61. MM. S Ljubljani, v toreb. 16. mano 1909 XUI. leto. „Slovenski Narod" velja: ¥ Ljubljani na dom dostavljen: v upravnJstvu prejeman: ado leto.........K 24-- *ol leta.........9 12-— latrt leta.........„ fr— aa mesec......... 2*- celo leto........K 22 - pol leta...... . „ 11*— četrt leta...... . . m 550 na mesec......... 1*90 Dopisi naj se trankirajo. Rokopisi se nc vračajo, gredniatv*) Knailove ulice St 5, (1- nadstropje levo), telefon Št 84. Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike. Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravnlStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ..Narodna tlakama" tolofon št. 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.........K 25— ceio leto.........K 2fr— pol leta . četrt leta na mesec. 13-6-50 2-30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30 — Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnIŠtvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Shod v Krtkem. Nekaterim ni je slovenska bilo nič kaj prav, da je slovenska napredna stranka sklicala shod na Krško. Na tihem se je ruvalo, da hi se ne dobili prostori za zborovanje, naravno je, da je ostalo to ruvanje brezuspešno. Tak boj se nam vidi otročji, in Če je izviral od poveljstva S. L. S., ji nikakor ne služi v čast. Shod dne 14. marca je bil tako obiskan, kakor dosedaj se ne zlepa kak shod na Krškem. Veliki salon v gospoda Schenerja hotelu je bil natlačeno poln.Shod se je pričel ob poln 4. Politično oblast je zastopal dr. Vončina. Predsednikom je bil izbran župan dr. Romih, ki je pozdravil navzoče, ua to pa takoj od kazal besedo dr. Ivan Tavčarju. Ta je o političnem položaju govoril nekako tako-le: Častiti shod! Slovenska napredna stranka je sklicala ta shod v starodavno slovensko mesto Krško, kn-tero se je od nekdaj odlikovalo, da se ni obešalo na klerikalno stranko. Pri sklicanju tega shoda pa so nastale težave, katerih bi v Krškem ne bili pričakovali. Ne poznam vzrokov, iz katerih so izhajale te težave. Tudi nisem radoveden, da bi jih izvedel. Naša stranka se za take reči ne briga, ona hoče živeti, in bode živela. Sedaj se je pomladila z novimi močmi, in kakor živo srebro bo silila v vse kraje in vasice naše domov ine. Pričakujemo, da bo dostikrat slabo sprejeta, morda časih še celo tepena, pa se nič ne bojimo. Ce bomo kje desetkrat ven vrženi, pridemo enajstič zopet, držeč se načela, da mora tudi v političnem življenju veljati svobodno tekmovanje. Tega svobodnega tekmovanja se oklepamo, rade volje ga pa priznavamo vsaki drugi politični stranki, ker nočemo, da bi poleno in kamen mesto prepričevalnih razlogov nastopala v naših političnih bojih! O političnem položaju se da dosti, ali pa tudi malo govoriti. Na Dunaju so se vsaj nekoliko približali jugoslovanski državni poslanci. Želeti je, da bi to zbližanje ostalo trajno, in da bi ne bilo odvisno od slučajne slabe volje kakega dr. Koro sca ali kakega drugega poslanca. Će ostane trajno, imelo bo tudi trajia* uspehe. In takih uspehov nujno potrebujemo! Vse kaže, da se je avstrijsko nemštvo nekako koncentriralo, in da napenja svoje sile, da bi v zadnjem trcnotku še ponemeilo našo državo. Germanizacija odpira široko in globoko svoje žrelo, ker pa je češki narod pretrd, prejeklen, in za nemški želodec težko prebavljiv — obrača se. to žrelo proti nam na jugu! Seve z največjo in najbolj navdušeno pod-poro naše vlade! Povod se je dobil v ljubljanskih dogodkih, kjer so nam nemški vojaki ustrelili dva Slovenca. Tudi drugod so bile take demonstracije j »osebno med Nemci, pa živ krst ne govori več o njih; samo miših slovenskih ne morejo pozabiti. Posebno v ministrstvih ne! V teh dunajskih ministrstvih je \h> večini zastopan cvet nemškega nacijonaliz-ma: vse to, kar visoko glavo nosi po naših ministrstvih, živi v prepričanju, da je Avstrija nemška in da mora nemška ostati. Te v ministrstvih vladajoče, dostikrat tudi prazne glave, delujejo po načelu, da je en sam Nemec več vreden, kot poldrugi milijon slovenskega naroda! Ko se je izvedelo, da se je v Ljubljani pobilo nekaj nemških šip, osebi se itak nobeni ni nič zgodilo, - je v naših ministrstvih na Dunaju vse pihalo, vse praskalo in praskalo, kakor piha in praska star jazbec, če se je v past ujel! Sklenil se je nekak »rachezug«, nekak maščevalni zajezd proti slovenskemu narodu sploh, in proti Kranjski deželi posebej! Mesto, da bi bili tiste nemške razgrajače na Češkem in Spodnjem Štajerskem za ušesa prijeli, so pa nas položili na klop, da bi jih nam vsakih pet minut petindvajset našteli! V tem tiči tista državo vzdržujoča vladna modrost, katere zastopnik je sedaj baron Bienerth, sedanji ministrski predsednik! Dobil je tudi dva pomagača, ki imata posebno nalogo, nalogo namreč, nam vsakih pet minut naštevati petindvajset udarcev! To sta justični minister Hochen-burger, in pa naučni minister grof Stiirgi^h! Ta nemški grof je star nasprotnik našega naroda, in če bi šlo po njegovem srcu, bi Slovenci na Spodnjem Štajerskem niti ene slovenske ljudske šole ne imeli. Ta obrabljeni nemški aristokrat nima niti najmanjšega pojma o kulturnih potrebah slovenskega naroda, \ tem pogledu sodi, kakor slepec o barvah, in nas Slovence si nekako v tisti podobi predstavlja, kakor si mi predstavljamo nepoznane prebivalce kake zvezde, visoko tam gori peni nebom. Ta mož je postal pod Biener- thom naučni minister, kar je po mojem ponižnem mnenju prava zaušnica slovenskemu narodu, ko živimo vendar v dobi, ko se ta narod z vso vnemo poteguje za hitro rešitev živ Ijenskega mu vprašanja, to je vprašanja o slovenski aniverzi. V ti dobi, je to pravo norčevanje iz slovenskega naroda, prav tako, kakor bi nam za naučnega ministra postavili re-dakterja svetovno znanega lista »Deutsche Wacht in Cilli«! Ker pa Slovenci na naučuem polju itak nimamo veliko, nam grof Stiirgkh ne bo mogel veliko vzeti! Drugače pa je z justičnim ministrom dr. Hochenburgerjem, ki je bil po Bienerthu poklican za čuvaja nad tistim loncem, v katerem se prekuhava pravica v Avstriji. Do sedaj je bil advokat v Gradcu, če bi mu bil kdo pred tremi meseci prerokoval, da postane čez noč minister, bi se mu bil vitez Hoehenburger v obraz smejal. Nekdaj jc že sedel v državni zbornici, takrat se je pretepava! s predsednikom te zbornice, sedaj je pa minister! Mož je pristen zastopnik tistega grašku - nemškega naci-jonalizma, v katerem je malo talenta, kateri pa je od pete do glave zalit s črnim srdom do vsega, kar je slovenskega, ali, kakor bi se izrazil Hoehenburger, kar je »windisch«! Ta mož je torej minister, in baron Bienerth je z njegovim imenovanjem zakrivil krvavo provokacijo slovenskega naroda! Naše justično ministrstvo se vedno dela — posebno minister Klein je bil v tem pravi mojster — kakor, da bi ga politika čisto nič ne brigala, kakor da bi po svojem ura-dovarju visoko stalo nad strankami. Vzlic temu pa je to ministrstvo nam Slovencem najnevarnejše in še nobeno ministrstvo nam ni toliko odjedlo, kakor ravno justično ministrstvo. Ravno to ministrstvo nam je najbolj germa nizi ralo Koroško in Spodnje ajersko, pod plaščem nepristranosti nam je sekalo najglobokejše rane, in nam jih še seka! Program tega ministrstva je bil od nekdaj: polna skleda pripada samo Nemcem! Po tem načelu se je justična uprava vedno ravnala: hotela je nas Slovence iztradati, kar se ji je na Koroškem in Štajerskem že skoraj posrečilo. Tje je trdovratno imenovala sodnike in notarje, ter se ni prav čisto nič brigala, ali so imenovani zmožni slovenskega jezika, brez katerega si pametnega sodnika in pa- LISTEK. D ftudentoinhih ulicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) Težka je bila noč, ki jo svojem pogovoru z Leonom je po prebila očesa, izgubi Helena. Vso noč ni zatisnila vso noč jo je moril strah, da Leona ali Fra neka. Nad njeno posteljo je visela obledela sličica njen«' matere. Snela jo je in jo pritiskala k sebi. »O moja mati,« je tiho jokala, Hitele so ustnice, »jaz ga ljubim ta- ko vroče in presrčno, da ne morem živeti brez njega. Moja mati, svetuj mi, razsvetli me, da bom vedela, kaj naj storim.« Toda vse to ihtenje je bilo zaman, vedno in vedno je slišala samo glas svoje vesti, ki ji je govoril, da ne sme zapustiti bolnega, na vedno trpljenje obsojenega brata, ko je vendar oče le še korak od groba in ko nima Franek nikogar drugega na svetu razen nje. »O moja mati,« je tiho jokala »pomagaj mi! Tako mlada sem, tako srčno ga ljubim, tako neskončno bi bila srečna, če bi bila njegova žena. Kaj res ne smem slušati svojega sr- ca, kaj se moram res žrtvovati bratu in očetu?