M
■zlaganje Lavrcfaiiskili litanij.
I Dalje. |
II e vira hvale vredna — za nas Hoga prosi!
Hvaliti se pravi, krepost tistiga povzdigovati, kterimu čast gre. Zatorej kor vernih, potem ko je Božjo mater devico častitljivo, t. j. češenja. časti in spoštovanja vredno imenoval, precej devico hvale vredno imenuje.
Pravične žene hvaliti, pa tudi krivične grajati. je svetim in posvetnim pisavcam lastno. Hvali se Judit, ker je s posebno vojskno zvijačo Holo-fernu, mogočnimu vojskovodju Asirskiga kralja,glavo odsekala, njegove vojskne trume v beg pognala, in svoje mesto Betuljo oblege sovražnikov rešila. Hvali se Ester, ktera je Asirskiga kralja Asvera potolažila, de je smertivni ukaz, ves Judovski narod po celim kraljestvu na en dan končati, preklical. Hvali se mati sedem Makabcjskih bratov, ktera je bila z modrostjo napolnjena, in je z žensko slabostjo moško serčnost združila, ter vsim svojim si-novnm močno prigovarjala, umreti za božjo postavo. Hvali se Elizabeta, mati Janeza Kerstnika, ker je s svojim možem Caharijein pravična bila pred Bogam. in je živela po vsih zapovedih in postavah Gospodovih ncsvarljivo. Luk. 1. Hvali se Ana, Fa-nuelova hči, ktera jc bila do 84.1. vdova, in ni šla od tempelna, in je s postani in molitvami noč in dan Hogu služila. Hvali se Samarijanka ktera je Kristusa preroka spoznala, iu ga mrstnjaiiam oznano-vala. Hvali sc tista serčna žena v evangelii, ktera je ravno takrat, ko so pismarji iu farizeji Kristusa preklinjali, svoj glas zmed množice povzdignila, Kristusa jela hvaliti, in mu rekla: -.Blagor telesu. ktero te je nosilo, in persam, ktere si sesal!" Luk. 11. Hvali se s. Marija Magdalena, ker je z drugimi ženami Kristusa spremljevala. per umirajočim pričijoča bila, dišeče mazilo pripravila, ga v grobu iskala, vertnarja po njem vprašala.Gospoda spoznala, k apostclnam prišla, in jim oznanila, »le je Gospod vstal: oni dvomijo, ona veruje.
Marija devica pa vse hvale vredne žene deicč preseže; proti Materi božji je njih vsih zlato le majhen pesik. Ce so pravične žene hvale vredne

bile, kakošno hvalo je sc le Marija zaslužila, ktera jc tako sveta, de vse lepe čednosti drugih žen pred njeno svetostjo tako rekoč otemnijo, ktera ima toliko gnad. de solnce in zvezde komej toliko žarkov štejejo. Zares devica hvale vredna.
Ko je bila Judit z odsekano glavo llolofernov o v Betuljo nazaj prišla, ji jc ljudstvo veselo naproti prispelo. in rekli so ji: ..BI a gosi o v I j e n a si ti* h c i o d Gospo d a, n a r v i k š i g a B o g a , m c d vsi m i ženami na zemlji. Ti si časi Jeruzalema, ti veselje Izraela, ti hvala našiga ljudstva*'. Jud. 13. in 15. 10. llcs lepalivala! pa Marii gre brez primere veči hvala iz ustjih ljudi, ker je cclimii svetu blagoslov prinesla.
Torej ni čudo. dc so kristjani v vsih Molet jih v njeno hvalo toliko lepiga iu častivniga govorili iu storili. To hvalo je presveta Devic.'i v duhu pred vidila, ko je v svoji hvaliti pesmi rekla: ..Glej! o d s i h m a I m e b o do s r c č n o i m e n o v a I i vsi narodi". Zakaj polna svetiga Duha je valila, de bo tistiga rodila, kterimu gre hvala od vsih narodov.
