TRST, torek H. septembra 1956 Leto XII. . Št. 203 13441) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 iir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 s‘R3W38STV dL m°NTECCHI it. *, II. nad. — TELEFON 33-88* IN 94-638 — Foštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10 ^se£n|,021gny"' višine v »irinT . rUŽ' GORICA: Ul. S. Pellico 1-IL. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna za /nZ-Trst _______ 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upcavn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 • izdala Založništvo tržaškega . PO ZAKLJUČKU RAZGOVOROV MENZ1ESUVEGA ODBORA V KAIRU Egipt predlaga ustanovitev organizma zapoga jan j a in obvešča o sporu Organizacijo združenih narodov Nota je bila izročena vsem državam, s katerimi ima Egipt diplomatske odnose, in glavnemu tajniku OZN - Tudi Indija bi bila naklonjena novi širši konferenci - Negativno stališče Foreign Ofticea ♦Siptonsfc- ~ Egiptovski predstavnik v OZN je iztočil glavnemu tajniku noto i» da ni m *e b‘^a objavljena v Kairu. Izjavil je, da je noto izročil «v vednost« h D Za t posredovanja Hammarskjoelda ali OZN. *1’1 Poslani pa javljajo, da je predsednik sirske vlade Sabri Asali sporočil francoske-u. da bi Sirija imela vsak napad na Egipt za napad na Sirijo. Vatu*!?' *•; ~ Egiptovska 6»., . J* Predlagala danes ta- Ji>1Dni'lu-t.anov^tev organizma "S reu^nja’ <*a se najde mir-nja. tI sueškega vpraša * Predlog postavlja ti, kjSka vlada v posebni noti rr nn jubila objavljena tri Petih članov odbora Nota i aira-v,»dam bil* izročena vsem dlPlomatsk,ka!!,rirni ima E?ip* "'mu tainm n°sc, m glav-dov. U,mku Združenih naro- deset členov. V vlada Sled j, 13 egiptovska da i- ))SIm:. “Egiptovska vla-brez -J1!111611!3, da je mogoče lij an„s,lcodovaoia suverenosti rešitev “•lanstv,a Egipta najti čejo- , vPrašanjih, ki se ti-Plovbe n sv°b°de in varnosti ■ razve?0 Sueškem prekopu, ki „ .°)a naprav v prekopu, potreh- °dgovarjajo bodočim Pravična) P,ovbe. 3. določitve ih nri-m ,-in Primernih tarif ki za«-))). • To so vprašanja, hic, ,1° vse države koristim« vi? °Pa in pri katerih kot Br,)Pj Vsai enak interes Va pB- , eta suverena držanja, |‘pt?vska vlada je mnenji m omenjena vpraša-btifnim oce in treba rešiti z No’mi Pogajanji.« taeiTn-JVjdaljuje: “v 'a na" da 1[q, ?Sa egiptovska vla-n°vitev ,!l °i®nji ukrep ustavo. v kS»®«m« za pogaja-stopana ?m naj bi bila za- korigt-. *aa)i vezala sprejeti — izvzemši mednarodno nadzorstvo, ki ga je zavrnila in izključila — rezultate predlaganega organizma za pogajanja in širše mednarodne konference, ki bi jo zatem sklicali, da obrav- rttlla naj ui ui ta kori8tnj-*3z!’^na stališča držav ikoj —- —j — ^stave ,nei0 razgovori glede 9ja ga organizma ter l)aBka TQneVa njegovega sekt) imji , orSanizem bi lah-v®nciir, ualogo revidirati kon- V SJ/ leta 1888,» *• i* E Poudarja nota, da o SiPt z nacionalizirati svoi'KSkega Prekopa poslu-j hi suverenih pravic pravic nobene c«6o, j a'je je v uvodu re-!P°tojiu ]e egiptovska vlada hftičit; da misli še dalje Prekonu svobodno plovbo po '9ti odšp^jda namerava pla-užhe sk°nnino delničarjem ts staUgvm • ^'enu je rečeno. ahcii« i ,®'ika Britanija in lom egipti njo ' sprejeli nacionali ^rabili da bosta ..Preliv SL °’ z mobilizacijo. frg°spod ) ter 5 sovražni-■»“Siptu 0 **clja lrl* omauijd 1» °vilom egiptovskim za ^Cijo Sprdbli nftdinnuli Uporabn- ?I-ozt * Premii.- sl'°’ z mobilizacijo. 01 gosnDj ’ ter s sovražni-®6ip^U ukrepi pro- sti «*» govori o sklica-° NaSpr7n?ke konference in JoShsta ,ev! izjavah od 12. ? vZrot,I aterih je obrazlo-glPt m • zaradi katerih E- ,.'ond^DORel sprejeti vabila V č„?_?Usko^ konferenco. V 'irenc*."> ° ?hreie^rt®m členu se potrjuje hferenBapisnikov londonske Ereja in Sovjet- Pravi- da 5e re-^zložn drzav predložil in f« j* . EKiPtu odbor, ki V0lhen!« ed°val Menzies. tud, f da je bil pred-£»■ dhii A.J!panski predlog. lo.lpt Polo Poudarja, da je ha in v °menjenih pred-ki ahanje ja.z'°žilev sprejel 1?., s° hit« 'iruga stališča, p eh l0nj večkrat izrečena lo ?aHti :°nske konference. E. *« lreba- da ni bi- >». n,h pogajanj z nf»°Vskaer))i j'enu omenia e-tkr* lzrpi? da je 12. av- ki 1Cati Pripravljenost '«aS° PodnitP?° 7 državami. *')« I88r. konc* bonvencijo iz tel k°hVenA?ferenco za revi' ^ ?0rj,umf wm 73 tkleni V>mč, saVA,k) .na' pon(’v- Radio Beograd ostro napadel program Intersoc za pobijanje komunizma BEQGRAD, 10. — Syngman Rhee, Cangkajšek in general Franco bi prav lahko mirno podpisali program socialistične internacionale, s katerim ta organizacija zastavlja nalogo, da potolče komunizem« Tako je cejal včeraj komentator radia Beograd v zvezi s člankom, ki je izšel biltenu Socialistične internacionale 25. avgusta. «Na Za-hotju. je dostavil radio, so se nekateri socialdemokratski vo ditelji poslužili celega arzenala stalinizma in zanimivo je, da se tak program objavi prav v času, ko postajajo poti aktivne koeksistence že neizogibne. Seveda pa v tem programu ni besede o Alžiru. Suezu, Cipru. To pa ni slučajno, temveč je zgolj logična posledica stališča tistih gospodov. Ali je to tisk, ki prispeva k mirni rešitvi obstoječih problemov na svetu? Ali je mogoče s takim programom prispevati k utrditvi socializma in demokracije?« hoi.jdevetp-, 8.v°hodno plovbo. eSm« dfse,en3 < len'1 6r«>«0ča Pt;OVska vlada, da *ha ]aga u«lDirna rešitev, in V p(>gaiaA?Vl,ev organizmi .............................. inb))-!-.ie razkazo- v'ada ,enu egiptov-hri,i? sile i bza,uie razkazo-W fehničPOi2k^e da bi hhH?: da 7a_ 0 osebje pre-*ta .' «ktPUutl delo. Nota «tv„e,!iPtov,i/ub Vsemu temu >iiva °s‘ala ka “ ' Viti -‘h sta Ij1)3 'n Polrpež-*i b,dn pr , odločena zagoto-Jd°vbj,» P učinkovito slu- jahi«abve, le mogoče naj- ^Vslc,.23 .t® r.i?.r.?dla-Ka P0««- Hr _ pa je Poudarja svoje ■ a le mogoče nni- Sa'la 'uWVe- z®h ®RiP' -,sče nAi)asno izjaviti, 1« ,u°r'Wi, noh ne teritorial- ^h^hOrti^Eraitve li 5 !®. bobene dis ia Popdar®R'pt°vska v Herb*1 nnhenfaave ni ol Seni Etsti z kciJ1 in ■ ali Z bapadalnimi P.dloA. • Po.,ba,p®nom kršitve navajo in odobrijo odločitev organizma. Egiptovska vlada ne more in noče v naprej govoriti o rezultatih predlagane konference. Na vprašanje angleških časnikarjev, kaj bi se zgodilo, če glavne pomorske sile ne bi odgovorile na egiptovsko vabilo, je predstavnik izjavil: «Ce države sveta nočejo govoriti o svojih interesih v prekopu, je to njihova zadeva.« Predstavnik je tudi izjavil, da Egipt kot član OZN ne bi nasprotoval posredovanju pri OZN. Na vprašanje, ali bi E-gipt sprejel nasprotno odločitev OZN, je odgovoril: «0 tem je prezgodaj govoriti.# Egiptovska vlada se ne bi uprla mednarodnemu posvetovalnemu organu, toda o tem bi morala odločati predlagana konferenca. Predstavnik Foreign Offi-cea je izjavil, da se zdi, da predlog egiptovske vlade «ne nudi nobene podlage za pogajanja«. «Zadnja akcija egiptovske vlade je bila odločna zavrnitev predlogov, ki mu jih je kot podlago za pogajanja predložil Menziesov odbor v imenu 18 držav.« Zadnji sestanek med Naserjem in odborom je bil sinoči in je trajal pol ure. Menzies je izročil Naserju spomenico, ki vsebuje obrazložitev stališča 18 držav in odgovore, ki so jih člani odbora dali Naserju na razne njegove pripombe. Naser pa je izročil Menziesu noto, ki obrazložu-je egiptovsko stališče. Nota vsebuje v glavnem vse točke članka, ki ga je objavil v listu «Akhbar El Yom» Naserjev prijatelj Heykal in ki smo ga objavili v nedeljski številki. Danes so vsi člani odbora petih odpotovali iz Kaira. Iranski zunanji minister Ar-dalan je pred odhodom iz E-gipta izjavil: ((Osebno sem absolutno naklonjen, da se sueška zadeva predloži OZN.« Pripomnil pa je, da tega ne bo storil Iran. V Novem Delhiju so indijski funkcionarji izjavili, da je verjetno, da bo Indija podprla egiptovsko zadevo za sklicanje nove konference. Pri tem pripominjajo, da so na-šela. ki jih obrazložuje egip tovska nota, enaka predlogom indijskega delegata Krišne Menona na londonski konferenci. Omenjen! funkcionarji so tudi izjavili, da bi Indija^ bila naklonjena mnogo bolj široki konferenci, kakršna je bila londnoska. ter so pripomnili, da se strinjajo s stališčem Naserja, da število ladij, ki plovejo po prekopu nikakor ne kažejo odvisnosti kake države od njih. Prav tako odobravajo v Novem Del- hiju dejstvo, da Egipt omenja Združene narode za morebitno rešitev sueškega vprašanja. V uradnih krogih v Novem Delhiju izjavljajo, da se po informacijah iz zahodnih prestolnic da razumeti, da bi ZDA želele nova pogajanja, ki naj bi se morda začela na podlagi indijskega kompromisnega predloga. Kairski radio je zvečer javil, ča je predsednik Naser sprejel indijskega poslanika Junga in se z njim razgovar-jal skoraj eno uro. Po razgovoru ni indijski poslanik povedal,, ali bo njegova vlada pritrdilno odgovorila pa egiptovski predlog za sklicanje nove mednarodne konference. Naser je danes sprejel tudi sudanskega zunanjega ministra Ahmeda Mahjouba. Čeprav razgovori v Kairu niso c ali nikakršnih konkretnih rezultatov, kar je tudi bilo pričakovati, so po mišljenju v Beogradu jasno pokazali, da samo potrpežljivo in enakopravno pogajanje lahko pripelje do cilja, ne pa diktati in rožljanje z orožjem. «Ceprav britanski in francoski tisk piše o neuspehu razgovorov v Kairu, ugotavlja «Borba». so ti razgovori pripeljali k temu, da se v odgovornih zahodnih krogih vee manj omenja možnost vojaške intervencije in umik pilotov in da se ie na sueško vprašanje začelo gledati z malo več realizma.« Ce bi francoski in britanski državniki imeli za nauk sedanjo sueško krizo, bi po mnenju lista iz Menziesovega poslanstva in novih egiptovskih predlogov lahko napravili most, ki bi pripeljal čo stvarnih pogajanj. «Politika# meni, da je po razgovorih postalo jasno, da je krizo mogoče rešiti s po- Angleško - francoski razgovori so se včeraj začeli v Londonu Udeležuje se jih tudi Menzies - Nezadovoljstvo zaradi Naserjeve pobude za obvestitev OZN - Mollet vztraja pri svojem, Alphand pa ponovno grozi z uporabo sile LONDON, 10. — Angleška vlada bo objavila jutri, v torek, v obliki bele knjige vrsto dokumentov, ki se tičejo londonske konference o Suezu. LONDON, 10 — V krogih londonskih političnih opazovalcev ugotavljajo nocoj, da je egiptovska pobuda povzročila nezadovoljstvo v angleških vladnih krogih, k»r nota, ki jo je objavila tamkajšnja vlada, predstavlja prvo u- gajanji, toda da to ni odvisno I tadno poročilo OZN. o zadev, od' Egipta, temveč od spre- j Sumr.^ odkar je Egipt nac.o-membe politike zahodnih sil List mervi. da je zaradi nepopustljivosti in groženj opuščena priložnost da se pogledi približajo. »Politika« zaključuje, da je vprašanje mogoče rešiti ecino s pogajanji in z iskanjem miroljubne rešitve, ki mora pristati na nacionalizacijo, zagotoviti svobodno plovbo in se mora enkrat za vselej opustiti politika diktata in groženj. Egipt je na to pripravljen. Miroljubna rešitev je forej izključno odvisna od politike Londona in Pariza, zaključuje ((Politika«. če bi sedaj angleška vlada sklenila predložiti zadevo Varnostnemu svetu, bi bi t potrebno začeti diskusijo o postopku glede prednosti, ki naj se da Naserjevemu ali angleškemu sporočilu. Medtem pa sta Eden in Sel-wyn Lloyd začela danes popoldne razgovore z Molletom in Pineaujem, ki sta prišla v London. Zvečer se jim je pridružil še predsednik avstralske vlade Menzies, ki je prišel v London iz Kaira. Predstavnik Foreign Office3 TA,lltlU KRSČMISKE DEMOKRACIJE 1« SIICIAMSTlflM EM0TN0ST Prvi Fanfanijev komentar pušča Nenaiju vrata odprta Stališče CISL - Togliatti in Pajetta svarita pred hur/.oaznn hvalo, medtem ko so Terracinijevi očitki izzvali nezadovoljstvo PSI Fornari ni posredoval zaradi Sueza (Od našega dopisnika) RIM 10. — Kot po vsem svetu tako vlada tudi v Rimu zaskrbljenost zaradi Sueza ob odhodu petih. Medtem ko se je v preteklih dneh polagalo precej upanja v posredovanje palače Chigi in se je govorilo — tudi v našem dnevniku smo o tem poročali — da je veleposlanik Fornari posredoval pri Naserju ter mu predložil neki kompromisni predlog za rešitev sueške krize, je. že včeraj to upanje skopnelo. Zvedelo se je namreč, da Fornari ni posredoval in ni predlagal kompromisnih predlogov, temveč da je le nagovarjal Naserja, naj bo zmeren itd. Poteza palače Chigi s tega vidika torej ni bila le zelo skromna, temveč celo pristranska: če je Italija že nagovarjala Naserja, naj bo zmeren, bi morala to storiti istočasno pri odboru petih, najmanj pa v francoski in angleški prestolnici, kjer še vedno rožljajo z orožjem. In to bi bilo najmanj, kar bi bila lahko storila — in še vedno lahko stori — ne samo zaradi tega, ker je enakopravna članica OZN, temveč tudi, ker je kot sredozemska država pri vprašanju zelo zainte- ŠE VEDNO DIVJANJE RASISTOV PONEKOD V ZDA Po BOO razjarjenih demonstrantov proti dvema črnskima otrokoma V mestu Louisvillu se je začela integracija brez incidentov, medtem ko je v nekaterih krajih položaj še vedno napet V državi Maine volitve guvernerja in treh članov kongresa 'iji0(Sost °obv»1^i* zeli sv°i° h’ te .33! teif v ak- d< \‘tvi v *Vp.° “Porazum-V» '*hne ykv"-u črke in P« . ^ rUzenih nnro- 2* je vbik d°V° boi3Vil: daK?’