se je na tujem vozu peljal po veliki cesti in se spomnil tiste lepe noči, ko je tu drdral njegov lahki voziček in on je sanjal tako lepe sanje. . .
(Dalje prihodnjič.)
------o------
Hranite denar za deževne dneve
I , j «	_ ;
—kupujte XT. S. Savings bende'
PROSLAVA 20-LETNICE (Nadaljevanje z 2. strani)
je bil prazen koridor. Po cesti je prikorakal vod bivših domobrancev v belih srajcah s črnimi kravatami. Nosili so slovensko in ameriško zastavo in venec v spomin pomorjenim borcem. Trije, ki so bili leta 1945 vrnjeni in ušli iz groba: Dejak Kozina in Zajec so postavili venec ob kapelico.
Pričela se je lektorska sv. maša, ki jo je daroval duhovni vodja Zveze TABOR č.g. Franc Gaber. Lektor je bil Zdravko Novak, strežnika pa Jože Novak in Johni Hočevar. Petje je vodila ga. Mimi Režonja. To je bila prva sv. maša, ki se je darovala v Spominski kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. Tu daleč na okrog ni nobene cerkve in je verjetno, da se je ta dan prvič darovala najsvetejša daritev na holmu te velike ameriške planjave.
Navzoči so dobili razmnoženo besedilo sv. maše s pesmimi in molitvami tako, da je vsak lahko sledil svetemu obredu.
Mašnik je pričel s sveto mašo, ljudstvo pa je zapelo: Mogočno se dvigni nam spev iz srca . . .
Pri pridigi je č.g. Gaber dejal, da smo na pravi poti in da bomo spomin na žrtve komunistične revolucije naj lepše počastili, ako si bomo osvojili tiste ideale, za katere so naši padli, dali svoja življenja.
Pri molitvah vernikov po veri se je mašnik spomnil posebej vseh pomorjenih, vseh talcev, ki so padli v boju, vseh, ki so umrli v konc. taboriščih in vseh, ki so bili vrnjeni iz Vetrinja, ter mučeni in pomorjeni.
Svetih obhajil je bilo preko tristo. Mašnik je moral dvakrat lomiti hostije, da so bili lahko vsi obhajani. Ob koncu sv. maše je č.g. Gaber zmolil tri Očenaše za pokoj, škofa dr. Gregorija Rožmana, katerega truplo počiva na ameriških Brezjah.
Za zaključek so zbrani zapeli pesem Povsod Boga . . .
RAZSTAVA. — ZVEZA TABOR je za to priliko pripravila tudi razstavo. In sicer je hotela pokazati, kako smo demokratični Slovenci po svetu raztreseni ves čas od Vetrinja do danes spomin na padle borce in vrnjene domobrance ohranjali živ in svetal. Na vidnem mestu — v dvorani, kjer je bila razstava — je bil velik napis: SPOMIN NA NAŠE ŽRTVE SMO OBRAN J ALI ŽIV IN SVETAL! Kako in s čim je pokazala razstava: s Spominskimi romanji; s Spominskimi proslavami; s spominskimi ploščami:	Vetrinj
Toronto, Buenos Aires; s Spominsko kapelico na Slovenski Pristavi. Z našim tiskom, bodisi s članki v časopisju, bodisi z izdanimi knjigami. Vse kar je bilo s tem v zvezi dosegljivega je bilo razstavljeno. Poleg že preje oxnačenega napisa je bil še drugi napis: SPOMINU PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM KOMUNIZMA 19-41 - 1945. Razstavni prostor je obsegal skoro polovico dvorane. Ob steni so bile tri mize, po sredi dvorane pa ena. Na srednji mizi je bila v sredini na častnem mestu slika pok. škofa dr. Gregorija Rožmana, poleg katere je ves čas gorela lučka, na drugi strani pa smo okrasili sliko s šopkom rdečih vrtnic. Zgoraj na slovenski zastavi pa je bila slika generala Rupnika, voditelja borcev proti komunizmu. Izdan je bil razmnoženi pregled razstavljenega gradiva, tiska, knjig, dokumentov in slik. Razstavo sta pripravila ing. Jože Odar in Zdravko Novak.
SLAVNOSTNO ZBOROVA-nje. — Med sv. mašo in zboro-i vanjem je bil čas za kosilo,
oddih in ogled razstave, za katero je bilo neverjetno veliko zanimanja.
Zborovanje je bilo po programu določeno za pol treh in se je tudi precej točno začelo. Vodil ga je Pavle Borštnik.
