Naše misli. Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zeriilji, ki so dobre volje! Tako se glasijo besede božičnega slavospeva. In sedaj ob bnžičnih praznikih se zopet uresničujejo. Ljudstvo poje slavo Bogu in mu izkazuje čast, nad vse družabne razmere pa lega nekak dobrodejen, tajnosten mir. Toda kako dolgo bo to trajalo ? Božični prazniki izginejo, novorojeno Dete v jaslicah se pozabi in med svetom zadivjajo zopet strasti, sovraštvo, prepir, boj. Kdo Se misli na Boga v višavah ? Nihče! Mi živimo in skrbimo za zemljo! Kdo misli na mir? Nihče! Mi se moramo bojevati za svoj kruh, za svoje pravice, za svoje življenje! Le za kratek čas omamijo milobni glasovi božičnega slavospeva človeško družbo, potem pa je zopet vse pozabljeno, vse pokopano. Mir! Zlata beseda! Kako vse koprni dandanes po njem! NaSe družinske razmere so razjedene, naše narodne razmere so zamotane, države hirajo vsled vednega boja doma in na zunaj, človeška družba umira, ker jo uničuje medsebojni boj posameznikov. Nikjer ni miru, nikjer ni reda. Vse drvi proti prepadu! Kaj bo iz tega? Kdaj se vrne red, kdaj se naseli med nami zopet mir? Novorejeno Dete je prineslo mir na zemljo. V njegovih naukih, v njegovih ustanovah najdemo pravi mir. Učil nas je, kako moramo dajati slavo Bogu na viSavah, da bo prišel mir med nas. Le ljudem, ki dobre volje služijo Bogu, je zagotovljen mir. Nazaj toraj k Bogu, nazaj h Kristusu! Naše družinsko življenje je gnjilo. Zvestoba med zakonskimi gine, ljubezen in skrb starišev do otrok se pomanjšuje, spoštovanje otrok do starišev postaja vedno redkeje, razmerje med gospodarji in posli vedno bolj hladno in neznosno. Kaj pomagajo tukaj vse posvetne postave za nerazrušljivost zakona, za odgojo otrok in za varstvo poslov?! Te postave imajo le povrSen, zunanji upliv. Vere je treba oživeti v naših družinah! Ljubezen do božjih postav in strah pred božjo kaznijo daje še le zakonski ljubezni pravo trdnost. Versko vzgojevanje daje starišem poštene, pridne in pokorne otroke. Le krščanstvo lahko naredi iz gospodarjev pravične in ljubezni polne stariše poslom, a gospodarjem udane, zveste posle. Slava se mora dajati Bogu v družinah in v nje se bo naselil mir, sreča, ljubezen. Kako besnijo dandanes boji med narodi! Tukaj ne velja pravica, tukaj velja le kruta moč. Kdor je manjsi, kdor je slabejsi, nima pravice živeti. Kdor pa je močnejši, večji, sme tudi brez poStenega povoda zatirali drugega, ga podjarmiti in uničiti. Zakaj besnijo narodi tako med seboj, namesto da bi se podpirali in si pospeševali svoje koristi ? Ni več vere med njimi, in ker ni vere, ni tudi nobene sile, ki bi jim zapovedovala, da morajo biti pravični in se v dosego svojih namer posluževati le poStenih sredstev. Mi Slovenci smo ravno tako ljudje, kakor Nemci. A vendar nas nočejo pripoznavati Nemci sebi enakopravnim, ampak nas hočejo imeti le svojim hlapcem in sužnjem. A ker nočemo biti hlapci in sužnji, zato se branimo in odbijamo napade. Ko bi nemški voditelji bili krščanskega mišljenja, pustili bi nas v miru, in mi Slovenci bi lahko rabili one sile, ki jih sedaj zastavljamo za narodno obrambo, za razširjenje Ijudske ornike in ljudskega blagostanja. Ker razmerja med narodi ne ureja krščanska pravičnost, zato tudi ni miru med narodi! Zaman iščeS blaženega miru tudi med državami in v državah samih. Med državami je vedno rovanje, vedna napetost. Zato mora ljudstvo vzdrževati ogromne vojaške armade, da se vadijo, ako bi trebalo kje prelivati kri. In v državah samih tudi ni miru. Stan je proti stanu, posameznik proti posamezniku. Kdor je bolj zvit in nepošten, istemu se godi tudi boljše. Kako nepokvarjen še je po svoji veliki večini naš kmetski stan! Zato pa visi vse polno pijavk nanj, ki mu na nepošteni način sesajo na vseh žilah življensko kri. Nihče ga ne brani, nihče se ne poteguje zanj. Saj pri nas ni vere v javnem življenju, in kdo mi potem mora narekovati, naj se potegujem za preganjane in zatirane stanove. Kadar bo v vseh naših javnih državnih razmerah zavladalo versko naziranje, takrat bo se med stanove vrnila pravica in izginila bo nepoStenost in medsebojno ugonabljanje. Da, človeSka družba ne pozna dandanes miru. Povsodi boj, povsodi sovraStvo, povsodi prepir. Drug drugega smatra ne svojim prijateljem, s katerim bi se naj trudil za svojo srečo, ampak drug drugega smatra svojim nasprotnikom, katerega je treba uničiti, da zavživa tudi drugemu namenjeno srečo, njegovo blagostanje. Iz človeške družbe je izginila vera, ž njo ljubezen, ž njo tudi upanje na boljšo bodočnost. Ali bo kedaj boljše? Zlati mir, blagodejni mir, ali se boš zopet kedaj vrnil med nas revne, uboge zemljane? Vrnil se bo le z vero. Kadar se bo glasila v človeSki družbi vsepovsodi zopet slava Bogu na višavah, prišel bo tudi mir k ljudem na zemlji, ki so dobre volje!