°Vske vla' 8a d0 budo > ie Egipt dal »«8aaiz^daj ni*")1!, ie mnenja, te kV nobenega tej n ki v“° nobenega ' ^ Vpra*anja° ^ LOUISVILLE (Kentucky), 10 — V šolah v Louisvillu se je dr.nes začela «integracija» brez incidentov. V razrede šole, ki so jih doslej obiskovali samo beli učenci, je prišlo 75 črnih učencev, ne da bi pri tem pr:-šr> do kake demonstracije. Louisville je s svojimi 370.000 prebivalci največje mesto na jugu, kjer se letos izvaja v š dah plemenska «integr4icija», to se pravi, da črni otroci o-biskujejo iste šole, v katere so doslej zahajali samo beli o-troci. Vse drugačen pa je položaj v drugih krajih. Cez nedeljo je še bilo zatišje- Toda v Sturgisu, kjer so pričakovali, da bodo vsaj štirje od devetih vpisanih črnih otrok prišli danes zopet v šolo, so se že včeraj zvečer postavili pred šolsko poslopje štirje tanki. Danes zjutraj pa so se hoteli izogniti demonstracijam na ta način, da so dve črnski deklici in tri dečke pripeljali na dveh policijskih avtomobilih že uro in pol pred pričetkom pouka v šolo in še so morali vstopiti pri stranskih vratih, čeprav ob tisti uri pred šolskim poslopjem še ni bilo m-kognr. Toda okrog devete ure se je zbrala pred šolo množi ca kakih pet do šest sto belcev to je še več kot jih je bilo med demonstracijami prejšnji teden. Večji del belih otrok ni prišel v šolo. V Clayu, malem rudniškem središču, je neka črnska mati dejala, da bo vpisala svoja dva otroka v šolo, ki so jo do-siej obiskovali le beli otroci, če ji policija zagotovi varstvo. V prejšnjih dneh ji je namreč množica belcev to preprečila. Vendar pa se je morala ta mati tudi danes odreči vpisu svojih otrok v o-menjeno šolo, kajti pred poslopjem se je zbralo kakih 200 belcev z ne preveč prijaznimi obrazi; policije pa nikjer ni bilo. Proti dvema črnskima otrokoma — dečku in deklici — se je danes v Taxarkani (Texas) zbralo kar okrog 300 belcev, ki so s huronskim kričanjem ir pa s tem, da so preprečili d (hod do šole, zabranili ubogima otrokoma, da se približata šolskemu poslopju. Celo kamenje so začeli metati proti njima. Junaški demonstranti so nosili tudi transparente z napisi: Pojdite na sever. «Mtggers» (psovka za črnce). Straža na konjih in krajevna policija so uspele obvladati si-tiu cijo, vendar pa sta črnska otroka čez četrt ure napetosti stopila v taksi'in se odpeljala. V Clintonu, kjer je bilo vse pr.pravljeno, da se preprečijo neredi, kakor so bili v prejš-nnh dneh, je dan mirno poteke' Danes je bilo v šoli 520 otrok, odsotnih pa 266, kar je obrnjen položaj s prejšnjim tednom, ko je bila večina odsotna. Letnega košarkarskega turnirja univerz, ki bi moral biti v decembru, mogoče ne bo, ker so tri katoliške univerze odpovedale udeležbo v znak protesta proti zakonu Luisia-ne ki izključuje od tekem črnske atlete. AUGUSTA (ZDA), 1Q — V državi Maine se začno politične volitve danes, torej osem tednov pred ostalimi ZDA. Volil1 bodo sicer samo guvernerja in tri člane kongresa — volitve predsednika in podpredsednika bodo prav tako kot v ostalih državah novembra — vendar pa so te volitve že tradicionalno psihološko važne Po 24 letih republikanske nadvlade je bil pri zadnjih volitvah zopet izvoljen za guvernerja demokratični kandidat Edmund Muskie, ki sedaj zopet kandidira. Uničena na Cipru rezidenca poveljnika britanskih kopnih sil NIKOZIJA, 10 — Ko je neko britansko vojaško vozilo preteklo noč peljalo po poti >z Nikozije v Limasol, je eksplodirala bomba ki je bila obešena na nekem drevesu ob cesti. Pri tem so bili štirje vojaki ranjeni; V Episkopijil sta eksplozija in njej s!ed“č požar popolnoma uničila neko poslopje v gradnji, ki je bilo že skoraj končano in ki je bilo namenjeno za rezidenco poveljniko britanskih kopnih sil na Srednjem vzhodu. resirana. Notranjepolitično življenje pa je še vedno v znaku zadnjih razgovorov o socialistični enotnos*i. V nedeljo je o tem govoril Togliatti v Pi-stoii, v drugih večjih mestih pa skoro vsi ostali prvaki KPI: Pajetta v Milanu, Terra-cini v La Spezii in Sarzani itd. Togliatti in Pajetta nista v bistvu povedala nič novega. Tajnik KPI je dejal, da smatra socialistično enotnost kot element napredka, kolikor bo ponovno združila pred devetimi leti sprte socialiste in odločno zanikal, da komunisti nasprotujejo zedinjenju socialistov. Pač pa je opozoril, da socialistična enotnost ne sme ustvarjati sanitarnega kordona okrog KPI, kajti delavski razred ima mnogo sovražnikov, ki so ga napadali pod zastavo antikomunizma. Ce bi prišlo do socialističnega zedinjenja na podlagi želja sovražnikov delavskega razreda, potem ne bi prišlo do delavske enotnosti, temveč pa bi se namesto nje okrepile reakcionarne sile. Pajetta je v Milanu med drugim citiral socialističnega ideologa Bebela. ki je vedno opominjal samega sebe, takrat ko je poslušal hvale s strani bur-žoazije: «Stari moj, bodi previden!« Pajetta je opozoril na konkretna vprašanja in dejal, da se ne smejo odklanjati komunistični glasovi n. pr. tedaj, ko gre za agrarno reformo,’ ko gre za Malagodija. ko gre za obrambo demokracije itd. Terracini pa je s svojimi očitki Nenniju, da ni pred sestankom v Pralognanu obvestil vodstva KPI o nameravanih razgovorih s Saragatom, izzval nezadovoljstvo pri Nen-nijevih socialistih. Očital je tudi pomoč, ki jo je Nennije- vi stranki nudila KPI po prelomu s socialdemokrati. Po govoru je pokrajinska federacija PSI v La Spezii v posebni resoluciji obsodila Ter-racinijeve očitke in napade hkrati pa izraža upanje, da do podobnih incidentov ne bo več prišlo, ker je moral podžupan La Spezie, ki je star socialist, užaljen iz protesta zapustiti Terracinijevo zborovanje, na katero je bil povabljen. Socialdemokratsko vodstvo se bo sestalo pojutrišnjem in Matteotti bo poročal o svojih razgovorih z Nennijem in Comminom, na sestanku bodo razpravljali tudi o Togliat-tijevem govoru v Pistoii in o Fanfanijevem Stališču do socialistične enotnosti, ki ga je zavzel v nekem svojem govoru v nedeljo. Sklepali bodo tudi o datumu prvega uradnega sestanka z vodstvom PSI v smislu sklepa na sestanku s Comm.nom. Tudi PSI se bo sestala pojutrišnjem ter določila datum zasedanja centralnega komiteja. Tajnik krščanske demokracije Fanfani ie v svojem govoru v La Verni (Arezzo) v nedeljo prvič javno zavzel stališče do socialističnega zedinjenja. Sicer ni povedal nič konkretnega in določnega. Dejal je samo: »Kdor se bo približal našim idealom, lahko računa na nas; toda kdor se bo oddaljil od njih ali pa se bo samo navidezno prilagodil, da bi tako služil silam, proti katerim bomo mi nadaljevali borbo, ta pač na nas ne more računati.« Fanfani je torej pustil odprta vrata Nenniju za morebitna pogajanja v prihodnosti s krščansko demo- nameščencev PTT (CGIL) se je sestal in v resoluciji, ki jo je sprejel, zagrozil s protestno stavko, ki jo bo proglasil takoj po 15. oktobru v primeru, če do takrat vlada ne bo dala konkretnih jamstev, da bodo zahteve pošta-iev uslišane. A. P kracijo v primeru, da bo Nen-ni «pristai na demokracijo«. Toda hkiati je tajnik največ-je italijanske stranke jasno povedal, da bo on tisti, ki bo presodil ali je voditelj socialistov v resnici priznal demokratično metodo in tisto, čemur Fanfani pravi demokracija. Fanfani je bil torej previden, kar je povsem razumljivo, saj mu je pralognanski sestanek v precejšnji mer: podrl njegove načrte. Pravijo, da so v demokrist-janski rimski centrali dolgo razpravljali o novem položa- - 0(jpotova! iz Rima ju spričo bližnje združitve | - socialističnih vil. Fanfanija je Mirnu ireues triste Danes v RIM, 10. — Danee zvečer v Zagreb podtajnik v ministrstvu ., . , , , . . , i za zunanjo trgovino Treves. najbolj skrbelo, da bi ohra- g emlja ga dr. Dall’Oglio, ««,1 „A/1 til min A IzAOlimir) I nil sedanjo vladno koalicijo, vsaj dotlej, čokler ne pride do razčiščenia v njegovi stranki na kongresu v Triden-tu prihodnji mesec. Napredni tednik «11 Punto« ve že sedaj povedati, da bodo nastopil? na kongresu štiri struje: 1. Fanfanijeva ((demokratična iniciativa«, to je struja, ki je redaj na vodstvu stranke; 2. desnica, ki jo vočita Pel-la in Andreotti; 3. sindikalisti ali tako imenovane socialne sile pod vodstvom pastoreja in 4. mladinska leva struja, ki jo imenujejo tudi struja baze in ki ima za svoj program nauk pokojnega finančnega ministra Vanonija. Po mnenju tednika se bo Fanfanijeva struja sporazumela s Pellovo. in Andreotti-jevo desničarsko strujo in si tako pridobila moč in ugled za pogajanja z bodočo zeči-njeno socialistično stranko. Gonella, ki sta ga pred kratkim vabila k sebi Pella in Andreotti, pa se je baje žč priključil mladinski struji, ki ee bo povezala s sindikalisti. Obstaja pa tudi možnost, da se PSI in PSDI povežeta s Segnijem in ga podpreta v primeru, če bi pristal na odprtje na levo, ki bi na ta način postalo izvršeno dejstvo. Ce bi pa prišlo do vladne krize, bj to imelo za posledico politične volitve eno leto pred iztekom parlamentarnih mandatov, t. j. spomladi 1957. V tem primeru bi se moglo zgoditi, da bi se krščanska dem. odločila za odprtje na desno. tako da bi se povezala z liberalci in monarhisti. Toda v tem primeru bi brez dvoma prišlo v krščanski demokraciji do globoke in nepopravljive krize. Potrjuje se, da bo jutri seja vlade. Na dnevnem redu so važni zrkonski načrti, med katerim: zakon o nuklearni energiji, o spremembi kazenskega zakona glede odgovornosti oagovornih urednikov zakona o univerzitetnih asistentih, o 200 milijonih lir izredne podpore ENAL. o spremembah prevoznih tarif na železnicah itd. Izvršni odbor sindikata italijanskih železničarjev (CGIL) je izrazil željo, da bo predsednik vlade v svojem odgovoru, ki ga je obljubil dati med tednom, upošteval zahteve železničarjev, ker sindikati želijo, da bi se spor rešil na' miren način, s čimer bi bile državi prihranjene vse posledice sindikalne akcije, ki bi jo bili železničarji prisiljeni storiti, če vlada ne bi priznala njihovih pravic. Izvršni odbor je pooblastil tajništvo, naj čimprej začne sindikalno akcijo, t. j. stavko. ki je bila pred tedni preklicana, v primeru, če bi bil odgovor vlade negativen. Tudi izvršni odbor Zveze generalni ravnatelj za trgovinske sporazume v istem ministrstvu in drugi funkcionarji. Udeležili se bodo »italijanskega dne« na zagrebškem velesejmu, ki bo 12. septembra. V okviru italijansko-jugo-‘lovanskih odnosov ima udeležba Italije na zagrebškem velesejmu letos še posebno važnost, bodisi zaradi razvoja medsebojnega trgovinskega prometa bodisi zaradi močne udeležbe italijanskih podjetij, ki so zainteresirana pri tem prometu in bodisi, končno, zaradi originalne predstave novega paviljona, ki je bil posebej zgrajen. Podtajnik Treves bo imel priložnost, da se sestane s člani jugoslovanske vlade in drugimi visokimi funkcionarji, s katerimi bo razpravljal o poteku trgovinskih izmenjav kakor tudi o drugih vprašanjih gospodarskega in finančnega značaja. V Italijo se bo vrnil v petek 14. t.m. je izjavil, da je bil položaj o Suezu spremenjen, ker so Menzies in član njegovega odbora končali svojo nalogo brez uspeha Dodal je, da mu ni nič znanega o kakem na-čitu za nov sestanek predstavnikov Velike Britanije. Francije in ZDA. Izjavil je tudi, da Dulles ni bil povabljen na angleško-francoske razgovore.. Dalje je predstavnik izjavil, da je britanska vlada sprejela «nekatere odločitve« glede Sueza. Ni pa hotel povedati drugega. Glede pilotov v Sueškem prekopu je izjavil, da je jasno, da je nastal nov položaj po zaključku razgovorov v Kairu. Ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, ali je res, da je ameriška vlada pozvala londonsko vlado, naj svetuje pilotom, da še ostanejo na svojem mestu. Zatem je predstavnik izjavil, »da je nekoliko tendenciozno« vprašanje nekega indijskega novinarja, ki ga je vprašal, koliko držav, ki so se udeležile londonske konference, je pozvalo britansko vlado po zaključku te konference, naj ne uporabi sile. Prvi del angleško-francoskih razgovorov se je zaključil ob 20.15. Po večerji je pri razgovorih sodeloval tudi Menzies. V London sta prišla tudi švedski zunanji minister Un-den in ameriški delegat v odboru petih Henderson. Unden bo odpotoval jutri zjutraj. Menzies je ob prihodu na londonsko letališče izjavil: »Naš odbor je obrazložil predloge osemnajstih, ki jih je določila londonska konferenca. Toda predsednik Naser ni sprejel načela ki je ptdlaga teh predlogov Dodati moram, da odbor petih ki je zelo trdo delal, čeprav morda brez u-speha je imel zelo omejeno nalogo. Neuspeh našega poslanstva je postal jasen v sredo zvečer, toda v četrtek je odbor začel pripravljati spomenico, da pismeno uredi predloge, tako da ne bo mogoč noben dvom o tem, kar je bilo rečenega « Menzies je dalje izjavil, da so on in ostali člani odbora mnenja, da so bili predlogi 18 držav, ki priznavajo egiptovsko suverenost, »pravični in velikodušni« za Egipt. «Nikoli ni bilo dvoma, je dodal, o egiptovski pravici do lastnine nad prekopom. Toda vprašanje, ki sc je načelo, je sledeče: Ali more prekop biti enostavno o-rodje egiptovske politike? Mi želimo postaviti upravljanje prekopa izven politike- To ie, kar smo zahtevali. Želimo, da bi prekop upravljali predstavniki raznih držav, ki ga potrebujejo, ir da se podpise mednarodna konvencija, ki naj zagotovi bodočnost te po' morske poti. Odgovor Egipta Je _ bil. da noče vedeti nič o naši mirni rešitvi vprašanja Sueškega prekopa. Da noče nič drugega nego rešitev, na podlagi katere naj Egipt postane neomejen gospodar prekopa, ki naj bo podvržen samo konvenciji iz leta 1888. Obžalujem to odločitev, ki n> bila povsem nepričakovana in zaradi katere je svet ponovno v položaju, kakršen je bil pred londonsko konferenco. Vendar pa je naše poslanstvo omogočilo, da se naše stališče bolj jasno prikaže pred svetovnim javnim mne njem.« Avstralski visoki komisariat v Londonu javlja, da bo imel ODKRITJA ALI UGIBANJA 0 ALŽIRSKEM STATUTU Med Alžirom in Francijo samo «federalna» povezava? Menzies jutri popoldne tiskovno konferenco. Ameriški državni tajnik Dulles pa je objavil uradno izjavo, v kateri pravi, da je ((globoko razočaran, ker je Egipt zavrnil predloge 18 držav. «Ti predlogi, pravi dalje izjava, so bili pomirjevalni in njih namen je bil doseči medsebojno koristno sodelovanje med Egiptom in državami, ki imajo pravice v Sueškem prekopu na podlagi pogodbe iz leta 1888. Samo tako sodelovanje bo omogočilo Sueškemu prekopu, da izpolni naloge, ki so mu bile določene. Čeprav zadnji dogodki niso spodbudni, imajo udeleženci pogodbe iz leta 1888 pravice, ki so bile določene, Ja se ob vsakem času in za vse države jamči svobodna uporaba Sueškega prekopa. Te pravice se morajo uveljaviti v skladu z duhom listine OZN, katere prvi smoter je določitev pogojev, v katerih se lahko ohrani pravičnost in spošlovanje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb in drugih dokumentov mednarodnega prava« Na neko vprašanje je predstavnik državnega departmaja izjavil, da Dulles ne namerava sedaj iti v London, in je pri tem omenil izjavo predstavnika Foreign Officea, aa Dulles ni bil povabljen. Izjavil je nato. da ameriška vlada ni še dobila egiptovskega predloga za sklicanje nove konference, zato ga državni departma ne namerava komentirati. Dulles se j,, danes skoraj eno uro razgovarjal s francoskim poslanikom Alphan-dom. Po razgovoru je Alphand izjavil: «Mi nismo še posebno naklonjeni temu, da se zadeva predloži OZN Pripravljeni smo to napraviti, toda ne menimo, da je to potrebno. Mislimo, da so tudi drugi postopki Toda v vsakem primeru bomo ravnali v skladu z duhom in listino OZN«. Na vprašanje, ali je mnenja, da bi morali zadevo predložiti Varnostnemu svetu ali pa glavni skupščini, je Alphand odgovoril, da verjetno Varnostnemu svetu. Na vprašanje, ali njegova omemba drugih postopkov pomeni, da Francija izključuje uporabo sile, je poslanik odgovoril: «Mi nismo nikoli izključili uporabe sile in je ne moremo izključiti.