« In zopet ji je vest rekla, da bi pahnila brata v silno žalost, ki bi povečevala njegove telesne muke in ga po težkem duševnem in telesnem trpljenju spravila v zgodnji grob, če bi ga zapustila. Kakor bi imela mrzlico, tako je trepetala po vsem životu, razmišlju-joč, ali je dolžna žrtvovati svojo ljubezen in svojo srečo bratu in očetu, ali sme brezobzirno seči po tem, kar obeta njej srečo, naj tudi brat in oče to plačata z življenjem. Komaj se je bil storil dan, je Helena že vstala. Bila je tako nemirna in razburjena, da ji v postelji ni bilo obstanka. Da bi očeta in brata ne motila v spanju, se je tiho splazila v kuhinjo. Na oknu je ležala knjiga, ki jo je prejšnji dan čitala, knjiga je bila odprta. Mehanično je Helena pogledala na knjigo in čitala: ». . . vsaka žrtev, storjena iz ljubezni najde svoje plačilo, če ne v drugem, vsaj v tolažilni in vse povzdigujoči zavesti, da je bilo storjeno plemenito dejanje.« Nekaj trenotkov so ujeni pogledi obstali na knjigi, potem je padla nanjo in se razjokala. Solze so ji olajšale srce in ojačile dušo. Ko je vstala, je bila mirna. Tisto dopoldne je Leon spremljajoč- svojo sestro prvič no predstavi živih podob srečal grofico Lici. Ni se ji mogel umakniti. Zapazil je tudi dobro, kako sta se njegova sestra in grofica Lici z enim pogledom sporazumeli in vedel je, da ga bo sestra čini prej mogoče samega pustila z grofico Lici. To se je točno zgodilo in Leon je bil primoran odzvati se pozivu grofice Lici in jo spremiti domov. »Dovolite mi, da vam izrečem svoje častitke,« je z mehkim in sladkim glasom začela grofica. »Sicer še ne vem, če ste že zaročeni, a čujem, da bo že v kratkem zaroka in koj potem poroka.« »Hvala,« je hladno odgovoril Leon, ki mu je bilo skrajno neprijetno, da je grofica začela o tej stvari govoriti. »Želela sem že prej z vami govoriti,« je z vso svojo ljubeznivostjo nadaljevala grofica Lici, »a ni vas bilo na spregled. Odkrito vam priznam, bolelo me je hudo, da bi se ločila kdo ve za koliko časa morda celo za vedno, ne da bi se bila poprej zopet — sprijateljila. Stara prijatelja sva, kajneda in spomin na preteklost nama nalaga dolžnost, da ostaneva vedno prijatelja. Odpustite mi torej prenagljene besede. Mislim, da mora biti mož prizanesljiv, če v gotovih trenotkih žena ni v stanu premisliti, kaj reče in kaj stori. Posebno v tre-notku, ko se pripravlja, da stisne k sebi srečo svojega življenja.« metnega notarja v sredi slovenskega naroda niti misliti ne moremo! Imenovali so se sredi Slovencev trdi Nemci, ker kakor že rečeno, polna skleda pripada po vodilnem načelu just. ministrstva samo Nemcem! To izstradan je, ki se polagoma potiska že tudi na Kransko je nam Slovencem najnevarnejše. Mi puščamo svoje otroke za drag denar študirati. Ko so enkrat izštudirani, in ko hočejo službo imeti, pa je med Slovenci ne dobe, ker sedijo povsod Nemci pri polni skledi. Naši otroci naj pa potem travo grizejo, ali pa kamne hrusta jo! Upam, da vam je jasna velika nevarnost, ki tiči v tem za slovensko ljudstvi/. In če bo vitez Hoehenburger dalj časa naš justični niinister.se bo ta nevarnost še podvojila, in na milost in nemilost smo mu izročeni! Ali zadnje čase je zadonela z najvišjega prestola mogočna beseda, s katero se je dosedanje postopanje justičnega ministrstva obsodilo, in iz katere ni drugega mogoče sklepati, nego to, da je sam cesar mnenja, da imamo Slovenci zajamčeno pravico, da dobivamo uradnike, ki so popolnoma zmožni slovenskega jezika. S to cesarsko besedo so naj ostrejše1 obsojena vsa imenovanja justičnega ministrstvu v zadnjih dvajsetih letih, vsled katerih so vsa boljša mesta med Slovenci na Štajerskem, Koroškem, in deloma tudi na Kranjskem zasedli Nemci, ki sovražijo slovenski jezik, če tudi ga ne ume jo! Kakor veste, je naša država že dolgo časa imela v svoji oblasti Bosno in Hercegovino. Gospodarji so bili ondi židovski Ogri in pa Nemci, tako da sti se ti dve turški provinciji z nemškim jezikom mužarsko vladali. Komandiraj pa je vse kak nemški general, ki bi si bil prej kot ne v sramoto štel, če bi bil vešč hrvaškega jezika! Sedaj je minister Aehrenthal v proslavo cesarjevemu jubileju Bosno in Hercegovino priklopi! naši državi. Prebivalci teh dveh kronovin dobe svojo ustavo, in gotovo tudi svojega cesarskega namestnika. Dosedaj je načeloval v Sarajevi general \Vinzor, trd Nemec, kar ga pa ni oviralo, da je vladal nad narodom, kojega jezik mu je bil na primer tako neznan, kakor je nam neznan kitajski jezik. General — in tukaj lojalno pri poznavam o, da ga je srečala velika in dobra pamet je sprevidel, da ne more več stati na čelu Bosni in Hercegovini, če ne govori jezika, ki ga govori ondotni narod. Priznal je, da mora deželni predsednik absolutno in na vsak način govoriti jezik tiste dežele, kjer sedi na stolu cesarskega namestnika. Pri tem zdravem spoznanju je mož prostovoljno odstopil in naš vladar mu je pisal lastnoročno pismo, v katerem se izreka, da jc vzrok, na katerega se je general pri svojem odstop*! skliceval, do cela utemeljen. General Winzor je bil pohvaljen, in vladar ga je še celo v baronski stan povzdignil! Vsled tega imamo slo v esno izjavo najvišje (»sebe v državi pred sabo, s katero se je enkrat za vselej jasno izreklo načelo, da mora uradnik u meti jezik tistega naroda, v katerega sredi službuje. Za to lojalno in odkritosrčno visoko besedo smo svojemu csarju zelo hvaležni, in njegovo pismo na generala Winzorja se .jc z zlatimi črkami vpisalo v naša srca! To cesarjevo pismo bi se moralo nabiti na vsako občinsko desko, da bi naše ljudstvo napolnila zavest: cesar je / nami, čemu naj bi se torej tresli pred njegovimi ministri! To cesarjevo pismo nam bo vkrotilo tudi viteza Hochenburgerja. če bo poskušal med Slovence pošiljati nemške fan-taline! In višjemu deželnemu sodišču v Gradcu svetujemo, da ga dene v zlat okvir, tako, da bodo imeli ved no pred očmi, da sam cesar zahteva, da imej narod slovenski slovenske uradnike! Eden pa je, kateremu je najvišje cesarsko pismo tako neljubo, kakor nam je neljuba muha, katera nam je padla v okusno juho. Ta ne-zadovoljnež je naš deželni predsednik Božidar baron Schvvarz! (V je čita] to pismo,moral je videti v njem svoj consiliuin abeundi. S tem pisni« mi je obenem obsojena vsa dosedanja administracija barona Schwarza v naši deželi. Ce mož sedaj ne bo odstopil, mora imeti res slonovo kožo! Dr. Ivan Tavčar je na to še obširno govoril o novi organizaciji slovenske napredne stranke. Poslušalci so mu pogostoma burno pritrjevali. Izvolil se je pripravljalni odsek, ki je takoj vzel v roko zasnovitev naprednega političnega društva za Krški sodni okraj. izrekla se je želja, da bodi prihodnji shod na Raki. »Tako daleč še nisem,« je nehote vzkliknil I^eon. »Težave je premagati, jako neprijetne težave.« V svoji nekoliko brutalni v«»jaški odkritosrčnosti ni Leon znal nobene stvari prikrivati in je tudi grofici Lici brez ovinkov povedal, da si neče bolnega Francka za vse življenje natovoriti, da neče imeti v svoji hiši bolnišnice in da. hoče svojo ženo imeti zase, ne pa da bi bila strežnica svojega neozdravljivega brata. Grofica Lici je vse to prav dobro vedela, saj ni Leon ničesar prikrival svoji sestri. Tudi je že vse zadnje dni obdelovala grofico Lichten-bergovo, naj brata posebno opozarja, kako breme in kaka nesreča bi bil zanj Franek, če bi ga vzel sabo in kako lahko bi bilo mogoče, da bi stari Knific ne prenesel svoje zapušče-nosti ter šel v pokoj in se pridružil svoji hčeri in svojemu sinu. Grofica Lichtenbergova je z vnemo izpolnjevala nasvete svoje prijateljice; izpolnjevala jih je toliko raje, ker je Heleno sovražila in bi bila za vsako ceno rada preprečila Leonovo poroko ž njo. Toda zdaj, ko je Leon pojasnjeval težave, ki jih ima s Heleno zaradi bolnega Franeka, ga je poskušala z največjo pozornostjo in ,z vidnim čeprav nepristnim sočutjem. S spretnimi opombami je utrjevala v Leonu sklep, da si ne mora obesiti nobenega člana Helenine rodovine in da sploh ne mora imeti stika s to rodo-vino in končno je vzkliknila: »Ah Leon saj to vendar ni mogoče, da bi se zaradi tega bolnega, dečka vam odpovedala. Ne, ne to ni mogoče. Ce vas Helena resnično ljubi, bo rada prepustila očetu skrb za dečka in bo sledila vam. Kdor resnično ljubi, žrtvuje svoji ljubezni vse.« Pogledala mu je pri teh besedah v oči, tako mehko in ljubo, kakor bi mu hotela reči, da je ona pač pripravlja žrtvovati svoji ljubezni, moža in otroka, ime in čast in potem kakor bi bila v silni zadregi, da se je izdala, pobegnila v hišo brez slovesa. Zmajujoč z glavo je gledal Leon za njo. »Da ne more pozabiti najine nekdanje ljubezni,« je rekel samo pri sebi, a nevoljen ni bil. »Dober in resničen prijatelj ji hočem ostati.