Najprej je moški zbor zapel Oj Doberdob ------- oj Kočev-
ski Rog . . . pod vodstvom Staneta Lamovška iz Toronta.
Sledila je recitacija Jožeta Dovjaka, ki je recitiral pesem Sinji orel, pesnika Igorja.
Slavnosti govornik je bil ing. Franc Grum, predsednik Zveze DSPB TABOR, ki je v jasnih, izoblikovanih besedah označil pomen borbe za svobodo slovenskega naroda med revolucijo. S svojim govorom je zlasti navdušil našo mladino. Za svoja izvajanja je žel toplo odobravanje od strani poslušalcev.
Voditelj zborovanje je prebral prejete pozdrave in pisma. Oglasil se je bivši domobranski kurat Štefan Kraljič, nadalje č.g. Alojzij Luskar, ki je sporočil, da bo daroval v nedeljo, 13. junija za vrnjene domobrance sv. mašo v vetrinjski cerkvi. Pozdrave so pa poslali tudi: župan Locher iz Clevelanda, governor Rodes, bivši pred. kandidat Richard Nixon in pa kongresnik Stanton, pod čigar okraj spada Geneva.
Med izvajanjem Pavleta Boršnika je prispel iz Argentine g. Holi, ki je v imenu Društva SPB TABOR v Argentini pozdravil zborovanje in vse navzoče. Zborovalci pa so mu odgovorilii z burnim aplavzom.
Pri naslednji točki je dr. Milan Pavlovčič recitiral Stanka Janežiča Tabor. — Za Zaključek so pevci in vsi navzoči zapeli pesem: Oče, mati...
S tem je bilo zborovanje zaključeno.
SLOVESNE LITANIJE. — Ob pol štirih je bilo zborovanje zaključeno in ob štirih smo se zopet zbrali pri kapelici na Orlovem vrhu, kjer so bile pete litanije Matere božje. Slovesnost je vodil č.g. Franc Gaber ob asistenci dijakona g. Turka iz Kanade. Lepe Marijine pesmi so se razlegale preko Orlovega vrha, daleč po Pristavi.
Po končani pobožnosti sta bili zastavi sneti, ogenj poga-žen in straža odstranjena. Slovesnosti so bile končane in zaključene. Ljudje so zapuščali Orlov vrh in se zbrali okoli okrepčevalnice in v živahnem in veselem razgovoru preživeli še nekaj ur pod mogočnim vtisom vsega, kar so doživeli, videli in slišali oba dneva. Do sedmih zvečer pa se je Pristava že popolnoma spraznila.
NEKAJ PODROBNOSTI. — Naj za zaključek navademo še nekaj podrobnosti.
Pred vsem moramo omeniti lepo vreme. Bilo je jasno, sončno, a precej hladno, brez sopare. Boljšega vremena bi si ne mogli želeti. Hvala Bogu zanj!
Razpoloženje ljudi je bilo vedro in veselo. Med sv. mašo in molitvami, tako v soboto kot pri sv. maši in pri litanijah je bilo resno in iskreno.
Narodnih noš je bilo med devetdeset in sto. Na Chardo-nu jih običajno ni bilo dosti več kot trideset.
Udeležba je bila dobra. Na tako obsežnem prostoru, kot je Pristava, je težje preceniti kot v dvorani. Ga. Anica Hočevarjeva, ki je vsem gostom pripravila prav dobro kosilo je povedala, da je pripravila 500 kosil, pa je bilo še precej popraševanja.
Ivan Hauptman je izdelal prav čedne bronaste znake s slovenskim grbom. Zgoraj je bila črna zastavica spodaj pa v narodnih barvah z napisom 1945 - 1965.
Kakor smo že večkrat poročali je Zveza DSPB TABOR izdala za dvajsetletnico vetrinjske tragedije posebne spominske znamke. Ker je bila prva naklada hitro razprodana, je bila izdana ponovna izdaja z istim motivom a v drugih barvah. Prva izdaja je bila v lepi modri barva, druga izdaja je pa v zeleni in rjavi barvi. Druga izdaja je izšla prav za proslavo.
Da bo poročilo popolno naj omenimo tudi poročanje ameriških časopisov o dvajsetletnici pokol ja. The Plain Dealer je poročal 6. junija in 11. junija. The Cleveland Press pa o. junija. — Posebno pa moramq omeniti dalje poročilo priobčeno' v COURIER JOURNAL ki izhaja v Rochestru, N.Y., z dne 28. maja 1965, ki ga je napisal ing. Franc Grum, predsednik ZVEZE DSPB TABOR. Celotno poročilo obsega dve strani drobnega tiska. Priobčene so tudi tri slike:	umorjenega
duh. Antona šinkarja, požgano cerkev v Hinjah in pa zemljevid Slovenije, na katerem so zaznamovani kraji množičnih grobov pomorjenih domobrancev.