« Tudi predsednik francoske vlade _ Mollet, ki je v nedeljo govoril v svojem rojstnem kraju Flersu, je izjavil, da njegova vlada ni spremenila stališča od trenutka, ko je nastala sueška kriza, in je mnenja, da «načrt 18 držav pomeni skupnost načel za dokončni režim v Suezu«. V precejšnji meri je Francija za nabavljanje petroleja odvisna od Srednjega vzhoda, sufrška kriza pa je zdaj opozorila na to, da je potrebno v prihodnje na lastnem ozemlju najti nove izvore energije za zagotovitev lastne neodvisnost'. V Parizu pa izražajo precejšnje nezadovoljstvo, ker ameriški predstavnik ni hotel skupaj z oritanskimi in francoskim; državniki proučiti nov položaj po razgovorih v Kairu. Dosedanja akcija Francije zvezi z odstopom pilotov in repatriacijo Francozov iz Bgipta pa ni imela zanjo zadovoljivih rezultatov. Po ((prostovoljnem sklepu« francoskih pilotov, da bodo prenehali delati v Suezu, je okrog 20 pilotov iz Marseilla in Bor-deauxa ponudilo svoje usluge Egiptu. Niso pa mogli odpotovati, ker niso dobili dovoljenja. Pa tudi kampanja za repatriacijo iz Egipta nima posebno velikega uspeha. Italijanska ladja «Aurelia», na kateri so francoska oblastva rezervirala tisoč mest za re-patriirance, je odplula v soboto iz Aleksandrije v Francijo s samo 160 francoskimi državljani. Po listu «JourDal du dimanche» naj bi bil na čelu Alžira musliman in v deželi bi bile tri zbornice PARIZ, 10 — Na osnovi novega statuta za Alžir, ki ga je sestavil Mollet bo minister-rezident v Alžiru musliman. Tako trdi močno razširjeni list »Journal du dimanche«, ki pravi tudi, da vlada okrog tega statuta še največja tajnost. Tako so tudi o njem tajno razpravljali predstavniki alžirskih nacionalistov, in to ne samo v Alžiru in Parizu, temveč tudi v Ženevi in Kairu. Odmev, ki ga je povzročil ta statut pri teh predstavnikih. baje kaže, da bi ga u-godno sprejelo 8 milijonov muslimanov v Alžiru- Omenjeni list ve nadalje povedati, da bi imel Alžir zakonodajno oblast treh zbornic: eno z muslimansko večino, drugo z evropsko večino in tietjo, ki bi jo sestavljali poslovni ljudje, sindikalni voditelji in predstavniki sodstva. Po teh in drugih vesteh naj b> Alžir po tem statutu užival riioko vladno avtonomijo, vendar pa bi imel neko ((federalno« vez s Francijo, podobno kot Severna Irska z Veliko Britanijo. V zadnjih 48 urah so alžirski uporniki napadli področje okrog pristanišča Mostaganem v zahodnem Alžiru. Pri tem je bilo vsaj 15 oseb ubitih in povzročenih je bilo tudi precej požarov. To je prvi napad na področju Mostagane ma, odkar traja oboroženi u-poi v Alžiru. Poročajo nadalje, da je bil v zadnjih 48 u-rah najbolj krvavih napadov v zadnjih mesecih in da so medtem francoske čete pobile 45 upornikov. Število francoskih žrtev pa kot po navadi ni znano. Štirje vojaki so bili ubiti in devet ranjenih blizu Co-lomb Becharja južno od Orana. Atomski poskus v SZ tudi včeraj MOSKVA, 10 — Agencija Tass je sporočila, da so bili 2, in 10. sept. v SZ izvedem atomski poskusi v zvezi s programom znanstvenega raziskovanja. Zaradi varnosti prebivalstva so bile eksplozije izvedene kot vedno doslej zelo visoqo ter v področjih daleč od naseljenih krajev. sr- Se o Marsu... Se vedno prihajajo jz vseh astronomskih observatorijev poročila o opazovanju Marsa, ki pa ne povedo nič posebnega Vsekakor pa so opuzoval-ci v observatoriju na Pic du Midi v Pirenejih, ki stoji v višini 2X00 m, po natančnih opazovanjih v zadnjih nočeh prišli do zaključka, da na Marsu na noben način ne žive živa bitja, podobna ljudem, fotografije, ki so jih napravili ponoči, so zopet zelo jasno pokazale znane črne pege na površju Marsa, ki jih imajo nekateri za rastlinska področja. Ravnatelj tega observatorija, prof Rosch, je svoja izvajanja zaključil z besedami: eCotovo na Marsu ni ne kanalov, ne gozdov — in seveda tudi ne letečih krožnikom« Planet Mars že od leta 1924 ni bil tako blizu Zemlje kot sedaj in do prihodnje take priložnosti bo treba čakati nadaljnjih 15 let. Mogoče se bo tedaj dalo ugotoviti kaj posebnega. Vendar pa so v Cataniji u-goCbvili s svojimi daljnogledi, da se razpoku na levi strani marsovske polute vedno bolj širi. To bodo sporočili na svetovnem kongrešu astronomov, ki bo takoj po zaključku sedanjih študijev o Marsu in na katerem si bodo astronomi sporočili in primerjali, kar so opazili. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 26,3, naj-nižja 19,9, ob 17. uri 25. zračni tlak 1017,3 stanoviten, veter 4 km na uro, vlaga 67 odst., nebo 2 desetini pooblačeno. morje mirno, temperatura morja 24,8. mmm. Danes, TOREK, 11, septembra Prot in Hijacint, Milan Sonce vzide ob 5.38 in z“*onTe„., 18.24. Dolžina dneva 12.46. Lun vzide ob 13.11 in zatone ob lira. Jutri, SREDA, 12. septembra Macedonii, šk.. Večedrag MEDlhM KO SE ČAKA ODLOCtlEV IZ RIMA Odgovornost Urščanshe demokracije za bodoče delovanje občinske uprave Pisatelj P. Calefti o nacističnih taboriščih Socialdemokrati bodo čakali na odgovor' KD najkasneje do četrtka Stališče KR, PSI, republikancev in radikalov glede podžupana Vse opozicijske levičarske stranke, kot tudi republikanci in radikali, so te_ dni zavzeli odločno stališče proti demokristjanskemu zavlačevanju glede imenovanja socialdemokratskega pot župana .n razdelitve ocibornišk.n mest. \ nedeljo sili*j obi.c:.. stal'-sče socialdemokratov. Neodvisne socialistične zveze in gibanja «Unita Popolare«. Vse te organizacije so ostro napadle protidemokratično politiko Krščanske demokraci- je, ki noče spoštovati sprejetih obveznosti in ki s svojim zavlačevanjem zavira občinsko dejavnost. Kot smo že objavili, so socialdemokratski odborniki podali ostavko v roke svojega političnega tajnika in vočji skupine v občinskem svetu prof. Lonzi. Ta je prevzel nalogo, da ponovno posreduje pri pristojnih organih Krsčans-ke demokracije v Trstu. Zdi se, da je i-mel že prve razgovore s tržaškimi demokristjani in da so se ti izgovorili, da čakajo na odloči-tev osrednjega vodstva v Rimu. Politični tajnik PSDI je izjavil, da bo ostavka socialdemokratskih c-cbor-nikov stopila v veljavo najkasneje v četrtek tega tedna, če demokristjani do takrat ne bodo pozitivno odgovorili-Kot vidimo torej, je vprašanje delovanja tržaškega občinskega sveta ponovno samo v rokah krščanskih demokratov, na katerih leži vsa odgovornost bodočega lelivanja občinske uprave. Tajništvo komunistične partije pa je izcalo izjavo, v kateri opozarja prebivalstvo na nedostojno borbo, ki rta jo začeli Confindustria in škofovska kurija za razdelitev odborniških mest in za imenovanje podžupana. Vse to popolnoma paralizira dejavnost mestne občine. Najvažnejša vprašanja, ko-t na primer prosta cona, deželna avtonomija, pomorstvo in druga, nadaljuje izjava, so bila potisnjena ob stran samo zato, ker hoče KD obdržati monopol in ključne položaje v občinski upravi. Obveznosti, ki so jin prevzeli Bartoli in tri stranke, ki sestavljajo odbor, da bodo u-resničili program socialne u-smeritve, so se pokazale samo kot navac ne obljube, da so lahko vsilili mestu nepriljubljenega župana in odbor, ki se bori le za stolčke. Izjava se zaključuje z ugotovitvijo, da si občani želijo raje nove volitve, kot da bi se nadaljeval sedanji nevzdržni in škandalozni položaj. Tržaška federacija PSI pa meni. da Trst ne more sprejeti, da se usoda njegove ob- činske uprave odloča v Ri- nih obveznosti v Avstriji (stro- mu. Trst dobro pozna rimske sklepe in jih je sit c o grla-PSI se popolnoma strinja s socialdemokrati, ki zahtevajo mesto podžupana in pravi, da je bil ta edini pogoj, ki ga je PSl postavila socialdemokratom v zameno zunanje moralne podpore v borbi, ki jo bodo morali socialdemokrati voditi v občinskem odboru. Ta podpora, poudarja PSI, je danes nujna in predstavlja pogoj za uresničenje socialistične enotnosti, ki je že v teku. Zato PSI meni, da je vodstvo PSDI pravilno ravnalo, ko je tako resno in odločno postavilo vprašanje podžupana. Datum, ki so ga socialdemokrati postavili demokristjanom glede dokončnega odgovora, ne sme biti preložen, ker bi bili s tem prizadeti 'udi novi odnosi mec’ obema strankama, ki so nastali zaradi višjih interesov delavskega razreda. Republikanci pa so vedno na svojem stališču. Zahtevajo od demokristjanov, naj spoštujejo sporazume, ki so jih podpisali pred izvolitvijo Bartolija za župana. Hkrati pa zahtevajo, da mora podžu-pansko mesto dobiti pripadnik laične stranke. V nasprotnem primeru pa bo njihov odbornik podal ostavko. Tudi radikali obsojajo demo-kristjansko ravnanje in zahtevajo. da KD spoštuje sprejete obveznosti in da pristane na imenovanje socialdemokratskega podžupana. Stališča gornjih strank in gibanj, ki predstavljajo vse levičarske in demokratične skupine v našem mestu, so dovolj jasna. Krščanska demokracija se mora zavedati, da je prišel čas-, da se tudi ona usmeri na reševanje socialnih vprašanj in na uvedbo obširnega gospodarskega programa za rešitev mestnega gospodarstva. Samo ra teh osnovah je možno posredno ali neposredno sodelovanje v občinskem svetu veeh demokratičnih in naprednih sil s KD. Zato menimo, da morajo socialdemokrati odločno vztrajati na svojem stališču in da ne smejo več popustiti niti za las, če hočejo ustvariti pogoje za postopno usmeritev občinske uprave na levo, kar so sklenili na svojem zadnjem kongresu. Sporočilo poštne uprave Poštna uprava sporoča, da so od 1. septembra dalje u-vedli službo poštnih žiro nakaznic med Italijo in Avstrijo. Denar se bo lahko pošiljal v Avstrijo samo pod sledečimi pogoji: Za ureditev finanč- S SESTANKA SINDIKALNE KOMISIJE NSZ V RIMU Smernice pristašem NSZ na sindikalnem področju ški za študij, za zdravljenje in podobno) in za uvoz knjig, časopisov, not ter za plačevanje naročnine za liste. Znesek mora biti na nakaznici označen v šilingih in ne sme presegati odgovarjajoče vrednosti 100.000 lir. Ou 8. septembra prodajajo pri filatelističnem okencu centralnega poštnega urada spominsko znamko v čast A.ma-dea Avogarda. Znamka velja 25 lir in se jo lahko uporablja za frankiranje do 31. decembra 1957. Odbor za proslavo bazoviških žrtev v Bazovi-si se toplo zahvaljuje govornikom in pevskim zborom za sodelovanje pri spominski proslavi preteklo nedeljo. V nedeljo dopoldne je imel i znani antifašistični borec in j pisatelj Piero Caleffi v dvorani kina «Alabarda» napove-I dano predavanje o . odporni-‘ škem gibanju v nemških uničevalnih taboriščih. Na predavanje, katerega je organiziralo gibanje «Unita Popola-re», je prišlo veliko število tržaških antifašistov. Govornik je na osnovi številnih citatov iz raznih knjig, ki ro jih napisali antifašisti o taboriščih, podrobno opisal režim, ki je vladal v nemških koncentracijskih taboriščih. I-stočasno je tudi z obžalovanjem ugotovil, da je odporniška literatura v Italiji le malo razširjena, zaradi tega, ker država stavi na isto raven fašiste in antifašiste, kar se v drugih deželah, kot na primer v Franciji, ne dogaja. Po podrobnem opisu sistema, v katerem je vladal režim kast e SS na vrhu in kjer je bilo vse organizirano, kot pri velikem posestniku goveje živine, je Piero Caleffi skušal odgovoriti na vprašanje, kje so vzroki, da je neki režim padel tako globoko, da je načrtno uničil 11 milijonov ljudi. Po njegovem mnenju ne more biti za ta zločin krivec ves nemški narod. temveč gre za sistem sovraštva, ki je slonel na razdvajanju ljudi, med katerimi se je umetno ustvarila globoka pregraja. PO OTVORITVI MEDNARODNEGA ZAGREBŠKEGA VELESEJMA Močno tržaško zastopstvo na zagrebškem velesejmu „24 Ore" o trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo - Oa--nes potuje skozi naše mesto na poti v Zagreb podtajnik Treves V sredo 12. septembra bo o-biskal zagrebški mednarodni velesejem podtajnik za zunanji trgovino Treves, ki bo prisostvoval italijanskemu dnevu na velesejmu. Istočasno bodo obiskali velesejem tudi predstavniki italijansko-jugo-slovanske trgovinske zbornice iz Milana in člani tržaške delegacije omenjene zbornice. Podtajnik Treves bo danes prispel iz Rima v Trst in odpotoval takoj nato z avtdmo-bilom v Zagreb. Ta obisk ne ob imel samo formalni značaj, temveč se bodo ob tej priliki italijanski vladni predstavniki nedvomno razgovarjali z jugoslovanskimi predstavniki o nekaterih perečih gospodarskih vprašanjih, ki bodo tudi predmet skupnega zasedanja italijan-sko-jugoslovanske zbornice s sedežem v Milanu in jugoslo-vansko-italijanske zbornice s sedežem v Beogradu. Zunanjetrgovinska izmenja-i vanskimi gospodarskimi pred-va med obema deželama je I stavniki in upamo, da bo čim namreč naredila v zadnjem le- prej ugodno rešeno, tu, odkar velja znani trgovip. Šolska obvestila Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rcjan, Ulica Montorsi-no št. 8-I1I.) obvešča prizadete starše, da bo vpisovanje v I., II. in III. razred za šolsko icto 1956—1957 do vključno 25. septembra t. 1., vsak delavnik od 10. do 12. ure, LETAKI TAJNIŠTVA ZVEZE KOVINARJEV O RAZMERAH V CRDA Za izplačilo izredne nagrade delavcem za 100 delovnih ur Dokumentirana večja storilnost v vseh obratih CRDA Moralnemu priznanju naj sledi primerna denarna nagrada Tajništvo Zveze kovinarjev je te dni razširilo po mestu letake z naslednjo vsebino: «V preteklem juliju sta FlOM (Zveza kovinarjev) iz Trsta in Tržiča pismeno predlagali Delavski zbornici v Trstu ter CISL in UIL v Tržiču, naj bi skupno zahtevali od ravnateljstva CRDA izredno nagrado za sto delovnih ur, ki naj ki jo izplačali delavcem in uradnikom te stroke vsako leto ob priliki letnih dopustov. Na predlog FlOM so pismeno odgovorile Delavska zbornica iz Trsta ter UIL iz Tržiča, medtem ko CISL iz Tržiča ni do sedaj še nič odgovorila. Ne glede na neodločno in delno polemično stran odgovorov na naš predlog, tako Delavska zbornica iz Trsta kot UIL iz Tržiča neposredno priznavata, da je potrebno sestaviti načrt zahtev. UIL iz Tržiča sporoča, da ((pripravlja celo vrsto mnogo bolj izdelanih in utemeljenih delavskih zahteve kot so naše. Ce začasno izvzamemo CISL iz Tržiča, moramo torej ugotoviti, da so vsi drugi delavski sindikati priznali potrebo, da mora povečani storilnosti slediti primerna denarna nagrada. Nesorazmernost med sedanjo globalno plačo v CRDA ter storilnostjo se je namreč postopoma večala na škodo delavcev zarodi nagle spremembe delovne proizvodnje in organizacije dela. Sindikalna komisija Neod- trga najbrž ni na jasnem. O- To je ie dokazala raven r (josejene proizvodnje v CRDA. visne socialistične zveze je na svoji seji v Rimu 9. t- m. poudarila, naj se člani NSZ na rindikalnem področju držijo naslednjih načel; 1. Sindikalna komisija popolnoma odobrava sklepe vodstva gibanja, ki vabi neodvisne socialiste, naj pristopijo k sindikalni organizaciji OG1L. 2. Treba je praktično izvesti ta splošn. sklep. Sindikalna dejavnost v okviru ttroke, kateri vsak pripada, je politična dolžnost vseh delavcev, ki pripadajo NSZ. V sklopu CGlLi bodo neodvisni socialisti delovali enotno kot ona izmed obstoječih socialističnih struj v večinski sindikalni organizaciji. 3- Neodvisni socialisti morajo v CGIL navezati posebne stike sodelovanja s tovariši PSI v okviru akcije za vzpostavitev struje, ki naj bi združevala vse socialisti v CGIL. 4. Nekateri predlagajo, naj bi socialistične struje, glede na razvoj združitve socialistov, uresničile svojo sindikalno enotnost okrog UIL, ali vsekakor izven CGlL. Uresničitev tega predloga bi praktično pomenila cepitev in bi torej nasprotovala splošnim delavskim interesom. Danes ni ne potrebno ne koristno ustanavljati neki socialistični sindikat. Pač pa je neobhod-no potrebno poskrbeti za obnovitev enotne sindikalne organizacije, v kateri naj bi bili poleg socialistov tudi komunisti in katoličani. Vri člani NSZ so dolžni delovati v raznih sindikalnih organizacijah za dosego tega cilja. 