« Šel je po svojih potih, a nehote je vedno razmišljeval o zadnjih besedah grofice Lici. »Kdor resnično ljubi, žrtvuje svoji ljubezni vse.« To se mu je zdelo tako naravno, tako resnično in ob sebi razumljivo, da nikakor ni mogel pojmiti Heleninega obnašanja. Na to, da bi se vdal želji Helenini niti enkrat ni mislil. Prepričan je bil, da bi bila zanj prava nesreča, če bi Helene popolnoma ne ločil od njene rodovine. (Dalje prihodnjič.) Poslanska zbornica. Dunaj, 15. marca. V današnji seji, ki se je pričela šele ob 81 popoldne, se je nadaljevala debata o re-krutni predlogi. Prvi je govoril nemški nacionalec Jesser, ki je v svojem govoru kritiziral narodne težnje nenemških narodov glede pol-kovnega in armadnega jezika ter napadal skupnega vojnega ministra Sehonaicha, eeš, da je on tisti zli duh. ki deluje na to, da se ugodi madžarskim zahtevam glede armadnega. jezika. Nemški socialni demo krat Seitz je izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti rek rut ni predlogi tako iz načelnega nasprot-stva proti obstoječemu vojaškemu sistemu, kakor tudi, ker smatra Bie-nerthovo vlado kot eminentno nevarnost za parlament in za vso državo. Takšni vladi, kakor je Bienerthova ne bodo socialni demokrat je dovolili ne enega moža in ne enega groša. Krščanski soeialee Schachinger je zavračal zahteve Madžarov, da se uvede v ogrske polke madžarščina kot poveljevalni jezik, ter izjavil, da bo njegova stranka kol en mož glasovala za rekrutno predlogo. Češki socialni demokrat Svečenv je ostro napadal vlado ter ji očital, da krši obstoječe zakone. Izjavil je, da bodo češki socialni demokrat je glasovali proti rekrutnemu kontingentu. Inte-resanten je bil govor grofa Stern-berga. Odkar je skleni) spravo z vojaško oblastjo, je postal iz rjovečega leva krotko jagnje. Preje je pri vsaki priliki vehementno napadal vladajoči vojaški sistem, v današnjem svojem govoru pa je z največjo vnemo zagovarjal rekrutno predlogo ter iraglašal, da morajo v sedanjem položaju vse stranke brezpogojno voti-rati rekrutni kontingent. Ukrajinski poslanec dr. Trvlovskij je rekel meti drugim: Rusija koncentrira sedaj svojo armado na gališki meji in zopet bodo Malorusi tisti, ki jih bodo kot prve poslali v krvavi boj. Toda -Malorusi ne bodo tako neumni kakor L 1878., da bi se borili za Avstrijo. Neki podčastnik mu je pripovedoval, da so Avstrijci pri bosanski okupaciji ujete Bosance prebadali s svojimi bajoneti, ne da bi skrajšali njihovo trpljenje, marveč šele, ko so svoje bajonete razžareli v ognju. Na to so prebadali telesa brezmočnih ujetnikov ter še vrteli svoje bajonete v strašnih ranah. Domobranski minister Oeorgi, ki je doslej mirno poslušal poslancev govor, je pri teh besedah razjarjeno skočil po kunci, udaril s pestjo na pult ter zaklical: »Kaj takšnega ne morem trpeti! To je laž! Tega ne morem poslušati. Armade ne dani žaliti!« Ko je Trvlovskij končal svoj govor, se je oglasil za besedo domobranski minister Georgi. Minister je zavračal predgo-vomikove napad.«1 na orožništvo in armado ter rekel: Dogodek z bajoneti je pri naših avstrijskih vojakih kratkomaln izključen. Takšno barbarstvo je docela nemogoče. Obžalovati je treba, da napadajo vojaštvo baš Malorusi. zakaj ravno maloruski vojak se odlikuje s posebno vdanostjo in zvestobo. (V bi sedaj izbruhnila vojna, bi maloruski polki zopet vzgledno storili svojo dolžnost ne glede na to, kar govore v zbornici o njih lastni njihovi poslanci. Dr. Šu-steršič proti Trylovskemu:»To jc nečuveno, da tako govorite! Mesen poslanec ne spravlja takih stvari tu na dan! Razžalili ste tudi naše vojake! Dr. Trvlovskij se je hotel zakaditi v Šusteršiča in prišlo bi bilo do pravcatega pretepa med njima, ako bi jih ne bil razločil poslanec Proohazka. Med splošnim nemirom je jel govoriti krščanski soeialee Lang. ki je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za rekrutni kontingent. Na to se je seja prekinila. Prihodnja seja bo jutri ob 10. dopoldne. Srbska nota. Dunaj, 15. marca. Srbski poslanik dr. Simič jc danes ob 6. zvečer vročil ministru zunanjih ded baronu Aehrenthalu noto svoje vlade. Minister je noto sprejel ter pripomnil, da jo bo študiral. Dunaj. 155. marca. V vladnih krogih so s srbsko noto skrajno nezadovoljni, češ, da je iz nje razvidno, da Srbija absolutno neče mirne poravnave nastalega spora. Nadaljna ]x>gajanja na temelju najdalekosež-nijili tarifnih koncesij so seveda v sedanjih okolnostih izključena. Dunaj, 15, marca. Avstrijski diplomatje, ki imajo tehtno besedo v sedanji krizi, izjavljajo, da jc srbska nota docela nezadovoljiva. Pred vsem dolže rusko, angleško in francosko časopisje, da neti upornost srbske vlade proti Avstro - Ogrski. Vkljub temu, da je srbski odgovor nepovoljen .vendar bo Avstro - Ogrska še enkrat dala srbskim državnikom priliko, da spremene svojo politiko. Glavna zahteva avstro - ogrske Vlade je. da se Srbija precizno izjavi, da hoče prenehati z nadaljnim oboroževanjem. Vojna sicer ni neizogibna, vendar pa \ erojetnost za vojno narašča od dne do dne. Vesti o mobi- lizaciji za sedaj še ne odgovarjajo resnici. Sedaj je na delu še diplomacija, ta ima še sedaj vse niti v rokah in vojskovodje še niso dobili besede. Toda ni daleč čas, ko bo diplomacija morala vse akcije poveriti generalom. Vojna je neizogibna? Budi m p e š t a , 15. marca. V |M)litičnih krogih smatrajo položaj kot veleresen. Na borzi se je širila vest, da je poslanik Forgach v Bel-gradu dobil ukaz, še danes zahtevati točen odgovor od srbske vlade. Ako bi ta odgovor zopet ne bil zadovoljiv, bi imel poslanik takoj zapustiti Belgrad. Ko se je izvedelo za vsebino srbske note, so kurzi na borzi ra-pidno padli. Splošno se smatra vojna kot neizogibna. B e r o 1 i n , 15. marca. Položaj presojajo v tukajšnjih vladnih krogih za v elekritičen. Kot najjasnejši dokaz za kritičnost situvacije je smatrati dejstvo, da je cesar Viljem odgodi 1 svoje potovanje na otok Krf. Pari z , 15. marca. »Petit Pa risienc, ki je v najtesnejši zvezi s iraneosko vlado, je mnenja, da je vojna neizogibna, ker hoče baron Aehrenthal vojno že zaradi tega, da upraviči obsežno avstrijsko oboroževanje. Razen tega pa misli z vojno za desetletja onemogočiti vsako na-daljno srbsko propagando. Ruske obljube* Z a g r e b , 15. marca. Iz Bel-grada javljajo: Vlada je obvestila vodje vseh strank, da ji je Rusija dala obvezno obljubo, da dobita Srbija in Orna gora teritorialne kompenzacije v novopazarskem sandžaku. Evropska konferenca bo to vprašanje rešila ugodno za Srbijo in Crno goro. Anglija, Francija in Italija so obljubile, da bodo z vso odločnostjo podpirale na konferenci srbske zahteve. iz Črne gore. C et in je, 15. marca. Armada je na potu na hercegovinsko mejo. Vse prebivalstvo je oboroženo. Vsak dan dohajajo v Bar ruski in angleški parniki, ki vozijo vojni material in streljivo. Splošno vlada prepričanje, da izbruhne vojna v najkrajšem času. C e t i n j e . 15. marca. Včeraj je imel vojni svet sejo pod predsedstvom kneza Nikole samega. Knez je izjavil, da je armada popolnoma pripravljena na vojno, ter obenem naznanil, da bo pomilosti! v ugodnem trenutku vse politične zločince. Srbsko-bolgarska zveza? Belgrad. 