Proslavo dvajsetletnice je priredila Zveza DSPB TABOR. Recital je pripravil in režiral dr. Milan Pavlovčič, ostala organizacija proslave pa j$ bila poverjena Pavletu Boršniku, razsvetljavo za re-citat v soboto zvečer pa je imel na skrbi Milan Dolinar, reproducirano glasbo pri recitatu je pripravil Rado Menart, zvočne naprave za vse prireditve pa Jože Leben.
Udeleženec
Papež Pavel posreduje v dominikanski revoluciji
SANTO DOMINGO, Domin, rep. — Sv. oče je 17. junija napisal za dominikanski narod posebno poslanico in jo poslal po svojem nunciju Claraziu dominikanskemu narodu. Nuncij je prepis poslanice dostavil generalu Imbertu in polk. Caamanu, obenem je bila pa poslanica izročena vsem župnikom z nalogo, da jo preberejo zadnjo nedeljo med pridigami. Gen. Imbert in polkovnik Caamano seveda nista mogla napraviti ničesar drugega, kot da sta vsebino in namen poslanice toplo pozdravila. Papež namreč priporoča v njej, naj se Dominikanci rajše brigajo za “zdrave socialne reforme” kot za državljansko vojno.
Poslanica je močno podprla zadnji predlog OAS komisije, ki predlaga sprtim Dominikancem, naj pristanejo na kompi-omis: upravo naj prevzame začasna nevtralna vlada, ki naj v 6 do 9 mesecih izvede volitve. Prevzame naj tudi dominikanske finance, toda v zelo originalni obliki. Kar bodo njene davkarije nabrale davkov, naj jih izročijo OAS komisiji, OAS komisija pa naj plačuje vse stroške začasne vlade. Potreben denar naj pa da seveda Amerika. To bi znašalo $10 do 20 milijonov mesečno, kajti začasna vlada bi morala plačevati stroške za Caamanove in Imbertove vojake, povrhu pa še za vse civilne uradnike. Cenijo, da bi tako živelo na ameriške stroške kakih 70,000 do 80.000 Dominikancev. Davkov bi se mesečno nabralo komaj dober milijon dolarjev. .
Vojaški junti in Caamanovim upornikom predlog OAS ne diši, toda odbiti ga ne upajo, ker odpira vrata do dolarjev, dolarji so pa v časteh pri Imbertu in Caamanu.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd,	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-20S8
Grdina trgovina s pohištvom — 55301 Waterloo Road KEmnore 1-1235
GRDINA — Fiineral Directors — Furniture Dealers
Oglašajte v “Amer. Domovini'
Moški dobijo delo
STROJNIK
Tovarniško delo na orodje, natančna mera, srednje težko delo. Stalno čezurna plača, plačane počitnice in prazniki.
LIBUDA MACHINE
AND TOOL CO.
30325 Aurora Rd.
_____	(124)
SLOVENSKI DOM
na 15810 Holmes Ave.
!šše oskrbnika
Za informacije kličite
upravnika Victor Derling 6S1-S675 ali tajnika Frank Koncilja IV 1-6955.
(x)
MALI OGLASI
Stanovanja v najem
Spodaj v 2-družinski hiši na 1538 E. 55 St., pri Superior Ave. 61/2 sob in kopalnica, porč, na novo dekorirano, novi plinski f u r n e z, garaža po želji. Odraslim. Vprašajte na 1542 E. 55 St. ali kličite HE 1-0145.	(123)
Kupite od lastnika in prihranite
Dvodružinska hiša 4-4, kopalnica, polna klet, soba na tretjem, garaža, globok lot, 21,4 bloka od cerkve, Holmes Ave., pri E. 152 St. Kličite MU 1-1925.	—(125)
V najem
Oddamo 4 sobe, neopremljene, kopalnica ter furnez, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2009 po 7. uid zv.
(125)
RUDY KRISTAVN1K COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
Opremljena soba
Opremljena soba se odda poštenemu moškemu, pripravno za upokojenca. Kličite od 8. do 3. pop. KE 1-6129.
(122)
Do tisoč milj daleč
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Oceanski parniki lahko plovejo do tisoč milj daleč v notranjost po reki Amazonki.