5. V sedanjih razmerah, ko se na političnem področju razvija združitev socialistov, ni priporočljivo ustanavljati med socialisti, ki so v sindikalnih organizacija.!, stalne odbore, ker bi s« iz teh lahko porodil izključno socialistični sindikat. Priporočljivo pa je, da socialisti, v vidiku obnovitve sindikalne enotnosti v okviru CGIL, vzporedijo svoje delovanje za ojačenje sodelovanja med raznimi obstoječimi sindikalnimi organizacijami. koli 8- ure zjutraj je namreč mladenič vozil s svojim motorjem po Ul. Flavia proti Miljam, a je v bližini industrijskega pristanišča v Zavijali trčil v pred njim vozeči poltovornik. ki ga je šofiral 33-letni Severino Zampieri iz Ul. Costalunga. Zelo verjetno je, da Colet-ta ni opazil, kako je Zampieri začel zavijati na levo in da je zato trčil v vozilo ter se zvrnil na tla. Mladeniča, ki si je pri padcu zlomil desno ramo in si verjetno tudi zlomil zapestje leve roke, so z rešilnim avtom kmalu po nezgodi odpeljali v bolnišnico, kjer so ga prenesli na ortopedski oddelek. Okreval bo v 30 ali 40 dneh. Iz naših podatkov je razvid no da znaša na primer v ladjedelntškem oddelku v Tržiču dnevna proizvodniv zdaj 150 ton jekla v nasprotju s 120 tonami v septcnibru lati* skega leta. To pomeni torej povišanje proizvodnje za 50 ton dnevno, ki so jo dosegli v enem letu. Poleg tega lahko ugotovimo, da se je število 12 delovnih dni na delavca pri gradnji trupa ladje «Giulio Cesares v letu 1950 znižalo zdaj na 8,7 delovnih dni pri izgradnji trupa petrolejske ladje. Odstotek izkoriščanja naprav in storilnost v CRDA sta se povečala od 60 odst. v letu 1946 na SO odst. v letu 1956. Posebno priznanje ladjedel- ZARADI ODPUSTOV IN PRODAJE TRG. ODDELKA IFT SOLIDARNOSTNA STAVKA z uslužbenci podjetja IFT Sindikalni zastopniki se bodo sestali z industrijci Tajništvo PSDI sprejelo delegacijo nameščencev IFT Prometna nezgoda Kako ie prišlo včeraj zjutraj do trčenja, ri 20-letni Mi-chele Coletta z Jeričljevega Snoči ob 19.30 je končala stavka uslužbencev trgovinskega oddelka podjetja «Isti-tuto Farmacoterapico Triesti-no», ki je trajala od sobote. Včeraj popoldne so v znak solidarnosti s stavkajočimi stavkali tudi uslužbenci dru-gin petih podobnih tržaških podjetij. Snoči so se prizadeti uslužbenci in delavci omenjenega oddelka ponovno sestali s svojimi sindikalnimi zastopniki, ki so jim sporočili, da se bodo jutri ob 17. sestali na sedežu Zveze industrijcev, da bi z njimi razpravljali o vpra-šrnju novih odpustov pri o-menjenem oddelku. Ob 19.30 pa se bodo sindikalni zastopniki ponovno sestali z nameščenci in delavci ter jim bodo sporočili rezultate sestanka z industrijci, nakar bodo odločili o nadaljnjih korakih za zaJčito svojih delavcev. Razen omenjenih novic ni v vi rašanju prodaje trgovinskega oddelka in odpusta uslužbencev še nič novega. Prav gotovo pa bodo delegacije od- puščenih, ki niso imele v soboto sreče, ponovno zaprosile za sprejem pri predstavnikih oblasti, da jih opozorijo na njihove razmere in vprašanje te ekonomske dejavnosti, ki jo bo verjetno Trst izgubil z vsemi slabimi posledicami, o katerih smo že podrobno pisali. Tajništvo PSDI je snoči sprejelo delegacijo stavkajočih delavcev podjetja »Istituto Farmacoterapico Triestino« Delavci so pojasnili hud polo žaj ki je nastal v podjetju petem ko je ravnateljstvo sklenilo odpustiti 50 delavcev Tajništvo je v imenu izvrš nega sveta PSDI zagotovilo delegaciji, da se bo zanimalo za vprašanje pri državnih oblasteh, ker je omenjeno podjetje dobilo 40 milijonov lir državnega posojila. Poleg tega pa je tajništvo PSDI izreklo svojo solidarnost z delavci, ki so stavkali v o-brambo svojih delavskih pravic. nicam v Tržiču prinaša revija «Civilta delle macehines, ki jo izdaja Finmeccanica, ki v številki julij-avgust 1955 med drugim pravi: nKljub tem trdim preizkušnjam imajo danes tržiške ladjedelnice, ki so jih dvakrat obnovili, zelo visoko storilnost in jih lahko štejemo med najbolje opremljene v Jtaliji.» Podobno priznanje elektro-mehaničnih delavnic v Tržiču prinaša Ust «24 Ore« v svoji posebni letošnji julijski številki. Najvažnejše priznanje storilnosti vseh oddelkov CRDA pa prinaša tretja knjiga «On-gini. ordinamento e attivita dellTRh), ki jo izdaja ministrstvo za industrijo, v kateri lahko med drugim črtamo, da so CRDA edine ladjedelnice 1RI, ki niso nikdar zahtevale državne podpore za kritje svojih primanjkljajev)). FlOM meni, da kot vsi drugi sindikati ne bi napravila svoje dolžnosti, če iz teh ugotovitev ne bi znali priti do določenih zaključkov. Pod pritiskom teh ugotovitev tehnično-produktivnega in ekonomsko-socialnega značaji smo torej predlagali Delavski zbornici v Trstu, CISL in UIL v Tržiču, naj bi skupno zahtevali od ravnateljstva CRDA izplačilo letne nagrade za 100 delovnih ur ob priliki letnih dopustov.» Tajništvo Zveze Kovinarjev nato trdi. da so že pred začetkom letnih dopustov razdelili med delavce v ladjedelnicah v Trstu in Tržiču posebne letake z navedbo in utemeljitvijo omenjenih zahtev, da bi si lahko delavci z dobljenimi nagradami zboljšali svoj dopust, kar tudi ravnateljstvo neposredno priznava, ker prav času ietnih dopustov razdeli med delavce del božične nagrade. Nato FlOM poudarja, da je zahteva po omenjeni nagradi velikega socialnega pomena, kakor je bila velikega pomena zahteva po božični nagradi. Tajništvo Zveze kovinarjev še posebej poudarja, da vztraja pri omenjeni zahtevi, ne glede na to, da so se letošnji letni dopusti skoraj že končali To pa zaradi tega, ker je vodstvo CRDA znatno okrnilo božično nagrado, s tem da je dalo predujme ob priliki velikonočnih praznikov in letnih dopustov. Zaradi tega je treba zagotoviti delavcem vsaj celotno izplačilo božične nagrade in trinajste plače, ne glede na že dodeljene predujme. Ob koncu sporoča tajništvo da sta FlOM iz Trsta in Tržiča sklenila predlagati Delavski zbornici v Trstu in CISL ter UIL v Tržiču, naj bi skupno začeli akcijo za obnovitev pogodbe za menzo in doklade tudi glede na člen 4 pogodbe od 29, maja 1956, ki jo je vodstvo CRDA sklenilo le z Delavsko zbornico v Trstu ter s CISL in UIL v Tržiču. Zveza kovinarjev ob koncu svojega proglasa poziva vse delavce CRDA, ki so vpisani ali pa ne v sindikate, naj razpravljajo o omenjenih predlogih in se zavzamejo za enotni nastop vseh delavcev in sindikalnih organizacij, da ne bo večja storilnost dobila samo moralno priznanje vodstva CRDA, ampak predvsem primerno nagrado. Marija Ferluga iz Ul. F. Se-vero je dekletce takoj odpeljala v bolnišnico, kjer jo je izročila zdravnikom, ki so jo zaradi precejšnje rane na čelu pridržali s prognozo 8 dni na I. kir. oddelku. Nesreča na delu Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu Piazza Gioberti 4, sporoča. da bo vpisovanje za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra 1956. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. o 12. ure. Do razmeroma čudne nezgode na delu je prišlo včeraj zjutraj na nekem gradbišču v Rocolu. ki se je končala še kar srečno za 52-letne-ga Agostina Giorgija iz Ul-Campanelle. Mož je bil zaposlen s čiščenjem koša žerjava, ko se je ta prevrnil in se zvalil po strmini ter za seboj povlekel tudi Giorgija.' Ker se je delavec pri tem opraskal po raznih delih telesa in tudi po glavi, vo mu priporočili, naj gre v bolnišnico. kar je Giorgi tuči storil. A tu so ga zdravniki potolažili, da poškodbe niso nevarne ter so ga po nudeni potrebni pomoči odslovili. V 4 do 6 dneh bi moral biti mož zopet sposoben za delo. sk: sporazum, znaten korak naprej, vendar pa se v zadnjih mesecih čuti močna konkurenca drugih držav in prihaja zlasti do izraza, da se je za Jugoslavijo odprlo obširno tržišče vseh vzhodnih držav. £aiadi teh razlogov prihaja z italijanske strani do nekaterih pritožb, katere podrobno našteva v svoji nedeljski številki milanski gospodarski list «24 Ore». List ugotavlja, da so jugoslovanska naročila v prvem polletju tega leta dosegla samo 14,8 milijard lir, medtem ko so znašala v istem lanskoletnem razdobju 17,2 milijard lir To znižanje italijanskega izvora je šlo na račun umetnih vlaken, kemijskih proizvodov in izdelkov mehanične industrije. Po drugi strani pa obstajajo tudi težave pri i-talijanskem uvozu, ker so razpoložljive količine lesa in lesnih izdelkov po mnenju italijanskih gospodarskih krogov prenizke. «24 Ore» ugotavlja, da je treba vsa ta vprašanja podrobno proučiti zato, da ne bo prišlo do škodljive psihoze, češ da gre za načrtno zaviranje prometa. Vse te pripombe pa seveda še zdaleč ne dokazujejo, da vlada med gospodarskimi krogi pesimizem zaradi italijan-sko-jugoslovanskih odnosov. Prav obratno, udeležba italijanskih razstavljavcev je na letošnjem velesejmu zelo obsežna, kar priča o velikem zanimanju italijanskega gospodarstva za zagrebški velesejem. Letos tako sodeluje na velesejmu okrog 80 podjetij, ki so zasedla 4000 kvadratnih metrov prostora v novem paviljonu, katerega so zgradili na pobudo ministrstva za zunanjo trgovino in inštituta za zunanjo trgovino. Prvič je na zagrebškem velesejmu v večjem obsegu zastopan tudi Trst s svojimi trgovinskimi in industrijskimi podjetji, kar odraža veliko zanimanje tržaškega gospodarstva za jugoslovansko zaledje. Vendar ne bo mogoče doseči ugodnejšega gospodarskega sodelovanja med Trstom in jugoslovanskim zaledjem do takrat, dokler ne bo stopil v veljavo sporazum o trgovinskem prometu med Trstom in sosednim jugoslovanskim področjem, ki je bil podpisan že 1. aprila 1955 in kateri se še vedno ne izvaja. Ni dvoma, da bo tudi to vprašanje predmet razprav | med italijanskimi in jugoslo- Z motorjem v gasilski avto Včeraj že navsezgodaj zjutraj rta se morala 19-letni e-lektričar Edvard, Uršič z Lo-njerske ceste in 17-letni Ludvik Placer z iste ceste zateči po pomoč v bolnišnico, ker sta se pri prometni nezgodi pošteno potolkla. Mladeniča sta se namreč o-koli 7.30 vozila s skuterjem po Ul. Pindemonte in ko sta zavila po ovinku, sta se nepričakovano znašla pred nasproti vozečim avtom gasilcev. Jasno je, da sta se mladeniča, ki nista mogla preprečiti trčenja, zvrnila na tla. Ker je bil Uršič, ki je bil za krmiiom skuterja, teže poškodovan kot Placer, ki je sedel za njim. so ga posadili v prvi avto, ki je privozil mimo, in ga odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili rane na čelu. ličnici in roki ter omotično etanje, zaradi česar so ga pridržali s prognozo okrevanja v 20 dneh na II. kir. oddelku. Placer pa se je oddaljil in šele poldrugo uro kasneje je prišel na sprejemni oddelek, od koder pa so ga po izpra-nju prask na nogah odslovili s priporočilom nekaj čni počitka. Skuter je utrpel precejšnjo škodo, medtem ko je bila ta na gasilskem vozilu znatno manjša. Ravnateljstvo državne trgovske akademije sporoča, da bodo vpisovanja za šolsko leto 1956-57 trajala do vključ 25. septembra. Prošnje p.ejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, 'er dobijo prosilci vsa potrebna pojasnila. •* * * Ravnateljstvo trgovskega strokovnega tečaja na Proseku spo-oča, da bo vpisovanje v I. in II. razred za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra. Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov realnim učnim načrtom tu-i popolne razrede s Klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1956-57 do ključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazza-retto Vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi razglasni deski. * * * Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja Nabrežina-Sv. Križ sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede do vključno 25. t. m. vsak dan od 10. do 12. u-re na sedežu šole v Nabrežini. Obvestilo trgovinske zbornice Z zakonom št. 277 od 29. marca 1956 je bil raztegnjen v korist tržaške male in srednje industrije ter obrtnikov zakon št. 835 od 6. oktobra 1950, zagotavlja najmanj eno petino vseh naročil državnih ustanov. Ministrstvo za industrijo in trgovino je v zvezi z izvajanjem tega zakona pooblastilo tržaško trgovinsko zbornico da sestavi seznam podjetij, ki bi lahko prevzela omenjena naročila. Zainteresirana podjetja morajo zato izpolniti poseben obrazec do 15. septembra. Ce hočete oddati svoj dar zm Dijaško Matico, kličite 93-167 ali 31-119 in povabite zastopnika našega zaslužnega podpornega društva da Las obišče. V NEDELJO POGREB TRAGIČNO PREMINULE A. ORLOVE Al! Vi« IM Pintu uspelo dokazati svojo nedolžnost? Kompromitiralo naj bi ga predvsem neko pismo, v katerem pravi svoji prijateljici, da bo žena umrla za čez dva meseca Posteljica na otroka Čeprav ima Gabriella Luc-carelli lz Ul. S. Maurizio komaj 2 leti, je ie hotela plezati. Ne sicer po hribih, temveč le po svoji posteljici v otroškem zavetišču v Ul. P Veronese. Poskus pa se ni posrečil ter se je za mlado plezalko končal kaj slabo; posteljica se je namreč prevrnila ih padla prav na rralo Gabriel-lo. 43-letna otroška vrtnarica Alojzija Helena Orel, katero so potegnili pretekli teden mrtvo iz morja nedaleč od barkovljanskega portiča, leži od nedelje dalje v grobu na pokopališču pri Sv. Ani in prav gotovo bi pozabili nanjo. razen seveda užaloščene matere Marije in drugih sorodnikov, če ne bi bilo njeno ime povezano z zagonetnim vprašanjem, ki je nastalo ob odkritju njenega trupla: ali gre za samomor, nesrečo ali umor? Prvi dve tezi sta kaj kmalu odpadli in od včeraj dalje ju izključujejo tudi policijski preiskovalni organi. Preostane torej teza umora. Kdo pa je morilec? Kakor je znano, je samo ena oseba o-sumljena in že več dni na zasliševanju. To je pokojničin mož Domenico Di Pinto, katerega je Orlova ljubila z vsem ercem. pa čeprav tega ni bil vreden, ker je z njo slabo ravnal in jo tuci varal. Bodo lahko dokazali krivdo Di Pintu, ali pa bo mladi mož dokazal svojo nedolžnost? Nimamo dokazov, s katerimi bi ga lahko obtoževali, pa čeprav govori precej elementov proti njemu. Njegove prvotne nasprotujoče si in protislovne izjave, njegova brezbrižnost ob povratku domov brez žene, kakor tudi pred njenim truplom, jok, ko se je vlegel v posteljo, na kateri je še dan prej ležala njegova žena. so le del elementov, ki jih mora imeti policija v rokah in ki so upravičili priprtje moža. V naši zadnji številki s-mo javili, ca je Di Pinto, seveda v kolikor nam je bilo znano, zanikal in zavračal krivdo in jokaje rotil, da je nedolžen. Toda policijski organi morajo imeti v rokah dobre elemente, na podlagi katerih ga zaslišujejo. Zaenkrat policija noče nič izdati; včeraj je vodja letečega oddelka, ki vodi preiskavo, samo izjavil, da sta samomor m nesreča izključena čalje da je priprtje Di Pinta potrjeno in da se preiskava nadaljuje. Kaže, da so policijski agenti iskali in tudi na-Ti čevlje, ki jih je imel Di usnje z namenom, da bi na njih ugotovili mokroto ali morda tudi slečove soli. to je morske vode. Vztrajno pa Kroži tudi govorica o pismu, ki naj bi ga našli pri priprtem Di Pintu, s katerim bi bil njegov položaj kompromitiran. Baje je v njem pisal svoji prijateljici, naj potrpi nekaj časa, ker bi morala njegova žena najkasneje v dveh mesecih umreti za «boleznijo». Kaj naj bi pomenila beseda bolezen v narekovajih, sicer ni znano, vendar če to povežemo s tragično In nenadno smrtjo še mlade Orlove, bi bil v tem nekakšen dokaz, da je sum policijskih oganov upravičen. Orlova sedaj že spi sVoje nevzdramno spanje, meč tem ko je njen mož baje že v ko-ronejskih zaporih >n če mu bodo dokazali krivdo, tedaj bo tudi on pokopan, a živ med štirimi vlažnimi zidovi kakega zapora, kjer se bo moral kesati zločina. Toda, ali je res on zločinec? Največja žrtev te tragedije pa je najmlajši član sedaj u-ničene družine: Dario, zarii«. R. Ejan. D. Adčam3- TOREK, 11. septembra TRST POSTAJA A IJS« 11.30 Lahkia glasba: l^.OO^j, davanje: 12.10 Za vsakogar 5 kaj; 12.45 V svetu kultur«: Orkester Mantovani; 13.30 el>s#S 18.00 Purcell: Comus. ■ nbtk?" po željah; 17.30 Plesna «^(nj suita; 18.20 Bach: Brandenm" koncert št. 5: 18.40 Amerišk^.