Stev. 47. U Ljubljani, o sredo, dne ZS. februarja 1908. Leto xxxvi. Velja po polti: za celo leto naprej K 26 u pol leta » h i pol leta „ * 13'— U četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2 20 V upravništvu: ca celo leto naprej K 22 40 za pol leta w „ 1V20 560 190 i po za četrt leta » za en mesec „ Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat. . , za trikrat . . . za vet ko trikrat, 13 h 11, 8, V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Cez - dvorISČe nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrednlSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. "*C Mesta in KranjsKi deželni zbor. Volitve v kmečkih občinah so jasno pokazale, v koji smeri se bo razvijala naša domača politika. Tu ni zmagal klerikali-zem, o reakciji in analfabetizmu ni bilo nobenega sledu; zmagal je zdravi čut slovenskega ljudstva, ki je sito protiverske liberalne gonje, sito kričačev, ki nimajo niti trohicc ljudskega smisla in ki je hotelo to dokumentirati s tem, da je s tako sijajnimi večinami izvolilo same pristaše Slovenske Ljudske Stranke. V mestih se bije zdaj boj, a ta boj bistveno ne more nič več izpremeniti. Jasno je pred vsem tole: Volivna reforma se bo izpeljala, ker ta pogumna in nezlomna četa Slov. Ljudske Stranke se ne bo vdala. Močnejša, utrjena, polna želje po odločilni bitki s trhlim liberalizmom pojde v deželni zbor. Ko bo ta borba s porazom Tavčarjeve politike končana, se začne gospodarsko delo. Deželna sredstva so omejena, potrebe so pa ogromne. Zato bo treba jako natančno preračunati, za kaj in koliko se naj izdaja. Jasno je, da bo S. L. S., ki ima zdaj vse kmečke okraje, skrbela za svoje volivce. Ravno tako jasno je pa tudi, da bo ta najmočnejša stranka pobijala liberalno in ji bo odrekla vsako pomoč. Ker so tudi veleposestniki agrarci, bodo potem mesta v resnici brez zastopstva, ako volijo liberalno. Mestna skupina, ki bo poslala zdaj liberalca v deželni zbor, se lahko izbriše izmed zastopanih okrajev; bolje bi bilo zanjo, ako poslanca sploh nima, kakor pa da ima liberalca. Edino Ie z neodvisnimi protiliberalnimi poslanci bi bilo mogoče S. L. S. sodelovati pri velikih gospodarskih nalogah, ki čakajo to stranko. Zato pa naj bodo mestni volivci pametni in naj že z ozirom na svojo lastno korist ne volijo liberalcev, katerih edini namen bo, da obstruirajo in zadržujejo redno delo. Grehi liberalne klike bi v tem slučaju padli na njihove volivce. To si naj meščani dobro premislijo! S. L. S. bo imela deželnega glavarja in močno besedo v deželnem^ odboru in v vseh drugih korpora-cijah. Če pošljejo mesta liberalce v deželni zbor, bi ti v najugodnejšem slučaju do- segli Ie toliko, da bi razkačili zastopnike S. L. S. in jim pregnali dobro voljo, delati tudi za meščana. Če volijo neodvisno, bo bolje za mesta. Torej pamet, in mislite na skupni blagor! Uolivno iibanle. Okrajni glavar Oton pl. Detela lahko ponosno zre na brezuspešne spletke svojih nizkih nasprotnikov. Slovenski župani njegovega okraja so mu s častno izjavo z navdušenjem dali najlepše zadostilo za napade zadnjega časa in tako obsodili take napade kot najnesramnejše laži. To je lepo zadoščenje, lepše tembolj, ker so to izjavo v najlepši slogi podpisali župani pristaši obeh političnih strank. Kandidat, ki vživa tako zaupanje, bi bil gotovo tudi vzoren poslanec. S tem prepričanjem bodo stopali volivci Tržiča, Kamnika in Radovljice prihodnji petek na volišče za okrajnega glavarja Otona pl. Detela. Danes se nam poroča, da je na izjavi županov radovljiškega okrajnega glavarstva pomotoma izostal podpis dovji-škega gospoda župana. Izjavo je podpisal tudi gospod Jurij Pezdirnik, župan na Dovjem. O Vilfanovem shodu v Tržiču smo dobili še en dopis, v katerem pravi dopisnik: Vilfan jc izrazil željo, naj bi se zanj združili Slovenci v en tabor. Vprašamo: Kaj je pa bilo tedaj, ko je^ kandidiral naš gospod svetnik Franc Špendal. Sami ste priznali, da je spoštovanja vreden in odličen Slovenec, zakaj ga pa niste volili in mu niste dali svojih glasov kljub temu, da ni Nemec. Zato vam pa tudi mi ne bomo zaupali, ker vemo, da se pri vas ne gre za slovensko stvar. Vse »Narodovo« vpitje je sama farbarija. Ko bi bil Ivan Hribar tak Slovan, kot se je delal na shodu v Tržiču, tedaj bi se ne svetilo njegovo ime na pogodbi z Nemci. Kar je Hribar sam storil, to podtikuje drugim, zato: proč s takimi ljudmi! In še nekaj! Ko je kandidiral dr. Ferjančič, tedaj »Narodov-ci« niso vpili, da je Ferjančič plačan uradnik in ako bi sedaj nastopil kak Ferjančič, bi moralo biti vse dobro in niti besedice bi se Ferjančiču nc smelo očitati. Povemo odkrito: Spoznali smo dobro, kako slabo smo bili zastopani, ko nas je zastopal človek, katerega je »Narod« priporočal. Vsi plakati in Vilfanovi shodi ne bodo torej nič pomagali, tudi ne pijača, kar jo je Vilfan plačal pri Pernetu. Vsi so pili, kdor je bil z Vilfanom, natakarici je bilo pa rečeno, naj račun za popito pijačo kar njemu izroči, povrh je pa Vilfan celo otrokom slaščiče kupoval. Tega okrajnemu glavarju Otonu pl. Deteli ni treba. Vilfanu svetujemo, naj doma spi, ker v deželnem zboru ne potrebujemo takih ljudi! Duhovni svetnik župnik čast. gospod Fr. Špendal nam brzojavlja danes iz Tržiča: »Narodovo« poročilo o Vilfanovem shodu v Tržiču je tendencijozno zavito. Sklenil sem svoj govor: Na tem shodu ni mogoče koga česa prepričati. Jaz bom volil Detelo in kdor je z menoj in S. L. S., naj gre z menoj, kdor pa noče. naj stori kar hoče. — Tudi s to brzojavko poživljam vas verne Tržičane: Pojdite z menoj, kakor ste šli pred šestimi leti, in zmaga bo naša! Detela bodi naš poslanec! - Fran Špendal, Vaš 3Dletni župnik. * * . Gonja proti glavarju Deteli. Proti glavarju Deteli neprenehoma trobi »Slov. Narod«, da ne sme kandidirati, ker je političen uradnik. Čudno pa je, da ta očitanja prihajajo iz stranke, ki jo zdaj v Radovljici vodi c. kr. davčni nadzornik dr. Valentin Zun. Torej okrajni glavar ne sme stopiti na politično areno, davčni nadzornik pa, ki ima najhujše klešče v rokah, ta pa naj svobodno agitira in pritiska na volivce? Ali je res, gospod Zun, da ste izjavili: »Detele jaz nc bom volil, pa tudi od mojih uradnikov nobeden?« Tako se sliši med uradništvom, in istina je, da so ravno pri davkariji najstru-penejši nasprotniki g. Detele. Mi pustimo g. dr. Zunu njegovo osebno politično svobodo, a koliko se strinja njegovo sedanje politično rovanje z njegovo službo, nc bo ostalo neopaženo; to mu lahko že zdaj zagotovimo, da mi proti liberalnemu davčnemu nadzorniku nimamo vzroka biti bolj prizanesljivi, kakor so liberaci proti nepristranskemu, čisto neodvisnemu o-krajnemu glavarju. Stranka Zima naj pusti pri miru resnega, nobeni stranki ne pripadajočega moža, ki hoče samo uporabiti svojo državljansko pravico, da bi kot ljudski zastopnik razvil še bolj svojo obče koristno delavnost. Čez dr. Detelovo gospo soprogo zabavljajo ljudje, ki so vedno kot velikega narodnjaka slavili sina nemške matere, predsednika izvrševalncga odbora narodno-napredne stranke dr. Bleivveisa. Upamo pa, da vsa pijača in vse rovanje ne bo nič izdalo, dr. Zun bo pa že videl, da se nazori »Slov. Naroda« o svobodi uradništva dajo nanj aplicirati veliko bolje, nego na glavarja pl. Detela! Vsak bo dobil svoje! * » * Dr. Vilfanovi agitatorji so se z vso silo vrgli na Kamnik, kjer hočejo večino Detelevo v Tržiču zravnati. Da bi potrdil neosnovane napade v liberalnih listih zoper Detelo, je prišel v Kamnik Vilfanov Pohlin iz Radovljice in še celo neka gospa iz Ljubljane, da pritiska na svoje sorodnike. Zanašamo se na razsodnost in možatost volivcev S. L. S. v Kamniku, da jih liberalne laži ne bodo preslepile, ne vpognil pritisek, nc vstrahovala grožnja. Kamničani, pokažite v petek, kako zelo se je zmotil someščan Fajdiga, ki je na liberalnem zaupnem shodu v Ljubljani dr. Vilfanu obljubil dobre triče-trtine glasov v Kamniku. — V Kamniku je volivcev toliko, kolikor skupno v Radovljici in Tržiču. * $ <• Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v petek, dne 28. februarja 1908, ob 5. uri popoldnev dvorani mestnega magistrata v Ljubljani izredno sejo. Na dnevnem redu je volitev dveh poslancev v deželni zbor. * * * PAZITE NA LEGITIMACIJE! Volivci naj tudi po volitvi v petek legitimacije dobro shranijo, ker so mogoče ožje volitve. * St VOLITVE NA HRVAŠKEM. Strahovlada. O s i j e k, 25. februarja. Danes ponoči so tu zaprli Avstriji prijaznega odvetnika Benjamina Sepurino, kandidata »seljačke stranke«. Govori se, da nameravajo zapreti tudi dr. Ante Radiča, drugega voditelja kmečke stranke. (Stjepan Radič je, kakor znano, tudi že v zaporu.) LISTEK. Dllnmantl kralja Salomona. Angleški spisal Rider Haggard. posl. J. M. (Dalje.) »Njegovi pogoji so prizanesljivi, vredni velikega kralja. Tako govori T\vala, enooki, mogočni, mož tisoč žena, gospod Kukuancev, oskrbnik in lastnik velike ceste (Salomonove ceste), priljubljen pri onih, ki sede in molče tamkaj pri gorah, tele črne krave, čegar stopinja strese zemljo, strah zlodejcev, noj, čegar noge jedo puščavo, veliki, črni, modri, kralj od roda do roda! Tako govori Tvvala: Usmiljen hočem biti in zadovoljim se ne s studenci. marveč s srago krvi. Eden izmed vsakih deset mora umreti, ostali pa so svobodni; toda beli mož lnkubu, ki je umoril mojega sina Skraggo, in njegov služabnik, črni mož, ki hlepi po mojem prestolu, in moj brat Infadoos, ki neti upor proti meni, ti morajo umreti trpinčeni kot žrtev onim trem »molčečim« To so milostne besede kralja Twale.