MAU OGLASI
V	najem
4	sobe, kopalnica, zgoraj, se odda mirnim ljudem. Poizve se na 1093 E. 64 St.
—	(124)
Hiša naprodaj
na 6223 Glass Ave. Za informacije kličite EX 1-0564. _______________________(126)
Zidan apartment naprodaj
Štiri stanovanja in trgovski prostor na E. 156 St, vedno zasedeno, dober dohodek. Majhno naplačilo. Ugodna priložnost za naložitev denarja. Kličite KE 1-3636.	(124)
V	najem
Oddamo 4-sobno stanovanje in stranišče. Najemnina. Prednost imajo starejši ljudje ali upokojenci. Vprašajte na 1244 E. 61 St.	(122)
V	najem
5	sob in kopalnico oddamo.
Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Starejši mož
sprejme žensko ali dvojico na stanovanje, da bi skrbela za njega. Cleveland Heights okolica. Mora imeti priporočila. Plača in hrana. Tudi sprejme žensko z otrokom. Pišite na: Box 287, Cleveland, Ohio 44139. Ali kličite 248-4480. _______________________(124)
Hiša naprodaj
Na 18705 Kildeer Ave., je naprodaj enodružinska hiša, 5 sob, v dobrem stanju, nič popravljanja, plinski furnez. KE 1-8349.	—(124)
Naprodaj
Dvodružinska hiša, 5 in 5 in 3 sobe na podstrešju, avtomatično plinsko gretje, avtomatični vodni tanki. Dobička-nosna. Za pojasnila kličite 531-6300.	(123)
Stanovanje išče
Mlajši moški išče manjše opremljeno ali neopremljeno stanovanje, dve ali tri sobe v šentviški okolici. Kdor ima za odati, naj pokliče Ameriško Domovino, HE 1-0628.
—	(122)
Naprodaj
Malo rabljen bolniški voziček in hodilec. Kličite 391-6094 po 6. uri pop. (123)
Dvodružinska naprodaj
5 - 5 na E. 149 in Lake Shore Blvd. v izvrstnem stanju. V nizkih 20’h. Kličite po 6. uri pop. 481-8003.	(125)
V najem
3 neopremljene sobe v okolici Sv. Vida. Zelo zmerna najemnina. Kličite GR 5-2644 od 3. do 6. pop.	(WFX)
Hiša naprodaj
Naprodaj je 9-sobna hiša in cvetličnjak, en aker zemlje na 28836 Chardon Rd. WH 3-0921.
(WFx)
Naprodaj
Krasna, moderna mlekai'-ska farma, novo molzno poslopje z dvignjeno molzno teraso, krave so spuščene (ne privezane), odlična zemlja, stroji in 85 registriranih, prvovrstnih ‘ Holstein” krav. Pišite na: Harold Bradley, RD #3, Linesville, Pa. 16424.
(124)
Naprodaj
Shell! Custard and Lunch Counter .na 6106 St. Clair Ave. Kličite HE 1-1126.
— (126)
Naprodaj
Enodružinska hiša, 5 sob, polna klet, garaža, na 1118 E. 77 St. Kličite 391-6760.
— (124)
AMERIŠKA DOMOVINA,
a i
0<Z^0<=>00<Cr>0()<C^0^^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
0<C=^0<^>00<r=>0(><=>0(>^^
Tedaj sta se kraljica in Asti spogledali.
“To pomeni, je rekla Tua, ‘‘da se morava zaupati Osirisu, ker ne more nihče tako globoko pasti in vendar ostati živ.”
“Meniš, o zvezda? Kje je tvoje zaupanje, ki si mi ga obljubila, brez katerega ne morem ničesar storiti? Ne, nič več ti ne smem povedati. Izvrši moj ukaz ali me pusti, da odidem, in se združi z Abi-jem, če hočeš. Voli, zakaj on se bliža,” in ko je izgovoril te besede, so slišali, kako so bronasta tempeljska vrata zaškripala v tečajih.
Tua je ob tem glasu vztrepetala, nato pa je skočila s postelje, se visoko vzravnala in vzkliknila:
“Kar se mene tiče, jaz sem se odločila. Nikdar ne bodo mogli reči, da je bila faraonova i|či ničvrednica. Bolje je na Osirisovih prsih, kakor v Abijevem objemu ali počasna smrt v ječi. Amenu in tebi,, o Dvojnik, se izročam.”
Senca je pogledala od nje k Asti, ki je kratko odgovorila:
“Kamor gre moja gospa, tja grem jaz za njo, ker vem, da me Mermes vedno čaka. Kaj naj storive?”