^,; ri; 1900 Orkester Glernn 19.15 Zdravniški vedež: 19-’ — stra glasba: 20.00 Šport! GvC Sambe; 20.30 Zbor iz K°r!<;e j 21.00 Gomez Duarte Riberio. j; ! stri iz Segovie«. igra v 3 j 23.00 Tangi in valčki. T R S T '• e «1» 17.30 Zen a in dom; 18.15 ^ ge TV; 21.00 Vesti; 21.15 filmi: 21.30 Ljubitelj živah-Lj,; Film «Pri.iatelj od mladih ee, 22.25 Razprava o rezultatu1 beške razstave; 23.00 Var1«" Ljudska prosveta PD uSlavko Škamperle od Sv. Ivana sporoča vsem članom pevskega zbora, da se bodo pričele redne pevske vaje daneš Ili septembra ob 20.30 v društve-r.in prostorih. Priključilo se lahko tudj novi pevci. PrtporoČa se polna udeležba. Obenem sprejemamo vsako nedeljo od 11. do 13. ure v društvenih prostorih prijave za odbojkarsko ter nogometno ekipo. Ljubitelji tega športa vljudno vabljeni. Glasbeni pouk v Barkovljah. Vsi gojenci naj se zbero v petek 14. t. m ob 17. uri v prostorih prosvetnega društva v Framklo-vem (pri Gregoriču), kjer bomo dotočili urnik. Pouk bo kakor lansko leto v torkih in petkih ter sredah in sobotah od 14.30 dalje. , Glasbeni pouk pri Sv. Jakobu pod okriljem prosvetnega društva «Ivan Cankar« se bo pričel v četrtek 13. septembra. Gojenci naj pridejo ta dan ob 17. uri v Ul Montecchi št. 6, tretje nadsropie soba št. 29. za razpored 'in druga navodila. izleti KOPER 5 glasba; 11.45 Josip lezniška nesreča; 13.15 rf)' glasba: 13.35 Pester spored g nih melodij: 14.30 Za 'pgsl^ žene; 14.40 Želeli ste šajtel; 15.35 Slovenske^."*, pesmi pojeta vokalni kvm 7 ko Štritof« in Ileana Brs, * jo na harmoniko sprthiiten ture - Milan ■ Koblar: Stanko: 16.00 Utrinki insK cert.; 17.15 Zabavna 19 glasba: 18.00 Športni tednl"ate|£. ka - I.; 16.20 "Popoldanski .(jH' 17.15 Zabavna K Pesmi slovenskih skl« jjtf poie Mariborski komorn jk 20.00 Pol ure za ljubd«*JOT venskih narodnih Glasbena medigra; ".av ska igra - Henrik Ibsem^p)! s Helgolands (prva LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC (od 2. sept. do 15. sept.) Barbo - Carmel, Trg Garibaldi, 8: Benussi, Ul. Cavana, 11; Mil-lo. Ul. Buonarotti. 11. Prav v trenutku, ko se je 15-letni Franco Fusar iz Ul Bonomea včeraj popoldne spustil s kolesom po strmi u-lici, ki pelje z Grete proti mestu, so mu odpovedale zavore in ker ie Iz strahu izgubil tufli oblast nad vozdom, se je mlačenič s precejšnjo silo zaletel v avto, last Tel-ve. katerega je vozil 37-letni Danilo Simšič iz Ul. Rismon-do. Simšič je fanta takoj spravil v avto in z njim zdrvel v bolnišnico, kjer ga je izročil zdravnikom v varstvo. Ti, ki so Fusarju ugotovili poleg rane na dlesni in spodnji ustnici tudi verjetne kostne poškodbe na čeljusti, so ga iz previdnosti poslali na pregled v stomatološki oddelek, kjer So ga tudi pridržali. Po mnenju zdravnikov bo Fusar o-zdravel že v 8 dneh. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Biasoletto. Ul. Roma 16; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul. Ginnastica 44; Rovls. Trg Goldoni 8: RossettL UL Schiapparelli 58; Harabaglia v Barkovtiah in Nicoh v Skednju. TELEVIZI-IA J#jj 18.45 Spored za otrok*’. j| io.sd isporea za ' jr Mali orkester Casama«®1" tr» -Koncert komornega or\k 30 G‘r rigira Luigi ToUolo: ba v starem Trstu. V četrtek 13. tegu meseca bo zaprta za promet Ul. Madon-nina, in sicer med Ul. Molino a vapore in Ul. S .Sergio. Ezcelslor, 16.00: «2lata mrzll- ca«. Charlie Chaplin Fenice, 16.00; »Kraljevi lokostrelec«, R. Tavlor. K. Kendall. Nazionale. 16.00: «Orož]e za Izsiljevanje« C Moore Filodrammatlco. 16.30; «Despera-dos v zeleni džungli«, H. Del _ Carrile, A. Benetti. Supercinema, 16.00: »Veliko Iz-zivanje«, R. Ryan, V. Ma.vo. Arcobaleno, 16.00: »Carousel«, S. Jonesa C Mitchcll. Astra Rojan. 16.00: »Postava proti Billu Kiddu«, S. Bradv, B. _ St. John Capitol, 16.00: «Clovek, ki ga nikoh ni bilo«. C. Webb. G. Grahame. Cristallo. 16.00; #Tragična sobo-ta«, V. Mature. R Ega-n. Grattaclelo. 16.00: »Zaročenec vseh«, F. Sinatra, D Rev-nolds. Alabarda. 16.00: «Kurtizana Diana«. L. Turner. P. Armen- dariz, Arlston. 16.00: «Tr!je tatovi«, To- ■ tč. G Ra 111. Armonia. 15.00: »Samoa«, G. Cooper. B. Giones. KADARKOLI ^ se vam zdi in ne — v začetku meseč* n® lahko naroči,e «PRIMORSKI u „ Dovolj, da telef°n^j f DNEVNI*’ na štev. 3733* ali ročite vaš naslov mu raznašalcU GLASBENA MATI Gojenci, k! utegnili vpisati v jajsK^ Ijenem roku. se ^ f1' vpnejo naknadr.o sami šole Glasben^ jj 'ice dnevno od k-in od 16. do 19- ^0df , Vpisovanje v P fl!* mco šole Glasbene (f,]» tiče v NabrežiH1 -te1*1 do vključno 13. •' rijik hra. Določitev y fe^ in začetek pouk* o tek 14. septennP' 14. uri. jjfil« Vpisovanje v 9° jj* nicu šole Glasbe p tiče v Iloljuncu ljunec in okolisk I' vklJ linju uu v septembra. Razp0 Id. .n P ft ka bo v četrtek 'jo 9 in to od 18. do 1» „ P na sedežu šole ljuncu št. 15'7. imamo SPOMINSKA SVEČANOST OB 26. OBLETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV Nadaljevali bomo borbo za uveljavitev vseh naših pravic Pogled na množico pred spomenikom med govorom tov. Vladimira Kende. Nedeljo popoldne •kiittPOmen*^u bazovi- Ijudi, J“nS,kom zbralo več sto a .bi s svojo prisot-spomin anti- ^»tično borcev’ ki i‘h ie pred . . Posebno sodišče lo(iilo tlndva.isetimi leti ob- *V(r«„ na smrt- Spominsko *,nost ie začel pevski pd. Lonjer-Katinara s otvorin.i ^rtvam», nato je k Zorka Legiša Mervič zbor Pesmijo °tv°ritvi “w “ tovišir- sPregovoril član babo^ /a Pripravljalnega odirat)^ ntori Kalc, ki je na p»d)ih orisal pomen žrtve svojo n ■ “.tirje iunaki so s budn alvečjo žrtvijo postali skega Zavest vsega primor-^r*tko JU<*s*va- Nato je na *e fj °Ptsal sedanje razme-»izjcij n.aaem ozemlju: kolo->iad6i;a. ln. raznarodovanje se *a fas )e to celo huje kot ti an... ^šizma. procesi 1°, pro- sistom se ponavlja-razmere so t»ke‘0*podarske Podovi krŠnih Trst y sv°ii *Pl>mtaa! nt poznal. Toda irfVso, Padlim bazoviškim *!N J* sodnik vsem tistim or;V sltušajo danes uni-Mičj, , °t)itve težike antifašist^ orl)e in te sile bi se ^itia Zavedati, da se zgo-P°Zval 06 Ponavlja. Nato je |boi(ra,i'!Se socialistične in de-t,Zmeralne sde' da v novih Zal- '■ danes. ko je mož- dolžili žrtvam štirih bazo-vi-' ških junakov in sto tisočev drugih borcev, ki so padli v borbi za zrušenje fašizma, za demokracijo. Nato je spregovoril \ Vladimir Kenda, v italijanščini. Tov. Kenda je rekel: Od kar so na ' tem mestu odjeknili streli, je minilo 26. let. To ni dolga doba/ toda koliko krvi so v tem razmeroma kratkem obdobju prelili oni, ki so sledili svetlemu zgledu štirih bazoviških 'junakov, ki so 'postali simbol neizprosne borbe proti tiranstvu. Štirje bazoviški junaki so pokazali zgled vsem slovenskim in italijanskim antifašistom za borbo proti fašizmu. Ti štirje junaki se niso ustavili niti pred največjo žrtvijo, pred smrtjo. In ti, kakor za njimi milijoni drugih so padli zato, ker je določena plast, določena majhna skupina lju-računala, da lahko stori vse, kar hoče vse, kar si poželi. Toda v tem so se te temne nazadnjaške sile zmotile. Proti tem silam se je začela borba in bazoviški junaki so bili med prvimi žrtvami. Za njiipi so padli sto tisoči, milijoni in te žrtve niso bile zaman. Kljub temu se , moramo zavedati, je fašizem še živ, da še vedno rovari kot rezerva nazadnjaških buržoaznih sil. In če mi danes proslavljamo to žalostno svečanost, je to zato, ker je vzrok borbe, za katero so bazoviški junaki dali svojo največjo žrtev, še vedno živ. Kajti fašizem še vedno grozi, hoče se vrniti na svoje State položaje. Dokaz za to je na primer sam poškodovani spomenik bazoviškim ju- «V pozdrav*, nato je mali Klavdij Donardo recitiral pesem «Osmi». Za njim je nastopil pevski zbor «Rota» z latinsko «Beati mortuis, nakar je bila na vrsti recitacija dijakinje Ane Metlike. Za zaključek je bazoviški pevski zbor »Lipa* zapel pesem «Zemlja slovenska*. Sledilo je še polaganje vencev in sicer venec Odbora za proslavo, nato venec s trakom «Bazovica — junakom*, venec Neodvisne socialistične zveze, venec, Slovenske gospodarsko - kulturne zveze, nato venec Slovensko-hrvatske ljudske prosvete in venec Zveze partizanov. V imenu bazoviškega pripravljalnega odbora je spominsko svečanost otvoril tov. Anton Kalc. 10-LETNICA SPORAZUMA GRUBER DE GAŠPERI JUŽNO TIROLSKO NAMERAVAJO POITALIJANČITI Letos poteka deset let, odkar je bil v Parizu med tedanjim italijanskim ministrskim predsednikom in zunanjem ministrom De Gasperi-jem in avstrijskim zunanjem ministrom Gruberjem podpisan znani sporazum, ki naj bi rešil vprašanje Južne Tirolske in Tirolcev v okviru italijanske državne skupnosti. V tem sporazumu, ki je obsegal tri točke, je rečeno, da bodo nemško govorečim prebivalcem bocenske pokrajine in sosednjim dvojezičnim krajem tridentinske pokrajine zajamčili popolno enakopravnost z italijansko govorečimi prebivalci, v okviru posebnih ukrepov za zagotovitev narodnega značaja in kulturne-ge ter gospodarskega razvoja nemško govorečega prebivalstva. Med temi ukrepi se govori predvsem o osnovnem in srednjem šolskem pouku v materinščini, o popolni e-nakopravnosti nemškega in italijanskega jezika v javnih uradih in v javnih listinah, kakor tudi glede dvojezičnega poimenovanja krajevnih Imen; o vrnitvi poitalijanče- no gonita “orb, borba, nadalju- b>tn (a-. 0 Proti zakoreninje • vedT,S1S^n’m silam, ki so I* 4m° na delu. Svoj govor NiVotn°* Kalc zaključil s Prea’ nai bi nam vsem baz *sem nasi mladini bi-n Vsi ri1Ski iunaki in z nK-'b v ,eset tisoči naših pad-*aPravi^ed >n opomin, da ne Niit0 njihove dediščine. eSUa.iue ^Pregovorila Zorka ■°fu je ('rv*c- V svojem go-*e8a živ,?risala zgodovino na,-0 j« doi!et^a v Pasu fašizma, PH e’ bo je fašizem ho-,iUi vse"35 Popolnoma izbrizga . 1 kar je bilo sloven- v° bee in'** ZaPrta naše kulti' Un'čin 8ospodarske ustano-e8Hela v^' iušisticna zver je an,-.v<'-ii surovisti. Slo-®81iziraii ti Pa so se or- v' Oto- V narodnoobramb-*atMzaeiji, Eksploziji .:ea b1» Prostorih fašistič edi]e 'a «11 Popolo* so l*to strel-relaci.ie, proces in Pustala131?^ v Bazovici, ki *a 'n v,„ simbol vsega naše-tiStatične", 'taiijanskcga de ie n. ea 'iudstva Hkra- ft aPorokVaCaR P°Staia tUlH ti>la k‘-Je po l»Al kr°dil ^na voi-16 Julijanska faši ke^ij* Zasedla tudi (lel »t s° Se 16 .Prišlo do upora. * uPno 7 Primorski Slovenci ih^Pvine • ati iz matične V ' Italiio 'n z demokratični-b°' Vse . dvignili v Bazovi- ko "a nuve borce in ----- v bor- tašistične zločine z Ba brinati’Lnvati in Božovi ‘azovico, je bilo Žk» 'L*’8?6'! a’ ki je bila usta- ‘oel0 izte’v Spomin na bazo n castne’ • ,0 sv°i° na‘ lsGov o - - bovij^sod Višk„ a v Vo .Žr‘tv, 0 Castn0 . °rniet 'Vrs,la' ,n Sedani- Je nato prikaza tval SVfitu KtZni:re pri naS vi Pa h , mb tolikim žr-,‘iW. določenim sjlam š0. žk«:1 »ilo Ar, »il imperializmu to JCKLCNA MAVRICA CIZ SAVO Vovi jekleni most čez Savo pri Beogradu so preteklo nedeljo izročili prometu - S tem je odstranjena velika ovira na mednarodni magistrali severozapad - jugovzhod - Most, ki je dolg 411 metrov, nima vmesnih stebrov, glavni obok ima 261 metrov razpona Mali Klavdij Donardi in dijakinja Ana Metlika recitirata. sP>o° st°VOlj' Na T*™- tl ?0razreHn °Venci še vedno i : Toda .C Al J* mora10 zavpdati, kn-'• da „„?avedati tu- se borb fWo!*mdkSčlree nahteve ter itn. Pad it; Pravice na-Ob 1110 Slov.U3<:- V lej borbi *tif„Stran> v,o0' na Tržaškem »Itn A'Ueo.1 .°P°ro sociali-eteAne». ,lvije jn vsega . SVq, *a sveta govor i _ A„^zvic /a,J.e Zorka Legi-- d°st vključila, da je H vseh bivših politič- SSnjr“v hiv.ih v^°kratov bn°r-v in vseh *» v°ii b(iruaSpll)b' da smo »dhio . . 1 dosledni, ker len» najbolje od- nakom. In najhujše pri tem je to, da zločincev, ki so storili to sramotno dejanje, še vedno niso odkrili. Ne bomo se spraševali niti odgovarjali zakaj, dejstvo je, da se pridobitve naše velike borbe danes, 10 let po zmagi skušajo povsem izbrisati. Drugi primer: Povorka na strelišče je bila oblastveno prepovedana. Zakaj? Ali je morda danes že prepovedano izrazito pokazati, da smo lifašistični borci? Vsem, ki tako. mislijo m vsemu zakrknjenemu fašizmu nasploh pa zagotavljamo, da se fašizem se bo več povrnil, ker mu bomo v tem naklepu prekrižali pot mi. Ker pa so vzroki, zaradi katerih so bazoviški junaki in vsi oni, ki so jim sled li, še živi, se bo naša borba nadaljevala. Ta borba nes za nas lažja, ker izkušnje iz preteklosti. Poleg tega so danes dani vsi pogoji, da se vse demokratične sile združijo v demokratično fronto, ki je ne bo mogel zlomiti nihče. Ta borba pa je danes nujna, zato, da se o-hranimo mi, Kot tudi za naše potomce, kajti reakcionarne buržoazne sile bodo skušale še vedno udariti po nas in nas zlomiti in to ne le Slovence, ampak tudi italijanske demokratične sile in, če b jim bilo mogoče, bt te reakcionarne sile bile pripravljene ponoviti to, kar so že storile in posejati svet z novimi milijoni grobov. Mi pa jim tu, na tem mestu, prisegamo, da bomo našo borbo nadaljevali vse do tedaj, do- kler ne bodo zagotovljene ne le na papirju, ampak tudi v praksi, v vsakdanjem življenju vse demokratične pravice. Ob spominu štirih junakov in naše velike borbe prisegamo, (la bomo sledili njihovi poti in zgledu deset tisočev in naših sto tisočev padlih. Po govoru Vladimira Kende je sledil še kratek program. Najprej je zapel pa- driški zbor »Slovan# pesem Mesto se je šele prebujalo, ko je stari inženir, tam nekje na sredini Save zakričal; nDvignite rdečo zastavo!» V istem trenutku je z desne obale, kakor odmev, prihajalo ropotanje močnih strojev. In tedaj je jekleni kolos nalahko " zadrhtel. To je bil njegov poslednji izpit. Vse je kazalo neko prikrito razburjenje. Po mostu so prvič prihajali težki tovorniki. Toda nihče jih ni gledal. Pogledi članov skupine merilcev so bili prikovani na nekaj drugega; na občutljive instrumente. Toda njihovi kazalci so že besno nihali. Vedno hitreje: ali bodo prekoračil dovoljeno mejo? Odgovor je bil vesel: «Javite, to je moja inže- nirska azadnja vest«. Velika «preda» nad Savo je položila poslednji izpit«. Končano je ogromno delo. Novi most je dolg 411 metrov. Samo razpon nad reko ima 261 metrov. Nima stebrov v reki, kljub temu pa je kolos težak 3900 ton. A to je kljub temu komaj polovica manj od prejšnjega mostu. Zato je novi most eleganten, lahek in učinkuje impozantno. Tudi vitek je naslonjen le na savsko obrežje in betonski viadukt. Zadostno je tudi širok: cestišče ima ‘12 metrov in dve krajni cestišči po tri metre. Vzdržal bo 160 vagonov. V to nenavadno jekleno mavrico so vložili dve milijardi in 600 milijonov dinarjev. Poslednje besede starega inženirja je preglasil ropot novega vala težkih kamionov. Leta 1952 je šel poslednji promet čez stari most. Bil je že v takem stanju, da bi vsako odlašanje imelo lahko usodne posledice. Promet pešcev in vozil čez Savo so za silo uredili s pontonskim mostom. Tako je nastalo vprašanje novega mostu. In začela se je velika bitka. Strokovhjak; so dolgo razmišljali nad načrti. Treba se je bilo odločiti: graniti tak most, kakor je bil prejšnji, ali — nekaj 'novega. Končno so izbrali «gre-dastega*. Mnogi so tedaj vprašali: »Zakaj samo po brvi čez Savo?