15. marca. Iz Sofija je došlo poročilo, da je kralj Ferdinand izjavil,da se hoče sporazumeti s Srbijo in ž njo skleniti politično in trgovinsko zvezo. Tozadevna pogajanja se imajo pričeti v najkrajšem času. Bolgarsko-lurški sporazum. Sofija, 15. marca. Vlada je dobila iz Petrograda obvestilo, da se je doseglo s turškim ministrom zunanjih del Rifaat pašo popolno sporazum ljenje glede spora z Bolgarsko in sicer na tem-le temelju: »Turčija sprejme 125 milijonov kot odškodnino s strani Bolgarske; 2. od te svote dobi primerno odškodnino orientska železnica za rumelijsko progo in 3. Rusija bo črtala toliko anuitet turške vojne odškodnine, ki so potrebne, da se kapitalizirano po -V v dobi svota 125 milijonov kron. Glas s Roroškesa. (Dopis iz Kotmare vasi.) Stojimo v znamenju deželnozbor-sfeih volitev, ki se bodo vršile dne 24 marca za splošni volilni razred iu dne 29. marca za kmečke volilne okraje. Kakšen bo izid teh volitev, je težko reči, pa saj koroški Slovenci nimamo ničesar več izgubiti in če bi vsaj to ohranili, kar sedaj imamo, bi bili za silo zadovoljni. „Sudmarka" in „Sobulverein" sta na delu iu delata z ljuto silo na naše uničenje in na naš propad. Nesrečna, za nas pogubna razdelitev volilnih okrajev, jima daje nov pogum za njiju uničujoče delovanje pri nas. Vs9 stoji v boju, v srditem boju zoper nas, tudi vse oblasti, od zadnjega nemČurskega župana v najbolj oddaljeni hribovski občini, ki lomi in piše tako nemščino, da si moraš ušesa tiščati, če jo slišiš, pa do okrajnega glavarja, od prvih javnih funkcionarjev, pa do zadnje najgojusnejše nem škutarske barabe, ki prepojena gratis-jeruža igra pri nas ob Času volitev veliko vlogo. Seno, slama, oljnate tropine, otrobi, tu išči c a in sploh vse potrebščine, ki jih lete s dobivamo po ujmah prizadeti kmetje na Koroškem in ki smo jih tako krvavo potrebni, se izkoriščajo za volilno agitacijo. Kdor je v ne tej si nemčur, ali ima pod seboj več delavcev, ali dt-je vožnje več sosedom in drugim volil oo m, ta dobi veliko veČ, kakor drugi, ki ne more nemškonaoijoaalni stranki veliko pomagati. Lahko si je torej misliti, kaj dobi šele ponižni slovenski kmet, ki se komaj upa oholega in mogočnega župana — ki je večinoma velik da ševni revež — kaj prositi. Vesel moraš biti, če ti ponudijo vsaj nekaj kil sena ali slame, kaj šele kake turščice ali kaj redilnejšega za tvojo letos stradajočo živino, če tak vzorni župan kar večjega dela krmil sam ne po-baŠe, po formuli, da je srajoa bližja životu kakor suknja, ali po nemško: selber essen maoht fett. Pravičen srd te obide, če imaš le nekoliko vpogleda v to ^kunštno" razdeljevanje krmil. Vse je le „Wahlen" — „Wahlmais", vse, do gratis nsi.fid" pred in po volitvah. Našim poživinjenim hajlovcem se pri volitvah kar javno na oesti toči pivo; Časih se je to godilo še očit nejše, kakor zdaj. Naš „ata" ga kar v žehtarjih vozijo v njih grand gostilno in znosijo ga toliko na mizo, da je groza, kar potem počenjajo upijanjeni ljudje. Komandirajo iu va d.jo jih naš „ata" tedaj „Mandl steh" auf", da je potem v času volitev treba le potegniti in vse gre dobro, tem lažje, Če se razglasi, da bo „gratis-surFa" združen z „gratisajmohtom" ali „gratisgolažem". Samo to jih jezi, da veliki sneg ni prišel 21 dni pozneje, da imamo Slovenci vzrok ostati dima za pečjo. Gorje ti pa Slovenec, ki s svojim okrajnim glavarjem, ki je tako mogočen gospod celo čez tvojo osebno prostost, ne občuješ v njegovi zveličavni „anitssprache" in se slepo ne pokoriš njegovim salomonskomodrim ukazom, ki so seveda velikanske važ nosti v dokumentiranju pravice, ki se nam deli od naših javnih organov, posebuo za Časa kakih votitev. Vzlio silnemu piitisku naših nasprotnikov, vzlio kruti pristranosti javnih organov iu vzlio vsi korupciji, s katero delujejo zoper nas, imamo vendar upanje, da si priborimo vsaj še dva nova deželnozborska mandata. Če še združimo vsaj nekaj več glasov na naše „ZalJkendidate", smo že veliko pridobili in ni bila borba in niso bile naše žrtve za obupni boj za narodni obstanek popolnoma zastonj. „BeleijđajnlšM" proces v Zagrebu. Zagreb, 15. marca. Veleizdaja je Že „dokazana" in kdor ne veruje v krivdo obtožencev, zgreši zločin javnega miru po § 65. k*z. zak. „Pokret" je;bil v soboto konfisciran za to, ker je — kakor vedno do sedaj — besedam: veleizdaja, ve-leizdajalci itd. pridejal vedno uŠesoa („veleizdaja", „veleizdajaloi" itd)! Drž. pravdnik Aoeurti je prečrtal z rdečim svinčnikom vsa ušesoa v celem listu in je s tem obvestil uredništvo „Pokreta" z dopisom, v katerem trdi, da je s stavljenjem ušeso storjen — zločin motenja javnega miru § 65 kaz. zakona! Ta konfiskacija dosti jasno razsvetljuje razmere, ki danes vladajo na Hrvatskem, posebno pa „veleiz-dajniški" stavljam to besedo še vedno pod ušesca, ker upam, da Ljubljana nima takega Acourtija kot Zagreb) proces, ki ga zagrebški državni pravdnik jemlje Še vedno resno, čeravno sama obravnava dokazuje ad ocules, da so obtoženi Srbi vse prej kot „veleizdajnik!" in sovražniki Hrvatov. To se jasno vidi tudi iz današnjega zasliševanja tretjega obtoženca učitelja Jooe OreŠćanina. Zasliševanju prisostvujejo tudi prvi obtoženec Adam Piibičevie, ki je bil v soboto bolan. Pred seboj imamo torej tri obtožence: že zaslišana brata Pribičeviča in J Orešča-nina, ki je zasliševau. Nadaljuje se čitanje korespondence obtoženca J. Orešćanina Predsednik pozove Adama Pribičeviča naj še enkrat razloži svoje pismo Orešćaninu, kar ta tudi stori. Obtoženec J. Oreščauin razlaga pismo v enakem smislu in pravi, da je obljubil pisati v „Srbsko Kolo" v smislu njunih (njegovih in Adamovih) skupnih idealov (kulturno in gospodarsko delo) ah' svoje obljube ni izvršil. Adam ga v tem pismu opozarja na dano obljubo. Dalje izjavlja obtoženec, da je prosil Adama Pribičeviča, naj bi se on obrnil na svoga brata Milana (nadporočnika v srbski vojski) in prosil od njega informacije o učiteljski službi v Srbiji, ker je nameraval kom p e tirati za učiteljsko službo, ker se je v vasici, kamor ga je Rauchova vlada prestavila za kazen ker je glasoval za kandidata koalicije, n Čutil slabeje kot v ječiu čitaj o se razglednice, ki jih je obtoženec dobival iz Srbije in na katerih je več podpisov srbskih učiteljev in učiteljic. Obtoženec pravi, dajete razglednice dobil od stanovskih tovarišev, s katerimi sa je spoznal na učiteljskem kongresu v Zagrebu. Ta kongres je imel aeio dobre posledioe. Kot dokaz za to citira obtoženec neki Članek is čitanke za ljudske šole v Srbiji is 1. 1907., v katerem se označuje Hrvatska kot posebna kraljevina čita se pismo neke učiteljice v Srbiji, ki piše o kulturnem edin-s tvu Predsednik vpraša obtoženca, kako si on razlaga izraz „neosvobojeni srbski Hrvatje4*, ki se nahaja v tem pismu. Obtoženec: „To sem že rekel; to s i oni, ki ne uživajo nikakršne politične svobode. Zato smo mi hoteli zedioiti vsa kulturna sredstva, ker samo s pomočjo kulture se moremo osvoboditi". Predsednik: „Kaj razumete pod besedo „mi" ?" Obtoženec: „Hrvate in Srbe". Drž pravdnik: „Jaz mislim, da se pod „neosvobojene dežele" ima razumeti, da Hrvatska še ni združena s Srbijo". Obtoženec: „N kakor! Jaz razumem ta izraz, katerega jaz v os ta lem nikdar vporabljal nisem, tako kakor sem to rekel." Čita se pismo nekega učitelja, ki pravi, da se je že popolnoma odvadil dela v šoli. Predsednik: „To se mora tako razumeti, da je ta učitelj popolnoma zapustil Šolo inse pečal sam o s politiko*. Obtoženec: „Ali ne! On je dobil vendar daljši dopust rani boleinil- Začne se razgovor o osnivanju posebnega srbskega učiteljskega društva na Hrvatskem. Obtož. podrobno razlaga zadevo iu uspešno dokazuje, da to ni bil akt sovražaosti proti Hrvatom. Votant Čuvaj: „Aii zakaj so osnivali svoje posebno društvo, ako so Hrvati in Srbi en narod?" Obtoženeo: „Dobro je, da smo prišli na to. Ko bi narodno edinst7o bilo že v popolnem obsegu izvedeno, bi jaz vedno hodil pod hrvatsko zastavo. Sedaj tega nočem storiti samo radi tfga, da me ne bi kdo smatral za kukavico" Drž. pravdnik: „Vi trdite, da so se Srbi 1. 1848. borili pod srbsko zastavo in to ni res " Valerijan Pribičević (kije tudi prisoten): „Tuđi vOlFOda Sa-plJlksOi stari oče soproge drž. pravdnika Acourtija. |e nar-iširal pod srbsko zastavo." (Splošna veselost) Z belgrajskim „Slov. Jugom" obtoženec ni imel nobenih zvez Njemu je znano da, je bila svrha lista ia kluba „Slov. Jug" kulturno zbližanje Jugoslovanov in on ne veruje, da bi klub zasledoval še kake druge cilje. Ko začne preds. izpraša vati obtoženca o srbski samostalni stranki, izjavi ta odločno: „Srbsko prebivalstvo na Hrvatskem se je ravno vsled delovanja srbske samoet. stranke začelo zavedati, da so njegovi interesi identični z interesi brv. naroda. Srbska samost. stranka je šla v svojem po-žrtvovanju tako daleč, da je svoj na-iodni program popolnoma suspendirala za toliko časa, dokler se ne iz-vojuje ustavnost in sloboda na Hrvatskem. Na vr to pridejo manjše obdclži-tve, ki jih obtoženec zelo uspešno pobija, kar drž. pravdnika tako raz jezi, da izgubi vsak takt in začne žaliti branitelje obtožencev. Dr. Hinković hoče proti temu pr« testirati, aii predsednik mu ne da govoriti, nego pokliče Četrtega obtoženca (sedaj gre stvar dosti hitro,) trgovca in go-stilaiČarja Vaso LukaČa, ki pravi da je pristaš srbske samost. stranke, ali ni bil v nikaki zvezi s strankinimi organizacijami v drugih okrajih kakor mu ni znano o kakih tajnih sestankih. V njegovi gostilni so se pač zbirali pristaši stranke, ali to ni bilo tajno iu se je pravzaprav vedno več pilo kot pa govorilo. (Veselost.) Predsednik reče, naj se Čita neki članek iz „Privrednika" od 19. novembra 1908. Branitelj dr. Hinković: nJe bil Članek zaplenjen?