To Devico hvale vredno vsi častimo in hvalimo: tudi izlaganjc tih litanij bodi v pomnoženje njene hvale in časti. Naj se glasi in oznanujc hvala presvete Device iz vsili katolških prižnie. po vsih katolških cerkvah zlasti oh njenih godovih in praznikih. Zakaj nanjo oberne cerkev besede modrosti Božje, ko pravi: ..Kdor mene najde, bo našel življenje, in prejel zveličanje od Gospoda-.'Prip. S. 36.
O Marija! Devica hvale vredna, za nas Boga
prosi! --	I Halje sledi.»
/iaiiicevavee »poiedi.
V nekim mestu na Francoskim sc jccniga večerji v neki gostivnici več mladih gospodov k večerni veselici snidlo. Potem , ko sc je kri iu seree od zlatiga vinea dobro ogrelo, je tudi jezik zgo-voruiši poslal. Pogovarjali, smejali in prepirali so sc čez to in uno: na zadnje jc govorica tudi na vero in verske prišla, kakor je per razujzdanili dohrovoljeih večidel navada, ki se posebno zoper ti^te božje resnice vzdigujejo. ki njih vesti nar veči nepokoj delajo, in mnogoverstne vzroke iu izgovore
V CVtertik 7. Sušca.
i	šoj o. iie hi takošne resnice overgli, in lako svoj zno-tranji glas oglušili in červa skeleče vesti zamorili.
Ti mladi gospodje, ki se scer še niso ravno preveliko naučili, še manj pa poskusili, so bili večidel vsi ravno v tistih letih, ko marsikteri misli, de je niodfj*«, ko s* :t : si brusi jezik čez vse gosposke in njih nare 'be, ter si upa, celi svet popraviti in prenarediti. Hili so scer vsi katolške vere; od katolških starišev rojeni in izrejeui, pa od slabih tovarsij in zapeljivih bukev zapeljani, so že zdavnej tisto visoko stopnjo sedanj iga pre brisanja dosegli, de so se čez s. vero, ki so se je oil svojih starišev učili, kakor čez prazne babjc kvante, in -Carske sleparije" smejali. Segli so tedaj tudi ta večer, od vina vroči, čez mašnike in s. vero (kakor se tudi med nami pogosto po kerčmah sliši), in so posebno čez s. spoved nalaš z nar veči prederznostjo iu zaničvanjcm govorili, de bi skrivni strah, ki so ga pred spovedjo še zmiram občutili, popolnoma zmagali, in so ta studenec, iz kteriga za grešni svet edino zdravilo in tolažba izvira, s svojim blatnim jezikam. kolikor mogli, kalili.
..Ta bi bila pač nar lepši šala —- se na enkrat eden izmed njih oglasi - ako bi eden od nas kar iz norčije k spovedi šel in povedal, de na neumno spoved, ki sc današnjimi! prebrisanimi! svetu večne pcrlcze. nic ne derži, in bi farja prav dobro razjezil." Drugi so mislili, de bi bila ta preveč vagana reč: mašnik bi ga utegnil po pravici dobro okregati, neumno praznoverno ljudstvo hudo z njim ravnati iu gosposka ga r'o zapreti. \ar prederzniši izmed njih pa pravi: ..Koliko velja vadla. pa jez to opravim. rcs»r sc vi babjeki bojite? Ce vam je drago, toliko in toliko bokalov vina za en prav kratkočasen večer, in takrat vam bom na tanjko od te smešne spovedi vsr dopovedal." X rok so si dali in se potem razšli.
Ilru^i dan je bila ravno sahota, in kakor je vsib pridnih duhovnikov lepa navada, so se tudi duhovni iNti^a mesta kmalo po večernicah vsak v svojo sjio\ cdiiieo podali. čakat svojih ovčie. ki pridejo. v zakramt ntu pokore svojo vest očistit v vredno p. rpravo k poboziiimu sprejetju s. rešniga za-krame;.*. Ze zgodej so sc tedaj k uni mu prederz-
ii	i tu ti zanieev av eu s. spovedi njegovi tovarši podali, na storjeno obljubo ga opomnit, in so rekli, de ga bojo sami v cerkev spremili in se prepričali, ali bo res dano besedo dopolnil. Nasmejal se je in še enkrat siurjeno obljubo ponovil, ze naprej svoje zmage se radovaje. Na večer se poda v pogovor jeno cerkev in sr brez dolgiga iskanja k nar hližni spo-vedniei vstopi, zlo iicvoljin. de je zavolj velikiga sle-vila spovedeneov tako dolgo čakati mogel. Ko versta nan j pride, poklekne in je ( kakor jc potem sam celo spoved razodel) spovednika takole nagovoril: ..tiospod . j.iz uisim zato prišel. de bi sr v resnici spovedal. temne Ic. de bi storjeno vadlo dobil, če jim to. kar jaz in drugi prebrisani ljudje oil neumne spovedi mislijo, v lice povem. Tako in tako se tedaj cela reč zaderži. Jaz se torej spovem. dc sini storil ta in ta greli, ali tavžent drugih ljudi in tudi masnikov ga ludi stori: jaz tedaj na to nič nc porajtam iti se tudi nič nc kesatn. Potlej sim sc sturil ta iu uni i^reli. pa sc tudi nič ne kesam in ne porajtam nič na to: in tako je še več druzih v res-niei dopernešenih. pa tudi samo zmišljcnih grehov se spi,\ » dal. vedno perstav Ijaje. dc še tavžent in t ivzer.t družili ljudi v enakih grehih živi in tle tedej na v se to nič ne porajta. Ko je spoved sklenil. je spovednik ves miren in prijazen takole začel: ..Vi ste z«laj svoje storili, vadlo dobiti, in sle
sc svojih grehov spovedali; zdaj pa na mene versta pride, de tudi jaz svoje opravim. Na vaš izgovor, de veliko tavžent ljudi, tudi mašnikov, vtem ali unim grehu živi, vas opomnim na besede Kristusove: cesta k pogubljenju je široka, prijetna, in veliko jih je, ki po njej hodijo; — steza k zveli-čanju je ozka, sterma, težavna, in le malo jih je izvoljenih!—Mašniki so tudi ljudje, grehu podver-ženi, kakor vsi drugi, — pa tudi njih čaka sodba, in še le ojstrejši sodba! — Sveto pismo tudi pravi: ravnajte se po njih besedah, pa ne po njih delih, če so hudobne. In zdaj, de vadlo dobite, sc ve. de mora spoved cela biti; t. j. treba je, de tudi zadostenjc ali pokoro nase vzamete: tedaj vam za pokoro tole naložim: govorite skoz tri dni, vsaki dan trikrat, v jutro, v poldne, in na večer tele besede : Prišla bo smert. pa jaz ne porajtam nič na to; —-prišla bo sodba, pa jaz nc porajtam nič na to: — potem pride večnost, in v vce-n osti č a k a greš n i k a pekel, pa jaz ne porajtam nič na to. Zanesem se, de hote kakor pošten mož svojim prijatlam ne le kar svojo spoved, ampak tudi moje besede povedali in tudi naloženo pokoro zvesto opravili: zakaj le potem je še le vadla prav za prav dobljena. Odpustim vas torej z blagoda-ram trojno ediniga Boga. v kteriga imenu ste bili nekdaj per s. k e rs tu v otroka božjiga posvečeni, dene bo noben od okoli stoječih od vas kaj liudiga soditi in elo misliti zamogel, de ste mašnikovc odveze nevredni, ako bi vas brez znamnja s. križa odpravil.
—	Na tomu da spovednik s. žegen. on pa je odstopil.
Ta poslednja toliko Ijuhcznjiva spovednikov a opomba jc neke posebne občutljcje v sercu lega ne-srečniga človeka obudila, tako de je v tej dobi svojo neznano prederznost preklel in jo obžaloval. Ali grešna radovednost njegov ih prijatlov. ki so ga že komej čakali, njih veselje in njih pohvala so rahli glas božjiga usmiljenja spet v njegovim sercu zadušile.—Z neko prev zetno zadov oljnostjo je še ta večer tim iu še drugim prijatlam celo spoved natanjko dopovedal in potem terjal, de naj vadlo plačajo. Tode skorej vsi. takiga izida ne pričakovajc, so
—	čudno zares —še tudi terjali, de naj še poprej pokoro opravi, ker ta tudi k spovedi sliši. — ..Ce nič drugiga ne manjka, kakor to", je smeje odgovoril. ..naj bo: — mož beseda sim vam, de bom tudi to natanjko storil: vadla je tedaj na vsako vižo iu ostane dobljena."
Zares je začel precej prihodnji dan naložene besede naglo in brez vsiga premislika v jutro iu v poldne izgovarjati, ali na večer so mu že neke nenavadne občutljcje v sercu zbudile. Drugi dan jih jc zoper svojo voljo že bolj počasi izgovarjal: mislil si je pa. de si bo nepokoj zbiijcnc vesti z opravili dneva spet potolažil. Ko se je pa pozno zvečer zopet v posteljo vleči hotel, in gaje dana beseda zopet na njegovo sitno dolžnost opomnila, ga jc toliko strah napadel, de je. komej sam sebe iimcvši. počasi ječal: ..Prišla bo smert. pa jaz ne porajtam nič ua to: — prišla bo sodba, pa jaz ne porajtam nič na to: - prišla bo večnost — v večnosti čaka grešnika pekel"— — tukej je od straha obstal. Tc grozne besede so mu seree in dušo pretresle: zbudile so mertvo vero njegove perve mladosti. ki jc v grobu grešne raziijzdanosti spala, in strah je vidama tako narašal. de unc besede: ..ali jaz ne porajtam nic na lo ! nikakor ni mogel izreči. Spomnil se je. kako sc je nekdaj z otročjo zaupljivostjo pred spanjem Hogu izročeval. kako ga pa zdaj misel na Boga s straham in trepetam obdaja!
— Zal mu je bilo, de je s. spoved, ta tako lebki pomoček zveličanja, ta nar svitlejši dokaz pregloboke ljubezni Kristusove, tako zaničljivo osramotil, de je s. zakrament iz gole prevzetnosti, zavolj pohvale svojih nevrednih tovaršev tako neznano ognju-sil! — Spomnil seje tudi nedolžno razžaljenigaspovednika, s kakšno angeljsko mchkostjo, potrpežljivostjo in prijaznostjo je grozovitno zasramova-nje in zaničevanje, sebi in Bogu storjeno, prenesel in k sklepu toliko grešne spovedi, seer milo zdiho-vaje, pa vonder poln ljubezni sveti žegen mu dal, ile bi okoli stoječi od njega kaj liudiga ne mislili, in de bi se zamolčanje te pred Bogam scergnjusne spovedi ne prelomilo, in de bi se trojno-edini Bog po svojim neskončnim usmiljenji po moči s. križa tega nesrečniga grešnika usmilil! — „0 de bi trga nikoli ne bil storil ,u je zdaj od žalosti premagan zdihoval, ..kako mirno bi moje serce bilo! — Le tri dni mi je, kakor Kristusov namestnik, tako hudo zasramovani mašnik odločil, de naj se še da-lej smerti. sodbi in večnosti posmeliujem, in potem morebiti sam — umerjeni! — Ali niso ti morebiti zadnji žarki božje milosti bili, ki jc mojo v grešni noči spijočo vest budila? in ali ni morebiti Bog sklenil, če tudi ta nebeški glas terdovratno zaničujem, še danes ali juter v mojih grehih pred sodbo me poklicati? — O Bog neskončniga usmiljenja! o Bog mojiga serca! —u tako je zdaj klical iu na kolena se vergel. zakaj božja ljubezen je solze njegoviga objokaniga serca milostno sprejela in se njega usmiliti sklenila—-„oBog mojiga serca, usmili se mene v globokim breznu moje pregrešnosti! daj mi šeju-teršni dan doživeti, dc. sc vse svoje hudobije iu slepote spovem, jo obžalujem in se spokorim ! -Potim stori z mojim življenjem po svoji sveti volji: ali dokler bom živ, nebom nikdar nehal, vsim ljudem pripovedovati svoje nevrednosti in tvoje milosti!** Zgodej v jutro na tretji dan, ko jc v serčui molitvi Boga za luč in razsvetljenje prosil in svojo vest skerbno si sprašal. je hitel kakor objokani in spokorni grešnik nazaj k ravno tistimu spovedniku, kteriga je poprej po nedolžnim tako hudo razžalil. -- S solzami iu veliko žalostjo mu je grešni stan svoje duše razodel in ga prosil, mu pomagati, dc bi se čisto in vredno spovedal in z Bogam se spravil. Pobožni spovednik 11111 z veseljem svojo roko poda in mu ljubeznjivo v očišenji njegoviga serca pomaga in opomina, nikdar ne pozabili neskončne milosti božje, ki je njegovo vstrastih in pregrehah lega sveta oterpnjeno serce brez vsiga njegoviga zasluženja tako čudno zopet k življenju obudila! Kakor s. dolžnost mu je naložil, vse dano polni j— sanje pomoči poravnati in se vsake tovaršijc z ne-verci in sovražniki Jezusa Kristusa za vselej ogibati. — Ta je pa tudi storil, kar je obljubil in je več svojih poprejšnih tovaršev k spreobern jen ju življenja nagovoril in si je vse svoje dni perzadeval, z veliko gorečnostjo v delih s. vere poprejšne zamude iu dano pohujšanje popraviti. Pogosto je poleni z vsimi okolšinami pripovedoval, kako sc je njegovo sprcobernjeiije zgodilo, in tako je bila po njegovih lastnih besedah zgodba od njegove spovedi popisana. Pravil je pa zato, de bi ta čudna dogodila posebno mladim ljudem v svarjeiije in prid bila: pravil je pa ludi vselej z vidno hvaležnostjo do Boga. kleri sc je v svoji neskončni milosti ravno tega božjiga ropa poslužil. s kterim je on zakrament pokore omadežval, ga na pravo pot nazaj pcrpcljati, in gaje ravno v tisti dobi s svojo gnado obiskal. ko je nje nar nevredniši bil.
Hvali in poveličuj tudi ti. pobožni bravec! neskončno usniiljcniga Boga: — saj tiga nikoli ne žali. marveč prosi ga vsaki dan v serčnih molitvicah za odpušenje vsih grehov, s kterimi ga slepi grešniki po celini svetu žalijo; -— pristopi lepi bratovšini od Marii-niga serca. naj bi ona. ki j perhežališe vsili grešnikov, pred tronam svojiga Sina jim gnado spreobernjenja sprosila: po tem ne boš le kar obilnih odpustkov deležin, ti bratovšini podeljenih, ampak boš ludi deležin pobožne molitve od tavžent iu tavžent udov te družbe in vsili darov s. maše, ki se vsako leto za njene žive in mertve ude opravljajo ). l'či se pa tudi iz tc pergodbe, bukev in ljudi, ki Boga zaničujejo, se skerbno ogibati. dc sam v veri nc opešaš : zakaj kdor m i s Ii. d e s t o j i. n a j g I e d a. de ne pade. I. Kor. KI, 12.	k .
Cerkveno lietluliovsko pelje*.
V človeški natori jc. vesele, žalostne in drugačne obciitljeje s primernim glasam na znanje dajati: zatorej je pa petje tako staro kot človeški rod. Petje izvira iz obcutljcjcv, iu njegova moc nad ljudmi, posebno neomikanimi, žciistvami in mladostjo je velika. Ono se po svojim notranjim zapopadku in duhu deliti zamore v posvetno iu poli o z 110. pobožno pa v cerkveno duhov sko iu ucdii-hovsko petje: od posledujiga naj nam bo pripu-šeno. kej več govorili.
Pcrva zapoved naše s. vere veli: Ljubi (iospoda svojiga Boga iz vsiga svojiga serca. i/. \m* svoje duše. iz vse svoje pameti in iz vv svoje moči. —• Prava božja služba ne more tedej ob-čutljejcv, pa tudi petja, ktero je tako rekoe oh-čulljivsko cvetje, v nemar pustiti, temuč ga mora v svojo službo vzeti, poravnali, očistiti, % stojim duham navdali in posvetili. de po opomnjen ji zapovedi svoj visoki namen doseže. Ze v stari zavezi najdemo petje pri božji službi, i it kralja Davida psnlmi so in ostanejo nedosegljiv zgled praviga pobožniga petja in neusahljiv studence najlepših občuti jejev. Tudi naš Zveličar ni petja za vergel. temuč jc sam po zadnji večerji ( Mat. CIO. Mark. I I, t£(5.). preden jc hrilki pot terpljenja nastopil, za-hvaljno pesem z učenci zapel. Bavno tako so ga aposteljni priporočcvali ( I. Kor. 14. fl.~> ¥(». Kfcž. 5. 19. Kol. 21. 10.). in pri pervili kristjanih je bilo poglaviten del božje službe. (M nekdaj je s. mati kal. cerkev petje v svoji skerhi imela, in perve zvezde keršanske učenosti iu svetosti, kakor s. Bazili. Ambrož, (»regor in se drugi so si veliko zanj prizadevali. Ko so v srednjim veku vse vednosti in umetnosti in tudi pelje svoje sedanje sedeže zapustile bile. jim je s. mali kat. cerkev bozjeveze in tihe samostane odpcrla. kjer so se pod njeno sveto obrambo ohranile in našim časnm izročile. De je pelje k razširil vere in omike veliko pripomoglo. ne bo nihče tajil, kterimu koli je njegova čudopolna moč nad divjaki znana. Ktero visoko stopnjo pa je petje v poslednjih časih posebno po prizadevanji nekterih papežev doseglo, vsak, le nekoliko v zgodovini znajden. ve.
Dno pa tudi zasluži vso to veliko skerb: petje namreč podučuje brez vse sile nevedne in sirove, tolaži žalostne in obupne, meči sovražne in divje serca. čisti človeka ležkili posvetnih skerhi. ga vabi z milim glasam k pokori in povzdigne v molitvi na perutah domišljivosti na tislc iiadsvctne v išave. k jer v živa rajske sladkosti in se polni s tcrdiiimi sklepi.
t;iej molitevske bukviceod serca Marijniira str. I«—41
sc prihodnjič na vso moč grehu v hran postaviti: dalje daje besedam pridigarja veči moč. tolmači visoke skrivnosti vere, ktere se na altarji dopol-nujejo in ktere se sicer verovati morajo, vunder pa tudi v duhu nekoliko uganiti dajo, in jih obdaja z nekako častitljivo obleko i. t. d.: sploh pa podclujc kat. bo/ji sIii/.Im tisto vnanjo lepoto in hlišobo. kterih krivoverci toliko in tako težko pogrešajo. Tako postavim jc še vseskozi petje pri gerški cerkvi na (istim mestu. na kterim jc čas njene ločitve od llima bilo. in njeno otožno enoglasno: ..(aospodiiic pomiluj, poiniluj !- obudi v naših sercih gorečo željo, dc bi \a jmilostivši te nase brale pomiloval, in jih z rimskim središčni, kjer jc vse življenje, zcdiniti blagovolil. Pa gotovo tudi zato zasluzi naša s. cerkev ime vesoljne, ker ona vse človekove moči prevzame, nobene ne zatira, vse enako živi, redi in obdeluje, iu človeka, dc se lih besedi poslužim. ..unitis viribus,u z zjcdiiijeninii močmi k Bogu povzdiguje. De pa cerkveno duhov sko petje le v maternim jeziku popolno svoj namen doseči more, vsak sprevidi.
Ker pa petje iz občutljejcv izhaja in se zopet nanje opira. in ker ohčutljeji tudi hudobni biti zamorijo, vsak spozna, de sc znajde tudi hudobno pelje, in dc šilerjev izrek: Kjerkoli sc p«>jc, je dobro biti~, ni skozi in skozi resničen. CJcdiga petja nas vari Bog! Pa tudi posvetno petje se ne sme v cerkveno mešati. Skušnja uči. de je posvetni duh večidel bolj ali rnenj božjimu nasproten. Ce se posveten duh v cerkvene petje vnne, zbeži sveta pohožnost, ohčutljeji se zmilinčijo in spridijo, in iz njih se rodi nečimerno iu pregrešno obnašanje. \c samo mlačnim učenikam in duhovnim in pa slabim postavam se mora popačenost ljudi pripisov ati, ampak tudi nekteri pevci in orglači so po svoji moči k nji pripomogli. Brez pevskiga poklica si zmiš-I ju j« jo nove pesmi, prenašajo napeve zanje iz drugih posvetnih pesem, in so v nektenh farah ljudi tako razvadili. dc jim orglajoči nič več nc dopade. če noče ali ne zna v cerkvi plesavske, polke in druge na poskok delati. Pa tudi vedno spreminjevanje pesem jc božji službi škodljivo, ker obrača preveč pazljivost nase iu lahkomisljcnost redi. ktera je ena izmed poglavitnih pregreh sedanjiga časa. Take in enake razvade so že dolgo učenim orglavcam in pobožnim dušam lern v ušesih bile. De jim pa v okom pridemo, jc posebno potreba, de pobožne napeve in pesmi namesto slabili postavimo. Naj boljši in lepši so pa brez dvombe na celim Slovenskim po gospod zakristanu Biharji z napevi previdcnc pesmi gospod fajmoštra Potočnika. Ne samo de pesnik v tej versti nima sebi enaciga. ampak tudi napevi so tako izverstni. de se prelivaliti ne morejo, in s|o\<>iiskimu duhu tako primerni, de jih pastirji in pastarice. čc jih dva-trikrat slišijo, ze dobro in tako veselo na spasnikih prepevajo, dc griči in doline od njih done. Tudi naš prevzviseni škof so jih z lastno besedo priporočili. Njihova želja pa nam mora povelje bili. ker so škofje hišniki, ktere jc Gospod postavil nad svojo družino, in od nekdaj je hila skerh za petje od cerkve škofam izročena. Prav hi bilo. ako bi si vsaka farna cerkev saj en iztisek omislila, ter ga svojim pcvcam v porabo prepustila, liavno tako bi bilo tudi želeti, de bi se te pesmi s privoljenjem vikšili pastirjev po vsih slovenskih škofijah vpeljale, in de hi tako naša edinost saj kaka mala podoba bila tiste veličastne edinosti, ktera v Jezusovi cerkvi kraljuje od kraja do konca sveta.
Post jc pripomoček presveto resn je Telo vredno prejeti.
Vsak katolški kristjan je pod smertnim gre-ham zavezan ob velikonočnim času presveto rešuje Telo vredno prejeti. Sveta Cerkev na ravnost pravi: »vredno prejeti.u Ko bi se kdo tej zapovedi svojo-glavno ne podvcrgel, jc iz matere katolške Cerkve pahnjen, ni več njen ud; in ko bi neskesan umeri, bi ne smel po šegi svete Cerkve v blagoslovljeno (žegnano) zemljo pokopan biti. De bi se pa k tako visoki skrivnosti zamogli prav pripraviti, sv. Cerkev štirdesetdnevski post svojim vernim napove. Sv. Avguštin pravi: „Dc bi bolj vredno zamogli prejeti zakrament zveličanja, se k temu z zveličavnim postani pripravljamo." Sv. Leon papež pa piše: ..Ker duh pogube ob nobenim času Jezusovih udov tako močno nenaletuje, kakor ta čas, ko imajo svete skrivnosti obhajati (svete zakramente prejemati), za to je zapoved sv. Duha keršanskimu ljudstvu prav primerno ukazala, de naj se skoz 40 dni s spokornim zatajevanjem k velikonočnimi! obhajanjn pripravljajo.	-
Kaz^led po kersaiiNkiiii svetu.
Ljubljana. Kakor jc bilo po ukazu ministra notranjih oprav po drugih deželah a vstrijanskiga cesarstva v pondeljk 4. marca slovesno ccrkveno praznovanje v spomin ta dan lani od Cesarja avstrijanskim narodatn podeljene vstave, tako jc bila tudi v Ljubljani velika maša, ki so jo škof peli in poslednjič tudi zahvalna pesem. Z zahvalno pesmijo so sklenili gotovo ta dan tudi vsi Av-strijanci živo prošnjo, de bi od Cesarja podeljena vstava v vsih rečeh kmalo izpeljana bila. in de bi v ž i v ali kmalo sad vstavniga življenja v močni in svobodni Avstrii.
liospod Kajetan lluebcr. poslednjič kaplan \ Mergši, zdej vojni kaplan na Laškim, jc dobil od Cesarja unidan sreberni častni križ za duhovne zasluge.
rS ud s lav. Zeitung" pove po r Večernim listu", de v Pragi na llračinu prebiva .Jezovitarjev. in de mašu jc jo. — Joj. joj ! kaj bo zdaj ?
Poljsko. Ze poprej je bila v Poznanju založena katolška bukvama. Take novice se tudi i z Rrakoviga slišijo; v kratkim pride na svitlo : rPrazniško branje za ljudstvo; cerkvene zgodbe Poljske; shodili govori Skor-kov/skiga; album pesnikov keršanskih tega stoletja. — Bog vnemi še na Slovenskim kej !
Turško. Turško cesarstvo šteje 30.211 000 duš. V cvropcjski Turčii jih je 15,511.000. v azijaiiski pa 20.700.000. Med poslednjimi jc 3.000.000 kristjanov.
M o na k o v«. Oznanovavci nove vere, ki so se doslej po Nemškim šopirili, so si. kakor je čuti. le puhlo slavo in to le za kratik čas pridobili, ker večidel so potihnili in zdi sc, ko de bi seme njih vnetih govorov vender na nobene terdne tla padlo nc bilo. Bongc jc že davno iz Nvcinfurta zginil, kjer je želel si bogato družico, ktero je poprej v veri bil premotil. dobiti. kar mu je pa spodletelo. Pravijo, de zdej neki v Parizu žaluje in sc tolaži. Kakor njemu . sc tudi njegovim misijonarjem, ki so semtertje po Nemčii iskali svoje sanjarije zatrositi in zaploditi, nič kaj po volji ne godi. Bicrdimpfcl sc jc v Bamhcrgu ponašal za razšir nove vere . pa svetovali so mu . se iz njih srede pobrati. sicer se mu ztia kej prigoditi. Kavno tako tudi Soli v \Vunsiedlu in Redvvicu ni nič opravil. Tudi njih učenci ho se po večim razkropili in te . ki so se jim bili pridružili . jc pervabila le radovednost in novost, mikala jih je priroenost. tako brez vse težavnosti svojo vest vpokojiti in v pregrešno spanje zazibati. ter se rpri močnim olu in tobak duhteu z Bogatil in z vsim, kar vestnost veleva . tako lahko pobotati.
Odgovorni vrednik in založnik: Janez Kr. Poyačar.
\atiskar: Jožef li/aznik v Ljubljani.