« Odločitev pa je bila brez priziva. In že 17. julija 1953 so skle- PO ZAKLJUČKU LETOŠNJEGA FILMSKEGA FESTIVALA V BENETKAH PRVE NAGRADE »ZLATEGA LEVA* LETOS SPLOH NISO PODELILI V nedeljo se je zaključil le-lza svojo vlogo v filmu »La moma in sicer filmu »Ger-tosnji filmski festival v Be-1 traversee de Pariš«, ki ga je uaise*, ki smo ga že omenili, netkah. Kakor je bilo priča- režiral Claude Antant Lara,lin pa filmu »Cacle major« kovati, ni noben, film, ki ie I in filmska igralka Maria I režiserja J.A. Barde na. bil prikazan v konkurzu, zadovoljil žirije, in ko so ob zaključku razglasili nagrade, ni nikogar začudila vest, da prve nagrade — zlatega levu — niso dodelili nikomur. V naslednjem bomo navedli ostale nagrade in nagrajence. Za najboljšo žensko in moško vlogo sta bila nagrajena z Volpijevim pokalom filmski umetnik Bourvil Schell za vlogo v filmu »Ger-vaise«. Slednji film je režiral Rene Clement. Nagrado San Giorgio, ki jo podeljuje Center Za kulturo in je del ustanove Giorgio Cini, je žirija podelila japonskemu filmu «Burmanska harfa» japonskega režiserja Konlikikava. Nagrada mednarodne zveze filmskih kritikou je bila podeljena dvema ftt- Na spominski svečanosti v Bazovici so nastopili tudi Štirje pevski zbori. Na sliki lonjerski zbor poje »Žrtvam*. Nagrado italijanskega državnega združenja filmskega tiska so dodelili ameriškemu filmu eAttack«, ki ga je režiral ameriški režiser Robert Aldrich. * s • Iz Palerma je pred kratkim odplula motorna ladja »Ve-nezuela«, Na njej je imela biti tudi znana filmska igralka Abbe Lane. Njeni oboževalci so ladjo dobesedno naskočili, da bi jo mogli videti. Toda nje ni bilo. Kaj se je zgodilo? Ladja je namreč odplula en dan prej, kakor ji je bilo sporočeno, v četrtek namesto v petek. In tako so lepi igralki telegrafirali, na) zaenkrut še ostane na Lidti, kjer se je dotlej nahajala. * # * Andre Cagatte je začel v Španiji snemati nov film. Film bo nosil naslov »Oko za oko«. Obravnava snov iz arabskega življenja. Imel ga je pravzaprav vrteti v Jordaniji, toda zaradi napetosti položaja na Srednjem vzho du se je Ca yatte premislil. Glavna vloga je bila dodeljena Curdu Jurgensu. Zra ven njega nastopajo še Folco Lullt, Lea Padovani, Pascale Audret in drugi. nili dogovor med štirimi podjetji; med tremi jugoslovanskimi tovarnami: »Dra- goslav Djordjevič - Goša», »Djuro Djakovič«, «Mosto-gradnja* in nemškim podjetjem «MAN». Novo gradbišče je nastalo prav tam, kjer je nekoč stal stari most. In ne samo to. Konstrukcija novega mostu je rasla tedaj tudi v delavnicah v Jugoslaviji in v Nemčiji. Toda vse ni šlo gladko. Nastale so nepredvidene težkoče pri nabavi materiala. Obdelati je bilo treba vlak s 400 vagoni jekla. Samo spojni materiai, — 1900 ton. Montaža se je nekoliko zakasnila. Vendar pa se je začela spomladi 1954. Dejansko so bilr ogromni napori šele na začetku. Bilo je 13. februarja. Dva ogromna žerjava sta tega dne dvignila prve dele konstrukcije, težke po 27.000 kg. Od tedaj so dnevi minevali in konstrukcija je rasla, ne da bi se naslanjala na stebre. Mnogim se je zdelo, da se montaža vrši v zraku. Ze sredi maja so končali prvih sto metrov konstrukcije, sredi novembra je bila razdalja med obema ogromnima krakoma, k sta štrlela nad reko, le 15 metrov. Tedaj je v noči pred praznikom republike, od 23. na 29. november začela pihati močna burja. Pod vplivom burje je ogromna jeklena konstrukcija stalno trepetala. Začel je tudi le-oen dež, okrog polnoči pa je pritisnil še hud mraz. 50 delavcev pa je vendarle bilo na mostu. Ropotala sta tudi dva velika žerjava Naslednjega dne so obje vili časopisi kratko vest: eSpojena je konstrukcija novega mostu«. Toda delo še daleč ni bilo zaključeno. Pretekla zima je le začasno zaustavila delo; prvi lepi spomladanski dnevi pa so delo pospešili. In o tem smo imeli vsak dan kratke vesti v časopisju: Mostna konstrukcija je postavljena na ustrezno višino; most bodo pobarvali s svetlo zeleno barvo in uporabili bodo nad 12 ton barve; začeli sc z asfaltiranjem cestišča, stebre na obalah oblagajo z jablaniškim granitom; zaključuje se rekonstrukcija Brankove ulice in privoza na zemunski strani itd. Prišel je 13 avgust. Začeli so s preizkušanjem kon-strukcije s posebnimi elektronskimi napravami. Most je obtežen z 950.000 kilo- grami »mirnega* bremena. Prišel je tudi 8. in 9. september. Naprave so ponovno beležile kako se most »obnaša*, ko gredo po njem vozila. In ali smo s tem vse povedali? Na to se inženir Božidar Kalajidžič, direktor uprave za izgradnjo mostu, samo nasmehne, kajti to, kar smo navedli, je neznaten del vseh tistih naporov, ki so bili potrebni za uresničenje tako velikega podviga. In tako so preteklo nedeljo otvorili novi most čez Savo na mednarodni magistrali severozapad - jugovzhod, na kateri ni več te dosedanje velike ovire: most je dejansko del bodoče avtoceste, predvidene za najtežji promet. Cez nekai tednov bodo šli po tem mostu tudi trolejbusi, ki bodo prevažali potnike v Zemun in Beograd, a čez nekaj let tudi prebivalce enega od najlepših krajev Novega Beograda. In tako se bo Beograd, s pomočjo no-veka mostu, hitreje gradil na izlivu Save v Donavo. Žrtve «malih vojn» Nedavno objavljene statistike kažejo, da so zahtevali vojaški spopadi, ki jih je imela Francija po drugi svetovni vojni, okoli milijon človeških fivljenj. Uradno so sicer objavili, da znašajo izgube na primer v Alžiru komaj odstotek tamkajšnjih vojaških enot. Po francoskih podatkih ie bilo v korejski vojni 350.000, v palestinskem sporu pa 25.000 mrtvih in ranjenih. V Indoneziji je padlo v spopadih po drugi svetovni vojni 200.000 ljudi. Upori1 na Filipinih so zahtevali 20.000 mrtvih itd. nih priimkov v prvotno obliko, ter o enakopravnosti glede dostopa v javne službe, da bi obe narodnostni skupini bili zastopani v le-teh v u-streznem razmerju. V drugi točki tega sporazuma je rečeno, da bodo zgoraj omenjenemu področju dali ustrezno avtonomno zakonodajno in u-pravno oblast, izrecno ie določeno, da bo teritorialni obseg te avtonomije določen sporazumno s predstavniki krajevnega nemško-govoreče-ga prebivalstva. V tretjem členu tega sporazuma pa je govora o tistih ukrepih, ki jih je treba sprejeti sporazumno med avstrijsko in italijansko vlado, da bi dosegli dobre sosedske odnose med obema državama; o pravici, da pridobe ponovno italijansko državljanstvo vsi tisti južni Tirolci, ki so na podlagi sporazuma med Hitlerjem in Mussolinijem iz leta 1939 optirali za nemško državljanstvo; dalje o vzajemnem priznanju določenih študijskih diplom, o svobodnem osebnem in blagovnem prometu med Severno in Južno Tirolsko, kakor tudi o olajšanju in razširitvi obmejnega prometa in krajevne izmenjave določene količine značilnih krajevnih proizvodov in blaga med Avstrijo in Italijo. Iz črke in duha tega sporazuma je povsem jasno razvidno predvsem to, da teritorialnega obsega avtonomne pokrajine, ki naj zajamči svoboden razvoi nemško govorečega južnotirolskega prebivalstva, ni mogoče določiti brez posvetovanja s predstavniki prizadetega prebivalstva samega, najmanj pa proti njihovi volji. Zlasti glede te bistvene točke so se že leta 1946, in še preden je bil ta sporazum sklenjen, vršila precej dolga pogajanja med De Gasperi-jem in Gruberjem, zlasti glede besedila 10. člena mirovne pogodbe z Italijo, v katerem je bilo govora o avtonomiji Južnega Tirola. V omenjenem členu osnutka o italijanski mirovni pogodbi je rečeno, da bo struktura in obseg te pokrajinske avtonomije določena naknadno v skladu z novo italijansko ustavo. Povsem jasno je, da se predstavniki južnotirolskega prebivalstva niso mogli strinjati s tako formulacijo, ker v njej niso videli nobenega jamstva, da bodoča italijanska ustava ne bi v tem pogledu sprejela take notranje državne upravne .strukture, ki bi utegnila — v nasprotju s črko in duhom pariškega sporazuma — povsem onemogočiti uresničenje avtonomije Južnega Tirola. In prav glede tega bistvenega vprašanja je pokojni De Gasperi povsem nedvoumno izjavil, da ni govora, da bi meje avtonomne pokrajine raztegnili proti volji južnotirolskega prebivalstva, ker bi to bilo v nasprotju s pariškim sporazumom, hkrati pa da bi s takim ravnanjem po- Južnem Tirolu v bistvu š« energičneje proti povezavi s tridentinskim prebivalstvom, kakor Južni Tirolci sami, in obratno, da Tridentinci zahtevajo še radikalnejšo avtonomijo, kakor Južni Tirolci. Tako so se končno sporazumeli za besedilo, kjer je bilo točno določeno, da bodo teritorialni obseg južnotirol-ske avtonomne pokrajine določili po skupnem posvetovanja s predstavniki krajevnega prebivastva. Tak je torej pariški sporazum in tako se je nedvomno izjavil o njem tudi De Gasperi. A kaj se je dejansko zgodilo? , Od podpisanega sporazuma in od tako slovesno danih izjav in obljub, so ostala v glavnem razočaranja. Komaj eno leto po podpisu sporazuma je isti De Gasperi dal v zakonodajni skupščini odobriti neki novi člen italijanske ustave, na osnovi katerega tvorita Južni Tirol in Trentinsko eno samo deželo, ne da bi pri tem en sam južni Tirolec na to pristal, da, celo proti vsem protestom političnih predstavnikov Južnega Tirola. Tako je prišlo, proti čuki in duhu pariškega sporazuma in proti slovesnim izjavam pokojnega De Gasperija, do ustanovitve južnotirolsko trentinske avtonomne dežele, v kateri je italijanska večina v deželnem parlamentu prišla danes že tako daleč, da se ne sramuje izrabljati avtonomije, ki bi morala zagotoviti bodočnost Južnega Tirola. za raznarodovanje juž-notirolske pokrajine. Naj o-menimo le pred kratkim sprejeti deželni zakon o pospeševanju industrije. Se tisto malo, kar je v avtonomnem statutu zasidrane pokrajinske samouprave še ostalo, izgublja sistematično na vrednosti zaradi sabotaže pri izvajanju 14. člena, ki predvideva prenos upravnih kompetenc od dežele na južnotirolsko pokrajino. Kar zadeva avtonomno u-pravo pokrajine pa imamo najboljši dokaz v dejstvu, da je državna oblast postavila letos italijanskega komisarja v mestni občini Brixen, kjer ima nemško prebivalstvo dvotretjinsko večino. Tudi kar zadeva enakopravnost med nemškim in italijanskim jezikom v javnih u-radih in listinah bi mogli pričakovati, da bi jo v teh desetih letih saj delno uveljavili; a tudi to je še danes le... pričakovanje. Dogodilo s? ie letos celo to, da so deželne oblasti pokiajinskemu združenju gluhonemih javile ustrogo zaupno«, da mora to združenje uporabljati izključno italijanščino v svojih od-nošajih z javnimi uradi! Po vsem tem sodeč, bi morali zaključiti, da je sedanji italijanski vladajoči razred, — tudi kljub vsem dosedanjim tragičnim izkušnjam — povsem nesposoben najti za- vprašanja ! narodnih manjšin in postaviti odnošaje med državo in temi manjšinami na kolikor toliko pametno, ali vsaj znosno osnovo. Prejeli smo vsem zgrešili cilj, ki s0 si Ka | dovoljlvo rešitev odgovorni državniki s tem | zastavili, namreč, da bi s čim boljšo rešitvijo južnotirolskega vprašanja prispevali k dobrim odnošajem med obema, sosednima državama. Pri tem je sicer še dodal, da spričo močne gospodarske pove-! zanosti in skupnih koristi med tridentinsko pokrajino in Južnim Tirolom ne izključuje možnosti sodelovanja med obema pokrajinama, in da noče zapreti vrat, če bi velika večina južnotirolske ljudske stranke pristala na tako ureditev. Dodal je tudi, da je položaj, kot je znano, celo tak, da so Italijani v EDVARD KARDELJ: Naša državna uprava v novih pogojih — 17. zvezek Politične knjižnice — Izdala Cankarjeva založba. JOŽE SMOLE: Prebujena Afrika — 16. zvezek Politične knjižnice — Izdala Cankarjeva založba. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK BORBA PROTI GOBAVOSTI V mestu Itesio, ki leži na [primerov gobavosti nenalezlji. meji med Kenijo in Ugando, va in ozdravljiva. Izmed 10 Pevski *bor »Slovanu iz Padrič poje pesem »Pozdrav* Ubrani zbor »Rota* iz Rovt je lepo zapel »Beati morim«. je po večletnih skrbnih pripravah pričel s svojim delovanjem hov inštitut za raziskovanje gobavosti. Učenjaki tega inštituta so na najboljši poti, da bodo iznašli serum, ki bo končno premagal gobavost. Upajo, da bodo v dveh letih prišli do odločilnih ugotovitev. Inštitut je otrok organizacije BELRA, ki je bila ustanovljena leta 1924, deluje pod pokroviteljstvom angleško krone, se bojuje z vsemi pri-dobitki moderne znanosti proti gobavosti in je v tesni zve. zi z antileproznimi ustanovami po vsem svetu, prav po-zebno pa še z onimi, ki delujejo v deželah Britanske skupnosti narodov. 