** Drž. pravdnik: „N e, ni bil zaplenjen." (Ako je bil Članek „ve-leizdajalski," bi ga Aoeurti pač moral konfiscirati 1) Dr. Hinković: „Kako je prišla ta št. „Privrednika" med akte?" Predsednik: „Ona seje našla povodom hišne preiskave pri ob to žencu." (Treba zapomniti!) Dr. Hinković: „Obtoženeo je bil že 11. novembra zaprt; ta št. „Privrednika11 je torej izšla, ko Je obtoženec že sedel v zaporu ... 11 Predsednik ne da o tem govoriti ...11 Drž. pravdnik: „Jaz bom to že objasnil." Dr. Hinković: „Za božjo voljo, stvar je vendar več kot jasna." Predsednik: ne da dr. Hln-kovicu dalje govoriti o tem ... 11 Predsednik (proti obtožencem): „Vi ste bili vsi Člani „Slov. Juga," ki je hotel te dežele odtrgati od av-stro-ogrske monarhije." Dr. Hinković: „Kje stoji to?" Predsednik: „Tega sicer ni v „Finalu", ali zato s« nahaja zapisniku o zasliševanju Gjorgja Kantici". Dr. Hinković: Eonstatiram, da se to ne neb tla niti v tem zapisniku . r Tabieau! £co, tako se vodi „veleizdajnižki" proces v Zagrebu! —nt. Zue3o slovenskih pevskih društev. V nedeljo dopoldne je imela Zveza slovenskih pevskih društev svojo redno skupščino v dvorani Glasbene Matice. Zastopano je bilo 19 pevskih društev in sioer: Šmar-sko pevsko društvo „Zvon", zastopnik g Albin Laj ovi o, pevski zbor „Delavskega bral-nega društva" v Idriji, gosp. Zorko Prelovec, pevsko društvo „Postojna" v Postojni, g. Albin Stritar, Dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu, gosp. Drago Be seljak, Pevsko in glasbeno dru&tvo v Gorio i, g. A r t u r Jakše, Žirovnikcv zbor v Št. Vidu, g dr. Janko Žirov-nik, Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru, g. Bračko, Slovensko pevsko društvo .Slovan" v Liubljani, g. Čelik, pevski zbor »Glasbene Matice", g. prof. S tri to f, glasbeno društvo „Ljubljana", g. Rado Št ur m, delavske pevsko društva „Slave c" v Ljubljani, g Valentin Kopitar, „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, g. Jan. Zorko, „Merkur" v Ljubljani, gosp. I g n. Novak, pevski zbor „Narodne Čitalnice" v Kranju, g. V Rai, rMoravško pevsko društvo" v Moravčah, gosp. Toman, pevsko društvo „Slava" pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji pri Trstu. gosp. Miklavec, pevsko društvo »Velesila" v Skednju pri Trstu, flrosp. Miklavec kot pooblaščenec, „Kdi-nost" v Žalcu, pooblaščeneo Z?e-zni tajnik Dragotiu Se beni k. Vseh skupaj je bilo navzočih ikap-ščinarjev 34. Predsednic Z ?eze dr. Vladimir Ravnih ar pozdravi skupščino z iskrenim pevskim pozdravuai, je otvori in konstatira sklepčnost. Za zapisnikarja imenuje tajnika g. Sebe-ni k a, za overovatelja zap snika pa gg. Kopitarja in dr. Žir omika. V svojem nagovoru pripominja, da je Z veta nameravala »klicati skupščino že na dan 2 ali 3 svečana, ko je „Glazbena Matica" priredila Perosfjev kunoert, a poudarjalo se je, da je delavnik posebno za 2U nanje delegate neprimeren dan, vsled česar se je potem skupščina preaesla na danes Spominja se nadalje umrlih članov. SkupŠJinarji vstanejo v znak sožalja. Omenja pred vsemi oba brata skladate-ja dr. Benjamina in Gustava Ipavca, ki sta bogato obdarila slo vensko glasbeno literaturo V St. Jurju ob južni železnici se je ža *e-stavil odbor, kateremu je naloga, nabirati prispevke za spomenik obema glasbenikoma. Zveza pa ju namerava počastiti z izdajo njunih Še ne objavljenih zborov. Spominja se nadalje narodnih žrtev Lundra in Adamiča, katerih prvi je bil sam peveo, drugi pa član znane narodae rodbine, ki je dala Slovencem uglednega glasbenika. Slava jima! Nadalje zavračaj očitanja, Češ, da je v Zvez* premalo inioijativ-nega delovanja. To očitanje je krivično. Delovanje ni toliko vidno, ker ga je prevzela veliko „Glasbena Ma tica". na katere t»rhiv se prav pridno obračajo v Zvezi stoječa društva. Glede skupnega g;a i a poudarja da ga Zveza iz gmotnih cz rov ne more vzdrževati, pač pa velja ket poleti cijelno glasilo Zveze „Hrvatski pjevački vjestniku, katerega naj se diu štva oklenejo. Zveza je priredila tečaj za pevovodje, a oglasili so se ve Činoma pevovodje, ki takega tečaja ne potrebujejo, Končno javlja, da čaka Zvezo še letos velika naloga, ko ob pribki '25 letnice „S avcau prtspo v Ljubljano Češka peva-a društva, katerim naj Zveza že sedaj pismeDO vpošlje svoj pozdrav. Predsednikovo poročilo se odobri. (Konee prihodnjič.) Dnevne vesti, V Ljubljani, 16. marca. — Trgovska in obrtniška zbor nlca V Izubijani naznanja, da se je o. kr. trgovinsko ministrstvo obrnilo do nje z vabilom, da deluje na to, da tvrdke o priiikah, ko se pismeno obračajo do c iu kr. konzulatov z vprašanji o trgovskih zadevah v po kritje za odgovor potrebne poštnine ne bodo več uporabljale tuzemskik znamk, marveč po poštnem kongresu v Rimu uvedene mednarodne kupone j za odgovor (Coupon reponse). Trgov-| ska in obrtniška zbornioa opozarja ! torej, da naj se v bodoče v gori na • vedene svrhe uporabljajo navedeni • kuponi, ki jih prodajajo vsi o. kr. ni uradi po 28 vin. komad in ki dopustni večinoma v vseh evrop-j in v mnogih državah iaven Ev-e. Omenjeni kuponi pa se lahko rabljajo tudi za plačilo manjših eskov (vračila stroškov, konzularne jgtojbine i. e) c. in kr. konzulatom, i tej priliki se opozarjajo interesenti # ca to, da se mora dopise na o. in konzulate popolno fršokirati, da jim ne provzroČa stroškov, za ka-e nimajo pokritja. — „Vseu^lliški odsek dunaf-efS dijaštva11 naznanja, da izda kratkem brošuro „Slovenska visoka ]a v Ljubljani". Brošura prinese folno jasnost v slovenskem vseuči-irin vprašan u in zato že sedaj oearjamo nanjo. Naj bi ne bilo no-Qfga zavednega Slovenca, ki si ne naroČil vsaj enega iztisa, zlasti Še, B je cena naravnost malenkostna, em pa pošljejo dotični predmeti eželnemu muzeju v Ljubljani, kjer aj pričajo še poznim rodovom, kako 0 kranjski klerikalci še v 20 sto-atja ume vali ustavno živjenje Na rogi strani pa bo uboga Kranjska ležeia dobila povrnjene stvoške za svoje komisije v Idrijo, ki že itak rispeva vsako leto 40.000 K deželne oklade in je zato deležna posebne ilosti deželnega odbora. — Občine Trbovlje - Dol - Sv. rivtef, pozor! Kakor čujemo, se nl\ te dni v Hrastniku že drugič obravnavanje vprašanja, ali naj po-tone h ras miška šulferajnska šola avna ali ostane last šulfarajna. Nujno opozarjamo občinske zastopnike orne-je: h občin, naj store vse korake, da se odbija ta napad na nas narod a na žepe davkoplačevalcev, kajti sicer pade V3a krivda na nje in v rvi vrsti na gospode županel Mi oSemo te šole, bodi vaše ges to in •9ga se držite ne glede na prijateljevo tega ali onega gospoda in ne spa*5ajte se v nikake kompromise, %t\ skušnja nas uči, da so nam ti pogubni! Pazite, dana b o p r e - OZDO ! — Sbod glede IJublJansko- 'jlrijske železnice pri Sv. Luciji Zapan Hribar je nam odstopil overovljeni prepis povabila, katera je de-Talni odbor goriški dne 25 pr. m. raz poslal zaradi shoda pri Sv. Luoiji, 1 Sebeljah, na Šentviški gori, v Cerknem in na Ponikvah. Prepričali smo s*} da takozvani „kranjski konsorcij", *teri je zastopal na imenovanem shoda dekan Ar k o iz Idrije, na ta a&od ni bil povabljen, da je torej kkan Arko, izvedši za shod, prištulil 3« sam od sebe. To se nam je zdelo pttrtbno glede na priobčeno pismo, *&tero je župan Hribal poslal deželnemu odboru goriškemu, lojalno kon-stfetovati. Ravnanje dekana Arko ta P& »pričuje, kako vsiljivi so naši kle-rikaiei. — Povsod! zapostavlJan|e slo- HOŠČine I Pred kratkim so delali v 7°riti pn* finančni oblasti skušnje *jBančni stražniki, da se jih nastavi jtefinitivno ter morejo avanzirati. ?