« Po kratkem posvetu s svojimi, odgovorim mu na ves glas, tako da so me tudi vojaki slišali: »Pojdi, ti pes, nazaj k Twa!i, ki te je poslal ter mu povej, da mu mi, Ignosi, pravi kralj Kukuancev, lnkubu, Bougwan in Makumazahn, modri beli možje iz zvezd, ki znajo solnce zatemniti, Infadoos, iz kraljeve hiše in glavarji, častniki, vojaki in ljudstvo, ki je zbrano tukaj, odgovarjamo in pravimo: Mi se ne podamo in ne odnehamo, dokler ne bo ležalo T\valino truplo trdo in mrzlo pred vrati njegove koče; predno solnce dvakrat zaide, in Ignosi, čegar očeta je Tvvala ubil, bo kraljeval na njegovem mestu. Sedaj pa pojdi, predno te z bičem naženemo odtod in varuj Sc dvigniti svojo roko proti takim kakor smo mi.« Odposlanec se je glasno nasmejal. »S takimi mogočnimi besedami ne ostrašite mož!« je zaklical. »Jutri sc pokažite, kaj znate vi, ki zatemnujete solnce. Pokažite sc, bojujte se, sicer vam bodo vrahe oklju-vale vaše kosti, da bodo še bolj bele kakor so vaši obrazi. Odhajam; srečamo se v boju.« S temi zasmeliljivimi besedami je odšel iu prav kmalu za tem jc zašlo solnce. To noč smo se zelo marljivo gibali, kajti nadaljevali smo priprave za jutraj-šnji boj, kolikor jc bilo pri mesečini mogoče. Seli so venomer odhajali in prihajali na prostor, kjer smo imeli svoj glavni stan. Okoli ene po polnoči jc bilo vse stor- jeno, kar se je dalo storiti in ves tabor iz-vzemši straže sc je zazibal v spanje. Sir Henry in jaz sva se v spremstvu Ignosija in enega izmed glavarjev podala po griču nadzorovat prednje straže. Na tem potu so sc proti nam vsepovsod v mesečini bliskale svitle sulice, ki so pa takoj izginile, kakor hitro smo povedali svoje geslo. Očito jc bilo, da nikdo ni spal na straži. Zato smo se vrnili iu hodili skozi tisoče in tisoče spečih vojakov, izmed katerih jih je mnogo poslednjikrat mirno počivalo na zemlji. Mesečna sveloba se je lesketala na njihovih sulicah in igrala na njihovih obrazih ter jih delala, da so bili podobni duhovom; hladna nočna sapa je zibala njihova visoka peresa. Ležali so pri tleli in svoje orožje so imeli razprostrto poleg sebe in svoje ude skrčene; njihove resne, čvrste postave so sc videle kakor čarobne in nadčloveške. »Koliko, mislite, jih bo jutri ob tem času šc živih?« je vprašal Sir Henry. Zmajal sem z glavo in zopet pogledal na speče može, in moji vtrujeni in vendar razburjeni domišljiji se je zdelo, kakor da bi se jih bila smrt dotaknila. Moje oči so izbirale one, katerim je bilo odločeno umreti in v mojem srcu sc je pojavilo čudno čustvo o skrivnosti človeškega življenja in neznana žalost. Danes so tisoči spali svoje zdravo spanje, jutri bodo z mnogimi drugimi, morebiti z nami vred rned onimi, ki bodo mrtvi ležali v nočnem hladu, njihove žene bodo vdove, njihovi otroci brez očetov in njihov dom jih ne bode več videl. Samo stari mesec bo svetil nanje, nočni veter sc bo igral s travo in širna zemlja bo mirno počivala, kakor vedno, ko bodo vsi ti že pozabljeni. Toda človek ne umrje in svet, njegov oče in spomenik obenem, ostane. Njegovo ime sc pač pozabi, toda zrak, ki ga je dihal, še vedno maje vršičke smerek na gorah; glas besedi, ki jih je govoril, še vedno odmeva po prostoru; misli, ki so se po-lodile v njegovi glavi, smo podedovali do danes; njegove strasti so bile vzrok drugega življenja, veselje in žalost, ki jih je čutil, so naši najbolji prijatelji — konec, pred katerim je v strahu bežal, gotovo dohiti tudi nas! Te in druge podobne misli so mi rojile po glavi kajti na svojo žalost moram priznati, ko se staram, se mi zdi, da se me loteva nelepa lastnost razmišljanja ko sem stal tamkaj in zrl na dolge in fantastične vrste vojakov, ki so spali, s svojim orožjem v roki. »Curtis«, sem rekel Sir Henryju, »mene se polašča čuden strah.« Sir Henry je pogladil svojo rumeno brado, se nasmejal in odgovoril: Bivši ban proti sedanjemu. N a š i c e, 25. februarja. Tu je soglasno proglašena kandidatura prejšnjega bana grofa Pejačevicha. Pejačevich je izjavil, da se bo odločno bojeval proti Rau-chovcmu režimu. Geza Josipevich, minister za Hrvaško, kandidira v Novem-graduiu sicer na programu bivše »narodne stranke«. 21 meščanov, ki so podpisali program v Radičevem »Domu« in se izjavili za ločitev Hrvaške od Ogrske, toži državno pravdništvo. Včeraj je policija odredila preiskavo v »Seljački tiskarni« v Zagrebu in zaplenila * več rokopisov. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA TIROLSKEM. I n o m o s t, 25. februarja. Končni rezultat deželnozborskih volitev je sledeči: Krščanski socialci 25 (prej 10), konservativci 11 (26), nemški svobodomiselci 12 (12), italijanski krščanski socialci 14 (10), italijanski liberalci 6 (10). Krščanski socialci (nemški in italijanski) imajo torej večino nad vsemi drugimi. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA ČEŠKEM. Praga, 25. februarja. Pri ožjih volitvah v kmečki skupini so prodrli: 1 mla-dočeh (Kramar), 5 agrarcev, 1 češki krščanski socialec, 1 nemški agrarec. Grof Sternbcrg je propadel. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA GAL1ŠKEM. L v o v , 25. februarja. V kmečki skupini je izvoljenih: 25 poljskih konservativcev (prej 41), 8 demokratov (4), poljsko središče 3 (7), poljska ljudska stranka 17 (4), Rusini 21 (13). Torej so tudi v Galiciji zmagale ljudske stranke in so propadli konservativno - liberalni škodljivci ljudstva. NAJNOVEJŠA POLITIČNA POROČILA. (Posebna poročila »Slovencu«.) Volivna reforma za Istro Tržaški »Balkan« razpravlja v uvodnem članku o položaju v očigled volivne reforme za Istro, kakor jo dogovarjata obe stranki istrskega deželnega zbora. Član-kar konstatira, da kaže zemljevid Istre, v katerem so zaznamovani volivni okraji italijanski na eni strani, in hrvatsko-slo-venski na drugi, že sam na sebi premoč slovansko. Ob zapadni obali Istre biva v ozkem pasu kompaktno urojeno italijansko prebivalstvo, dočim so italijanski kraji v Liburniji le poitalijančene hrvaške naselbine. Tekom razprav o volivni preos-novi pokazala se je razlika med narodno zavarovano vzhodno Istro (Liburnijo) in med zapadom, kjer bijejo Hrvatje in Slovenci še dan za dnevom trde boje za vsako ped politične in gospodarske svobode. Vzhodni Istrijani so optimisti in nič kaj pripravljeni za popuščanje proti Italijanom; zapadni Hrvatje in Slovenci pa so za kompromis z Italijani, za premirje, ki ga zelo potrebujejo. Oni pričakujejo od svojih dolgotrajnih bojev že enkrat tudi kaj uspeha. Ta uspeli da je nedvomno zajamčen, ne samo v načrtu volivne reforme, marveč tudi že v samem dejstvu, da so sedaj Slovani v Istri priznani kot enakopraven »Slišal sem, da ste nekaj tacega opomnili poprej, Ouatermain.« »No, sedaj tudi. Veste, da prav zelo dvomim, ako bo kedo izmed nas doživel jutrajšnjo noč. Napadli nas bodo z velikansko premočjo, in zelo dvomljivo je, da bi jih mogli odbiti.« »Storili bomo svojo dolžnost. Glejte. Ouatermain. stvar je kočljiva in pošteno rečeno taka, da bi se mi ne bili smeli vmešavati vanjo; ker pa smo se lotili, moramo gledati, da storimo, kar moremo. Da govorim sam za se, povem vam. da rajše padem v boju, kakor pa da me sicer umore, in sedaj, ko imam zelo malo upanja, da najdeni svojega brata, mi je ta misel lažja. Toda sreča podpira pogumne, in mi se ne bomo borili zaman. Na vsak način pa bo klanje grozno, in ker smo na glasu, da dobro razumemo svojo stvar, bomo imeli tudi največ opravila.« Sir Henry je govoril poslednje besede z otožnim glasom, ogenj v njegovih očeh pa je kazal ravno nasprotno. Zdi sc mi nekako, da Sir Henry Curtis v resnici ljubi boj. Nato pa smo trudni odšli počivat za nekaj ur. Ravno ko se je danilo, nas jc zbudil Infadoos, ki jc prišel povedat, da jc opaziti v Loo veliko gibanje, iu da sprednje kraljeve straže pritiskajo na naše. Vstali smo in se opravili za boj; vsak element z Italijani, ki so dosedaj imeli v deželnem zboru znatno večino, in da demokratska misel, napredujoča sama pd sebi. izbriše tudi zadnjo prednost Italijanov, ki jo danes še ščiti vlada: kurijo ve-leposestva in trgovinske zbornice. Mornariški proračun Angleške. L o n d o n, 26. februarja. Angleška admiraliteta je objavila mornariški proračun za 1908/09. V primeri z lanskim kaže povišanje za 22 milijonov kron. Višek izdatkov za mornarico se je dosegel v finančnem letu 1905/06 z 878.9 milijoni K. Leta 1880. je mornariški proračun znašal 250.2 milijonov, pa do leta 1890. dorastel na 407.1 milijonov; takrat so Francoska, Rusija in Amerika vse skupaj izdale za svojo mornarico komaj 400 milijonov K. Leto 1897. pomeni v tem oziru odločiven preobrat, kajti Francoska in Amerika sta jeli izdajati za svojo mornarico večje svote, tako da je njihov proračun skupno presegal angleškega. Sicer pa se je od leta 1889. proračun za mornarico na Angleškem podvojil; kakor mora leži na deželi ta ogromna davščina. Zato je sedanja liberalna vlada Campbell-Bannermannova, ko je nastopila vlado, obljubila, da bo potoni mednarodnega dogovora znižala mornariški proračun. Poskusila je na liaaški mirovni konferenci, pa ni šlo. Zdaj se angleška vlada pogaja z nemško, da bi obedve znižali proračun. Kako bodo ta pogajanja izpadla, je še čisto negotovo. Ni ravno zelo verojetno, da bi Nemčija izpremenila svoj mornariški program, ki je določen do 1919., na ljubo Angliji, ki vedno povzroča s svojimi intrigami mednarodne spore. Angleška si je s svojo zvezo z Rusijo in Japonsko zagotovila svoj primat na Dal-njem Vzhodu, z zvezo s Francosko, Špansko in Italijo pa gospodstvo na zahodu ter na ta način popolnoma osamila Nemčijo; ni torej pričakovati, da bo Nemčija pripravljena za toliko uslugo. Angleška se obrača na Nemčijo zato, ker ji je ravno Nemška mornarica na severu najbolj na potu in ji brani v slučaju kakega konflikta z vsemi močmi udariti. Sicer pa jc predlog Angleške, naj Nemčija ustavi nekoliko svoje oboroževanje na morju le pesek v oči. Angleška se v doglednem času še ne bo prostovoljno odpovedala svoji premoči na morju. Sveta vojska. P a r i z, 26. februarja. Zadnji občutni poraz Francozov pri Ber Rešidu v Maroku priča, da razglasitev svete vojske »džihada«, kakor ji pravijo domačini ni bila brezuspešna. Ako se to gibanje še nekoliko razširi, ni dvoma, da bo sveta vojska razvnela tudi protisultana Muley Hafida in ravnotako sosednje Alžirce. Pomisliti je treba, da ima v Maroku pravico sveto vojsko razglasiti in začeti pridigo-vati vsak »pismouk«. Ako bi Francozi iz Casablance jeli korakati 'proti Fezu kakor sanjajo njihovi najhujši šoveni potem bi jih brezdvomno zadela huda usoda. Ako vsi za to sposobni Maročani zagrabijo za orožje, kakor koran veleva, spravijo skupaj vojsko, ki bi štela en milijon. Fez pa jc od Casablance oddaljen 245 kilometrov. Povrhtega primanjkuje cest, voda in živeža. Zdaj operirajo Francozi komaj 6 kilometrov stran od Casablance. pa so žc tepeni, kaj pa bi bilo, ako bi odkorakali proti »svetemu mestu« ? Ve-ščaki sodijo, tla bi morala Francija za ta .ic oblekel tudi verižni oklep, za katerega smo bili vzlasti sedaj izredno hvaležni. Sir Henry jc postopal zelo previdno in se oblekel kakor domač kukuansk vojak. »Kadar ste v deželi Kukuancev, storite kakor Kukuanci,« je opomnil, ko je potegnil svoje jeklo preko svojih širokih prsi. Vendar to še ni bilo vse. Na njegovo prošnjo mu jc Infadoos preskrbel popolno bojno opravo. Okolu vratu si je pritrdil plašč iz leopardove kože, kakor kak višji častnik. na glavo si je privezal šop črnili nojevih peres, kakor jih nosijo samo višji častniki, in okolu pasa krasno »moocha« iz belih volovskih repov. Par sandalov, šop kozje dlake, težka bojna sekira z ročajem iz nosorogovega roga. okrogel železen ščit, prevlečen z belo volovsko kožo in nekoliko tol, nožev za lučanje, vse to jc bila njegova bojna oprava, kateri je pridejal še svoj revolver. Oprava je bila brez dvoma divjaška, vendar moram reči, da nisem nikdar videl lepše postave kakor je bil Sir Henry v tej opravi, in ko ie kmalu dospel tudi Ignosi, enako opravljen, mislil sem, tla nisem še nikdar videl krasnejših mož. Kar se tiče Gooda in mene, nama verižni oklep ni tako dobro pri-stojal. Good jc obdržal svoje hlače, svoj monokelj in polovico svojega obraza obritega. V svoji verižni srajci, katero je nosil skrbno urejeno, je izgledal bolj zanimiv kakor strašen. Ker je bila verižna slučaj več armadnih zborov imeti na razpolago. Osvojitev Maroka od strani Francozov je čisto izključena; nevarnost je celo, da se razvname vstaja v Alžiru. Predsedniška kampanja v Ameriki. N e \v - Y o r k, 26. februarja. Tu se vse že pripravlja za nove predsedniške volitve. Protikandidat Rooseveltov je mi-liarder Hearst, ki je ustanovil že cel kup časnikov in je zakleti sovražnik Anglije. Ustanovil je že svojo stranko — »narodna« ji je ime. Ima mnogo pristašev in je tudi pri socialnih demokratih priljubljen. V Chicagu je zdaj razvijal svoj program. Ta je: podržavljenje železnic, znižanje carine, pomnožitev vojne mornarice, večja podpora za trgovinsko brodovje. ABSTINENČNO GIBANJE V AMERIKI. Iz Amerike nam prihaja poročilo: V Columbusu je v četrtek senat sprejel predlog o »County Local Option«, ki bo dala vsakemu okraju posebej pravico glasovati, ali naj se prepovedo opojne pijače ali pa ne. Predlog je bil sprejet s 24 proti 13 glasom. Glasovati mora še poslanska zbornica, v kateri bodo bržkone zmagali istotako temperenclerji. »Suhi« kar vriskajo od veselja — pivovarnarji se pa jeze. Vsi poskusi posameznih organizacij, vsi podpisi volivcev, ki jih je bilo baje 45.000, vse to ni nič pomagalo. Abstinentje so zmagali. Zakon stopi v veljavo s 1. septembrom tega leta. Temperenclerji se že sedaj hvalijo, da imajo v poslaniški zbornici nad 80 glasov zagotovljenih, dasi jih je potreba samo 61. Njih prorokovanje se bo tudi gotovo izpolnilo, da bo za novo leto 1909 od 88 okrajev 75 do 80 popolnoma »suhih«. Začetnik tega gibanja je bil senator Rose. V obširnem govoru je po-vdarjal, da žele vsi ohijski prebivalci biti abstinentje. Kakor nekateri menijo, je bil nadahnjen iz Wasliingtona. MULEJ HAFID. Pariz, 25. febr. Iz Tangerja poročajo, da se namerava Muley Hafid v kratkem podati v Fez: v varstvo Makareša pa hoče iz okoličanov ustanoviti vojsko, ki bo za časa njegove odsotnosti branilamesto.ako bi ga Abdul Aziz napadel. CERKVENI LETOPIS. Postni pastirski list prevzvišenega gospoda knezoškofa ljubljanskega je ravnokar izšel. Temeljito in poučno obravnava vprašanje, odkod človek, odkod toliko naših slabosti iu odkod pomoč temu slabemu stanju. Opozarja nas na dolžnosti, katere imamo do samih sebe, in sicer bodisi z ozirom na dušo, zlasti glede razuma in proste volje, bodisi z ozirom na telo. Končno nas list v prisrčnih besedah spominja trojnega jubileja, ki nam ga podaje letošnje leto, in sicer: petdesetletnice pri-kazanja Matere božje v Lurdu, zlate maše svetega očeta papeža Pija X. in vladarskega jubileja Njegovega Veličanstva našega cesarja Franc Jožefa I. Dnevne novice. H- Shod za voditelje društev in kur-zov in sploh za inteligenco priredi »Slovenska krščansko-socialna zveza« prvi teden meseca avgusta v Ljubljani. Priredba je določena za tri dni. »Slovenska krščan- srajca meni prevelika, sem jo oblekel čez ostalo obleko; zaradi tega je bila semintje nelepo izbočena. Odložil sem pa svoje hlače in sklenil, da se podani v boj brez njih, da bi me ne ovirale, ako bi bilo treba hitro se umakniti, in sem samo obdržal svoje veldschoons. To in pa sulica, dvoje tol. revolver in veliko pero, ki sem ga vtaknil vrh svojega lovskega klobuka, da bi izgledal nekoliko bolj strašno, jc bila cela moja skromna oprava. Poleg tega smo seveda tudi imeli svoje puške; toda stre-l.iiva je bilo malo in ker bi bile raditega brez pomena v slučaju boja od blizu, smo sklenili, da jih nosijo nosači za nami. Hitro smo se opravili, še hitreje nekoliko zajutrkovali in nato hiteli, da vidimo, kako se razvijajo stvari. Na enem delu ploščate gore se je razprostiralo malo koppie iz rujavega kamena, ki je služilo kot glavni stan in poveljniški stolp. Tukaj je stal Infadoos s svojim polkom »Sivih«, ki jc bil brez dvoma najboljši v ccli kukuanski armadi in oni, ki smo ga najprvo videli v kraalu ob meji. Ta polk je štel sedaj tritisoč petsto mož in je bil določen za rezervo; raditega so ležali vojaki v kompanijah po travi in opazovali, kako so se kraljeve čete vsipale iz Loo v dolgih vrstah kakor mravlje. Nobenega konca teh vrst ni bilo videti — bili so trije oddelki in vsak je štel najmanj enajst do dvanajst tisoč mož. sko-socialna zveza« preskrbi udeležencem tudi vse potrebno glede cenega stanovanja in hrane. Ker je treba za tak sestanek obširnih priprav, zato prosimo, da se udeleženci takoj javijo. Naznanila sprejema uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. + Iz škofijske kronike. Č. g. Luka Arh, namestni gimnazijski učitelj v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu, je imenovan rednim učiteljem z naslovom profesor. — Za župnika v Sori je imenovan č. g. Frančišek Finžgar, dosedaj župnik v Želimljah. — Duhovne govore za dijake nemškega oddelka I. državne gimnazije bo ob nedeljah in praznikih imel duhovnik nemškega vitežkega reda č. g. P. Guido Krisch. — Razpisane so do 19. marca t. 1. sledeče župnije: Polje in Dobrova v ljubljanski, Reteče v starološki, Šempeter pri Novem mestu v novomeški in Dobrava pri Kropi v radovljiški dekaniji. -f »Narod« je slep. Včeraj »Narod« vpije, da se S. L. S. volitve v kočevsko-ribniški mestni skupini ne udeleži, ker hoče podpirati »Pročodrimovca« dr. Egerja. Kakor se vidi, je »Narod« slep: S. L. S. je proglasila tudi strogo abstinenco v dolenjskem mestnem okraju, v katerem kandidira vzorno ministerialno disciplinirani notar Plantan. Ali morda za to, da S. L. S. podpira Plantana? — »Slov. Narod« včeraj tudi poroča, da so na Koroški Beli pri občinskih volitvah »sijajno zmagali« slovenski naprednjaki. »Narod« menda še ne ve, da je bil tudi dosedaj v tej občini župan po njegovi želji in da za položaj na Gorenjskem ne pomenja prav nič, ako še nekaj časa ostane. Če ga bo »Narod« hvalil in se ž njim družil, ga bo gotovo glava bolela. + »Šuklje deželni poslanec po milosti Nemcev!« Tako se je zasanjalo včerajšnjemu »Narodu«. Menda je Šuklje za to izvoljen po milosti Nemcev, ker je dobil v Starem trgu pri Kočevju Šuklje 44, .^Narodov« ljubljenec vzorni poštar Mazelle pa 77 glasov. »Narod« naj se ne razburja. Tudi »Narodov« ljubljenec Mer-har jc hauziral po vsem Kočevju za glasove. Kamor sam ni mogel, je poslal nekaj agitatorjev, tako n. pr. v Polonc Pir-kerja iz Ribnice. Dan pred volitvijo jc celo noč porabil, da bi bil ujel kak glas. Kamor jc prišel, je pripovedoval, kako rožni venec moli vsak večer in da je krščanski socialec. Agitiral je zase in povsod dejal: Jakliča le volite, namesto Bartola pa mene. Ta človek je tako možat, da je sam agitiral zoper Rusa. »Narod«, ki ima okolu sebe take ljudi, naj lepo molči! -f- Dr. Šusteršič je konferiral z dr. V. Ravniharjem v dr. Ravniharjevi pisarni. — Tako je včeraj zapisal »Narod«. Dr. Šusteršič nas poblašča izjaviti, da je ta »Narodova« trditev — laž. Dr. Šusteršič ni že eno leto z dr. Ravniharjem ne ustmeno in tudi ne pismeno občeval. k Krščansko-socialna nemška »Kmečka zveza« se je ustanovila na Koroškem. Za predsednika je izvoljen Krampi. + Zavarovanje privatnih uradnikov, izvedbena naredba za zarovanovanje privatnih uradnikov izide v nekaj dneh. Med določili je posebno važno to, da se ne zahteva večspodnje srednješolska izobrazba kakor je bilo v prvotnem načrtu. Od za-varovavne dolžnosti so izključene: 1. osebe, ki že uživajo kako invaliditetno ali starostno zavarovanje, ako ta presega minimum, ki je v postavi določen, 2. uslužbenci Kakor hitro so bili zunaj mesta, so se lazpostavili. Nato je odkorakal eden del na levo in eden na desno, tretji pa je prihajal naravnost proti nam. »Oj,« je rekel Infadoos, »napasti nas hočejo od treh strani naenkrat.« To je bila resna stvar, kajti naša pozicija vrh gore, ki ie imela najmanj poldrugo miljo v obsegu, je bila zelo raztegnjena in rni smo morali našo primeroma majhno vojsko kolikor mogoče združiti. Ker pa jc bilo nam nemogoče določevati, na kakšen način naj nas napadejo, smo se morali pač po njih ravnati, raditega smo poslali na posamezne polke povelje, da se pripravijo ter odbijajo posamezne napade. XIII. poglavje. Napad. Počasi in brez vsacega znamenja vznemirjenosti ali naglice so korakali sovražniki dalje. Srednja vrsta se je približala na kakih petsto korakov ter sc ustavila ob robu odprte planjave, ki je segala do griča; druga dva oddelka sta imela namen obiti našo pozicijo, ki je inicla več ali manj podobo podkve, s. konccma obrnjenima proti Loo; namen je bil očividcu: napasti nas hočejo naenkrat od treh strani. (Dalje prih.) pri železnicah, ki služijo javnemu prometu. Zavarovanje za te bo namreč uredilo železniško ministrstvo potom posebne na-redbe. + Hrvaške škofije. V Djakovem bo za škofa imenovan kanonik Ivančan, v Se-nju reški prošt Martinec, za koadjutorja zagrebškega nadškofa s pravico nasledka pa Krapac. Tako se je vsaj zmenil v Budimpešti Rauch z \Vekerlom, kakor poroča »Obzor«. — Vič-Glince. Tukajšnje »Slovensko katoliško izobraževalno društvo« res kaj lepo napreduje. Članov ima že blizu 200, tako da je sedanji društveni prostor posebno za predavanja premajhen. Vsled tega se je pretečeno nedeljo, 23. t. mes., društvo razdelilo v dva odseka, moški in ženski. V obilnem številu zbranim ženskam je društveni predsednik najprvo razložil pomen društva za ženske, potem prebral društvena pravila in začrtal delokrog posameznim odbornicam. Slednjič se je konstituiral in izvolil novi odbor za ženski odsek. Zene in dekleta kažejo sedaj, ko se jim nudi bolj samostojno društveno delovanje, za društvo veliko vnemo. Živele vrle viške žene in dekleta! — V nedeljo, 1. marca, priredi društvo ob 4. uri popoldne gledališko predstavo z zanimivim sporedom, in sicer v prostorih g. Bernika nasproti trgovine g. Javornika. K obilni udeležbi najuljudneje vabi .odbor. — Za popravo oltarjev v cerkvi v Dražgošah je dalo ministrstvo 3000 kron podpore kot prvi rok. Poprave bo izvršil kipar g. Grošelj v Selcih nad Škofjo Loko. — Odborova seja »Matice Slovenske« v Ljubljani bo v petek, dne 28. februarja 1908, ob 5. uri popoldne v društveni pisarni. — Vlak je povozil pri Gorici vojaka Dušarja. Vojak je tudi ranjen na glavi in eno nogo mu je odtrgalo. — Obsojen urednik. Proti razsodbi, s katero je bil obsojen urednik »Prave Crvene Hrvatske«, ker da baje ni poročal resnice o »vjeresijski banki«, je vložen utok. Upamo, da zmaga resnica! Odvetnik poneverjevalec. Puljski »Omnibus« poroča: Dr. Lorenzotto, ki je zbežal iz Pulja po poneverjenju velikih svot, ni bil odvetnik, marveč pravnik, ki se je bavil z meničnimi in bančnimi posli. Veljal je za kapiciteto na tem polju. Tekom več ko desetletnega »delovanja« pridobil si je zaupanja mnogih oseb, ki so mu drage volje jamčile za velike svote. Dognalo se je, da je ogoljufal banke, ne pa zasebnikov. Vzdigoval je namreč denar s ponarejenimi menicami, prave menice pa hranil ter jih zdaj vrnil garantom. Podpisi so tako dobro ponarejeni, da podpisovalci sami niso vedeli, ali so pravi ali ne. Dr. Lorenzotto se ni bavil mnogo s politiko, vendar je bil vedno nasprotnik slovanske stranke. — Akcijska družba »Leykam Josefs-thal« je v preteklem poslovnem letu imela 2,235.089 K čistega dobička. — Žrtev alkohola. Iz Smartna pri Litiji se nam poroča: Dne 24. t. m., v ponedeljek zjutraj** so poleg Koprivnikarjeve-ga mlina našli v vodi utopljenega 451et-nega hlapca Fr. Golobarja, doma iz Vi-nega vrha na Primskovem. Bil je strasten žganjar, prejšnji večer je še pil žganje in vino, zabredel v vodo in se nazadnje še — vode napil. Tudi njegov stric je pred par leti kot žganjar nanagloma umrl. — Miroslava pl. Draganiča, conte di Veranzio, Jurja barona Rukavina-Vidov-gradskega in Vuka plemenitega Walter von Walterthala so izključili iz hrvaškega akademiškega društva »Zvonimir« na Dunaju, ker so kot člani veseličnega odbora na ples »Zvonimira« povabili barona Raucha, ki je takrat bival na Dunaju. — Gledališka družba Markovič, ki je nastopala pretečeni mesec tudi v tržaškem »Narodnem domu«, se je, kakor poročajo hrvaški listi, razšla. Ravnatelj Markovič je odpustil vse člane, ker gledališče ni to,-liko neslo, da bi pokrivalo stroške. Mar--kovič sam, ki je član zagrebškega gledališča, bo nastopal od 1. marca naprej zopet na zagrebškem odru. — Obesil se je v Rumi na Hrvaškem Ivan Hlavaty. Sumi se, da so tega krivi podčastniki-mučitelji. Dezertiral je iz Zagreba infanterist Dragoljub Lckič od 16. pehotnega polka. Celovec — brez električne razsvetljave. V ponedeljek zvečer je vladala v Celovcu tema. Popolnoma je odpovedala svojo službo elektrika. Vendar se je po preteku ene ure posrečilo, priti zapreki na sled. Štajerske novice. š Deželnozborske volitve na Štajerskem silno skrbe »Narodno stranko«. Dne 23. februarja je priredila 11 shodov v ta namen. V Mali vasi šmarjetske fare tik pred Halozami pri g. Murkoviču je med pozno službo božjo razlagal svoj evangelij sam Vekoslav Spindler pred 50 možaki in 2 ženskama. Govoril je o novem volilnem redu in o delovanju deželnega zbora v kulturnem, političnem in gospodarskem oziru. Liberalnih rožičkov si ni upal pokazati, le pet resolucij je predložil, ki so se tudi sprejele. »Kmečko zvezo« je celo pohvalil radi obilne udeležbe na občnem zboru v Celju, le v šolskem programu se z njo ne strinja, pač so mu simpatični socialni demokrati. Stara ljubezen! Le pridite še kaj, pa nam tudi izdajte ves svoj program glede svobodne šole in proste ljubezni socialdemokraške, pa tudi gospoda Ploja morate pohvaliti, le nič se ne bojte, saj nismo taki »klerikalci«. — Ha-ložan. š Razstava štajerskih obrtnikov. Po-, vodom cesarjevega jubileja prirede štajerski obrtniki letos v Gradcu jubilejno razstavo. š Nadporočnik Hiibner razgrajal v graški kavarni. «11 Piccolo della sera« z dne 25. t. m. piše o nadporočniku Hiib-nerju: Včeraj jutro ob 7. uri je prišel nadporočnik Fran Hiibner, ljubljanskega top-ničarskega polka, v kavarno Radecky v Gradcu, in sicer v spremstvu nekega drugega poročnika ter je tam razgrajal na raznovrstne načine. Tovariš je izginil in Hiibner je dalje počenjal svoja nasilstva. Iztrgal je nekemu staremu gospodu časnik, ki ga je imel v roki, ter hotel starca prisiliti, da bi se ž njim tepel. Pijanec je tolkel po mizah in na vse načine nadlegoval navzoče goste. Nameril je na čelo neke gospe nabasani samokres ter zahteval, da ga naj gospa poljubi. Kavarniški uslužbenci so vsi prestrašeni zbežali na ulico. Čudak je nato sprožil revolver v strop, nato potegnil sabljo in začel ž njo sekati na levo in desno ter razbijati vse, kar mu je prišlo pod roko. Pred kavarno se je med tem nabralo mnogo ljudi. Prišel je neki redar, a se mu ni posrečilo, da bi razorožil razgrajača. Redar je prosil dva topničarska častnika, ki sta prišla mimo, podpore. Njima se je posrečilo umiriti častnika; vzela sta ga med se ter odvedla na stražo. Ljudstvo je šlo za njimi in žvižgalo.« š Smrtna nezgoda. 19. t. m. so v Kovači pri Slov. Bistrici naložili Matija Poch, Štefan in Konrad Pernat voz grmičevja. Na poti proti domu je vodil vole Matija Poch, ostala dva sta šla za vozom. Na nekem mestu je pa cesta precej nagnjena in radi deževja v zelo slabem stanju; na tem mestu se je voz nagnil na desno; Štefan in Konrad Pernat sta pa hotela to preprečiti. Toda bilo je prepozno. Voz se je prevrnil in pokopal oba Pernata. Konrada, ki je bil šele 13 let star, so potegnili izpod voza mrtvega, Štefan je dobil pa več lahkih poškodb. š Redek slučaj. Da kak odgnanec med transportom uide odgonskemu spremljevalcu, se večkrat zgodi; da bi pa odgonski spremljevalec všel odgnancu, je pač redek slučaj. V ponedeljek zjutraj je dobil odgonski spremljevalec v Mariboru, Franc Vladika, naročilo, da sprejme na železnici odgnanca Ivana Stimmkerja iz Maribora v Slovenji Gradec. Na kolodvoru pa je spremljevalec všel. Stimmker je nato naznanil, da ne more dalje, ker mu je všel spremljevalec. Vladika je vzel s seboj tudi nekaj denarja, ki je bil lastnina odgnanca. Ij Javna predavanja v »Slov. kršč. soc. zvezi«. Včeraj je v »Kršč. kršč. soc. zvezi« predaval dr. Janez Cv. Krek. Prihodnji torek zopet predavanje. Ij Poročii se je danes c. kr. vojaški in-žinir asistent g. Konrad Šegula z gospodično Štefanijo Doberlet. Ij Roditeljski večer bo v soboto, dne 29. t. m., ob šestih zvečer na I. mestni šoli na Ledini. Predaval bo gospod šolski svetnik profesor dr. Janko Bezjak o vprašanju: »Kako je staršem in vzgojiteljem postopati pri kaznovanju svojih otrok ali gojencev.« Vabijo se k temu predavanju starši, gospodinje in sploh vzgojevalci mladine. li Akademik med levi. Jutri zvečer bo šel v Kludskovem zoologičnem cirkusu vsled neke stave neki tukajšnji akademik med leve in bo z ravnateljem med levi igra! tarok in pil steklcnico šampanjca. Vspored cirkusov sc opetovano spreminja in je jako zanimiv. Cirkus ostane le še ncka.i dni tu. Ij Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v petek, dne 28. februarja 1908 ob 6. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zad. seje. 2. Naznanila predsed- stva. 3. Naznanila tajništva. 4. Vol. predsednika, podpredsednika, provizoričnega predsednika in treh računskih pregledo-valcev. 5. Volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komisijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. 6. Prošnja pripravljalnega odbora za ustanovitev »gostilničarske in natakarske šole v Ljubljani«, za podporo tej šoli. 7. Prošnjo krajevnega odbora c. kr. pletarne v Radovljici za stalno letno podporo. 8. Prošnja krajevnega odbora za pletarstvo in vrborejo v Dolskem in Dolu za podporo in prenos ustanov, namenjenih pletarskim učencem na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani na učence tečajev v Dolskem in Dolu. 9. Prošnja za podporo v pokritje stroškov krojaškega strokovnega tečaja v Škofji Loki. 1-0. Tajna seja. Podelitev ustanov. li Nasilneža. Ko sta včeraj na Kar-lovski cesti obrezovala dva Babičeva delavca kostanje, sta jili dva mimo idoča železniška delavca začela psovati in jima groziti. Nek tovarniški delavec, ki je takrat tudi mimo šel, je to naznanil policiji, kar pa je suroveža tako razjezilo, da sta vdrla za njim v hišo in mu začela nevarno groziti. Posledica tega je bila, da je stražnik enega izmed nasilnežev aretoval in se bodeta morala obadva zagovarjati pri deželnem sodišču zaradi javnega nasilstva. li Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo iz južnega kolodvora v Ameriko osem Slovencev, nazaj ie prišlo 60 Hrvatov iu Slovencev in 42 Macedoncev. lj Izgubljene in najdene reči. Hlapec Valentin Kušar je izgubil 16 K vredno verigo. Trgovski vajenec Stanislav Der-ganc je našel žensko žepno uro. Tržni stražnik Jožef Vrtačnik je našel pozlačen uhan. Ij Zgubil se je bel, črno progasti pes. mešane prepeličarske pasme, ki sliši na ime »Kastor«. Eventuelna pojasnila blagovolijo se podati v pisarni »Katol. tiskarne«. NOVICE IZ AMERIKE. V tovarni Anierican-Steel Ck Wire Co. v Nevvburgu se je ponesrečil rojak Josip Kocjančič. doma iz Notranjskega. Prijelo ga je veliko kolo in ga potegnilo v neki stroj. Predno so mu priskočili tovariši na pomoč, je nesrečnik izdihnil. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. — V Red Cliff, Ball's Camp, Colo., je umrl Anton Slavec v starosti 34 let. Doma je iz Knežaka na Notranjskem. — V Eveletli, Minn., se je ponesrečil rojak Josip Mo-žina, doma iz Police pri Višnji gori. Star je bil 19 let. Zadela ga je skala, ki se je utrgala v nekem bregu. — Umrl je v La-keside bolnišnici rojak Gašper Korče, doma z Vrhnike. Pokojnik je bil star 67 let. V Ameriki je bival že 17 let ter si pridobil precej premoženja. Znanost in umetnost. * J. Flis, korar. Umetnosi v bogo-častni službi. V Ljubljani 1908. — Ravnokar je izšla krasna knjiga gospoda prelata J. Flisa, ki nam opisuje cerkveno umetnost v podrobnosti. To jc dopolnilo k veliki knjigi »Stavbinski slogi«. Vso cerkveno upravo popisuje gospod pisatelj z litur-gičnega, zgodovinskega in zlasti z umetniškega stališča. To je res zlata knjiga, in naj ne zamudi noben duhovnik in umetnik, da si jo nabavi! * Enciklopedija slavistike. Te dni izide prvi zvezek enciklopedije slavistike, ki jo izdaja carska ruska akademija pod uredništvom dunajskega vseučiliškega profesorja Vatroslava Jagiča. Krasne umetniške gravure — pokrajinske slike — nabožne (Madonna z Jezusom) — ljubke slike iz »Biedermeier«-dobe itd. se vidijo te dni razstavljene v izložbi »Katoliške Bukvarne«. Velike podobe so v dimenzijah 1-10 X 0*80, najmanjše 0-50 X 0-38. »Katoliška Bukvama« nas obvešča, da so te slike zelo po ceni, največje 10 do 12 K, srednje 5 K 40 h. male 1 K 60 h. Zaloga pa jc omejena, zato naj si jih, kdor misli, nabavi kmalu, ker jih pozneje ne bo več dobiti. Če jili kdo vzame več skupaj, se jim cena seveda primeroma zniža. Naj nihče ne zamudi te ugodne prilike. Razne stvari. Ladja iz časnikov. V St. Augustine, državi Florida, živeči Geo. W. Johnson izdeljuje ladjo, ki je že polovico dovršena in je vse na nji izdelano iz samega časniškega papirja. Ko ladjo dovrši, kar meni, da se bo enkrat prihodnjo spomlad zgodilo, veslal bode iz St. Augustina v Ne\v-York po notranjih vodah dežele. Dozdaj ima 10 debelosti čas- niškega papirja stisnjenega inurejenegaza rabo, namerava pa napraviti svoio zgradbo še enkrat tako debelo. Dobiva časnike od vseh strani. Nova zgradba tega čudnega čolna dovede mnogo radovednežev, ki prihajajo gledat ta novoizumljeni čoln, in vsak od njih prinese seboj časnikov, tako da ima Johnson vedno dovolj rnate-rijala pri roki. Čoln bode 20 čevljev dolg, šest palcev globok in 20 palcev širok v sredini. V izdelovanje namenjeni papir je na poseben način stisnjen, da postane mnogo trpežnejši kot les. Johnson je že enkrat vesljal z enakim čolnom iz Bostona v Ne\v-York. leta 1888., torej se čuti uverjenega, da se mu tudi sedaj nameravani poskus prihodnjo spomlad posreči. Nenravneži. Dne 24. t. m. je policija v Duisburgu na Nemškem zalotila v nekem lokalu 40 gospodov, ki so se pri zvokih omamljive godbe medseboj po svoje zabavali. Nekaj gospodov je bilo v damskih oblekah. Policija je zasedla vse izhode in si zapisala imena dičnih navzočnikov. Oče ustrelil hčer. 1/ Fldorado, Ark., v Ameriki poročajo: 181etno, žc poročeno ličer Felitz Jo-bes je oče ustrelil, ker je ta hotela braniti svojega soproga, ko je videla, da je oče nameril nanj puško. Oče je sovTažil njenega moža. Ko je skočila med očeta in moža, je oče že sprožil. Poklicani zdravnik ni mogel drugega storiti, kot naznaniti smrt nesrečne hčere, oziroma žene. Ponarejalnica denarja v kaznilnici. O tem se poročajo sledeče podrobnosti: V kaznilnici v Rendsburgu sta bila zaprta dva kaznjenca, ki sta imela zavoljo ponarejanja denarja prestati večletne kazni. Fden teli kaznjencev je povedal pazniku, kje iina skrito orodje za izdelovanje denarja, paznik je bil zadovoljen s takim postranskim zaslužkom, prinesel orodje iz skrivališča in delo se je začelo. Dotična kaznjenca sta bila zaposlena v oddelku za mizarje. Paznikova žena je razpeča-vala ponarejene novce po dve in po pet mark. Izdal je skrivnost neki kaznjenec, ki je nedavno dostal svojo kazen. — V mestecu Peine na Hanoverskem so aretirali natakarja Roberta Franke, pri katerem so tudi našli raznega orodja in mnogo ponarejenih novcev po 2 in 5 mark. — Paznika in njegovo ženo so zaprli. V njunem stanovanju so našli mnogo falzifikatov. Legar vsled gladu. V odgonski postaji v Budimpešti se je pojavil legar vsled gladu, in sicer samo v enem slučaju.. Poskrbelo se je, da je od-gonska postaja zopet zdrava. Zadnji teden pa so dognali v bolnišnici sv. Ladislava 21 slučajev omenjene bolezni. Pet bolnikov je umrio. Tudi dve strežnici sta zboleli na isti bolezni. Družba izsiljevavcev. Iz Monakovega poročajo, da je policija v preiskavi radi izsiljevanja na škodo industrijca Ludovici prišla na sled veliki družbi hudodelcev, ki je razširjena po več nemških mestih ter podobna italijanski mafiji. Stavka natakarjev. V bufetu ogrskega državnega zbora stavkajo natakarji. Zahtevajo boljšo plačo, ker od dosedanjega skupička ne morejo živeti. Edison in Tolstoj. Edison je poslal Tolstemu fonograf s prošnjo, da bi govoril v stroj nekaj angleških stavkov. Tolstoj je želji ustregel. Ljudske šole na Hrvaškem. Koncem leta 1906 je bilo na Hrvaškem 1480 ljudskih šol z 2721 učitelji. Šolo obveznih otrok jc bilo 351.754, obiskovalo pa je šolo le 232.993 otrok. Povprečno je prišla ena šola na 2852 kvadratnih|rfrilo-metrov. Slep časnikar umrl. V Milanu je umrl Avgust Barattani, svoj čas glavni urednik lista »Corriere della Sera« in do smrti so-trudnik lista »Guerrin Meschino«, kjer jc priobčeval svoje satire. Barattani je bil več let popolnoma slep. Čuden »mali oglas«. V nekem budim-peštanskem listu bilo je te dni čitati med »malimi oglasi« to-lc: Iščem 2657 zdravih iu dobro rojenih stenic. Ponudbe z naznanilom cene naj se pošlje upravništvu tega lista pod naslovom: »Glavna stvar .ie poštenost.« — Seveda se je začelo vse zanimati za človeka, ki v Budimpešti išče iu kupuje stenice, in ko je prišel v upravni-štvo po ponudbe, naskočili so ga od vseh strani z vprašanji o čudnem oglasu. Do-tičnik jim je razložil stvar tako-le: Ker sem moral vsled strašnega zvišanja najemnine odpovedati stanovanje, me je hišni gospodar opozoril, da moram nasledniku izročiti stanovanje v tistem stanju, kakor sem ga bil prejel. In ker sem za časa mojega bivanja v tem stanovanju lastnoročno pobil v njem ravno 2657 stenic, je moja sveta dolžnost, da sedaj vrnem lastniku hiše vse stenice, ki sem jih našel pri uselitvi. — Nad 30.000 ljudi se je baje ponudilo, da odstopijo inserentu vsako količino stenic prve kakovosti —brezplačno. Stotnik defravdant. Iz Bukarešta je v spremstvu Sofije Manolescu, sestre mednarodnega hotelskega tatu, izginil stotnik Castris. Vzel je s seboj blagajno svojega polka. Poleg tega je bil svoje znance in prijatelje opeharil za 200 tisoč frankov. Parček je stanoval nekaj časa v nekem hotelu v Budimpešti. Ko ju je iskala policija, sta bila že proč. Kdor Castrisa izroči oblasti, zasluži nagrado 3000 kron. Medina dobi električno razsvetljavo. Uradno izjavljajo, da je že položen temeljni kamen za električno centralo, ki bo razsvetljevala muslimansko »božjo pot« v Medini. V Medini se nahaja grob Mohamedov. Vse delo izvršijo muslimani, ker je drugovercem prepovedan vstop v sveto mesto. Ameriški kandidat za mirovno nagrado iz Nobelove ustanove. Časnikarja Riharda Bertholda, rodom Nemca, ki pa živi že mnogo let v St. Louisu, kandidirajo Amerikanci za Nobelovo nagrado. Berthold si je pridobil mnogo zaslug za uvedenje obveznih razsodišč. Berthold je izjavil, da uporabi nagrado v mirovne namene. Slovaški rodoljub umrl. V Turčan-skem sv. Martinu je umrl te dni slovaški rodoljub, rimsko-katoliški župnik Andrej Kmet. Pokojnik je bil predsednik »Muse-alne slovenske společnosti«, utemeljitelj »Matice Slovenske«, nabiral je zgodovinske spomine ter neumorno delal na polju slovaške književnosti. Slovaki so izgubili ž njim neumornega narodnega delavca. Nesrečne tuje besede. V nekem višjem zavodu na Nemškem pregledovali so nedavno zdravniki oči učencev. Na to je ravnatelj izročil nekemu dijaku za očeta pismo, ki se je glasilo: »Spoštovani gospod! Današnji pregled je pokazal, da je vaš mali Karlek zelo nagnjen k myopiji. Nekaj morate ž njim storiti.« Drugi dan prinese Karlek ravnatelju očetov odgovor: »Spoštovani gospod ravnatelj! Najlepša hvala za vaše naznanilo. Jaz sem svojega sina prav pošteno našeškal, in mislim, da tega ne bo več storil. Ako pa še kaj zagreši, prosim, da mi to takoj naznanite.« — Ta ravnatelj menda ne bo več rabil besedo > myoDia« namesto »kratkovidnosti«. — Kraljičin avtomobil podrl deklico. Iz Rima poročajo, da je tam avtomobil kraljice Margerite podrl petletno Assunto Pampinetti, ki je bila pritekla z nekega ovinka. Šofer je otroka vzdignil ter dal kraljici v naročje, ki ga je spremila v bolnišnico. Pozvali so dekličino mater, da se je prepričala, da je hčerka le nekoliko opraskana. Solunska železnica z gospodarskega stališča. V »Pester Lloydu« opisuje Aleksander Spaič naravno bogastvo pokrajine, po kateri bo tekla nova železnica iz Mitrovice v Solun. Glavna naloga nove železnice bo sicer izmenjava blaga med monarhijo in Makedonijo, vendar pa bosta tudi Sandžak in sosednjo Kosovo polje imela dovolj izvažati. Dve tretjini Sand-žaka sta pokriti z gozdovi, v okrajih Plevje je 45.000 hektarov bukev in hoj, v Novem pazaru 70.000 ha. hrastja in bukovja, v albanskem Ipeku 80.000 ha., na Kosovem polju in Gilanu 34.000 ha. hra-stovja, nadalje v Prištini veliki gozdovi. Rogozna Planina ima mnogo borovih in smrekovih gozdov, poleg tega pa je bogata v rudah. V Plevlju in Ipeku so premogovniki, bromova ruda leži kar na površju, dobi se pa tudi baker, mangan, srebro in antimon. Živinoreja in poljedelstvo je že sedaj važno. Tu je dovolj pašnikov in vode: podnebje je pripravno za živinorejo. Sjenica in Novavaroš ima izvrstno domače goveje pleme, ki glede visokosti prekaša povprečno mero. Na visokih planjavah gojijo ovce in koze. V Kačaniku izdelujejo posebno vrsto sira, takozvani »ka-čaval«. ki se ga izvaža do Marzilja. Tudi perutninarstvo je precej razvito. Novi pa-zar in Kosovo polje ima mnogo rodovit- nih ravnin, ki že danes pridelujejo mnogo žita, dasi je obdelovanje z lesenim plugom še jako priprosto. V samem Sand-žaku zraste na leto 80.000 meterskih sto-tov pšenice in rži, poleg tega pa znatne količine vina, tobaka, sena in ovsa. Tudi začetki industrije se opažajo, zlasti kar se tiče lanenih in strojarskih predmetov. Telefonska In brzojavna poročila. ZAVAROVANJE ZA STAROST IN ONEMOGLOST. Dunaj, 26. febr. V socialnopolitičnem odseku je sekcijski načelnik Wolf povedal, da je predloga o starostnem zavarovanju v notranjem ministrstvu že gotova in da bo treba le še dogovora z ostalimi ministrstvi, potem se predloga predloži. Poljski in gozdni delavci so tudi sprejeti v zava-vanje za starost in onemoglost. Izvolil se je pododsek, ki bo proučeval vsa vprašanja, ki se tičejo zavarovanja. Za načelnika tega odseka je izvoljen poslanec dr. Krek. MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA. Dunaj, 26. febr. Še predno se snide državni zbor, izide cesarjevo lastnoročno pismo, ki bo naročalo vladi sestaviti novo ministrstvo za javna dela. DVORNI OBED. Dunaj, 26. febr. Ogrski ministrski predsednik Weckerle se je s predsednikom ogrske delegacije Barabasom in ogrskimi delegati pripeljal sem, da se udeleže danes zvečer dvornega dineja. KOMPROMIS GLEDE NA ISTRSKO VOLIVNO REFORMO. Trst, 26. februarja. Italijanska večina bo imela skupno 25 mandatov, a slovenska manjšina \9 mandatov (15 hrvaških in 4 slovenske). Skupno število poslancev bo 44. Italijani torej ostanejo v večini, za to pa so določene v zakonskem načrtu garancije, ki zagotavljajo slovanski manjšini svoboden razvoj v gospodarskih in kulturnih stvareh. Deželni odbor, kakor upravljajoči in izvršujoči organ deželnega zbora, bo obstojal pod predsedstvom deželnega glavarja iz petih deželnih odbornikov, voljen od deželnega zbora, od katerih bodo pripadali Italijanom trije in Slovanom dva. SMRTNA KOSA. Gradec, 26.februarja. Tu ie umrl frančiškan o. Primož Cuček. Gradec, 26. febr. Tu je umrla Ljubljančanka gdčna Marija Honig. DEFRAVDANT PRIJET. Reka, 26. febr. Tu so zaprli Karla Mottel, uradnika ladijišča »Danubius« v Budimpešti, ki je tam poneveril 3000 K ter hotel pobegniti v Ameriko. Mottel priznava poneverbo, pravi pa, da svota ni tolika. ZEDINJENE DRŽAVE UTRDIJO MANILO. London, 26. febr. »Deily News« poroča iz ameriških virov, da bo v prihodnjih treh tednih vse pripravljeno,da se prične graditi utrdbe na Manili. Manila postane ena najstrahovitejših trdnjav daljnega vzhoda. Stroški za utrjevanje Manile določeni so za dva prihodnja meseca na šest in pol milijonov dolarjev. Poveljnik Manile postane kontreadmiral Sperry. PARNIK SF. JE POTOPIL. London, 25. februarja. »Loyds Bu-reau« je prejel iz Lagune v Meksiki poročilo, da se je tam potopil vsled viharja parnik »Canuto Bulnes«. Mrtvih jc 27 potnikov in dva uslužbenca. MAKEDONSKI KONGRES. Sofija, 26. febr. Tu zboruje takozvani makedonski kongres. Udeležuje se ga 20 načelnikov makedonskih vstašev Sarafo-vove smeri. ZA NASIJA. — VELIKE DEMONSTRACIJE PO ITALIJI. Rim, 26. febr. Prošnjo, naj se Nasija pomilosti, je doslej podpisalo 91 poslancev. — Rim, 26. febr. V Kataniji so bile velike demonstracije za Nasija. V Calta Nre-ta so srednješolci uprizorili stavko in so hoteli izsiliti, da bi trgovci zaprli trgovine. V Palcrmu so dijaki razvili veliko za- stavo ter so s kričanjem proti Giolittiju in »Eviva Nasi« korakali pred licej. Tu so se dijaki stepli s policijo. Profesorji in oni dijaki, ki niso hoteli prenehati s podukom, so morali bežati. Dijaki so razbili vso opravo v liceju, potem pa prisilili, da so po mestu trgovci zaprli vse prodajalnice in da so meščani razobesili rdeče zastave. Dijaki so z rdečimi zastavami na čelu hoteli naskočiti magistrat, a jih je odbilo vojaštvo. Dijaki so z revolverji streljali na vojake, naposled so pa morali dijaki pred vojaki bežati. Mesina, 26. febr. Tu je 10.000 oseb hrupno demonstriralo za Nasija. Demon-strantje so potrgali s prodajalnic tobaka kraljeve grbe in nekaj grbov vrgli v morje. Na zaprte prodajalne so demonstrantje nabili listke z napisom »Narodovo žalovanje«. Rim, 26 febr. V Palermu je danes mir. VIHAR NA NEMŠKEM. Berolin, 26. febr. Včeraj je po vsej srednji Nemčiji razsajal strašen vihar, ki je povzročil velikansko škodo. Telefonske proge so razdrte, mnogo drevja izruvane-ga, mnogo hiš je odkrilo. Na Westfalskem so zlasti železnice trpele mnogo škode. NAPAD NA VLAK. Kielce, 26. febr. V bližini Kielce so bile na vlak vržene tri bombe. Napadalci so iz železniškega voza oropali 20.000 rubljev. ŽITNE CENE. Budimpešta 26. februarja. Pšenica za april.......11 70 Pšenica za oktober......9 80 Rž za april.........10 37 Koruza za maj........6'58 Oves za april........7 70 Efektiv: vzdržno. TPTT Ženitbena ponudba. Gospodična s• fjnanitl 3 gospodom 28 do 35 l »t, c. t;r. slujsbt. J/a ponudb« braj nataninaga naslova in stik* S* bo ojiralo, Maslov pri upravnlitvu ,Slovenca". Kuharica i&če službe v kakem župnišču. Naslov pove uprava »Slovenca". 617 1—1 že z več let dobro idočo pe» karijo, se odda takoj v najem z vsem pekovsičim orodjem, oziroma proda pod ugodnimi pogoji, v večjem trgu na Dolenjskem. Natančnejša pojasnila daje upravništvo .Slovenca". 518 4-1 Kupi se valjar za perilo, starega modela. Foizve se v prodajala! v Stritarjevih ul. 3, Ljubljana. 515 3-1 Sprejme se 520 2-1 blasojnlčarka za kavarno v Ljubljani. uredništvu .Slovenca". Poizve se v Pekarija s prodajalno in stanovanjem se da * najem. Vprašanja na g. Frana Bizjaka, c. kr. paznika v Idriji. 496 6-1 Dež. lekarna pri,Mariji pomagaj' Leustek Ljubljana, Resljeva c. I zraven eesarja Franc Jožefovega jnbil. mosta priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorsevo med. ribje olje^0^: bavljivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano tanno=chinin tinkturo za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. - Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 210 48—4 Slovita Melnsine nstna in zobna vnH/l deluie 'zb°rno Pro" zobobolu in gnji-' UU£;• in snaženje oken in stanovanj v mojem imenu tudi trgovina gosp. I. Kostevca, Sv. Petra cesta št. 4. Tam se nahaja odslej tudi filijalka mojega telefona štev. 155. Izjavljam nadalje, da g. F. Perdan ni upravičen sprejemati v mojem imenu nobenih naročil, najmanj pa inka-sirati denar. Obetajoč najtočnejo postrežbo se priporočam z odličnim spoštovanjem 9 Peter Matelič, lastnik zavoda za plakatiranje in snaženje oken io stanovanj Škofje ulice štev. 14 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4. Telefon št. 155. 516 2-1 Podružnica i v Spljetu. s Oelni&ka glavnio«' i i K I.OOO.OOO. « i Ljubljanska kredita banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese na Komunalne srečke a R 15'A. - žrebaPnje° dne 2. marca. - Glavni dobitek K 300.000"—, promese na Tiske srečke a R T—. — žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R180100—. Obe promesi skupaj samo K 21 — sprejema vloge na knjižioe in na tekoči račun proti 41 I2 |o o bresti m. Podružnica iw Celovcu, s j Rezervni fond s 1 • i K 800.000., s * 1 Državni zbor. Dunaj, 25. svečana. Loterija. Proračunski odsek jc v današnji seji odobril proračun loterije. Stroški državne loterije iznašajo po proračunu 18,423.890 kron, in sicer: Dobitki 16,215.000, nad dva milijona se izda za upravo. Dohodki se proračunavajo na 30,540.150 kron, torej bode iznašal čisti dohodek loterije 12,116.260 kron. Poročevalec Malik predlaga resolucijo, da vlada v teku desetih let opusti sedanji način loterije ter vpelje razredno. Prvi del resolucije je obveljal s 17 proti 15 glasovom, ker sta tudi dva poljska poslanca glasovala proti svojemu rojaku, finančnemu ministru, kar je vzbudilo precej začudenja. Finančni minister dr. Korytovski je izjavil, da načeloma ne zagovarja loterije, vendar je ne more opustiti, dokler drugod i te dobi pokritja za loterijske dohodke. Sicer pa, dostavi minister, loterijske ženice imajo svoje veselje in bi se uprle z v so odločnostjo zahtevi, ko bi veljalo ljudsko glasovanje. Ko je pred leti pokojni dr. Roser z vso silo zahteval odpravo loterije, je tedanji finančni minister dobil na stotine pisem loterijskih ženic, naj tega ne stori. Sicer pa se hoče finančna uprava baviti z vprašanjem, ali in kedaj naj se odpravi loterija. Kolki, takse, pristojbine. Za leto 1908 so proračunjeni skupni stroški s 5,697.160, dohodki s 165,552.200, j torej iznaša čisti prebitek 159,855.040 K. j Dohodki kolkov se proračunavajo na 50,314.000, taks na 5,451.000 in pristojbin na 109,787.200 K. Dočim se dohodki od kolkov in taks le neznatno zvišujejo, rastejo v višji meri dohodki pristojbin. Leta 1893 so iznašali dohodki pristojbin 77,619.000, leta 1899 že 99,176.582, štiri leta pozneje 101,112.000 in letos nad 109 milijonov kron. To je veselo znamenje, da se razvija v državi gospodarsko življenje. Fdino dohodki pristojbin od zemljiških prepisov so žalostno znamenje vedno rastočih dolgov. Poročevalec dr. Staniszevvski je obširno utemeljeval tri resolucije, ki naročajo viadi, da predloži načrt novega pri-stojbinskega zakona in da se znatno znižajo pristojbine od dobrodelnih ustanov ter popolnoma opuste pristojbine v poslovanju Raifeisenovih posojilnic. Poslanec dr. Žitnik je toplo priporočal vse tri resolucije. Kar se tiče pristoj-binskega zakona, je pač že skrajni čas, da vlada predloži zbornici načrt novega, javnega in splošno razumljivega zakona. Sedanji temeljni pristojbinski zakon je že 58 let star in že davno zastarel. Ta pro* vizorij ne odgovarja modernim zahtevam ter nasprotuje v nekaterih točkah državnemu zakonu. Dobili smo v zadnjih desetletjih toliko dodatnih zakonov, naredb, interpretacij in odlokov najvišjega upravnega sodišča, da praktičen jurist tava po tem labirintu in ne najde izhoda. V javnosti prevladuje mnenje, da fiskus celo pospešuje zmešnjave v pristojbinskem labirintu, ker si tako zagotovi višje dohodke. To so nezdrave razmere in čas je že, da dobimo nov pristojbinski zakon, ali celoten ali pa v pravnih skupinah. Tudi mi neopravičena zahteva, da se za pristoj-binske uradnike ustanovi poseben status, l i uradniki naj bi se praktično izurili pri zemljiški knjigi ter v notarijatski pisarni. Razne želje so izražali še dr. Kozlov-ski, dr. Wittek, Prohazka in Morsey. Odsek je odobril proračun ter brez razprave odobril načrt zakona, po katerem bodo vse dobrodelne ustanove povodom letošnje cesarjeve vladarske šestdesetletnice pristojbin proste. Davek od vozovnic. Odsek je brez razprave odobril pro-račuu davka od vozovnic na državnih železnicah. Leta 1904 je iznašal ta dohodek 16,865.990 kron. za tekoče leto se prora-čunava na 18,500.000 kron. Največ tega davka, namreč skoraj 11 milijonov, plača Nižja-Avstrija, Češka 2,450.000, Oalicija 2,500.000 kron itd. Občinski suet ljubljanski. (Izredna seja 25. t. m.) Župan otvori sejo. Počasti se spomin na Svatopluka Ceha. Župan prebere dve zahvalni pismi, eno od vodstva družbe sv. Cirila in Metoda, v katerem vodstvo med drugim meni, da ji podpora ljubljanskega mesta nadomešča nepodpiranje od strani nekaterih zaslepljenih rojakov«. V drugem pismu se gospa Franja dr. Tav- čarjeva zahvaljuje za podporo splošnemu ^Ženskemu društvu« in naznanja, da se bo razstava »Otrok« vršila septembra meseca. - - Izvolita se v glavno volivno komisijo, ki bo zborovala v petek ob 4. uri popoldne, vitez Bleivveis in Jakob Dimnik. - V upravni odbor za nadzorstvo gospodarstva mečanske imovine se izvolita Anton (iorše in Ivan Matjan st. — Deželni zvezi sc za pospeševanje prometa tujcev, zlasti ker dela po inozemstvu uspešno reklamo za Ljubljano samo, dovoli 2000 K podpore. Šolskemu vodji Crnagojti se na šoli na Barju dovoli zgraditi na račun mesta velik kokošnjak, ki bo stal 249 K 90 h. Pogoj je, da učitelj Crnagoj vsaj dve uri na teden v šoli podučuje, kako je treba negovati perotnino. — Učiteljstvu na mestni višji dekliški šoli se izreče za njega vzorno poučevanje zahvala. — Za kanalizacijska dela v Rožnih ulicah se dovoli 1150 K 12 h. — V nadzorovavni tehnični odbor za osuševanje barja se izvoli Pre-lovšek. — Prošnja delniškega stavbenega društva »Union« za dovolitev večje množine vode za kotel in za odpis večje porabe vode tekom preteklega leta se odkloni. Rlizabetni otroški bolnišnici se na njeno prošnjo zniža cena za vpeljavo električne razsvetljave na pavšalno vsoto 1500 K in tudi električni tok se ji odda za 50 li per kilovvattsko uro. Slednje se dovoli tudi društvu Mladika«. — Javni seji sledi tajna. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Dunaj. 25. februarja. Socialni demokrat Schuhmeier izjavi, da bo glasoval proti predlogu Latour-Schraffl, da naj se zvišajo gaze častnikom. Ako častniki potrebujejo večjih gaž zaradi draginje, potem tudi delavci, in sicer veliko bolj upravičeno, potrebujejo poštenejših plač. Orof Stiirgkh priporoča ministru, naj pri ureditvi tega vprašanja, ker se bo treba z Ogri pogajati, skrbno gleda na to, da se ne bo razdrla enotnost armade in vojne mornarice. Vtikovič graja, da se bo na Hrvaškem pri volitvah konsignirala konjenica. Orof Merveldt meni, da je zvišanje častniških gaž potrebno, da sc ojači armada. Minister Schonaich odgovarja Scluih-meierju glede na uporabo priklenjanja vojakov za časa vaj, ko ni na razpolago are-sta. Minister izjavi, da poveljniki te izredne pravice ne zlorabljajo. Dr. Hruban izjavi v imenu Cehov, da podpira predlog Latour že iz tega stališča, da treba Ogrom kljubovati. Nato se predlog Latour-Schraffl sprejme. Sprejme se nadalje predlog Dobernigov, da naj vojna uprava naroča tudi za leto 1910 svoje potrebščine liri obrtništvu, in sicer v večji meri kot dozdaj. Sprejme se nadalje proračun skupnega finančnega ministrstva in najvišjega sodnega dvora. DEMENT1. Sofija, 25. februarja. Uradna brzojavna korespondenca dementira vest, da se mobilizuie bolgarska armada. SRBSKA ARMADA. B e I g r a d. 25. februana. Vojni minister jc odredil, da sc ustanovi osem stroj-no-puškinih oddelkov. STOLICE ZA SOCIALNO ZDRAVSTVO. B e r o I i n, 25. februarja. V včerajšnji seji zbornice poslancev ie več svobodomiselnih poslancev pri proračunu za vseučilišča zahtevalo, da se uvedejo stolice za socialno zdravstvo. SPOR RADI KONGA PORAVNAN ? B r u s e 1 j, 25. februarja. Iz dobro poučenih krogov poročajo, da je kralj pripravljen. da v vprašanju države Kongo ustreže željam vlade. Vlada mu jc v soboto stavila ultiniatum, v katerem grozi z odstopom, ako se to vprašanje ne reši. Da se je zadeva poravnala, pripisovati je baje angleškemu posredovanju. Na tukajšnji borzi so se danes vrednotice države Kongo dvigale. UMOR BRATQV NOVAKOVlC. Bel grad, 25. februarja. Danes se je izreklo razsodbo v zasebni pravdi radi umora bratov Novakovič. Upravnik Cero-vic in policijski komisar Vukatinovič sta bila oproščena. Proti ministru notranjih zadev Petroviču, ki je zakrivil nepostavno rabo orožja, sodišče nc more postopati, ker ga ščiti zakon o ministrski odgovornosti ter ima o tem soditi le skupščina. Proti bivšemu orožniku Jcžiču, ki je umoril brata Novakovič v ječi, so izdali tiral-nico. Isti se ba'e nahaja na Turškem. Po drugih vesteh pa so Ježiča ustrelili, ko ie hotel ubežati čez turško mejo. ZA NASIJA. V Trapaniju v Siciliji so demonstrirali, ker je senat Nasija obsodil. Pobili so par šip. V Palermu so pred prefekturo zažgali nekaj umetnih ognjeniških priprav, ki pa niso napravile dosti škode. PORTUGALSKA. Iz Lisabone poročajo, da je pariška zavarovalnica »Urbain« že izplačala zavarovalnino 1,100.000 frankov, za katere jc bilo zavarovano življenje kralja Karola. Ta svota je bila zastavljena pri portugalski banki in bi sc jo imelo vporabiti v odplačilo državnih predujmov. Londonskemu »Observerju« poročajo iz Lisabone, da je redarstvo našlo listine, ki doka-zujeio, da je bila nameravana nova zarota proti kraljevi družini. Kralja Karola so u-morili članovi tajnega društva »Črni križ«. 'I o društvo je hotelo odstraniti celo dinastijo. Vlada jc ukrenila izredne naredbe v varstvo kraljeve družine ter čuva palačo zelo strogo. Kralj Mamici ie te dni prejel zopet mnogo pretilnih pisem, v katerih se mu grozi s smrtjo, če sc ne odpove. HIŠA v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo pod štev. „244" na upravo lista. 365 5 organist Neoženjen == ia cerkvenik baritonist, išče službe — kje na Kranjskem. 510 2 2 Naslov pove upravništvo „Slovenca". Službo 480 3 -2 C6RK0UHIKH na kaki manjši župniji želi sprejeti mladenič star 27 let Naslov pove uprava lista. Zastonj zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd. 2:64 z s Drag S3eges* urar, juvelir in graver. Osiek I. Kapucinska ul.4, (Slavoa.) Proda se takoj iz proste roke radi družinskih razmer 455 5-4 V iS ob glavni cesti na Gorenjskem pri farni cerkvi, v bližini dveh tovarn, v kateri se nahaja dobro vpeljana prodajalna špecerijskega in manufaktur-nega blaga ter žganjetoč. — Vprašanja pod šifro: „Zlata jama", pošta Begunje pri Cerknici, poštno ležeče. Velik pes bele barve, z rujavimi progami se je zatekel v hišo v Kolodvorski ulici št. 26, II. nadstr. —■ Lastnik naj se oglasi takoj istotam. 512 2—2 Za večjo restavracijo iščem že rabljeno a še dobro ohranjeno kuhinjsko == posodo kakor tudi krožnike, perilo in s«rvico (milice in nože). — Ponudbe blagovolijo naj se poslati na naslov FRAMC FAJDIGA, Ljubljana, MsrijeTerezije vesta štev. 16. 4?3 2 2 392 10—10 Žganje lastni pridelek, cene nizke, prodam 300 I. Ličen, veleposestnik, Rihenberg, Goriško. cRoztatarsfvo in podoGarsfao Slavnemu občinstvu, osobito pa rele-častiti duhovščini in cerkvenim p red stoj-ništvom vljudno naananjava, da sva pod tvrdko _ 318 44 -2 Soizlmi S JSeBar ustanovila kiparsko (fodobarsko) obrt ter izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg- št. I- Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte brezplačno na vpogled. — isvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah, Priznalna pismu .so ti a razpolago. V zalogi bodo vedno rasna razpela in okvirji sa cerkvene in druge podobe. Z odličnim spoštovanjem Sdtzl mf. i WM imMflMKiini v.. »*« MM' {. •, ftjf **•! 111 ž*s m tsi m s«*- m ta m «s C. in kr. dvorni založnik In papeiev dvorni založnik 1000 52—7 lekarnar Piecoli, tLjnuliljaiia Dunajska cesta (lekarna pri angelu) — -m---• opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene i/(iplk<>' — —j..-..■.._....... Salmij b k o ve pastile, ..Antirrheumon" pavost In kašelj, razkrajajo sliz. trganju in podobnim revmatičnim bolečinam. 1 škatljica stane 20 h, U škatljic stane 1 steklenica stane 50 h. 2 kroni. ŽelCZIlfttO vilio vsebule za Slabokrvne in nervozne osebe, blede In slabotne _ otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina. Tinktnra za Želodec ie želodec krepllno, tek vzbujajoče, prebavo In odprtje ____telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin. Naročila sa to&no izvrše proti povzetju. :: :: za mešan zbor zložil in priredil :: :: Ign. Hladnik. 433 6-5 Op. 54. — Cena K 120. Dobiva se v Katol. bukvami in pri Schwentn dene in odstniiene lase. Naročilo579kom. oblek po gld. 7-50 je došlo! = Največja zaloga sveže došlega blaga za pomladno dobo s Obleke za otroke ... od gld. 1.90 obleke za dedke .... „ „ 3*50 površniki in mornar, jopiči za dečke. Obleke za gospode v modnih barvah, z obrobami, površniki, ranglani in ovratniki. Obleke za dame in deklice, jopice, ranglani in mantile, kakor tudi svilene in čipkaste bluze ter krila. Vse se dobi najfinejše izvršitve. Vsak čas v zalogi Izvirni pariški modeli. Cene čudovito nizke! Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg št. 5. A - B J Obrtno naznanilo. Udano podpisani, lastnik tvrdke M, Kune v Ljubljani, usojam si svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu javiti, da otvorim z dnem 2,0. februarja t. I. v prodajalniških prostorih | Dvorni trg št. 3, na voglu Židovskih ulic A KUNC gp 00000000000O00000000000000 pod tvrdko veliko in moderno zalogo oblek za gospode in dečke iz lastnih in tujih izdelkov. Kot strokovnjak, v zvezi z najboljšimi tvrdkami, mi bo mogoče z nizkimi stalnimi in na vsakem predmetu označenimi cenami zahtevam kupujočega občinstva v vsakem oziru zadostiti. Naročila po meri izvrševal bodem kakor doslej v mnogoletnem obrtovanju po najboljših močeh v zadovoljstvo svojih naročnikov. Priporočevaje svoje sedaj povečano podjetje blagonaklonjenosti slav. občinstva bilježim A. KUNO, Dvorni trg št. 3. 400 8—7 z velespoštovanjem Predstave se vr&ijo v delavnikih od 5« do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praz* nikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON s : Dunajska cesta nasproti kavarn« „Europa". s s Danes v sredo nov spored« 166 Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i i iani ceni. i i