2e danes, ko še ni odkrit cdrešilni serum, izgublja le-pra ali gobavost, vedno bolj svoj svetopisemski strah, zlasti še za tiste, ki so o tem poučeni. Toda, koliko poučenih je med sedmimi milijoni gobavcev, ki spadajo skoro vsi med najbednejše ljudi na svetu? Nova zdravila proti lepri so večini gobavcev prav tako neznana, kot jim je neznano dejstvo, da je večina gobavcev, jih je 6 ozdravljivih. seveda če imajo pri rokah zdravnika in če jih najdemo in odkrijemo. V te:n Je jedro problema. Gobavci se skrivajo leta in leta tako dolgo, da okužijo vso c kolico in da jim ni več po moči, kajti ničesar se- bolj ne boje kot tega, da »ravnaje z njimi kot z gobavci* kor pomeni biti prisilno izoliran in tako rekoč živ pokopan. Od bibličnih časov pa skoro do našega stoletja je bde izolacija edini način bor be proti gobavosti in ni še dOgo, kar je odzvenel svareči klic; ((Nečist1«) spremljan od glasov , zvončkov, ki so jih morali nositi gobavci na na-kr- Ženih rokah. Bolra smatra v soglasju z modernimi strokovnjaki za gobavost prisilno izolacijo starega kova za neprimerno in nečloveško. Moderna raz-iskavanja v Južni Afriki so na primer pokazala, da je bila tretjina gobavcev, ki so bili izolirani z zaporom podobnih prostorih, popolnoma nenevarna za okužitev. Od leta 1917 dalje so zdravili go- graolja, s čimer so dosegli predvsem v začetnih stadijih bolezni, zelo vidne uspehe. Belra je pošiljala v okužene kraje ogromne količine tega zdravila. Pred dobrimi desetletji pa so sulfoni — to je sredstvo, ki je v svoji sestavi podo-bno sulfonamidom — popolnoma zrevolucionirali zdravljenje gobavosti. Za masovno zdravljenje gobavosti prihajajo predvsem v poštev DDS pilule, ki so izredno učinkovite ter poceni, pa tudi njihova uporaba je kar najbolj enostavna. Največ izkušenj s te vrste zdravljenjem si je pridobil leprozni inštitut v Kalkuti, ki razpolaga z najmodernejše opremljeno kliniko in z izvrstnim strokovnim kadrom Oba inštituta uspešno podpira Belra. Hvale vredna je skrb Belre za gobave otroke. Njena patronažna služba razmešča gobave otroke po posebnih kolonijah, jim tam- omogoča zdravljenje ter jih šola in pripravlja za poznejše poklicno delo. Belra ponosno ugo tavlja, da po njenem prizadevanju «na svetu vsak dan popolnoma ozdravi po en gobav otrok in postane kori- icia (»il uaije so KUidvtii gu-.uav UKU«. m poslane Kori-bavost s preparati chaulmo- J sten član človeške družbe*. I Pred izvolitvijo notranje komisije v CRDA Danes morajo sindikalne organizacije vložiti kandidatne liste V največjem industrijskem objektu v naši pokrajini, v CRDA v Tržiču, se delavci vneto pripravljajo na izvolitev nove notranje komisije, ki naj za eno leto predstavlja zahteve delavcev pri ravnateljstvu. Vloga notranje komisije v ladjedelnici, ki je državna last, je še vedno izrednega pomena, ker ravnateljstvo kljub zagotovilom, ki jih je pred nekaj tedni dal vladni predstavnik na zborovanju predstavnikov notranjih komisij v ladjedelnici, po katerih je treba najti med ravnateljstvom in delavci pravilne oc nose, ki bodo krepili proizvodnjo v tem državnem in zaradi tega ljudskem podjetju, novih odnosov še vedno ni in se morajo delavci trdo boriti, da se demokratične in sindikalne svoboščine še nadalje ne kršijo, ča se njihovi delovni pogoji izboljšujejo in da se jim priznajo tudi prejemki, ki bodo ustrezali delovni storilnosti in potrebi življenja. S tem v zvezi se bo okrepila tudi volilna borba med posameznimi sindikalnimi organizacijami, ki bodo v teh dneh predložile svoje kandi-čatne liste, ki bodo razobeše-ne na oglasni deski. Obenem bodo objavile svoje programe. Podrobnosti v zvezi z volitvami bomo pravočasno objavili. Se en uspel izled SPD Z ovlobusom na Manqatt in peš na vrh Med izredno uspele izlete Slovenskega planinskega društva v Gorici nedvomno štejemo tudi nedeljski izlet na Mangart. Po množičnosti ni do planinske koče. Nekaj pred poldnem je velika večina izletnikov odšla na vrh. Sicer lepi razgled, ki ve je nudil na Koroško in Kanalsko dolino, so mestoma motile megle; Julijcev pa niso videli. Prekaljeni s hojo po Man-gartovem grebenu so se popoldne odpeljali v Log pod Mangartom, kjer so nekateri kosili, drugi pa večerjali. Vsi brez izjeme so bili izredno zadovoljni z dobro kuhinjo in solidno postrežbo. Kakor kaže, je s tem izletom SPD zaključilo vrsto u-spelih visokogorskih izletov v plodoviti letošnji sezoni. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik, 14 - tel. 29-7?. Veseli večer v Solkanu ob glasbi in petju . 70renjskega kvinteta Ze dolgo se na vrtu hotela «Sabotin» ni zbralo toliko ljudi kot v soboto, ko je v okvt ru Turističnega tedna in občinskega praznika gostoval priznani in zelo priljubljeni Avsenikov Gorenjski kvintet dobro znan vsem Goričanom z radijskega četrtkovega večera domače glasbe. Na vrtu. kjer so razporedili ogromno število miz za goste, ki so prišli iz bližnjih pa tudi bolj oddaljenih krajev in seveda iz Gorice, ni bilo dovolj prostora za vse, zaradi tega jih je mnogo zasedlo prostore v dvo. rani. Po programu, v katerem sta sodelovala priznana radijska pevca Danica Filiplič in Franc Koren, je Gorenjski kvintet začel zabavati goste z veselimi domačimi plesi in valčki; plesalo in zabavalo se je vse mlado in staro. Veselje je trajalo preko polnoči do dveh; vsi, ki so bili tokrat pri «Sabotinu», so bili zadovoljni in želeli bi, da bi Gorenjski kvintet še večkrat obiskal Novo Gorico. ZA POVEČANJE MEDSEBOJNE TRGOVINSKE IZMENJAVE Tovarna pohištva v Novi Gorici namerava izvažati tudi v Italijo Tovarna pohištva v Kromberku pri Novi Gorici, ki sodi roed najbolj urejena in o-premlena jugoslovanska lesnoindustrijska podjetja, bo letos izdelala okrog 10.000 spalnic raznih tipov ter bo to njena največja letna proizvodnja v času šestletnega obstoja. V tem kratkem času je tovarni pohištva uspelo uveljaviti se tudi na tujih tržiščih *n izvaža v tujino skoro tri četrt celotne proizvodnje. V zadnjem času je tovarna prvič navezala pcslovne stike z italijanskimi gospodarskimi krogi, ka- teri se zaradi ugodnih cen in prekosil izleta k izviru Soče, j katerega se je udeležilo za I kvalitetne izdelave zelo zani-dva avtobusa ljubiteljev na- ' majo za nakup njenega poh'-rave, ampak se mu je v tem I stva. Ker je tu blizu državna pogledu zelo približal, saj se j meja, bi bili prevozni s»roški ga je udeležilo 35 oseb. Z nekoliko preveliko zamu-čo so se izletniki v lepem jutru odpeljali po dolini Soče proti Bovcu, kjer te odcepi pot na Mangart. Vožnja po tej gorski avtomobilski cesti je bila svojevrsten užitek, ki za ljudi s slabimi živci v začetku ni bila najbolj razveseljiva; nanjo pa so se kmalu privadili in se v najboljšem razpoloženju pripeljali znatno nižji ;n to bi ugodno vplivalo na prodajo, odnosno nakup pohištva. V tovarni menijo, da bi lahko, ne da bi o-krnili izvoz v druge države, mesečno izvozili v Italijo spalne in drugega pohištva v rkupni vrednosti 10 milijonov l:r. Goriška trvarna bi spalnice, ki stanejo v Italiji povprečno 150 tisoč lir, dobavljala na italijanski trg po 80 tisoč lir, prav tako bi nudili Demonstracije beguncev po videmskih ulicah Do demonstracij je prišlo, ker mednarodno komisija 13 ni priznala pravice do političnega zatočišča in ker nameravajo taborišče preseliti v Cremono Včeraj okoli 10. ure je približno 800 jugoslovanskih beguncev iz begunskega taborišča v Ulici Pradamano v Vidmu demonstriralo po mestu. Najprej je iz begunskega taborišča odšla na cesto večja skupina beguncev, ki je v sprevodu mirno" korakala proti Ulici Aquileia, ki vodi v središče mesta. Pozneje se je tej skupini priključilo še večje število ljudi, ki »o v Ulici Aquileia začeli vpiti proti mednarodni komisiji, ki naj bi po prejetih podatkih ne priznala 13 mladim beguncem piavice do političnega zatočišča in bi jih v noči med nedeljo in ponedeljkom odpeljala iz taborišča- Demonstrantom, ki so najbrž hoteli doseči glavni trg Liberta in pa prefektovo palačo, pa je preprečila pot policija, ki je prišla na jeepih, da bi razpršila množico. Medtem ko se je večina beguncev razbežala in skrila po vežah in dvoriščih, pa se je skupina mladeničev, po vsej verjetnosti oganiza-tdrjev demonstracije, uprla policijskim silam. Končno je p-liciji uspelo skupino zajeti in 18 demonstrantov odpeljati v zapor. Pri tem je prišlo do pretepanja demonstrantov z gumijevkami, proti katerim so se postavili v bran s kamenjem. Do demonstracij Jugoslovanskih beguncev v Vidmu naj bi prišla predvsem zaradi odloka osrednjih oblasti v Rimu, da se zapre taborišče v Ulici Pradamano in spravijo vsi begunci iz Jugoslavije v Cremono. V Vidmu so se begunci lahko svobodno kretali, dočim bodo morali v Cremoni ostati zaprti v taborišču in pod strogo kontrolo, kakršna vlada v taborišču Fraschette pri Rimu. po nizkih cenah tudi luksuzne spalnice; vsa naročila bi seveda izdelali po željah in o-kusu italijanskih kupcev. iz vsega tega je razvidno, da obtasaja na cbeh straneh želja po navezavi trgovinskih stikov. Vsekakor pa bo treba najprej odprcviti oviro, k Na goriškem letališču so zabeležili včerajšnjo najnižjo temperaturo ob 7. uri in je znašala 14,2 stopinj, najvišjo pa ob 16. uri, in sicer 27.4. preprečuje, da bi novogoriška tovarna pohištva izdelovala naročila za Italijo. V videmskem trgovinskem sporazumu namreč ni vključen izvoz pohištva, zaradi tega bi seveda morali izmenjati odnosno izpopolniti blagovno listo. Upati je, da se bo to vprašanje rešilo pozitivno in da se bo pohištvo iz tovarne v Kromberku kmalu pojavilo na ita-liisnskem trgu. Gobe na trgu Ze nekaj dni so gospodinje opazile na zelenjavnem trgu večje količine gob, ki jih prinašajo iz Trnovega in Beneške Slovenije. Cena okusnih jurčkov, po katerih radi segajo Goričani, je doslej pre cej visoka, in sicer od 600 do 700 lir. Toda kmalu, ko bo nastopilo jesensko deževje, bo gob vedno več in tudi cena bo primerno padla. Ob tej priliki opominjamo čitatelje, da sta prodaja in nakup gob pri zasebnikih in v trgovinah z zelenjavo zelo nevarni za zdravje vsakega posameznika, obenem pa po za konu tudi prepovedana. — KINO — CORSO. 17.00: «Sem čustveni), Eddie Constantine, Walter Chiari. VERDI. 17.00: «Mož iz Kentu-cki», B. Lancastaer in A. Foster. VITTORIA. 17.00: «Lovec srebrne goščave«, Rudolf Lenz Anita Gutvvell. MODERNO. 17.00: «Obtozeval no pismo«. CENTRALE. 17.00: «Brase- lonski grof«, Georges Mar-shal. thimoUilu dneimiki ' :ll ilil ; * j 1 VU!"- i.:.: ,r.. : n L ■ :■ iii ljk’ J ps®l P ! 3::.. : ", ii " •' J:., PRIHODNJO NH0RI.J0 R000 ZAŽIVELA NOGOMETNA IGRIŠČA ZADNJA PREIZKUŠNJA ENAJST0RIC pred začetkom nogometnega prvenstva Negativen izpit Triestine proti Reggiani <0:0) Zadnjo nedeljo pred začetkom italijanskega nogometnega prvenstva so enajstorice vseh glavnih lig izkoristile za poslednjo preizkušnjo svojih moči. Posebno zanimanje je seveda vladalo povsod za prijateljska srečanja enajstoric najvišjega razreda, ki so z novimi nakupi in prodajami domala vse, razen Fiorentine, spremenile svoj sestav. Doseženih rezultatov nedeljskih piijateljskih srečanj seveda ni mogoče vrednotiti z absolutnim merilom Večini enajsto-riz predvsem A in B lige je šlo bolj za poslednji trening kot za afirmacijo, pa čeprav izključno moralnega pomena. Mnoge enajstorice tudi niso nastopile v svoji najmočnejši formaciji v glavnem iz previdnosti, da prav v zadnjem hipu ne izpostavijo svojih i-gralcev nevarnosti poškodb, zavedajoč se, da je od dobrega starta v marsičem odvisna nadaljnja forma. Toda kljub vsem tem razlogom so nedeljska srečanja v večini primerov le pokazala, da enajstorice, razen redkih izjem še niso vigrane, da jim manjka povezave, da fizična kondicija mnogih igralcev še ni zadovoljiva in da bo poteklo še nekaj časa, preden bodo dosegle potrebno formo. V najvišji meri velja vse to tudi za Triestino, ki je kolav-dirala svojo sposobnost proti Peggiani, enajstorici, ki si je šele priborila vstop v C ligo. Pri tem bledi rezultat 0:0 niti ne bi bil važen, če ne bi tudi tora sama pokazala nešteto slabosti bodisi kolektiva kot posameznikov. Pasinati je postavil na igrišče dve iazlični formaciji. V prvem polčasu so igrali: Ban-dini; Belloni, Clatit; Petagna, Ferrario, Freschi; Henosto, Szoke, Clemente, Cazzaniga, Brighenti. V drugem pa je bila formacija Triestine naslednja: Bandini; Belloni, Brunaz-zi; Petagna, Claut. Tulissi: Renosto, Szoke, Natteri (Sca-la), Cazzaniga, Brighenti. Težko je reči, katera posta- va je bila boljša, kajti obe sta zaigrali daleč izpod svojih sposobnosti. Obe sta se omojili v glavnem na defenzivno igro. ki je bila bolj posledica nesposobnosti v napadu kot pa taktike. V obrambi je bil daleč najboljši Ferrario. Zadovoljil je tudi novi vratar Bandini. k: je nekajkrat uspešno interveniral. Oprziti je bilo le, da se rad rešuje v korner. Branil-ski par Belloni - Claut ni zadovoljil, pravtako tudi ne stranska halfa, od katerih je bil Petagna za spoznanje boljši. Najslabši je bil napad. Morda ga nekoliko opravičuje odsotnost Olivierija, vendar bi zelo verjetno tudi njemu ne uspelo povezati ostalih- Natteri je pretiran individualist tipične južnoameriške šole. O-stali, Renosto, Cazzaniga, Szoke in I^ighenti so bili popolnoma brez idej. Kot ze rečeno, ne kaže na osnovi te preizkušnje delati zaključke. Počakajmo raje na prva kola in potem bo sodba lažja in pravičnejša. Do te'daj pa bo imel Pasinati se dokaj posla. Vse drugače se je obnašal najbližji tržaški sosed — Udi-nese, ki je v Genovi porazjla istoimensko enajstorico s 3:2. Iz kronik je mogoče razbrati, da je forma furlanske ekipe že sedaj zadovoljiva in da je njena največja moč v odlični krilski vrsti, kjer sta se zlasti odlikovala Magli ter novi mladi centerhalf Piquč. Tudi novi importirani severnjak Lind-skog se je obnesel. Najbolj zanimiv je bil der-by prvakov Fiorentine in Milana v Florenci, ki se je zaključil sicer neodločeno 3:3. ki pa je pokazal, da je Fjo-rentina tudi letos daleč boljša od svojega rivala. Nekaj ostalih rezultatov: Torino - Parma 2:1, Lane-rossi - Verona 3:2, Wacker -Inter 3:0. Atalanta - Alessan-dria 3:1, Padova - Marzotto 3:1, Spal - Venezia 2:2. Pro Patria - Cremonese 4:2, Prato Nova- ra 2:1. Roma-Juventus 2:2. Bari - Lecce 1:1, Napoli - Lazio 3:0, Bologna - Como 4:2, Palermo - Bagheria 4:0, Catania - Messina 4:0. JUGOSLAVIJA INDONEZIJA 4:2 Šahovska olimpiada v moskvi Zaključena tekmovanja v izločilnih skupinah BEOGRAD, 10. — V prijateljskem nogometnem srečanju na stadionu JLA je pred 25.000 gledalci Jugoslavija premagala Indonezijo s 4:2. Za Jugoslavijo je bil trikrat zapovrstjo uspešen Milutinovič, enkrat pa Kostič, ki je debu-tiral v reprezentanci. V »5’ je dosegel avtogol Stankovič, v zadnji sekundi pa je napadalec gostov Danu postavil končni rezultat. Igra je bila slaba. Pri Jugoslaviji je povsem odpovedal napad, najboljša pa je bila kril-ska vrsta. V predtekmi je mladinska 5 DIRK - 5 REKORDOV V MONZI Triumf italijanskih dirkačev in motorjev Zmagovalci v posameznih kategorijah: Ubbiali, Liberati, Duke in Milani MONZA, 10. — Zaključna motociklistična prireditev v Monzi, ki je veljala za »Veliko nagrado narodov«, je dala nove odlične rekorde v vseh kategorijah. Dosegli so jih dirkači Duke, Liberati, Ubbiali in Milani, torej trije Italijani, kar predstavlja poleg trojne afirmacije motorjev Gilera in dvojne motorjev MV pravi triumf italijanskega motociklizma. Kategorija 125 cc — 1. Ubbiali (MV) (103.500 km) v ča- reprezentanca Jugoslavije pre- su 38’38’’2 s povprečno hitrost-magala »olimpijsko ekipo* s 3:1. | jo 160,728 km (Prejšnji re- LAHKOATLETNKI DVOBOJ V LIJGANU ITALIJA-ŠVICA Roveraro v višino 2.01 J>rugi dan Italija 7 zmag, Švica 2 Zmagovalci posameznih skupin: Sovjetska zveza, Jugoslavija, Argentina in Madžarska. 12 držav v iinalu Prekinjene ČSR - Filipini 3:0 (1). MOSKVA, 10. partije iz VI. kola: I. skupina: SZ - Bolgarija 2.5:1.5. Poljska - Norveška 3:1. Portorico - Švica 0:4. Saar -švedska 0.5:3.5. II. skupina: Nizozemska - Jugoslavija 0.5: 3.5, Izrael - Danska 1.5:2.5, Francija - Avstrija 25:1.5 Mongolija - škotska 2.5:1.5. III. skupina: Indija - Zah. Nemčija 0:4, Islandija-Finska 2.5:1.5, IV. skupina: Romunija - Iran 3:1. VII. kolo — I. skup.: Švica-SZ 0:2 (2), Bolgarija - Poljska 1.5:1.5 (1). Švedska -' Portorico 1:0 (3). Norveška - Saar 0.5:0.5 (3). II. skup. Jugoslavija - Francija 0.5:05 (3). Škotska - Izrael 0.5:2.5 (1), Avstrija - Mongolija 2.5:1.5, Danska - Nizozemska 0.5:05 (3). III. skup.. Finska - Argentina 1.5:2:5, Cile - Indija 1.5:2.5 Zah. Nemčija - Luksemburg 3.5:0.5, Anglija-Islandija 1:1 (2). IV. skup.: Vzh Nemčija - Kolumbija 1:3, Grčija - Romunija 0:4, Iran-Madžarska 0:3 (1), VIII. koto (igrano samo v 3. in 4, skupini zaradi večjega števila držav.) III. Skup.: Argentina - Anglija 1:2 (1). Irska - Zah. Nemčija 0:4, Indija - Finska 2:2, Luksemburg - Čile 0.5:3.5 (1). IV. skup.: Kolumbija - ČSR 1.5:1.5 (1), Romunija - Vzh. Nemčija 2.5:0.5 (1), Madžarska - Grčija 3.5:0.5, Belgija - Iran 2.5:1.5. Končno stanje (s prekinjenimi partijami) v izločilnih skupinah: I. skupina: SZ 23 (2). Bolgarija 18.5 (1), Švica 16.5 (2), itd. II. skupina: FLRJ 21 (3). Izrael 17 (1). Danska 15 (3), Nizozemska 14,5 (3) itd. III. skupina: Argentina 21 (2). Zah. Nemčija 20,5, Anglija. 