Ka jima je namignil, naj stopita skupaj k oknu, kar sta tudi, objevši se, izvršili. Potem je dvignil žezlo in spregovoril nekaj besed.
Nato je švignil plamen pred njunimi očmi, veter jima je zavel preko čela in potem nista vedeli ničesar več.
XI.
Abijev sen.
Tisto noč, ko se je prikaza Kai Neter-Tue, sta čarovnik Kaku in vohunka Meritra, ki je nekoč sedela faraonu ob podnožju, čula v tisti visoki sobi, kjer je Meritra bila prisegla prisego in prejela čarovno podobo.
“Zakaj si tako slabe volje? je vprašal zvezdoslovec svojo
pomočnico, ki je neprestano pogledovala preko rame in je bila videti nataknjena. “Vse je šlo po sreči, če bi bil Set sam napravil podobo, bi ne bil mogel bolj mojstrski izvršiti svojega dela.”
“Mojstrski, zares!” ga je prekinila Meritra jezno. “Pre-varil si me, čarovnik. Obljubila sem ti pomagati, da ohromiva faraona, ne da ga umoriva.”
‘‘Pst!” je rekel Kaku nemirno. “Ljuba moja, moriti je grda beseda, morilca doleti rada grda smrt, vsaj včasi. Ti si kriva, da je tisti duhovnik, ta prokleti tepec, sežgal možica na oltarju in tako povzročil, da je tisti Bog žalostno končal.”
“Ne,” je odgovorila Meritra, “niti jaz nisem kriva, niti duhovnik, marveč ti in ta pes Abi in Set, vajin gospod. Kriva bom pa vsega jaz, ker kraljica in Asti poznata resnico; prej ali slej pride vse na dan in tedaj me bodo dali sežgati kot čarovnico in me bodo poslali v podzemlje s krvjo faraonovo na rokah, s krvjo človeka, ki je bil samo dober z menoj. In kaj se bo tedaj zgodilo z menoj?”
Kaku tega očividno ni ve-
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ST. JOE, MICHIGAN—BY OWNER New 8 rm. home in town on 17,424 sq. ft. of beach, Lake Mich. 28’ parlor steel cone. bsmt. Turn., eqpt, boats inch Priced for immed. sale, asking $75,000. Write R. Welborn, 810 Lake Lane, St. Joe, Mich., or phone 616-983-6888.	(123)
FOX LAKE — OWNER MUST GO OVERSEAS
Quick sale. Lovely 5 rm. house. Stone gar. 16-24. Nice garden lot 75x145. Shopping center and train 1 mile. Perf. for couple. Price very reasonable. JU 7-0315.	(122)
INC. PROP. FOR SALE
"" SUMMIT — INC. PROP. — BY~ OWNER
3 bdrm., downstairs, 3% rm. apt. upstairs. Private entrance. Pnld. Rec. rm. 2 car gar., 2 blks. from everything. Many extras. For apt. PH. GL-8-2909.	•	(123)
____ FEMALE HELP
NURSES
Positions now available for registered nurses, general duty, all shifts. Modern, air conditioned, nonprofit general hospital. Accredited by J. C. A. H. We offer you: lovely surroundings, a friendly atmosphere, stimulating work and personal appreciation. Full time and Part time. Contact Director of Nurses. Edward Hospital, Naperville, 111. Tel. 355-0450.	(124)
HOUSEKEEPER — 25 yrs to 45 as a member of the family, who enjoys children and wants to keep and live like her own should be. Pleasant cond. Good Sal. N. W. suburban home. Call 456-8667.	(124)
MALE HELP
RELIABLE MEN
Steady Employment for Shipping Receiving Order Filling Experience not necessary
RAY-O-VAC DIVISION ELECTRIC STORAGE BATTERY COMPANY
1985 Janice — Melrose Park
(An Equal Opportunity Employer)
(123)
WE NEED
DRYWALL TAPERS
EXPERIENCED ONLY STEADY JOBS, GOOD PAY
APPLY
HOLLENBECK DRYWALL, INC.
23386 Telegraph Road, Southfield, Michigan — Teh: (313) 353-5032
(126)
		
	MALE HELP	
MACHINE OPERATORS
and	, •
TURRET LATHE
Medium size manufacturing company. Good pay, insurance, pension plan, paid vacation.
CLAYTON MARK & CO.
143 E. MAIN STREET — LAKE ZURICH, ILL. 438-2303
del, zakaj vstal je, se vstopil prednjo, se praskal po suhi bradi in se smejal s suhim, nedoločenim smehom, ki je Me-ritro razdražil.