*u5nje so določene sioer v nemškem ^2kn, ali laškemu finančnemu straž-J** je dovoljeno odgovarjati po i&3ko, ako ne zna dosti slovenščine, ^"Venskemu pa ni dovoljena raba *°venŠČine, marveč mora odgovarjati krnsko; Če ne zna zadosti nemško, j? aetposoben «a službo v očeh JQančne oblasti. Pripetilo se je tako, p je slovenski stražnik bil zavrnjen, **** pa je prestal skušnjo, ker je snal *°*oriti po laško. To je pač skrajno I škandalozno postopanje, na katero opozarjamo poslanoe. — 20 september prod ameriškim sodiščem Med Slovani v državi Wisoonsin vlada veliko razburjenje zaradi dogodkov v Ljubljani 20 sept. Pa tudi širša ameriška javnost se je začela zanimati za stvar, posebno odkar se pobirajo prispevki za spomenik Adamiča in Lundra. Povodom tega pobiranja je v Kenoshi nastal neki prepir, Čigar posledica je tožba. Pri obravnavi se bo razpravljalo o vseh dogodkih v Ljubljani, ki so v zvezi z 20 septembrom in sploh o načinu vladanja v Avstriji iu o postopanju oblastev proti Slovencem v njihovi lastni domovini. Poskrbelo se bo, da bo ameriško in angleško časopisje na podlagi te obravnave osvetlilo avstrij-razmere. — Import nemških uradnikov. Za poštnega kontrolorja na Zidanem mostu je imenovan ofioial Ferdinand S en gel v Kruau. Sedaj že torej importirajo nemške uradnike na Slovensko iz Šlezije. Naši ljudje pa morajo s trebuhom za kruhom v tujino. — Za avsknlta ta je imenovan pravni praktikant Bogomir Jaklitsoh pri okrajnem sodišču v Celju — Iz šolske službe. Naučno ministrstvo ie imenovalo učiteljico nemške dekliške šole v Ljubljani gdč. G. Cidrih in učiteljico v Šmar tiuu pri Kranju, začasno suplentinjo na dekliški vadnioi v Ljubljani, gdč. M. dkaberne za učiteljico ljubljanske ženske vadnice. — Za provi-zoiično učiteljico in voditeljico Šole Bukovčoi je imenovana gdč. I Mrhar. Namesto oboldle gospe I Jaklič je imenovana na dobrepoljski ljudski šoli gdč. A. Martino. Glas iz Občinstva. Piše se nam: Pred nekaj tedni sem Čital v „Slov. Narodu", da si je posestnik hiše v Nunskih ulicah še. 19 dovolil napra viti samonemško hišno tablico Nonnen gtfsse 19 Že pred leti je bilo v Pragi dognano, da posamezni hišni posest nik nima pravice nabijati v javno orijentacijo služečih tablio in da sme to storiti edinole občina. Naj torej mestni magistrat odpravi to tablico. Telo radno društvo „Sokol II11 priredi dne 4. aprila svoj drugi zabavni večer, na kar se slavno občinstvo za danes opozarja. Natančnejši spored sledi. „Društvo slov profesorjev" prosi še enkrat vse gg. člane, ki so na kakršenkoli način dobili poedine številke „Nast. Vjesnika" po dvoje, naj po en eksempiar blagovolijo vrniti upravi „Nast. V|." v Zagreb. Člani »Bolniškega in podpornega društva pomožnih uradni* kov*1 se s tem vjjndno poživljajo, da se rednega občnega zbora, ki se vrši jutri ob osmih zvečer v salonu hotela „Ilirija", kar moč polnošte-vilno udeleže. Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih. Letošnji redni občni zbor se vrjh* v Četrtek, dne 1. aprila, ob polu 6. zvečer v bibliotečni dvorani c. kr. deželne vlade. Dnevni red: 1) Nagovor predsednika. 2. Poročilo odbora, in sicer a) genaralnega tajnika, b) blagajnika. 3) Poročilo računskih preglednikov. 4) Volitev dveh računskih preglednikov. 5) Samostojni predlogi (glej § 15. pravil). Vprašanje- Ali daje mestna občina ljubljanska realčnemu slugi Simon čiču zato 590 K letne plače (glej proračune za leto 1909!). da voch Belarjevega psa na sprehod? Umrl je v Ljubljani g Andrej Podbregar, poduradnik c. kr. drž. železnice. N. v m. p.! Prememba posesti. Včeraj smo pod tem naslovom pomotoma poročali, da je g Ivan JelaČin prodal svojo tovarno cikorije neki češki*del-niški družbi v Kolinu za znesek 100.000 K. To poročilo moramo popraviti v toliko, da gosp. Jelačin za omenjeni znesek ni prodal svojega tovarniškega poslopja z vodno močjo in zemljišči vred, temveč samo tovarniško tvrdko in varstvene znamke svojih izdelkov. Včerajšnja burja, katera nas je nenadno obiskala, je dosegla od 7. do 8 ure hitrost 48 km in je do 9. ure veduo naraščala, tako da je dosegla največjo hitrost 70 km v uri ali 19 4 m v sekundi. Ta včerajšni pojav burje lahko imenujemu izredno močen, kajti od 1901 se beleži samo trikrat večja hitrost, in sicer 75 77km. Občinske volitve na Viču. Z Gline se nam piše: Dne 18 t. m. bodo pri nas občinske volitve. Kandidatna lista je bila pretekli teden po nasvetih od gotove strani jako previdno sestavljena v Rožni dolini. Župnik je v nedeljo na leci izjavil, da ne prevzame mandata za občinski svet. Gospodje so jako previdni. Prva leto kar imamo svojo faro si še ne upajo odkrito nastopiti s svojo barvo, ker vedo, da bi naleteli na odpor, to bi jim posebno sedaj škodovalo, ko toliko prosjačijo za milodare, sedaj za eno sedaj za drugo stvar, tako da imamo skoraj vsako nedeljo kakšno darovanje. Ko pa si bodo sčasoma potrebne stvari nabavili in si bodo svoje stališče dobro utrdili, takrat bodo že stopili sami v volilni boj. Za sedaj je metoda ta, nekaj naprednjakov naj le bode v odboru zaradi lepšega, da se cela stvar malo sakrije, omahljivih je že tako preoejšnje Število, če bode potreba, se jih malo v župnišče povabi pa je stvar rešena. Tretji del odbornikov pa je ie sedaj v klerikalnem taboru. Potem se lahko uresniči tista govorica, ki pravi, da bodo davkoplačevalci še velike vsote prispevali za novo farno oerkev, ako se ne bodo napredni možje pravočasno zdrami i in spregledali, kako občina jadra v klerikalni tabor. Samo pogle dati je treba, kako se ustanavljajo razna klerikalna društva kakor Izobraževalno društvo, Telovadni odseki, Posojilnica, Marijina družba itd. Iu napreduj aki? Vse počiva in miruje. Ali bi ne bilo na mestu, da bi se pri nas v naši občini ustanovilo politično ali gospodarsko društvo kakor jih imajo v Ljubljani za vsak okraj po-sebi, da bi prirejali različna poučna in gospodarska predavanja. Na ta način bi se napredno ljudstvo organiziralo da bi bili združeni in pripravljeni za naskok od strani zvitih klerikaloev. Za sedaj pa, napredni voliloi, predno greste na volišče, pre mislite koga boste volili in kakšne kandidate vam skriti patri ponuja*jo. Izpod Velike Bere pri Ribnici. Kakor se čuje, namerava deželni odbor z državno in deželno podporo napraviti velik vodovod od izvirka Bistrice pod Bončarjem pri Podklancu. Ta vodovod bi služil prebivalstvu so-draške, ribniške in doleujevaške doline in tudi delu kočevskega okraja. Lepa misel, Škoda, da pride nekoliko prepozno, ko obstoje v občinah Ribnica, Jurjevica in Sušje Že trije vodovodi, ki so mnogo stali. Kraji velike občine S .dražica imajo deloma že vodovode, deloma so blizo studencev, tako da bi jih vodovodi raz merno ne stali veliko. Najbolj potrebna vode je dolenjevaška občina in nekatera vasi ribniške občine, potem več vasi kočevskega okraja, katere bi vsled velike oddaljenosti vodovod najbolj podražile. Vprašanje je tedaj, ako bodo morae občine, katere že imajo vodovode in katere so manj prizadete, tudi prispevati in v koliki meri. Drugo vež no vprašanje je, kako naj se odškodujejo mlinarji in Žagarji, katerih je 25 ob potoku Bistrioa? Ti mlinarji in Žagarji že sedaj v poletnem Času trpe veliko pomanjkanje vode, mlini in žage stoje celo poletje in ob hudem mrazu tudi po zimi. Kaj bode še potem, ako se glavni potok Bistrioa večinoma porabi za vodovod? Trpelo bi tudi prebivalstvo, ki je vezano na mline. Vodni mlini bi bili uničeni. Mi nismo nasprotniki vodovodov, a predao se prične s tako velikanskim projektom, je treba prav resnega preudarka in uvaževanja vseh dejanskih razmer. Torej pozor! B Kamniški salonski orkester, pod vodstvom g Emila Adamiča, priredi 19. t. m., to je na praznik sv. Jožefa, v čast vsem, ki ta dan praznujejo svoj god, zabavni večer v dvorani društvenega doma Spored koncerta bo popolnoma nov ter zelo zanimiv. Med drugimi točkami sta tudi dve solo-točki za krilni rog, kijih bo igral g. Novotnv. Med posameznimi orkestalnimi točkami bo domači fotograf g. Aparnik pokazal nekaj zelo lepih m zabavnih kinematografskih točk. Ker bo spored tsdaj zelo različen in ker je ta dan za priredbo takega zabavnega večera kakor nalašč, upa salonski orkester obilne ude ležbe. V pokritje stroškov pa je na stavil kolikor mogočo majhno vstopnino, in sioer le 20 h. Začetek je ob 8. uri. Na Jutrišnji vinski semenj v Št. Petru ca Krasu opozarjamo vnovič gg gostilničarje in druge interesente. Semenj prične ob 10 dopoldne. Umrl je v Podčetrtku v starosti 51 let rodoljubni trgovec gosp. Anton Jug Blag mu spomin! Vransko- „Podružnica sv. Cirila in Metoda" je priredila v nedeljo, 14. t. m., popoldne in zvečer predavanje o potresu v južni Italiji. Obeh predavanj se je udeležilo nad 150 ljudi. Predaval je s pomočjo skiopti-kona učitelj g. Iv. Jakše. To je že Šesto predavanje v letošnjem Šolskem letu Poroka na smrtni postelji. Tereza Wittek iz Beljaka je poklicala vsled rapidnega hujšanja bolezni svojega ženina akordanta B. Pole iz Ronki. Ko je došel, so izjavili zdravniki, da bo v kratkem umrla, na kar je zahtevala ona poroko, katera seje tudi ob smrtni postelji izvršila. Nedeljski počitek so vpeljali v Gorici s preteklo nedeljo. Boj za nedeljski počitek je trajal dolgo časa. Nekaj trgovskih pomočnikov je bilo tako veselih, da so najeli godoe, s katerimi so šli okoli po celem mestu dopoldne okoli 11. ure. Predavanja v Ooricl. V dvorani hotela .Jelen" se vršijo vsako nedeljo predavanja, ki so prav dobro obiskana. Dr. Pire je predaval o razvitku socializma, prof. Košnik o merjenju časa, dr. VoŠnjak o sociologiji, prof. dr. Ozvald o moderni pesniški umetnini x oiirom na Zupančičev poem „Duma". Jutri, v sredo pa bo predaval dr. Gradnik o modernemu impresionizmu. Sledilo bo Še par predavanj, potem se za letos zaključi predavanja V TrŠlČU na Goriškem so udrli neznani lopovi v cerkvico sv. Antona ter tam razbili oltar, kipe, slike, knjige, sploh vse, kar jim je prišlo pod roke; menda iz jeze, ker niso dobili nič denarja. Mala stanovanja. V Gorici se snuje društvo za zgradbo malih stanovanj. Mestni svet je sklenil kupiti 52 deležev po 500 kron. Tudi pri nas je ta potreba jako občutna, ker ravno manjših stanovanj najbolj primankuje. Zveze tatov v Trtstu Policijski ofioijaiTitz iz Trsta je povedal Piooolu, da ima policija v evidenci 9000 tržaških tatov. Res lepo števioe in ča se organizirajo, bo močna vplivna stranka. Govori se, da sestavljajo že pravila, katera predlože namestništvu v potrdilo in katera morajo biti bržkone jako zanimiva. Napad na Hrvate. Na Reki so napadli s palioami in samokresi Lahi tri mirno idoče Hrvate iz Sušaka ter jih začeli na cesti pretepati. Došla policija je zaprla Hrvate, bržkone zato, da ne bi dajali več prilike la-honskiin napadom. Jako značilno. 20 «0 izvodov srbske zgodovine, od dr. S. Štangeviča, kateri so bili namenjeni naročnikom po Ogrski in Hrvaški, so na poŠti v Zemunu na ukaz so dni je sežgali. Delavsko gibanje je bilo včeraj izredno živahno. Po tukajšnjih zastopstvih je šlo v Ameriko 17 Slovencev, 25 jih je šlo brez posredovanja, nadalje se je pripeljalo z Reke 190*Hr-vatov in 100 Črnogorcev. Iz Belgrada je šlo 100 Maoedonoev, iz Zagreba 250 Hrvatov. 290 Hrvstov je šlo v Heb, 100 v Inomost, 155 pa v Prsgo. Izgubljeno ln najdeno. Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, odnosno najden dežnik, vreča obleke, delavske hlače in čepica. — Šivilja gdč Rozalija La vr enčič e va je izgubila zlato zapestuioo. — Ga. Julija Kmetetzova je izgubila zlat uhan uban z briljantom. — Sedlar Ivan Logar je izgubil niklasto žepno uro. — Knjigovodja g. Urbančič je našel zlato verižico, katero dobi izgubitelj pri najditelju pri „Vzajemuem podpornem društvu" na Kongresnem trgu. —V ponedeljek zvečer je bila izgubljena rujava glaoe rokavica, katera se naj blagovoli oddati v Nar. tiskarni. Najdena so bila v ponedeljek zjutrtj zlata očala. Lastnik naj se blagovoli obrniti na g Potočnika v Domžalah, kjer so bila najdena. Drobne novice. — Katoliško vseučilišče v Solnogradu. Društvo za ustanovitev katoiišfeega vseučilišča v Solnogradu je imelo te dni svoj občni zbor. Blagajniško poročilo izkazuje 3 milijone 154 000 K premoženja. — Mobilizacija črnomorskega brodovja* Rusko vojno ministrstvo je ukazalo mobilizacijo črnomorskega brodovja in sioer z ozirom na kritičen položaj v Perziji. — Skladišče orožja je odkrila policija v Petrogradu Našli so 40 revolverjev in 3000 patron. Aretirani ste bili 2 osebi. — Proti avstrijsko turškemu sporazumu se je pojavila ostra opozicija v turškem parlamentu. Del opozioijonaloev naglasa, da je odškodnina v znesku 54 milijonov pre* majhna, drugi pa so načelno proti temu, da bi se turško ozemlje prodajalo ca denar. — Stavka poštnih uradnikov se je začela v Parizu. Na otvoritvenem shodu v soboto se je sklenilo, da vztrajajo toliko časa, da dosežejo vse svoje zahteve. V očigled izvrstni organizaciji in zadostnim sredstvom je to lahko mogoče. — Veleizdajstvo v maš si knjigi- Ogrski škof Parvi je zaplenil slovaško mašno knjižico, ker se mu je zdela pesemoa „Mariji zaščit niča Slovakov" veleizdaju a in nevarna. Telefonska in brzojavno poročila. Poslanska zbornica. Dunaj 16. marca. Začetkoma današnje seje je predsednik dr Pattai apeliral na poslance, naj z ozirom na opasni zunanji položaj čim naj preje rešijo rekrutno predlogo. Poslaneo Ivan Hribar je imel dve uri trajajoč govor, v katerem je razpravljal 0 zunanjem političnem položaju in o 1 j ubij anskih septembrskih dogodkih. V uvodu svojega govora je naglašal, da bodo Slovenoi vztrajali v najstrožji opoziciji proti vladi, dokler bosta v kabinetu sedela ministra dr. Hoehenburger in grof Siiirgkh, ki sta znana kot najstrupenejša sovražnika slovenskega naroda. Nato se je govornik dotaknil zunanjega političnega položaja. Poudarjal je, da je bila politika avstro grške monarhije napram balkanskim drŽavam, slasti pa napram Srbiji vedno taka, da je pro-vzročala v vseh narodnih krogih v teh državah sovraštvo, ne pa prijateljstvo. Ta nepremišljena politika je tudi sedaj proeročila krizo, ki tira monarhijo v vojno Govornik je po udarjal, da Avstro-Ogrska nima v vojni s Srbijo prav ničesar pridobiti, ter ji svetoval, naj v zadnjem trenotku spremeni svojo politiko napram Srbiji ter skuša poravnati nastali spor mirnim potom na podlagi najobsežnejših blagohotnih koncesij. Će bofvlada to storila, bodo ji hvaležni vsi narodi, ki se absolutno ne morejo sprijazniti z lahkomiselno izzvano vojno. Na to je Hribar obširno govoril o ljubljanskih dogodkih. Za Hribarjem se je oglasil za besedo ministrski predsednik baron Bienerth. V svojem govoru je naglašal, da odgovor srbske vlade glede Forgaohovega obvestila o trgovinski pogodbi ni zadovoljiv. Srbija ni odgovorila, za kar je bila vprašana; očividuo je, da skuša stvar zavleČi in pridobiti na Času. Avstro Ogrska pa je pripravljena stopiti v pogajanja samo, ako da Srbija strikten odgovor na stavljeno vprašanje. Seja še traja. Skrajno kritičen položaj. Dunaj 16. V najmerodajnejših krogih smatrajo položaj kot naravnost obupen. Vse kaže na to, da ne bo najti nobenega izhoda iz vladajoče krize. Vojna Jo neizogibna in izbruhne morda še v psr dneh. Vstavljen železniški promet v Bosni. Sarajevo, 16. marca. Osebni promet na vseh bosanskih železniških progah je za nedoločen čas ustavljen radi snežnih žametov. Vojni material za Srbijo. Solun, 16. marca. Semkaj je dospelo več ruskih, angleških in francoskih parnikov, ki imajo na krovu vojni material za Srbijo. Parniki so brez vsake zapreke izkrcali ^es material, ki ga v posebnih vlakih prepeljejo na Srbsko. Rusija odobruje srbsko noto. Belgrad, 16. marca. V današnji seji narodna sfcujščine je minister zunanjih del dr. Milovano vic obvestil poslance, da Rusija odobruje noto, ki jo je včeraj poslala srbska vlada Avstr o-Ogrski. Konji za Srbijo. Berolin, 16. marca. „Voesiache Zeitung" javlja iz Sofije: Zadnje dni so peljali 3 posebni vlaki, vsak obstoječ iz 25 vagonov, konje, kupljene v Rusiji, v Srbijo preko Carioroda. Kakor se je dognalo, ti konji niso bili kupljeni od privatnikov, marveč jih je Srbija dobila od ruske vojne uprave same. Konji se torej takoj uporabljivi pri artiljeriji in pri konjenici. Srbski vojni svet. Belgrad, 16. marca. Vojni minister general Živkovič je poklical poveljnike vseh 5 divizij v Belgrad na vojno posvetovanje. Vojni svet se je pričel včeraj in se nadaljuje še danes. Poveljniki se pred vsem posvetujejo o vojnih pripravah. Srbski kralj ob Drini. London, 16. marca. Listi javljajo iz Belgrada: Koncentracija srbske armade ob Drini je končana. Danes se odpravi sam kralj Peter na bosansko mejo, da iuspicira osebno vojne priprave ob Drini. Razsodba proti vlomilski družbi Koren. ZsderfV16. marca. Po osemdnevni obravnavi se je snoči končal proces proti vlomilski družbi Koren, ki je bila obdolžena, da je vlomila pri trgovcu Mazzoniju v Zadru in trgovcu Jelačinu v Ljubljani. Pri razpravi se ni moglo dognati, da bi bil kdo izmed družbe Koren udeležen pri vlomu v trgovino I Jela-čina v Ljubljani. Izkazalo seje, da je bila ljubljanska policija glede storilcev skoraj gotovo na napačnem sledu. Po pravdoreku porotnikov je sodišče oprostilo Kavčiča vsake krivde, FranaKorena je oprostilo hudodelstva vloma pri Jelačinu v Ljubljani, obsodilo pa ga radi zoperstavljanja javni straži na dva meseca težke ječe. Karel Koren in Jadrejčič sta bila obsojena radi vloma pri trgovou Mazzoniju in sioer prvi na dve leti, drugi pa na eno leto težke ječe. Izvid g drja. Kajetana barona Horooha operaterja na Dunaju. Gosp. J. Serravallo 548 v Trstu. Jaz sem „Serravallovo kina-vino z železom" v svoji praksi večkrat odredil in sem z doseženimi uspehi jako zadovoljen. Ta izdelek se je pri slabokrvnih kakor tudi pri prebolelih osebah rabil z dobrim uspehom. Dr. Kajetan baron Horook. ila za neveste od 1 K 35 vin. meter naprej v vseh barvah. Franko in že omrlnjrno ae pošilja na dom. Bogata izbira vzorcev se poSlje • prvo poŠto Tovarna mm svil« §•«■■■-nrbrrf, /iirleli. 3 131 2 fteteoniositno porodu*, Viiin* n»d morjem 306'3. Srednji itrn-ui tlak 736 0 mm. S « E it Ca* epaao-vaajx »t*nj<» barometra e m ta j6 S M Vetrovi Nebo 16 9. zv. 7 81 " 62 m. jzah. del cbl 16 7 zj. 7222 28 si jj «.ah oblačno ■ X pop. 723 8 60 si. jzahod jasno Srednja včerajšnja temperatur« 3 8°, norm 3*5°. Padavina v 24 urah 3 6 mm Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 16. marca iyo9 ob 5 uri zjutraj po kratki in mučni bolezni umrl previden s sv zakramenti za umirajoče naš ljubljeni soprog ozir oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod jffaflrej podbregar podnradnik C kr. dri. železnice. Pogreb predragega pokojnika bode dne 7 marca v09 popoldne ob 4 uri iz hiše št 10 Emonska cesta na pokopališče k Sv. Križu. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in prijazen spomin. Sv. maše zadušnice biale se bodo v raznih cerkvah. V Ljubljani, 16. marca 1909. ii20 Žalujoči ostali. Sprejmem 1113 i stenografa - strojepisca Vstop takoj, Plača po dogovoru Dr. HORVAT v Ptuju. V notarsko pisarno v Postojni se sprejme proti primerni plači v zemljeknjiž-Hlh stvareh izvežban vesten X> i js* & r. Vstop takoj. 103—3 Spretnega 1118-1 stenografa zmožnega nemške in slovenske stenografije, sprejme takoj dr- Josip Fnrlan, odvetnik v Ljubljani. Oženjen, 35 let star odsluženi pod* Častnik, zmožen slovenščine, hrva-sčinn, laŠČine in nemščine, išče primerne 1115—1 služba. Gre tudi na deželo. Naslov v uprav. „Slov. Naroda". Takoj in za stalno sprejmem Z spretni šivilji v modnem atelije Jos Šetinc-Bersfn ▼ WolIotth ulicah štev 5 v Ljubljani 1104—2 preklic. Podpisani preklioujem in obžalujem vse besede, s katerimi sem očital goljufijo gostilni carjev i hčeri Evi Snpanovl pri Sv. Marjeti in jo prosim odpuščanja. Jakob Šergan 1H2 v Rimskih toplicah. 693 17 Šo nehal vinskih "OSJ sodov is hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po prt-——^— merni ceni tvrdka ——— M. Rosner in drug ▼eletganjarna ssdja ¥ LJubljani poleg Koslerjeve pivovarno. A. LuKič pred škofijo 19 l*»«a*~«*^aa svo|o najmodernejšo konfekcijo obleke za gospode, dame, dečke, deklice in otroke •»« Majaliillk cenah. K 95-2 Lokomobil za 14 konjskih ali« malo rabljen, 80 proda radi povečanja obrti. Pri praven je za kurjavo z žaganjem in ostane do konca aprila v obratu kjer se vsak čas lahko vidi pri Jos> Ober-star v Sodrstlcl._i 99-2 v Zenitna ponudba. Učitelj, 24 let star, v mestu na Jfranjskem, se Seli seznaniti v svrho ženitve s mlado gospodično ali vdovo brej otrok, ki ima par tisočakov premoženja. Ponudbe s sliko pod „št. 6666" do k°nc<* marca na uoravnistvo „Sl°v- zaroda". 1114-1 Slika se vrne, 7ajnost zajamčena. In modno 749 3 blago za obleke priporoča firma Karel [ocian tvornica za sukno v Humpolcu Perilo! dao le sedaj tobavo! Persil L'.tiii II JSTv 'IT7A F 'RAN Bil Popolnoma neškodljivo. Ni klor I Enkratno kuhanje — da bleščeče belo perilo! Brez drgnjenja ln krttčenjal Brez perilnlhal JCrani delo, Cas In denar! Enkrat preizkušeno, vadni rabljeno Edini izdelovalec na Avstro - Ogrskem: Gottlleb Voitb, Dunaj III1. V Ljubljani se dob va po vseh zadevnih trgovinah 490—12 Tvoral&ke cene. na Češkem. Vzorci franko. I Damske klobuke in slamnike sprejema v 991- 4 prejormanjc in popravilo modni salon fi. Vivod - JVEozetič v £jubljani, Stari trg štev. 21. Prodajo iz konhurze. Is konkurzne mase zapuščine Avgusta Benigarja, bivšega trgovca ▼ LJubljani, se proda trgovinska zaloga v inventurni v red o osti K 12 189 16 obstoječa iz čaja, ruma, konjaka, likerjev in drugih spirituoznih pijač in inventar v skupni inventurni vrednosti...... ,, 504 — skupaj torej v inventurni vrednosti . „ 12.693 16 Ponudbe za inventurno vrednost ali nad njo ali pa tudi do 10% pod inventurno vrednostjo se brezpogojno uvaiujejo a tem, da se sprejme ns i višja ponudba. O ponudbah, ki bodo nižje nego 10% pod inventurno vrednostjo, si pri drž nje upravnistvo mase posebej sklepati, ako ne bo višjih ponudb, in je vsak ponudnik na svojo ponudbo vezan do 6. aprila t. L Ponudbe naj se blagovolijo izročiti konkurznemu upravitelju gospodu dr. Franu Tominšku um -odvetniku ¥ Ljubimi, v SodnIJskih ulicah štev. 8 - najpozneje do 1. aprila 1.1 dopoldne ob 12. url. Vsak ponudnik mora ob izročitvi ponudbe položiti vadij 10% inventurne vrednosti, t j. K 1269 32. Ponudbe se odpro 1 aprila ob 4 popoldne; čigar ponudba se sprejme, mora takoj, ko se mu to naznani, položiti oelo skupilo, odračunši položeni vadij in mora tek« m treh dni prevzeti oelotno zalogo in inventar. Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju dr. Frann Tomlnfthu, odnosno pri deželnem kot konkurznem aodlftcu ▼ LJubljani. Zaloga se na vsakoČasno zattevo izkaže po konkurznem upravitelju. Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika ter za kakovost blaga ne prevzame konkurzna masa nobene odgovornosti. Dr. Fran Tominšek, konkurzni upravitelj. fr Naznanilo. VVs- Podpisana naznanjam slavnemu občinstvu, da bom po smrti svojega soproga Ivana DemsSrJa vodila še nadalje kovaško obrt na Marije Terezije cesti štev. 6. Obenem se zahvaljujem za obilno, do sedaj izkazano naklonjenost ter prosim slavno občinstvo, da me bode tudi v bodoče podpiralo s cenjenimi naroČili. 1H0—1 Z odličnim spoštovanjem JV8na ftCUlŠar. Sprejme mm potnik proti fiksni plači, d jetam in proviziji. Prednost imajo v potovanju izvež bani. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na „Prvo jugoslovansko skladišče" Jesih & drug, Gllnce LJubllsna. 1099-2 Prva in edina slovenska modna trgovina za gospode 39 UuMlano, Mestni t« 19, se slavnemu občinstvu za nakup zimskega blaga najtopleje priporoča. -Zaloga velikanska - Cene brez konkurence 1 Lopa meblironn sobi štev. 5. im nabraj lir Knpl so večfl prehop dobregj P (Qaarzsand) blizu LJubljane 104 Ponudbe naj se pošiljajo goj dr Renezeder, Dunaj 17 9 T< ni sebe Hocbschule Suhe gobel surovo maslo, jajca kupuje in prosi ponudj Tomaš Chaloupka, Svetec u Biliny. Sam v najem ali prodat 100 aH 200 po 1600 □ seinj zemljišča za pšenico itd. v zdi vem kraju^bhzu Zagreba na Hrva^k; na 3 do 6 let. Najemnina od 150 oralj 2250 gld Gospodarske zgradbe v :j brem stanju Ker je parna mlekarni] bližini ter mlekarstvo vrlo dobro uapei si lahko najemnik več iztrži za mlek nego znaša vsa najemnina, dočirnu drugo preostane za njega. Nasto] lahko takoj. — Ponudbe od dobrj marljivih gospodarjev prejema Krejčik, vlastelin, Pcgančec, pol Vrbovec na Hrvaškem 1047 Razpis službe. Občinski urad v Trbovljah razpisuje službo občinskega redarja u Hrastnik z letno plačo 840 kron, prostim stanovanjem, oziroma primerno stanarino, službeno obleko. Prosilci, vešči slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisav naj pošljejo prošnje na občinski urad Trbovlje do zadnjega marca t. I 1025 ose '< O dne 5. maroa 1909 Trbovlje II Priporočam sav* za spomladansko sezijo svf jo popolnoma sortirano zalogo 1058—3 izgotovljenih oblek za gospe de, dame, dečke, deklice in otroke — v najmodernejših vzoroih in kroju, po zmerno nizkih oenah. — 0. Jjernatovič — „^ngleško skladišče oblek" l-.jti o (j**n*i, MtHiui vr-f* štev. 3. Št. 2230/V. u. _ Razglas. Mestni magistrat naznanja, da se bo vršila klasifikacija konj Se ta mesec. Lastniki konj se poživljajo, da v treh dneh po tem razglasu natna nijo svoje konje z naznamlnioami, ki so v mestnem vojaškem uradu v „M* stnem domu" na razpolago, mestnemu magistratu. V zglasilnioah so natanćflf izpolniti rubrike 1, 2, 3 in 4, rubriki 5 in 6 se izpolnita uradno. Obenem je naznaniti mestnemu magistratu tudi vozda in opreme tovorno živino po naznanilnioah, ki so tudi v omenjenem uradu na razpola Opustitev ali površna naznanitev konj, voz in opreme se kaznuje obstoječih kazenskih določilih Jttestni magistrat ljubljanski dne 16. maroa 1909 Vodovodi inženir-hidrotekt 653 6 JKonrad £achnik, tjubljana kUn0lIZ0Cl]69 bOPOlISkS nOPrOUO B«thovenove ulice štev. 4. Balavi: £achnik~£jubljana. Projekti in izvršitev pri doma* specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritv gradbe zastonj). Sprejema aavarovanja " Slovaškega šiv-ljenja po najrncnovntnejiib. kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga aavarovalnica. Zlasti jo agodno aavarovanje na doživetje in imrt a manjkajočimi ae vplačili. Vsak Slan ma po protoka potih lat praviso do dividende. 12—81 „SLAVIJH" - . • ■ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. • - ■ . Res.fondi: 41,336.041-01 K. Izplačane odškodnine In kspltslije 97,814.430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m v moj ti o k 1 atovatmafeo-iBairoalmo upravro. hiši Va fc|nhl|ani, iigsr piiarne 10 v lastne i banenej *Oe»w. Zavaruje poslopja in premičnine ptoti požarnim škodam po najniijih eenab Škodo oenjnje takoj in najknlaatnoJ«' Ušiva naj bolj ii ilovea, koder poalaja DovoUnjo is čistega dobiena isdata« podpore v narodno m obcnokortito« namene. Izdajatelj ls sdaovoral urednik Kaste Pusteslemiek. Lastnina in tlak »Narodne tlakama«« W+Q 74