17 (3), Islandija 16.5(3), Cile 15 (2), itd. IV. skupina: Madžarska 20,5 (1), ČSR 18,5 (1), Romunija 17,5 (3), Kolumbija 16.5 (1), Vzh. Nemčija 15,5 (2). " LUGANO, 10. — Lahkoatletski dvoboj med Italijo in Švico se je zaključil z zmago Italije 107:94, potem ko so Švicarji po prvem dnevu vodili s petimi ročkami naskoka. Drugi dan. so italijanski atleti o-svojili 7 prvih mest, Švicarji pa le dve. Tudi rezultati drugega dne so bili boljši od onih, ki so jin atleti dosegli v soboto. Predvsem je ‘reba omeniti nov italijanski rekord v skoku v višino, ki ga je dosegel Roveraro z višino 2.01, kar je rezultat evropske vrednosti. Zelo dober rezultat je dosegel tudi italijanski metalec krogle Meconi s 16.47, kar je najboljši rezultat sezone. Tudi rekord Švicarja Muller-ja v troskoku s 15.10 spada med boljše rezultate. Tehnični rezultati drugega dne: 110 m zapreke: 1. Massardi (I.) 14"8, 2. Bernard (S.) 14”8, 3. Rvf (Š.) 15”, 4. Zamboni (I.) 15”3. Višina: 1. Roveraro (I.) 2.01, 2. Wahii (Š.) 1.85. 3. Amiet (Š.) 1.85, 4. Martini (I.) 1.85. Kladivo: 1. Taddia (I.) 55.42. 2. Givanetti (I.) 54.47, 3. Vee-ser (Š.) 49.86, 4. Jost (S.) i 46.64. 1500 m: 1. Baraldi (1.) 3’48”6. 2. Buehler (Š.) 3’52”6, 3. Am-bu (I.) 3’58”8, 4. Emch (S.) 3’58 ”9. 200 m: 1. Gnocchi (I.) 21 ”6, 2. Weber (Š.) 21”9, 3. Archilli (I.) 22”1. 4. Farine (S.) 22”3. Troskok: 1. Muller (Š.) 15.10. 2. Cavalli (I.) 14.55, 3. Massa (I.) 14.16, 4. Brenn-vvalder (Š.) 13.96. Krogla: 1. Meconi (1.) 16.47, Maule, 5. Ferrari, 6. Coppi, 7. Baffi, 8. Bartolozzi, 9. Fine-schi. 10. Fornara itd. V klasifikaciji za prvenstvo vodi še vedno Albani s 25 točkami pred Maulejem, Baffi-jem itd. BARCELLONA, 10. — Spanec Utset je zmagal v kolesarski dirki po Kataloniji. V zadnji etapi Reus - Barcellona je prišel prvi na cilj Poblet. ODBOJKA V PARIZU Zmaga Jugoslavije nad Madžarsko 3:2 PARIZ, 10. — Jugoslovanska odbojkarska ekipa je dosegla prvo zmago v finalu svetovnega prvenstva v odbojki. Premagala je madžarsko vrsto s 3:2 (15:10, 9:15, 15.7, 2:15, 15:9). JUGOSLOVANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO NOV REKORD V METU KROGLE Celjan Lešek novi slovenski rekorder v skoku s palico (4,15) ZAGREB, 10. — V in v nedeljo je bilo v Zagrebu jugoslovansko državno lahkoatletsko prvenstvo za l. 1956. Doseženih je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov, med katerimi tudi državni rekord in rezultat evropske vrednosti v metu krogle, za ženske, ki ga je dosegla Kotluškova z metom 14.65 m. V zanimivem dvoboju z novo prvakinjo je tudi Usenikova izboljšala svoj stari rekord z metom 14,52. Tehnični rezultati prvega dne: Moški: — 110 m ovire: Lorger (K) 14.8;krogla: Skiljevič (P) 15,81; 100 m: Lorger (K) 10,9; 400 m: Grujič (B) 49.0. ,. „ ,, peti Zupančič (K) 50,4; kopje: 2. Meyer (Š.) 15 15, 3. Mon-1 Vujačič (Budučnost) 66.55, če- Hubacher i guzzi (I.) 15.11, 4, (Š.) 14 52. 10.000 m. 1. Volpi (I.) 31'20"4.! 2. Peppieelli (I.) 31’44”2. 3. Glauser (S.) 32’36”8, 4. Von-willer (S.) 33’22’8. Štafeta 4x100 m: 1. Švica (Waegli, Galliker, Farine. We-ber R.) 3'H”3, 2. Italija (Pao-letti, Fantuzzi, Panciera, Spi-nozzi) 3’17,”3. trti Kopitar (K) 64.12; višina: Marjanovič (P) 193; daljina: Miler (M) 713, tretji Pokorn KOLESARSTVO Barozzi pred Aibamjem Magmjem in drugimi PRATO, 10. — Na kolesarski dirki za cestno prvenstvo profesionalcev je presenetljivo zmagal Barozzi, ki je 266 km dolgo progo prevozil v času 7.9’ s povprečno hitrostjo 37.212 km na uro. Vrstni red ostalih: 2. Albani, 3. Magni, 4. (O) 699; 10.000 m: Mihalič (P) 29:50.5, peti Svetina (O); 1500 m: Mugoša (CZ) 3:48.2. Murat (D) 3:49,4. Odlična sta bila tudi Slovenca Vipotnik, ki le bil tretji s 3:50,8 in Važič (K), ki je bil peti s 3:53,0. Zenske: 100 m: Sikovec (K) 13,1, Stamejčič (O) 133; 80 m ovire: Babovič (M) 11,6, Stamejčič (O) 12,3; 400 m: Slamnik (K) 59,5; krogla: Kotlušek (O) 14,65, Usenik (O) 14,52; višina: Stenulovič (V) 150, peta Kozar (NM) 140. Tehnični rezultati drugega dne: Moški -- 200 m: Petrovič (CZ) 22,0, Lorger (KI) 22.1, Unger (V) 22,8; 800 m: Radi-šič (CZ) 1:50,9, Vipotnik (KI) 1:51,4, Murat (D) 1:51,8, Hoče- sobpto var (P). 1:52,0; 5000 m: Zuver la (Mladost) 14:54.4, Ivanič (Bačka Topola) 15:03,2, Cetinič (P) 15:08 0, Ceraj (P) 15:22,0, Male (KI) 15:22,6; 400x100 m: Crvena zvezda 42,7, Mladost 43.5, Kladivar 44,2; disk: Ra-doševič (Sar) 50,90, Krivokapič (CZ) 48,10, Sekulič (CZ) 45,78, Golc (KI) 43,99; 400 m ovire: Zupančič (KI) 54.6, Miler (Mi) 55,3, Kopitar (KI) 55,3; kladivo: Bezjak (D) 59 27, Gajič (CZ) 54,74, Račič (Z) 54,16, Gubijan (P) 52,62; palica: LešeK (KI) 415, Lukman (CZ) 410, Kuzmanič (Ž) 410; troskok: Jocič (P) 14,30, Milovanovič (P) 14,38, Radovanovič (CZ) 14.08. Zenske: 200 m: šikovec (KI) 26.5, Re!rholz (Senta) 27,5. Križan (D) 28.4: 800 m: Slamnik (KI) 2:16,3, Kovačev (V) 2:25,0, Kovač (O) 2:28.9, šafer (Ml) 2:30 4; daljina: Stamejčič (O) 544, Stanulovič (V) 502, Rečnik (KI) 500, kopje: Kalu.ševič (CZ) 45,95, Perovič (Senta) 40,80, Pristovsek (KI) 33,96. kord: Ferri (Gilera) 1^5, km); 2. Provini (Mondial)i Sartori (Mondial). -rt. Največjo brzino v čne«> j gu je do.-egel Provini s IM-km. ^ Kategorija 250 cc - h . biali (MV) (126.500 km)J' , su 45’26”7 s povprečno n“ jo 167.015 km (Prejšnj’ -kord: Ubbiali (MV) ’ j km); 2. Lorenzetti (GuzzU, Venturi (MV). .^ Največjo brzino v ene“'fl„ojl gu je dosegel Ubbiali s km. [> Kategorija 350 cc - *’ ) berati tGilera) (155.250 ^ v času 52’12”9 s povpr«"^ 178.396 km (F[gg2;l 3. ‘ trostjo rekord Dale (Guzzi) km); 2. Dale (Guzzi)’ lombo (MV). ^ Največjo brzino v enem ^ j gu je dosegel Libera > 184,821 km. Kategorija 500 cc _ 1. D"1® (Gilera) (201,250 km) v csSl 1.05’59”2 s povprečno hltr J( jo 182,982 km (Prejšnji ( kord: Liberati (Gilera,G- 180,356 km); 2. Liberati l lera): 3. Monneret (G' Največjo brzino v enem gu sta dosegla Duke ’*> rati s 187 500 km. , ,q\. Prikolice — 1. Milan’ , lera) v času 39’19”3 s jS, no hitrostjo 157,928 km <_ ^) nji rekord: Noll ,flor 150,144 km); 2. Harris ton); 3. Hillebrand ^ Največjo brzino v ene’31., rj) gu je dosegel Milani (“t s 160.340 km. . jjjc Ker je to tekmovanje■ veljavno tudi za klasif’ j( za svetovno prvenstv0' , vetm" končna lestvica za s' prvenstvo v posameznih a gorijah sedaj naslednja-^ Kategorija 125 cc: 1. h' -jjr (MV) 32 točk; 2. Ferri ra) 14. jtfr Kategorija 250 cc: 1-biali (MV) 32 t.; 2. (MV) 26 t. ** Kategorija 350 cc: *• (Gilera) 24 t.; 2. Hobi 17 l' surtef’ Kategorija 500 cc: L ®u.r! Zeller (MV) 24 t.; 2 16 t. a},iA Prikolice: t. Noll 30 t.; 2. Hillebrarnd 25 točk. ^ VESLASTVO LECCO. 10. — Na mednal nih regatah v Leccu so, p, vih mest osvojili ’ta^gjjp osvojili veslači, 3 poljaki. 2 PUk” gr Jugoslovanski veslači ** muna so razočarali. Odgovorni urednl* STANISLAV RENK0 ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT Letni kino v l predvaja danes 11. f' ob 18. in oh 20. ur' prostem VVestern himna predvaja danes 11. t. m. ob 18. in ob 20. na pr°s11 AFGACOLOR film. JETNIKI USODE Igrajo: KRISTINA SOOERBAUM, IRENF VON YENDORFF, CARL RADDATZ, F. SCHAFHEU1"1 300 OOf 9000000000000000000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOesOOOOOODOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOriOOO000' «In kdaj boš crknil od lakote,* je vpadel suhljat starček. —• skrit za svojimi zastori r IVAN BRATKO TELESKOP Na mizo so pričele prihajati gavetke, hlebčki in sirčki. Fant si je vse skrbno razvrščal: na levi panjote in sirčki, ob njih dve gavetki vode. «Aha, z vodo bo potlačil kruh,» so rekli tisti na pogradih, ki so sledili vsako njegovo kretnjo. Na desni si je zvrstil gavetke z menažo. «Pet ga vet menaže, pet panjot, pet sirčkov,* so štele lačne oči. Nekateri, zlasti tisti, ki so se zaradi stave odrekli vsemu temu, so požirali sline in zazdelo se je, da jim bodo vsak cas odpovedale noge. Posedli so kjer koli, samo da niso stali. Rogač je dvignil štoparico, še enkrat je vsem razložil, za kaj gre- Ce fant vse to, kar je na mizi. pojč v petnajstih minutah, mu ni treba ničesar vračati. Ce ne pojč, mora dvojno vrniti. »Pričnite! Kaj čakate!* so se zaculi glasovi -z ozadja. Rogaču pa se ni nikamor mudilo. Dvignil je glavo proti nestrpnežem: «Kam se vam pa mudi? življenje v kampu je — čakanje. Zjutraj čakaš na črno vodo, ki ji pravijo zajtrk, Nato cakas do opoldne na čorbo, popoldne čakaš na apel, zvečer čakaš spet na vodo ki ji pravijo večerja. Tedne in tedne cakas na pošto z doma in na paket. Vsak dan čakaš na novice s fronte. Zmerom pa cakas na to, kdaj te bodo izpuitili in kdaj bo konec vojne...* «Ali pa od griže-------------» je pristavil drugi, ki je bil bled kakor stena. «Čakamo, da se bodo stvari vendarle zasukale na bolje,* se je od nekod vzel mlad, zavzet glas. «To bo še dolgo. Kje bomo že mi takrat.* «Cakamo na lepše življenje, ki o njem fantaziramo po kampih,* se je z ironijo vpletel Kocmur. »Jaz pa čakam, kdaj boste nehali. Kdo bo poslušal to » se je prerinil k mizi Hrib in zabliskal s svojimi vodenimi očmi. Potem pa se je mrmrajoč spet umaknil med svoje plašče in srajce. «No, Rogač, še tebe pa res ni treba, da bi čakali,* je od nekod prišel dobrohoten nasvet. Rogač je pogledal proti CJatovemu dnu barake in povedal zabeljen dovtip. Razpoloženje se je dvignilo. Spet so za nekaj časa pozabili na stavo. Na dnu barake je bilo medtem prazno. Skledarjev hlapcič je še nekaj urejal na gospodarjevem ležišču, a videlo se je, da se tudi njerhu mudi na stavo. Rogačev pograd je bil popolnoma prazen. Na Dnevnikovem sta bila dva, ki sta iz principa odklanjala take vrste stave, kakršne so bile v tem ozračju večnega gladu pogostne, kakor so v najbolj revnih hribovskih vaseh v navadi požrtije edine, vse leto pitane svinje, ki jo zbrana srenja poje v dveh dneh, potem pa spet vse leto strada. Peter je sedel na robu Gatovega pograda, ki je bil zastrt. Bil je ves sredi debelih cunj, lesenih deščic in žebljev. Delal je cokle. Take preproste cokle iz lesa so bile v kampu morda moda. Marsikdo, ki je imel smisel za tako delo. jih je izdeloval kot na tekočem traku in prodajal. Peter se jih je lotil danes prvič. S kamnom je razbijal po tankem lesu, da je odmevalo po vsem spodnjem koncu barake: Tok - tok — tok... tok tok tok... »Tega dela bi se moral pravzaprav lotiti Polo, ki spi z Gatom, rekli so pa, da je Polo še slabsi copatar ko jaz. Bojim se le, da Rogaču ne bo uspelo zavleči stave,* je mrmral sam zase. Glavna stvar pa se je odvijala za deko. Tam se je Gato spustil na #la na nekem prostoru med zadnjim pogradom in steno barake. Prehod je bil prav tolikšen, da je človek lahko šel skozenj. Tla so bila iz dolgih, močnih desk, debelih po dva in pol centimetra. Gato je potegnil izpod zglavja majhno pilo in se z vso naglico vrgel na žaganje deske, ki je bila tik pod pogradom. Prežagati jo je bilo treba na dveh mestih v razdalji kakega metra in pol.. Ta prežagani del bi -po potrebi neopazno dvigali, zato da bi se skozi nastalo luknjo lahko spuščali v klet barake. Tok — tok — tok... tok — tok — tok... Kadar je copatar udaril s kamnom po žeblju, je Gato potegnil s pilo po deski. Sum pri piljenju je bil tako močan kakor običajno žaganje, vendar ga je Petrovo razbijanje močno razpršilo. Le kdor bi bil natančneje prisluhnil, bi bil razločil: Tok .— tok žržržr — tok — žržržr — tok... Gato se je zagrizel v desko. Pila je bila majhna, preprosta, iz navadne pločevine. Kos pločevine je s kamnom skrbno zbrusil in v treh urah je nastala kar uporabna žagica. »Ce bi lahko delal počasi in nemoteno, bi to bilo lepo, tako pa... lčvi Petrove udarce! Še bolj bo treba hiteti, da Rogač poprej ne zaključi stave! Rekli smo mu, naj zavlačuje, kolikor le more, ali dolgo to ne bo šlo! Če se ljudje spet raztepejo po pogradih, moram odnehati, ker bi me slišali. In vse zvijače bi bile zaman!* se napravil, kot da išče šivanko v polmraku pod pogr»d ledaj je trušč okrog mize odsekano prenehal. Stava se je pričela. Suhi, visoki fant je na Rogačev znak pograbil prvi i>' belimi zobmi je trgal velike kose..'poken^j^,- grabil gaveto z vodo in pil. Sledil je hlebček za hlel vmes so sirčki izginjali kot drobtinice. «Daj. daj!» so ga spodbujali navijači z gornjih lezisc-M Fant je jedel vse hitreje. Sirčki, kruh, gavete, vse je »Dcf odlagal z nekim mirom in po določenem sistemu, na obrazu, ušesa, oči in mišice na vratu so mu ^ m odlagal z nekim mirom in po'določenem sistemu. poskakovale. Z vso močjo je pritiskal in vtekel žagico. Včasih pa je le izgubil zvezo s Petrovim razbijanjem, »žržr* — — — mu je brez Petrovih »tok — toki* zvenelo po ušesih in ga delalo nervoznega. «Zakaj Peter ne razbija venomer?* se je jezil, »kaj misli, da mora res cokle napraviti?* Spet je odmevalo... tok, tok, tok,* tok, tok... divje, neenakomerno, tjavdan. «To je dobro,* je sam pri sebi pohvalil Petra in spet vlekel pločevino. Les se je polagoma vdajal; tanka, sveža bela erta in bela žagovlna na umazanih tleh je vnetega žagarja Urubrila in podžigala. Ni bil vlažen, bil je moker od napora. V križu ga je bolelo. Ves čas je klečal, vedno pripravljen, da se vrže po tleh, če bi kdo odrinil Petra in nenadno pogledal za deko. Pilo je bil skril pod sabo, s telesom bi pokril svežo črto in «Stopi proč, Jaka!* je bilo slisati od nekod, »če ga ^ , kdo te bo pral?* J «Vidiš, za to prvo polovico goltanja ga zavidam!* Je p od nekod lačen glas «Pa mu res gre, kakor bi hlode po drči spusčal!* ,0 t>i!‘ Tisti, ki so vložili v stavo svoje hlebčke in menaže, s. K1 trdi od napetosti. S strahom v očeh so buljili v pežeru*1.^«' je s tako lahkoto pospravljal njihova kosila, večerje in , w S kakšno slastjo bi tudi oni jedli, a nimajo kaj. «Nikd3L^f take neumne stave,* jim je verjetno rojilo po glavi. pa je mirno nadaljeval. Nobenega znaka ni bilo, da bo nr Nekatere je njegova neverjetna zmogljivost tako prevzf‘"V' so kar silili vanj. Gledali so ga prav od blizu, rahlo sk*° vS{ in zapirali čeljusti in pozabili »V*' drugo na svetu. Samo gostilničar Kocmur je bil miren. &***?**» )e strokovnjaško motri} Zanj je bilo vse to le zanimiva igra. Tudi ce izgubi on ne bo lačen kakor drugi. > ~ ° -esv »Deset minuti* Rogač je zamahnil z roko in neP^j l>J menjaval pogled: zdaj mu je obvisel na štoparici, zl fantu. Tok — tok — žržr... tok spodnjega konca barake. »še tri minute!* tok — žržr... je odm1 ev9 JO' (Nadaljevanje siK*