“Ne pači se mi kakor opica na skali,” je rekla, “in mi rajši povej, kako se bo vse to končalo?”
“Zakaj se vznemirjaš zaradi konca, Lepa?” je vprašal. “Konec je še daleč; in najboljši filozofi so bili sploh mnenja, da konca nikjer nikoli ni. Saj poznaš tisti sveti simbol kače, ki drži svoj rep v gobcu in obsega ves svet ter se začenja, kjer se končuje, in se končuje, kjer se začenja. V vsakem grobu ga lahko vidiš------”
“Nikar mi ne govori o kačah in grobovih,” je planila Meritra. ‘Kurja polt me obhaja, če mislim nanje.”
“Gotovo, ljuba moja. Vedno sem bil prepričan, da se mi Egipčani preveč ukvarjamo z grobovi — naj bo za njimi karkoli, k sreči je vse vendar zelo dvomljivo. Vrniva se torej od grobov in mrtvecev rajši k palačam in življenju. Kakor sem ti ravnokar rekel, je šlo vendar vse po sreči, dasi obžalujemo slučajno faraonovo smrt in pokol j vse njegove straže in, da pristavim, smrt štirih Abijevih zakonitih sinov. Danes sem prejel od princa pismeno imenovanje za vezirja in kraljevega tovariša, ki stopi takoj v veljavo, kadar zasede prestol, kar se bo gotovo zgodilo, in ti si danes sprejela od mene z vsemi običajnimi javnimi obredi in z vso slovesnostjo ime soproge, kakor sem ti bil obljubil. Meritra, ti si žena velikega vezirja, prvega velikaša, edinega tovariša egipčanskega kralja, kar je zelo visoko odlikovanje za žensko, ki je za časa zadnje vlade bila zgolf faraonova ljubljenka in je sedela kot strežnica ob njegovem podnožju.”
“Na svilenem podnožniku se udobneje sedi, kakor na vladarskem stolu, ki je zgrajen iz krvavih mečev. Poslušaj, Kaku! Jaz se bojim. Praviš, da si največji med čarodeji in5 da znaš brati prihodnost. Prav, jaz bi rada poznala bodočnost, in če nisi samo glumač, mi jo pokaži.”
“Glumač! Kako moreš kaj takega reči, Meritra, saj se spominjaš dogodka s podobo!”
“To je bil morda samo slučaj. Faraon je bil vsa zadnja leta bolan in ga je še pred kratkim zadelo, če nisi slepar, mi pokaži bodočnost v tam čarovnem kristalu. Kar je najhujšega, hočem videti, da bom vedela, kako naj ravnam, kadar pride.”
“Dobro, žena, poskusiti hočeva, čeprav bi moral duh biti miren, kadar hoče gledati tako visoke prikazni, in bojim se, da tvoj ni — ne, ne bodi huda! Poskusila bova. Sedi tjekaj in glej in predvsem bodi tiho, kadar govorim potrebne rotitve.
Postavila sta torej kristalno croglo na mizo in se zazrla vanjo. Kaku pa je mrmral zagovore in rotitve. Dolgo časa ni Meritra ničesar videla, nato pa se je nenadoma zbrala v xrogli meglica, ki se je počasi razjasnila in prikazala se je podoba mrtvega faraona, odetega v mumijske povoje. Meritra se je umaknila in zakričala, faraon pa si je osvobodil roke kakor se je zdelo iz povojev, ki so ga vezali, in je udaril, nakar se je kristal nenadoma razletel, tako da so se njega kosi razpršili po sobi. Eden izmed njih jo je zadel na usta, ji izbil dva sprednja zoba in ji preklal ustnice.
Meritra je zavpila in padla na hrbet na tla. Kaku pa je skočil s stola, kakor da hoče
zbežati, a se je premislil in bbstal, yes trepetajoč od strahu.
“Kaj je to bilo?” je rekla Meritra, ko je vstala s tal, in je izpljunila kri iz ust.
“Ne vem,” je odgovoril Kaku s trepetajočim glasom. ‘‘Zdi se mi, da nam bogovi nočejo razodeti bodočnosti, ki bi jo rada videla. Bodi zadovoljna s sedanjostjo, Meritra.”
4-
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Ivan Jakomin, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., KE 1 - 6196, blagajničarka Štefka Smolič, zapisnikar Marjan Kosem, za program: Jakob Mejač, I. Hauptman, Srečko Gaser in Stane Gerdin, odrski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja: Pepca Stanonik in Francka Perčič, bara: Lojze Mohar, reditelja: Peter Trpin in France Stanonik, knjižničar France Jenko, nadzorniki: August Dragar, Jože Malovrh in Franček Urankar. Seje so prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
SLOVENSKI ODER
Predsednik: Milko Pust. Podpredsednica: Mary Maršič. Tajnik: Milan Dolinar. Blagajnik: Ivan Martinc. Gospodar: Stane Gerdin. Zapisnikarica: Mimi Mauser. Propagandni ref.: Mauser Karel. Pregledniki: Stane Gerdin, Božo Pust.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Vinko Zgonik; podpredsednik Frank Kokal; tajnica Mary Ulyan; blagajničarka JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., KE 1-7419; zapisnikar Louis Modic; nadzorni odbor: 1. Sylvia Evatz, 2. Louis Stavanja, 3. Anthony Milavec, 4. Milan Ulyan; režiserja: Vinko Zgonik, Frank Kokal; arhivarja: Frank Kokal, Anthony Milavec; mojstri odra: John Kokal, John Mihelich, Anthony Milavec, Milan Ulyan; še-petalka Milka Kokal. — Seje: Tretji četrtek ob 8.00 zvečer. Zabava po sejah v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, O.
Slovenski domovi
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, pod-predsed. Louis Modic, tajnik Louis Jartz, 17635 Lakeport, IV 1-5102, blagajnik John Barkovic, zapisni karica Frances Julylia. Nadzorni odbor: Ann. Kutcher, Josephine He-nikman, Josephine Taucher. — Seje za leto 1964 bodo prvi ponedeljek v mesecu april, maj, junij, oktober, november, december v American Yugoslav Centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer; KE 1-9309.
zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik John Habat, podpredsednik Jacob Mejač, blagajnik Albert Marn, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Frank Hren. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, Ciril Štepec, August Dragar. Gospodarski odbor: predsednik Stanley Štepec, Frank Stanonik, Edwin Gro-sel. Ostali direktorji: Frank Suster-sich, Adolph Kocin, Joseph Hribar, John Trček. Upravnik: Victor Der-ling, tel. KE 1-0497. — Seja direktorjev se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Frank Derdich, podpredsednica Molly Legat, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. John Barkovic, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Nettie Strukel, Mary Gr-ze in Frances Julylia. Kuharica Frances Gorjanc; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Edward Leskovec, tajnik Alphonse Sajevic, 1380 E. 276 St. RE 1-5554; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzor ni odsek: Louis Sajovec, Joseph Kušar, John Ivac; gospodarski od sek: predsednik John Troha, Louis Modic, John Snyder; direktorij: John Adams, John Hrovat, Albert Pestotnik, Theodore Kircher. Char les J. Starman, poslovodja, tel. KE 1-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri
Ji|||||||llllllllllll!llllllillllill!I!llllill!IIIIII!lll|||||!||II!IIIIli||||||||||||l!||||||||||||||||||||llllllllllllllll!llllllllllIIII!l!llllllllllINIit
70 -i-1 LETO 70 -i-1
iMRBM SLOVENSKA UMUM JEDttOTA
( K. S. K. J. )
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.09 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
J Premoženje-------------------------$15,700,000.00 |
Članov - 45,000 ------------Certifikatov - 47,500 |
Solventnost - 118.33%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K-SIK-J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
[ME ...............................
NASLOV ............................
MESTO .............................
DRŽAVA ....................... CODE
-.lllllll)lllllllllllllllllll[|llil[ll8llllllllll!llll[lllllllll[lllll[|l!lll[||||llllllllllllllllll||lllllllllllllHlHlllllllllllllllllllllllllllllllllllg
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Anton Vrh, podpredsed-niča Jennie Trennel, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele, nadzorniki: Frank Bitenc, George Marolt in Harry Blatnik, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec. Direktorji: Doris Sadar, John Cech.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnic: Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar.'; Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6394 St. Clair
Predsednik Joseph Nemanich; pod-, predsednik Frank Grdina; tajnik Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave.; Cleveland, O. 44103; blagajnik Stane Vidmar; Baragova prosveta dr. Vinko Vovk; gospodar Alojzij Bajc; upravnik Doma Jakob Žakelj; odborniki: Anton Vogel, Edmund Turk, Franc Sleme, Jože Križman, Vinko Rožman, Slavko Miller, Frank Cerar in Anton Meglič. Telefonska številka Doma: EN 1-5926 ali pa HE 2-0142. Dom oddaja prostore za družabne prireditve.
povec. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
Samostojna društva i
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, ta j. Frank Bavec, 1097 E.
66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec m Albin Lipold, za konferenco SND John Lokar. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo platoje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društven p zastopnike.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Max F. Gerl, predsednik; Joško Penko, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Jernej Slak, podpredsednika Frank Urankar in Frank Tominc, tajnik Stanislav Vrhovec. 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-7173, blagajnik Paul Košir. Odborniki: Berta Lobe, Vinko Rožman, Milan Goršek, Jože Malovrh, Maks Jerič, Franc Rihtar, Vitko Sleme in Frank Zalar. Duhovni vodja: č. g. Jošt A. Martelanc. Nadzor, odbor: Jože Nemanič, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodi šče: John Kovačič, Edvard Ljubi John Oster.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebrot in. Josephi ne Škabar, taj. John Zaman, 2521 E. 228 St, Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank Češem Nadzorni odbor: Mary Kobal, Jennie Leskovec, Molly Legat. Poročevalca: Frank Česen in Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Društ. Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Pelko, podpredsednik Anton Gorenc, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Eržen, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Jožef Rolih. Seje so vsako četrto sredo v mesecu Seja se vrši vsako četrto sredo mesecu ob dveh popoldne.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St. EN 1-1918, blagajnik Frank Majer, zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: _____________________________
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Joseph Planinc, podpredsednik John Ažman, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., LI 1-3172, zapisnikarica Rose Paulin. Nadzorni odbor: Jakob Marinko, Louis Dular in George Panchur. — Seje so vsak drugi torek v mesecu v SDD na Waterloo Rd.
Moj novi naslov:
MOJE IME: ....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes A v«
Predsednik Anton Škapin; podpredsednik Frank Morel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St, 486-6090; pomožna tajnica Josephine Šušteršič; blagajnik Frank Mrzlikar; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Jack Lipovec. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., tel. EN 1-1918; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Jack Li-
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Aleš G. Krek, predsednik; Michelle Ošaben, prva podpredsednica: Krista Košir, druga podpredsednica; Mojca Novak, tajnica, 1084 E. 177 St, Cleveland 19, Ohio; Lojze Arko, blagajnik (Dept, of Physics, North-Western Tech. Inst, Evanston, UL; Peter Sodja, urednik Vestnika SAVE, 6727 Edna Ave., Cleveland 3, Ohio; Jože Odar, upravnik Vestnika SAVE, 6605 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, podnačelnik France Rihtar, tanica Zalka Zupan, blag. Frank Tominc, načelnica ženskih skupin ga. Nada Kozjek, gospodar Viktor Blatnik.
BALINCARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, pod-preds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Jaka Videtič, T. Umek in Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik John Mršnik; kuharici: Jane Perko in Rose Ribar; točaja: Paul Markič in Louis čebul. Prosvetni odbor: Tony Novak in Jos. Ferra. Seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik: Jože Zelenik; podpredsednik: Karl Kovač; tajnik: Angela Kavaš, 1260 E. 59 St, Cleveland, O.; blagajnik: Lojze Ferlinc; gospodar: Matija Kavaš. Odborniki: Štefan Režonja, Rudi Kristavčnik, Anton Meglič, John Vinkler. Nadzorni odbor: Jože Melaher, Rozika Jaklič, Karl Fajs. Razsodišče: Frank Fujs, Miodrag Savernik, Vinko Rožman.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Marija Mertik, blagajničarka Barbara Cerar, tajnica Nežka Ovsenik, 7505 Cornelia Avenue, Cleveland, O. 44103, tel.: 881-3118; koreografija: Mrs. Breda Lončar. —-Redna seja se vrši vsak prvi torek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsednik — predsedniki krajevnih organizacij; tajnik Jože Melaher (Cleveland); blagajnik Ciril Prezelj (Toronto); nadzorni odbor: Tone Muhic (Toronto); Franc Medved (Minnesota) in Meglič Anton (Cleveland). Tiskovni referent dr. Branko Rozman (Buenos Aires); njegov namestnik Lojze Drobnič (Cleveland).
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik Frank Kogovšek, 719 E. 157 St, tel. 541-5848; podpredsednik Frank Rihtar; tajnica Anica Cigale; blagajničarka Lojzka Rus; športni referent Marjan Ovsenik; odborniki: Jože Košir, Pavle Košir, Marinka Lah, Tone Mrva, Stane Rus in Jože Tomc.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan)
Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Father Ambrose Matajik, taj. Father Howard Brown, blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacij6 $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom.