Št. 101. V'. fforici, v soboto dne lit. tlcceuibra 1903. Letnik V. l/.li;ijii vs.i toi'fk in nolioto ob 11. in i |irt>il|ii)|ilnt* /,;i riD'slo ler oL ;f. uri pop. z;t (IrAi'lo. ALo piulf n,'i ta dinvit pntziiik i/.iile il;in prcj nl) •>. LV»'(Vr. Slum« po poSli prcjetiiiiii ali v (Jurici n:i dom poäiljan ct'lolclno H \, pollt'lno 4 Km e>trllt'lim 2 K. I'nxhijrisi' v (Jorici v t<>- hukitniun S c li \v ;ir/. v Solskih iilicili, JHIcrsitz v Niwiskili ulicali in l-i1- ban iiu Vcnlijcvcin trkaliatSu po K vin. GORICA (Zjutranje l/iilanje.) l reduištvo in upruvnlitvu au nahajata v «Narudni litkarui», tihca Vetturini ii At. 9. iJiipinf je naslovili na uredništvo, Mgiast1 in naročmno pu na upntvniitvu • üoricf«. Uji.H»i »f nuiuinjo po petit- vr*tali in nicer akn »c titikajo 1-kral po 12 win., 2-krat pu 10 vin., 3 krat po 8 vin. Aku *f večfcrat tiskajo, ra<5u nijo ne po pogoiibi. Izdajatelj in odgovorni urmlnik Josip Maruaič. Tisktt „Narodna tlskarna" (odgov. J. Maraaič). Boj lm\ o&rsko in av- sirijsko vlado. !Iakor je bilo pričakovali, je vzbudil odgovor naäega ministerskega predsed- nika, na iuterpclacijo, katero je stavil v zadnji seji gosposke zburnice njen prod sednik knez Windiscbgrütz, največjo raz- burjer _^i v ogrskem parlamcilu. S tem odgovorom pečal se je ogrski parlamont v pondeijek. Najprvi je govoril o ti za- devi poslancc Ilodossy. Kekel je, da je popolnoma napačna Irditov, da bi h',\ na~ mon nagodbi iz leta 1867. enotnosl mo- narhijo. Nagodbaiz leta 1867. je nasprotno zavrgla zistem enolnosli ter postavila na me8to enotnosti dualize«; z dvema sarno- stojnima državama. Kavno tako napačni so nazori gosposke zbornice, kakor da so Ogrom obljubljene reforme v armadi proti nagodbenim zakonom. Govornik je daljo rekel, da bi morali Ogri takoj zavreči nagodbo iz leta 1867, ako bi bile njene določbe res take, kakor jih tolmači dr. Körber in I njim luJ. av- strijska gosposka zbornica. Sicor je res, da ae nagodbeni zakoni smejo spreme- niti le z dovoljenjem Avstrije, toda Ogr- 8ka ima pravico si v sporazumljenju s svojim kraljem ustvariti svoje zakone, neodvisno od Avstrije. Govornik je ko- nečno izjavil, da kakor hitro bi se na- padla ogrska državna samostojnost, ne- odvisnost in suvereniteta, borilese bodo vse stranke političnega življenjazdražene v največji slogi proti tujimumežavanjem in napadom. — Ministerski predsednik grof Tisza je izjavil: Prizore v goaposki zbornici smatram za žalostne in razbur- ljive. Ostro je kritikoval centralistične oblastneže, ki vedno govore o enotnosti monarhije, a so s tern povzročili že to- iiko nevarnosti, da spravljajo prestol in narod v nevarnost. V velikih skrbeh gle- damo, kako se dan danes krši državna spojitev v Avstriji. Prizadevanje resnih öiniteljev v Avstriji, ki hočejo pridobiti svojemu upliva na Ogrskem zopet ve- Ijavo, ter se umešavati v ogrsko državno pravo, je imenoval „osodepolno zaslep- ljenost". Temu prizadevanju se bo uprl eelokupni madjarski narod. Keforme, ki jih je dovolil kralj, se sic«r niso ureani- čile, toda kroni dolžna cast bi se prekr- äila, ako bi se !e dvomilo, da se v imenu krone dane izjavo ne bodo s popolno vornosljno uresničile. Gros Tisza je iz- javil nadalje, da so vse nameravane re- forme poäiedica nagodbe iz leta 1867. — Govorilo je še voč drugih poslancov, in napadi na dr. Kurberja leteli so od vseh 8trani. Omenimo naj äo tu le be- sede, katero je izusitl Kossuth, ki je re- kel, da mu jo nerazumljivo, kako more vladardovoliti avstrijskemu ministerskema predaedniku, da zasmehuje dualislično državo, tcr svojega ograkega tovariža primora, da zavrača njegove napade. — In res je d-uilno, kar se dogaja zadnjo case v to- in onatranski naJi državni polovici. Nastop jednega kakor drugega ministersknga predsednika, ki sta pa oba prva svetovalea jednega in istega v!a- darja, nastop v tako doiočno nasprotni smpri, tak nastop no more nikakor pov- zdigniti ugleda avstro-ogrske države v očeh inozemstva. Dokler je šlo le za po- veljni jezik, ni bilo to äe tako hudo, ker smešna bi bila Irditev, da bi Avstro- Ogrska ne mogla imeti dobre armade brez poveljnega nemškega jezika. Taka trditev prihaja le od Nemcev, katerim pa je veliko manj ležečo na dobri av- atro-ogrski armadi, nego pa na ponem- čevalnih tenJencah, ki so se vedno bolj äirile v naäi državi pod navidezno ne- dolžno krinko prepotrebnega nemškega poveljnega jezika. Torej zahteva Madja- rov po madjarskem poveljnem jeziku pri madjarskih polkih da bi ne bila nikakor tako osodepolna, kakor so jo slikali in jo še slikajo Nemci. Pač pa stopa v ospredje drugi moment, namreč enotnost ali skupnost avstro-ogrske armade. In ta moment se je v prvi vrsti povdarjal v gosposki zbornici avstrijski. In ravno proti temu momentu nastopajo danes z veto odločnostjo Madjari in njim na čelu ministerski predsednik sam. To je torej ono preporno jabelko, ki je izzvalo boj .med avstrijsko in ogrsko vlado, med vla- dama torej, kaleri sta vladi enega in istega vladarja. Tak boj pa je v resnici čuderi in utegne poatati celo nevaren za ceio avstro-ogrsko monarhijo, ako mu merodajni činitelji ne stor6 konca čim preje. Glavna voditelja tega boja pa sta dr. Kürber in grof Tisza. Ako ni toroj komedija, in sicer žalostna komedija ves ta boj, potem je neobhodno potrebno, da izgine z bojišča jeden ali drugi imeno- vanih dveh vodileljev boja, da pade ali dr. Kürbor ali pa grof Tisza. V boju za zakon in pravico. (GoTur puslanca dr. Ploju v (iržavnfiii zboru Jne "24. novHrnbra iyO3.) (Kumjc.j Sudniki iu zakuu. Gospoda moja! Mi slisimo in mo- ramo slišati ob vsaki priliki, da ima slo- venska stranka pri koroških sodiščih le tedaj pravico znhtevati, da se vodi raz- prava v slovenskem jeziku, kadar je zmožna le slovenskega jezika. Ta je vzrok, da sodniki vprašajo najprej slovensko stranko : ..Razumete nemški?*4 S tern se doseže, da povabljenec, katerega večkrat povabilo pred sodiače in sodna dvorana zmede, v takem stanju ne najde poguma, zanikati vprašanja in da rajäi pore, češ, da je veSč jezika. In potem se ga nemäki zasiiäi in stavi nemäki zapisnik. Da se stranka le težko, morda pre- trgano nemški izraia, da pri tern ne iz- razi svoje prave volje, da so njene ir- jave netočne, je postranska stvar. In to vendar ni resno pravosodstvo. Na ta način se doseže, da se sta- vijo zapisniki le v nemäkem jeziku in se istotako izrekajo le nemäke ?azsodbe. Ta postopek pa ugovarja pisani pravici, člunu XIX. drž. zak., § 13. sploinega sodnega reda, ki ni preklican po novem civilnem procesnem redu, §§ 13 in 189. kazenskega procesnega reda in § 4. o postopanjn izven prepornib slučajev od leta 1854. Sodniki, ki kräijo na ta način be- sedilo zakona, se sklicujejo na odlok sodnega ministerstva od 15. marca 1862, poslan na naddodni predsedutvi v Gradca in Trsta, s katerim Be na videz ureja je^ikovno vprašanje pri sodUčih v okroiju graäkega nadsodiäca. Ali iz besedila te izjave je razvidno, da sodno ministerst»o v tej rade?; ni hotelo nrcditi jezikovnega prava kot tak- šnega, jezikovnega prava vsakega po- sameznika, temveč da je sodno miniutrstfo s to odredbo hoteio urediti samo dolznoat sodnikov glede na jezikovno rabo, glede na to, kdajje dovoijen slov. jezik pri sodiäsiih. To razumevanje in ta komentar najde tudi svojo natancnejäe pojasnilo v izjavah sodno-ministerjalnega odloka od 18. februvarja 1882. Ta odlok je izšel ravno tako na nadsodni predsedst?i v Gradcu in Trstu in je nadaljevanje od- loka iz leta 1862. Kot se čuje po vsej javnosti v slo- venskih delihjna jugu te države, je pred- sednik viäjega sodiäca v Gradca uredil prakso pri koroških sodiščih; po njegovi ureditvi ie raba »lovenskega jezika pri sodiščih le tedaj dopuäcena, ako dotična stranka ni niti malo zmožna nemačine, to je, če je ne zna niti lomiti, a slo- venskim odvetnikom kot zastopnikora slovenskih strank je prepovedano sploh posluževati se slovenskega jezika. Priznam odkritosrčno, da ne morem prav verjeti istinitosti te vesti, in sicer zato ne, ker si ne morem misliti, da bi predsednik vil sodišča, grof Gleispach, ki se je kot pravosodni minister tako pravilno izrazil v tej tbornici ravno o vpraäanju jezične rabe pri lodiačih, dal takäno navodilo, bodisi ustrneno, bodisi pismeno. Grof Gleispach je kot justični minister ob priliki jastiöne debate 1. 1896 v seji 20. marca govoril sledeče: „Jastična uprava stoji na staliäca, da ima vsak avstrijski državljan bid zaslišaa od svo- jega pristojnega sodnika v materinera jezika, in da ima biti vsaka uioga, ki jo temu sodnika predloži, rešena v onem jezika, v katerem je predložena. Ta ak- sijom pa sega samoobsebi amevno Ie tako daleö, kadar se gre za v deželi, navadni jezik". PODLISTF.K. Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec. (Dalje.) „Hehe-hi! — Grob čaka, smrt čaka, jaz tudi čakam: vsi crije čakamo. — A Špela je vendar vsa škratova... Med se je izpremeiiil v strup, ljubezen je zdivjala v bolezen, bolezen je izlegla snirt, smrt je konec, konec je — amen..." „Oh znorel je zares!" .Amc:'., ;imen, Špela pud kamen, Kozinek pod loncc: Vsegn 1)ü konec." „Tilio, hudobni klopotec! — Poštene dlake ni na tebi. — Rokomavh si, glavar vseh tatov". „Jaz sem — angel pod klobukom. — Kaj si pa ti - škrat!?« „Obseden si — Bog mi odpusti grebe!" „Rad bi obsedel, rad, ker noge mi ne zlužijo več. A kje naj obsedim, kje, tu na cesti?" „Bog ti odpusti saj ne ves. kaj bledeš!" „Kaj ? — Odpustim naj — tebi — grelie? Ne in ne! — Tovori ž njimi po svetu kakor kraški osel. — Špela je in ostane — škrat". „Genii ne molčiš, pljusknemte po ustih, da ti —" ,.Kaj? — Ali misliš ,zobe', ker nobenega nimaš?" Staro dekle trikrat tri, Fantov ima dvakrat tri, Modercev le enkrat tri, Zob pa kar — nobenkrat tri". „Molči, potepin, malliarjev sin!u „Spela! —• Bog te vidi, jaz te slišim! O mojih poštenih rajnikili ne zini mi pa kar nobene več. drugače-----------" „Potepin si, malliarjev sin, — slišiš!" To je pa bilo Mraku uže preveč. Besno se je zaletel proti Špeli. da bi jo udnril; a k sreči se mu je umaktiila in zbežala nizdolu proti Lesju, kar so jo nesle noge. A tudi Mrak je sklical vse svoje trezne in netrezue moči skupaj in jo ucedil za Spelo. Pot so mu lajšale razne kletvice, krajše in daljse, kakor mu je dopuščala sapa. Pridirjala sta skoraj vže v vas, ko se je Mrak izpodtaknil in padel, kakor je dolg in širok, po cesti. Stalo ga je precej časa in truda, predno se je zopet postavil na obe uogi. Tedaj pa ni bilo o Špeli ne dulia ua slulia več. Še enkrat je Kozmek krepko zaklel, preptistil potem Špelo pravici božji in krevsal proti Prelazju. XIX. ,,Pa se v stran ozrl je, Pa je spot pogledal, Kaj je v srci Cutil, Teiko bi povedal". Ant. Hri bar. Preteklo jo dobro Icto, odkar je bil Mirko na- menščen kot gozdar v tniovskem gozdu. Zadnji čas je zahajai bolj pogostoma k Zagričarjevim, in sicer po posebnem opravku. Jožka so bili namreč potrdili za vojaka. Oče župan, ki je ljubil svojega jedinca, lii bil še zadovoljen s tern, da so mu vslišali prošnjo in vzeli sina le za dva meseca, ampak hotel je sinu še to kratko dobo vojaške službe olajšati. Zato je naprosil Mirka, da bi naučil Jožka malo nemščine. Mirko je iz srca rad vstregel tej prošnji. — Prihajal je k županovim ob nedeljah, sein pa tje, ko je biio slabo vreme, pa tudi mej tednom. Nekoč — bilo je na delavnik — primerilo se je kakor nalašč, da ni našel Mirko pri županovih nikogar doina, razven Milke. Radi tega se seveda ni vrnil kar na pragu, ampak sedel je na klop ob ognjišču in začel razgovarjati se z Milko. Pogovori o vsakda- iijih rečeh razpletli so se mej njima tako daleč, da sta si nazadnje razkrila, kar sta čutila skrivoma uže dolgo. — — Na binkoštno nedeljo, ki je bila prva potem, šli so od desete maše skupaj domov Mirko, Jožek iu Milka. Tedaj je bil Mirko prvič očitno v družbi z Milko. Sam od sebe ne bi se jej bil pridružil tudi takrat ne, a pridržal ga je bil njen brat Jožek. — Seveda je provzročilo to mnogo govorjenja in ugibanja, posebno mej zarjavelimi devicami. Beračica Špela je takoj skrivnostno zaregljala na uho stari teti Čobodri: „Ali vidiš, Mica? — Saj sem rekla, saj sem rekla: županova hči si zna izbrati". — A tudi resni očanci so uganili katero o tej ve- levažni zadevi. Naravno je, da niso premozgovali te stvari tako na tanko in na drobno, kakor blebetave ženice. Tudi tako tajno ni bilo njihovo ugibanje, ampak povedali so si jo tako, da bi jo bil v mlinu lahko slišal, kdor ni gluh. (Dalje ride.) Za „IluzMnrto" v „Sol. Iloiini" bo darovali Se nledoci gg. dobrotniki in dobrotnice; prev/.v. knezonadskof Androj Jordan 10 K ; lrj»ov K. Vaem dobrotnikom in dobroinicam naj Bog Hlotero povrni! Solsko vodstvo. Yabllo k „Božičnici" katei-o priredi druStvo „Olroäki vrt" v koriHt „Otro- škemu vrlu" v Solkanu dne 20. dec«-mbra 1903. v dvorani g. Alojzija Mozetiča. Vsporod: I. Olroäki vrt: Petje: „Pri ja- Blicah" ; Deklamacija: „Srčen deček"; Prizor: „Perice"; Deklamacija: „Mlada pastarica1'; Doklamacija : „I'ri jaslicah'. II. Betlehem, božične sli1^ z deklama- cijami: 1. Pastirci v Hetlehemu ; II. J^lic; III. Sv. trije kralji. III. Petje. IV. „Pravo junaštvo" podoba s kmečkega življenja. V. Božično drovosce. VI. Sroekanje. Zu četek ob 41 u popoldan. Vstopnina: 40 h; — olroci 20 h; — sedezi 20 h. Ker jo čisli dobodek namenjen za vzdrževanje „Otroškega vita'1 se radodarnosti ne stu- vijo meje. o d b o r. Kmctijski shodi. — Prihodnjo no- deljo ob 21/., pop. (po blagoslovu) bode kmetijski shod v Kojskem, prihodnji pon- deljek pa bode pouOeval potovalni uči- telj za krnetijsUo g. A. Štrekelj v Kihen- börgu, kako je saditi in oskrbovati sadno drevje. Ker je dobila rihernberška občina od vlade okoli 5000 cepljenih sadnih drevesc, upati je, da se vdeleže posled- njega pouka vsi oni, katerim so se dre- vesca podelila. Izpred sodlšča. — Zaradi napada sta stala pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem te dni 44-letni šta- cunar Franc Mozetiö in 36-letni črevljar Ivan Weinberger, oba iz Mirna. Dne 4. septembra t. I. nahajala sta se vsak s Bvojim kolosom pri železniški stražnici ¦ št. 51 v Sovodnjah, ravno ko je imel priti brzovlak. V tem hipu pa je žele^ni- ski čuvaj Franc Pe».arčič zaprl zatvor- nici in jima je zabranil prehod. Pri tej priliki pa, tako govori obtožba, začela sta imenovana čuvaja pretepati po glavi in po ramenih, in ker je pridrdral ravno v istem hipu mimo brzovlak, ni dosti manjkalo, . da bi se bil čnvaj zavalil po- denj. Toženca sta priznala, da sta bila v omen jenem času pri dotični stražnici, a zanikala sta, da bi bila pretepala Penar- čiča. Zagovornik je predlagal, naj bi se preslišale še druge price, in ker je sodni dvor vsprejel ta predlog, bila je obrav- nava prenešena na drugi dan. Slali so v četrtek pred sodiščem Božič Martin iz Litije, Majer Melhijor iz Varaždina, Malavasič Ivan iz Vrhnike in Zevnik Jarij iz Kranja, vsi delavci pri gradnji bohinjske železnico. Toženi so bili zaradi zle poškodbe tujega blaga in pa zaradi telesne poškodbe. Dne 1. no- vembra pili so z drugimi delavci v baraki Josipa Kovača, nahajajoči se pri Kuku na Kanalskem. Nastal je prepir, rr.ed katerim je bil ranjen z nožem neki Prešern. Ko je ob 9 zvečer Kovač zaprl barako, šli so zgoraj omenjeni ätirje mladeniči proti domu, dočim jih je več ostalo v baraki, kjer so imeli svoja prenočišča. Noč je bila temna. Ko so bili obtoženci nekoliko oddaljeni od ba- rake, začelo je priletati za njimi kamenje. Vrnili bo se zaradi tega nazaj k baraki in so s silo podrli vrata barake ter udrli vanjo. Ta je nastal zopet mali pretep. Opomniti je treba, da so ob- toženci, predno so udrli v hišo, napadli barako s kamenjem in napravili več škode. Poleg tega pa je jeden izmed njih opetovaiio ranil na levi roki de- lavca Prošla, ki je spal v baraki in se jim postavil v bran, ki so udrli vanjo. Konec obravnave je bil ta, da so bili obsojeni in sicer: Zevnik na 5 mecečno ječo, Majer na 4 mesečno, Božič in Malavašič pa na 8 mesečno ječo. Najdenc in izgubljene reči. Dne 8. t m. je bila najdena v neLi ulici fclata svetinja. ista se nahaja v mestni ktagajni. Neka ženska iz Štarancpna je 'zgubila na dan sv. Andreja 90 K. Kdor sb' bil našel denar, odda naj ga na tuk. policiji. Nesreea pri delu. — 23-letni Fr. Abram iz Lukovca, ki je delal na novi železniški progi v Rihembergu, so je s pikonom pri kopanju tako močno ranil sla nogi, da so ga morali prepeljati v takajšnjo bolnišnico. Konfisciran revolver. — V neki tukajänji kavarni se je sprl posestnik iBajc Anton iz Viäenj v podkrajski ob- ßini, z drugimi gosti, ki so se takrat na- hajali v kavarni. Bajc je potegnil iz žepa revolver, a storil ni nobenema nič ža- loga ž njim, kor so mn ga vzeli iz rok. Bajc je moral plačali na policiji 10 K globe. ftohro naprodiijc neki Filip Mi- hflj z Brji pri Hih^inliCF^u. Dne 9. t. m je priSel iz 7 dnevnoga zapora, ki si g« je zaslužil z n« ko talvino. Pred pardnevi je pa ta pokovHki vajenoc priSH v pro- dajalnico g. .laneHcha in Hi jf dal steh- tati f) kilogramov grozdja, dva kilograma kave in nekaj rnasla, tako da je bilo vse skupaj vr(jdno 16 K. Hekel je v proda- jalnici, da vzarne blago na račnn neks» gospe, ki ima v Gorici svojo peknrno. Kasneje pa ho jo doznalo, da jn bilo to goljulija, in malopridoeža so aretirali. I inila je v Šempasu po dolgi in .Tiučni bolezni v 81. letu ataroHti g.a Ka- tarina Cernatič, «oproga poHestnika in bivSepa župana g. Josipa Cernatiča v Šempasu. Pokojnica je bila jako blaga duša. S soprogom sta živola v srečnem zakonu 61 1st. Lansko leto sta namera- vala obhajati »lovftano demantno poroko, a so vsled njone bolezni vse opustili. --- Naj ji bo zemljica rahla ! Ulrtveca nasll. — Pod brvjo, ki vodi „pri Maruškovcu" iz državne ceste v Masoro, so naž!i rnrtve^a v Idrijci Va- lentina Božica, rodom Idrijčana, znanega Irgovca z čipkami (s špicnrni) na Želinu. Ponesrečil se je v noči od 28. na 29. pr. m, ko je žel po opravkih v Idrijo. Po glavi je bil ves pobit; poznale so se mu. tutii take rane, kakor da bi bile provzročene s kakim rezilom. — Sumilo se je, da se je zvršil zločin ! Ta sumnja se potrjuje tem bolj, ker so našli pri njem molek, rnolitvenik, ključ in uro, a niti vinarja denarja. Prenesli so ga bili drugi dun v rnrlvašnico v Otalež, kjer so ga raztelesili. Komisija je konstatirala, da je bil menda pijan, in da se je v pi- janosti sam ponesrečil! Ljudem se to zdi jfiko čudno, ker je bil ranjLi „Tine" znan kot jako pameten, trezen in pobo- žen človek. Vreme. — Vreme imamo se vedno skrajno slabo. Dež lije neprenehoma po noči in po dnevu. V četrtek po noči je še precej gnnelo in bliskalo. V Farlaniji potoki in reke zopet naraščajo, ter preti ondotnemu prebivalstvu velika nevarnost. Pa ne sarno reke in potoki, ampak tudi morje napravilo je letos mnogo škode, ker je izvanredno razbnrkano. V Lov- ranu, na vshodni obali Istre, je morje popolnoma uničilo nova dela v ondotni luki. Lepo pot za pešce od Lovrana do Opatije, ki je peljala tik ob morju, je morje na večih krajih pretrgalo. V Opatiji je morje hudo poškodovalo pomol. V Kc- toru pa je bilo morje tako razburkano, da je celo pretrgalo stari pomol in na- pravilo v luki velikanske škode. Ne v Ameriko. — Tržaško na- mestništvo je te dni razposlalo okrož- nico, v kateri svari rokodelce, naj se ne izseljujejo v Meksiko ali pa na polotok Yukatan, ker razsajati posebno letos tarn malarija in pa rumena mrzlica. Ta okrož- nica je bila zaradi tega izdana, ker se posebno letos iščejo v velikem številu rokodelci, ki naj bi se podali na polotok Yukatan llazumi to, kdor more. — Ka- kor je znano našim čitateijem je bilo v Ljubljani prepovedano predavanje o ma- cedonskih razmerah, katero je nameraval prirediti iz Macedonije tja došli ruski časnikar Orlovec. lstotako je znano na- šim ^itateljem, da je bilo tako predavanje v Trstu dovoljeno in da se je tudi vr- äilo. V Ljubljani se je konstituiral odbor, ki je imel pobirati milodare za nesreone macedonske begunce, nahajajoče se v najhujši bedi. Tako pobiranje se vrši v Trstu že de!j časa, a ne pade nobenemu na um, da bi je prepovedal. V Ljubljani pa je kranjska deželna vlada tudi pobi- ranje milodarov prepovedala kakor pravi „Slovenec". Ako pomislimo, da je daroval sam naš presvitli cesar 10000 K za ne srečne macedonske begunce, potem narn noče nikakor v glavo, iz kakega vzroka zamore kranjska deželna vlada prepo- vedati Ljubljancanu, da bi v tem pleme- nitem delu posnemal svojega vladarja. Tako postopanje se pač ne more dru- gač'1- označiti, nego s sarnovoljo kranjske deželne vlade, s samovoljo, ki je skrajno neumestna in ki imn za seboj veckrat prav slabo posledice. Pa tudi ce bi sto- rila to kranjska deželna vlada v sporaz- umu s centralno dunajsko vlado, je in ostane to vedno le samovolja, s katero se nas izziva ! Itnlijanska trikolora na redar- stveiiem poNlopju v Trstu. ~ V noči od nedelje pa pondeljek so namazali pročelje redarstvene palace v ulici Ma- chiavelli v Trstu z italijanskimi barvami. lzvoz vina iz ltalije v Trst in Reko ima zadnji čas velikanski obseg. Vsak dan prihajajo ladije z italijanskim vinom, da tako Labi pred odpravo vinsko klavzulo Se pred novim letom nalože v Av«iriji velikft množine Bvojega vina. Ako ho bo uvažanje ithlijanskega vina vrSilo v dosftdanji obieinoHti, bo vpeljano^a do konea docombrn KX)0(K) Kodov vina, torej 600(XX) hektolitrov vina. Od 1. novembra do 9. doccmbra je priplulo na Wcko 44 parnikov z 28 031 nodi laškoga vina. lzh;ijfitl je prenehala ,X htriau, dosedanji organ večine deželnega zbora istrske^a. I/volltev zupana v Kocu v Istri. V čftrtek ho je v Hoču konstatiralo novoizvoljeno ob^insko stflre^instvo, in jo bil izbran za župana g Peter Pavletič I'opolna hrvatska zrnaga v ti obc'ini, kjer je do sedttj vedno vladala s pumočjo po- liličnih vladnih or^anov, koporskih, peš- cica Italijanov, je slednje tako razkačila, da ho pred nekoliko dnovi po noči kakor divji napadli stanovanjo tamošnjoga žup- nika preč. g. Hužičke ter mu pobili vsa okna in vrala. Uevet italijanskih divjakov, ki so se udeložili omenjenega, 2(XX) letne kulture vrodnega čina, prijoli so še isto noč orožnik, ter jih odvedli v buzetske zaporo. Politieen sIkmI na nemško «1<>- venski Hieji. — Nn3i slovenski bratje na Stajerskem ho priredili na nemško- slovenski meji v Jaronini te dni shod ki jo bil nenavadno dobro obiakan. Na tem shodu'so bile jednoglasno vsprejete lei-le resoluc'jf1: I. Občni zbor kat. slovenskega po- litičnega in gospodarskega druStva s se- dežem v Jarenini izraža svoje ogorčenje nad sedanjo, Slovencem skrajno nepra- vično vlado in izreka Rorberju neza- upanje. II. Občni zbor protestaje proti pre- stavljenju slovenskih sodnijskih in davčnih uradnikov v nemške kraje in proti na- stavljenju, Slovencem skrajno sovražnih nemških in^ nemškutarskih uradnikov na Spodnjem Štajerskem. III. Občni zbor obsoia sedanje sodnijske razmere na Koroškem in za- hteva za Slovence enakopravnost pri sodnijah, ki je vendar utemeljena v temeljriem državnem zakonu. IV. Občni zbor izraža svojo ogor- čenost nad nečuveno prakso vojnega ministeratva, nastavijati pri slovenskih polkih častnike, ki ne razumejo sloven- skega jezika in pozivlja poslance na to, da se potegujejo, da se nastavljajo slo- venski častniki pri domačih vojaških oddelkih. V. Občni zbor ponavlja zahtevo, da se za Bpodnještajerske Slovence usta- novijo višje sole, slovenska gimnazija, slovenska realka, slovenske meščanske Sole in višjo gospodarske sole. Ponavlja tudi obeni zbor neštevilnokrat stavljeno zahtevo vseh Slovencev po slovenski univerzi v Ljubljani. Obenem zahteva administrativno delitev slovenskega Spod- njega Štajerja v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru. VI. Občni zbor tukajšnjega po- litičnega društva protestuje proti pro- tekciji od strani deželnega odbora pri oddajenju brezobrestnih posojil in ce- pljenih trt. VII. Na občnem zboru jareninskega političnega druätva v velikem številn zbrani očetje protestirajo z vso ogor- čenosljo zoper odiok tukajšnje večine krajnega šolskega sveta, da bi naj bil v 5. razredu jareninske ljudske äole učni jezik nemški. Ta odlok bije v obraz vsem temeljnim naukom zdravega vzgojeslovja. Tatinsko družbo mladih dečkov 10 prijeli v Celju. Načelnik tatinske družbe, ki je kradla po Celju. je bil llletni Karol Drager. Posebno spretno so mu pomagali deček Cokan, Kokol in Voh. Udrli so tudi v stanovanje vino- tržčeve žene gospe Grecuo, kjer so odprli blagajnico „Werthheimerieo" in odnesli 26 K. Svoja orodja so tatovi imeli spravljena pod kapucinskim naostom. Zdrtivje biskupa Strossmayerja. — Nekateri listi so prioböili vest, da je jugoslovanskega inecena biskupa Stross- mayerja te dni zadela kap. Z veseljem naznanjamo, da je bila ta vest, kakor posnemamo iz „Obzora", neresnična. Bi- skup Strossmayer počutil se je te dni v resnici nekoliko slabo, ali kakor zatrjuje „Obzor", je njegovo zdravje zdaj povoljno. Boj proti nlkoliolizinu nt Ogr- skein. — Naučni minister dr. Vlašič je izdal dve važni .naredbi, s pomočjo ka- terih bi se prišlo v okom važnemu vpra- šanju o alkoholizmu pri šolski mladeži. PoskrbeJ je pred vsem zato, da se ötivo že v prvem početku uredi v tem smislu. Prva naredba ukazuje, da se mora v pravila mladeniških druätev vsprejeti točka, da ima drustvo ludi namen pri- učevati mladino, ki ni več dolžna obis- kovati sole, zmernomu življenju ter jo odvračati od gostilen in drugih sličnih za^avišč. Druga odredba na vse občine in 5ohka nadzorniAtva Stovilk» 28.857 sft glasi: Ni potroba na dolgo in äiroko razkhdati, kako jo nezmorno uživanje močnih pijač pogiibno za tolenno in du Aovno zdravje člcvekovo ter za vae nje- . govo moralno ži\ Ijonje. Ako to ultvanje postane navada, unicuje zdravjft č\o- vekovo, jakost njogove volje, morale, ce- \eu& organizma, ru4i mir v družini, in zaradi tega propadajo moralno in itra da|O maraikaiero pomilovanja vredn« družine. Čas razvoja po«tane po uživanju ' alkohola najpogubnejäi Siriteij pijanstva, zato He morajo upotrebiti vsa sredatva, da se mladež očuva to strasti. Ministorstvo za nauk in bogocaatje je priobcilo že pred voi! leti kr. nadzornikom odrodbo, po katori jo deci obojega spola pred petnajstim letom, torej Solski mladini, zabranjeno zahajati v krčrne in obiskovati javno plesne zabave. Udana jo bila ta odredba z namonom, da bi obcine vzdrn- mila, da bi izdale slične ukrepe. Kor mi mnoge občine še ničesar niso naznanile o tej stvari, zato zHhtevarn, da dokažejo tudi, kdaj so bile njihove odredbe od vlade potrjono. Ako take odredbe Se ni, zahtevam, da jo, oziraje se na ukaze Heveškega komitata, izdajo in prepovejo mladeži pred 15. letom obiskovati kretne in mesta javnih zabav ter mi do konea leta predložo svoje odredbe v odobronje in poročilo, soli načrt prejele ali ne. Odredba Heveškega komitata, o kateri minister govori, se glasi : $ 1. Hadi jav- nega rairu, javne nravnosti in nravnega zdravstvenega «tanja je zabranjeno v ob- segu komitata Heves deci, ki še ni do- vržila 1.0. leta, obiskovati krčme, pivnice in plesne zabave. — § 2. Kdor prestopi to prepoved, se kaznuje po § 1. z. ČI. XL 1879. z globo 100 K na korist siromakov in sicer: u) gostilničar, lastnik pivnice ali žganjarne ali oni, ki prireja javni plea in dovoli, da se tarn mudi otrok pred izpoljenim 15. letom ; )>) stariši oziroma njih namestniki, ki deco na take kraje jemljejo seboj. — § 3 Oni stariši, ki so primorani hrano dobivati v gostilni, se ne pregreäe zoper ta zakon. — § 4. Stroga dolžnost občine je, da pazi na izvršitev te odredbe in vsako prekräitev naznani okrajnemu sodnikn. — § 5. Ta odredba se ima nabiti in razglasiti po vseh občinah po taraoänjem običaju, nabiti se mora tudi po vseh gostilnah, da jo morejo gostje vsaki čas čitati. Gostilničar, ki na to ne pazi, bo kaznovan z globo 100 K na korist sirotinskemu zakladu. — § 6. V slučaju prestopkn ima soditi v prvi in- stand glavni mestni sodnik dotičnega okraja, v drugi podžupan, v tretji pa kr. ogrsko ministerstvo notranjih zadev. Novi srb§ki list v Bosul. — V Sarajevem je začel izhajati srbski po- litičen list ^Srbska ätampau, ki bo zago- varjal bosansko vlado. Divno pa§je življenje. — Tako kragno pasje življenje, kakoršnjega imajo ätirje mali psiču; ^ospe R. T. Harrisonove v razstavi psov v Madison Square Gar- denu, ima le malokateri proletarec. Psički stanujejo v najelegantneji „kočiu v Gar- deuu, in ta koča je natančni model Morganove vile, o kateri vsakdo ve, da je skrajno razkošna. Za lunch dobe psi kuhano kokoš in šunko, katere jedi ži- valim servirajo na elegantni mizi iz mahagonijevega lesa. Da „beätijew spe na svilenih blazinah, je naravno samo- umevno. Za soeijalnega pclitikarja je taka razstava pravi zaklad in za ljudstvo - razstava grehov presitih bogatinov. Človek in stroj. — Neki angleški ¦^trokovnjak predočuje, koläko delavskih moči nadomestujejo obrtnikom stroji, in sicer: eden delavec in dva ocenca mo- reta izvršiti sedaj toliko dela, kolikor ga je izvräilo pred malo leti le 100 tkalcov. Stroj z enim delavcem naredil je v do- ločenem öasu toliko podkev, kolikor bi jih mogle v istem času narediti le 500 pomoönikov. Stroj za žreblje nadomestuje 1000 delavcev. En loncar naredi dan- danes toliko, kolikor je poprej komaj izvršilo 1000 lončarjev. Še imenitnejäe je razmerje v pristanib, kjer nadomestuje vsak mornar na tovorni ladiji 2000 de- lavcev. Urar more e pomoejo stroja na- rediti 200 do 300 ur letno in si prihrani na ta nadln 85 odatotkov roönega dela. Serum protl jetiki. — Dr. Mar- morek v Parizu je iznaäel zopet neki serum proti jetiki in bode te dni irnel javna predavanja o njem. Dr, Marmorek je poskusil svoj serum pri jetiönih Ijudeh in tndi pri živini. Pri teh poskusih so bili navzoči tudi drugi zdravniki. LJspehi so bili baje najboljäi tako, da trdi dr. Marmorek z vso odločnostjo, da je izna- äel gotovo zdravilo proti jetiki. Slabo je slišal. — Dva gonpoda sta se sprehajala po cesti tik železnice ; jeden sprehajaleev je bil zelo glüh. Mimo pridrdra vlak in lukamatija je zabrlizgal. „41m", pravi glaäec, „to je prvi skrjanec, ki sem ga slišal to poralad". Mož, ki je kot pravosodni minister zastopal tako pravilno staliiče, vendar ne more biti ? stanu, da bi kot pred- sednik viSjega sodišča v Graded izdal naredbe, ki naravnost nasprotujajo tem besedam. Menim, da leži tudi v interesu sodne uprave, da se pronči, koliko je resnico na poročilu, je-li grof Gleispach izdal takšno odredbo, in zato želim od mi- nisterskega predsednika kot vodja justič- nega ministeratva, da takoj začno pre- iskave, ali je res, da so bile izdane takšne naredbe od strani predsednika graškega višjega sodišča ali od strani kake druge justične oblasti na korožka sodižča. In če je to res, pričakujemo za trdijc, ""a bo njegova ekscelenea naj- energienpjše nastopila, da bode to stanje, ki nasprotuje postavi in praviei, čimpreje odpravljeno. Razven tega zahtevam, d» ministrski predsednik ukrene vse potrebno, da bodo pri koroških sodiščih nastavljeni samo slov. jozika popolnoma zmožni uradniki, da ne bodo vsled pomanjkanja teh Slo- venci trpeli škode pri svojih pravnih zahtevah. Politični preglecL Delegaclje. Avstrijska in ogerska delcgacija seäli sta se kakor je bilo naznanjeno v torek. Za predsednika avstrijske delegacije je bil izvoljen baron Gautsch, za podpred- sednika pa vit. Jaworski. V otvoritvenem nagovoru je bar. Gantsch izrazii nado, da čeravno mnoge prikazni na politič- nem in gospodarskem poljn ne odgovar- jajo opravičenim željam, se vendar po- sreči odstraniti obstoječe težkoče in re- šiti najvažnejša vpraäanja. Govornik je povdarjal, da pogosti sestanki vladarjev navdajajo vsakogar z zadoäöenjem. to dokazuje vnoviö spoätovanje, katero iz- kazuje našemu vladarju ves svet, r'xjuje pa tudi dobre odnošaje naše države z zveznirni in prijateljskimi državami, ter nas navdaja z nado, da se ohrani sve- tovni mir. Govornik je zaključil s trikrat- nim živijo-klicem na cesarja. Minister za vnanje stvari, grof Goluchowski je na to predložil delegaciji skupen proračun za 1. 1904. in dvameseöni proračunski pro- vizorij. Potem so se vršile volitve v od- seke. Proračanski odsek si je izvolil za predsednika delegata Bärnreitberja, a za podpredsednika delegata Chlumetzkega. V proračunski odsek je bil izvoljen tudi dr. ŠušteršiČ, kateremu se je poveril re- ferat o okupacijskih dež^lah. Med došlimi spisi je interpelacija posl. Doberniga in tovariäev na vojnega ministra, tičoču se dogodkov na maršu Trebinje Bilek. In- terpelanti vprašajo, ako je končana pre- iskava v tej zadevi in na kak način so bili krivci poklicani na odgovornost. * * * V ogrski delegaciji je bil izvoljen za predsednika grof Julij Szapary, a za podpredsednika Koloman pi. Szell. Mesto s;r< fa Szapary-ja, ki je bil radi bolezni odsoten, prevzel je predsedništvo pod- predsednik pi. Szell, ki je v svojem na- govoru povdarjal blagodejne posledice miru in je iz.javil, da postavi ogrska de- Ipgacija požrtvovalno na r«**polaganje vsa ona sredstva, katera zahteva stališče in ugled monarhije. Ugled in vrednost rao- narhije da izvira iz politične konsolida- cije obeh držav in iz nedotakljivosti go- spodarskih ail istih. Govornik je povdar- jal, da je glavno jarastvo za evropski mir trozveza. Glede" nastajanja avstro- ogerske in ruske države na Baikanu, rekel je govornik, da nima to drugega nainena nogo zboljšati v Macedoniji se- danje žalostne razmere ter napraviti tarn rod in mir. V tej seji je interpeliral de- Icgat Szernery glede" govoric, ki so se širilf! po časopisih. da se je o zadnjem bivanju gräkega kralja na Dunaju med A vstro-Ogrsko in Gräko »klenila vojaäka konvencija, katera da je v gluvnem na- perjena proti Albaniji. Na meat > ministra za zunanje zadeve je odgovoril minister Burian, da so te vesti popolnoma ne- osnorane. V sredo je cesar slovesno sprejel delegacije in sicer ogrsko o poludne in avstrijsko pa ob 1. uri popoludne. Nago- vorila sta cesarja s primernim govorom obu predsednika, na kar je sledil cesar- jev prcstolni odgovor. O vsprejemu in o prestolnem odgovora, kakor tudi o ekspozeju ministra za zunanje zadeve prihodnjič kaj več. Nagovor delegatov pri vsprejemu delegaolj. Pri razgovoru, katerega je imel cesar pri vsprejemu posameznih av- slrijshii. deicgatov, inudil so je najdalje i čeakiui poslancem dr. Kramafom, a ka- terim se je tako glasno razgovarjal, da je ta razgovor vzbudil med delegati občno pozornost. Cesar je med drugim rekel: „Na potu, na katerem ste sedaj, ne bodeto ničesar dosegli". — Del. Kramar: „Štiri leta amo čakali, ätiri leta smo potrpežljivo npali na izpolnitev naših opravičenih zahtev, ne glede na zgubo svoje popu- larnosti pri Ijadstvu U?idev5i pa, da je rsa naja popastljivoat brezvspešna, moram si dovoliti, da povem Vaäemu Veličanstvu z vso dolžno odkritosr^noatjo, da se bomo tako dolgo bojevali za "svoje pravične in zmerne zahteve, dokler bomo mogli to zagovarjati pred svojo vestjo v interesu 8vojega naroda, države in Vaäega Ve- ličanstva". — Cesar: „Vi hočete pa vedno več imeti". — Kramar: „Notranji uradni jezik ste nam Vase Veličanstvo 9ami obljubili po odpravi jezikovnih na- redb in poldrugi milijon Čehov na Mo- ravskem ima do vseučiližča vsaj isto pra- vico kot pol milijona Nemcev na Šta- jer8kem, in več nisino zahtevali". — Cesar: „Toda vi govorite v svojih ča- 8opisih o zatiranju, in io ni pravično.'1 — Kramaf: „Kar pišejo časopisi, za to na moremo mi nič. Gotovo nismo tako zatirani, kot Poljaki v Poznanju; toda javno rečem, da se kot pripadnik Sest- miljonskega naroda, ki je dosegel tako vi- soko stopnjo kulture in kije toliko storil za državo, čutim zatiranega, ako nimamo v uradu pravic kot drugi narodi in ako se iz vseučiliščnega vprašanja napravlja politična koncesija." — Cesar: „Toda jaz sem uverjen, da bodete nstavnim potorn najbolje dosegli uresničenje teh postu- latov.u — Kramaf: „Tudi jaz bi imel tako upanje, ako bi ne stala nemška ob- atrukcija kot veto proti naäim zahtevam. Zato se borimo proti temu in ne bomo nehali se boriti proii temu, da bi par- lament z vsakojako večino stal pod ob- lastjo obstrukcije itd.M Češkema delegatu Kaftanu, ki je cesarju rekel, da zaupajo Čehi cesarjevi imodrosti in očetovski dobroti, da se bo čeakemu naroda vrnilo njegovo pošfeno pravo, odgovoril je cesar: ,J)a Čehi mo- rajo biti pametnejši in tudi pripomoči." Delegata Stranskemu, ki je izrazii željo, da bi se ugodno rešilo vprašanje glede češkega vseaöiliäca na Moravskem, je cesar rekel, da je nade, da se ta želja konečno izpolni. Z dalmatinskim delega- tom Bianchtnijem se je cesar razgovarjal o dalmatinskih razmerah in mu je očital, da dalmatinski Hrvatje preveč kriče. Na to je odgovoril Bianchini cesarju: „NihÖe ne kriči in joka, ako ga kaj ne boli". Napram dr. Šusteršiču je omenil cesar, da je bilo letoänje zasedanie kranj- skega dež. zbora jako burno. Dr. Susteršič je odgovoril na to cesarju: „Da, žalibog, Veličan8tvo. Ne veseli nas, da moramo tak boj voditi, toda mi ga vodimo v pa- trijotičnem duhu pod geslom: vse za verq, dom cesarja!" Cesar je zopet rekel dr. Šusteršiču: „Vi se pač preveč med seboj prepirate in tako potem v dež. zboru ne pride do miru, kar je vendar äkoda". Nato je odgovoril dr. Šusteršič cesarju, da je glavni vzrok vsemu temu zadrževanje deželne vlade, katera je kat- narodno stranko prisilü k takemu radi- kalnemu stališču. Ko je asar zopet me- nil, da ni temu krivu d iželna vlada, je dr. Šusteršič odf?ovonl ter dejal: „Dež. vlada se je žalibog podala za eksekutivni organ takozvane večine deželnegazbora, katera raprezentuje malo manjšino de- žele. Tako je velika večina dežele pola- goma prišla v radikalno opozicijonalno staliäce. Boli nas voditi boj v tako radi- kalnih oblikah, ali mi smo že pred leti 8vari!i. Jaz sem pred več kot tremi leti že naprej rekel, da bo tako priälo, ako se razmere ne spremene. Razmere se žal niso 8premenile, in tako je prišlo do se- danje situvaeije". Skupnl proraöun. Skupni proračun za 1.1904,predlo- žen delegacijara, izkazuje vseh potrebžčin za 374,975.389 krön, ki se deloma po- krijejo po dohodkih 6,965.471 K, eiste potrebščine znašajo torej 368,009.918 K in sicer 1,907.546 K več, nego lanskega leta. Prebitek na carinah proračunjen je na 113,273.419 K, in sicer za 424 730 K višje, nego 1. 1. Izvanredna potrebäcina za vojaštvo v okupiranih deželah znaša 7,563.000 K, pokritje za to pa 80.000 K; čista potreb- ščina torej 7,483.000 K, t. j. 331.000 K manj, nego 1. 1. Naknadni krediti za 1. 1903. znašajo 2,124.150 K. Za nabavo novih topov za- hteva se tudi letos nadaljnih 15 mili- jon o v krön. Med zahtevanim poviäanjem po- trebäcin za ministeratvo vnanjih zadev je poatavka 32.600 krön za ustanovitev no- vega konzulata v Mitrovici. Ta nova po- trebščina atemeljuje se v proračunu a lein, da je Mitrovica glavno mesto vi« lajeta Kosovo, ki meji na okupaeijske de- žele in je tudi v mirnem času važna opazovalna to^ka. Sp večjn važnost pa je ta točka zadobila po dogodkih na bal- kanskem poictoku in alednjič je ta točka važna za naSo državo tudi v na- rodno-gospodarnkem oziru. Nadalje ae na novo zahteva potrob- ščiha 70.000 krön za ustanovitev kon- zulata v Johannesburgu, ki ima povape- ševati naže trgovinske intereso v Trans- vaaln. V utemeljevanju rednih potrebščin za vojnko se povdarja, da se je morala prouredba poijskega in gorskega topniätva odgoditi radi do sedaj opuščenega zvi- šanja kontingenta novincov. Vslod toga odpade že za leto 1903 pogojno do- voljeni kredit za ustanovitev 14 poljsko haubiäkih baterijskih divizij in za pre- urodbo gorske baterijske divizije na Ti- rolskem, kar zmanjsa potrebščino za krön 4,283.732. Med povišanjem potrebäcin se omenja svota 10Ö.849 krön za pomnoženje personala vojaäkih sodnikov in sicer za 12 meat stotnikov-avditorjev, 70 av- dilorskih aapirantov, katero pomnoženje zdhteva namerovano izvodenje novega vojaško-kazensko-pravdnega reda. Od zadnje imenovanih mest ima ,e jih apo- polniti dne 1. jan. 1904. 30, dne 1. maja in 1. nov. 1904. pa po 20. Za zistemiziranje mesta vojaškega atašeja v Sredcu zahteva se v pro- računu 10.000 krön ; za povišanje dotacije za prenaije, odplačila in službovne do- klade dobrovoljno dalje službujočim pod- častnikom pa 500000 K poviška. Med izrednimi potrebščinami za vojno mornarico je posebno omeniti: za dopolnjenje ladjevja 13 milijonov krön (387.190 krön veö, nego 1. 1.) Od teh od- pade za križar „E'\ ki nadomesti vojno ladijo „Radecky", 2.1 milijonov krön; za oklopno ladijo „Nadvojvoda Karol" 4*2 milijona krön ; za oklopno ladijo „B", ki nadomesti ladijo „Drache", 2.1 milijona krön; za oklopno ladjo „G", ki nado- mesti „Novaro", 22 milijona krön. Za vzdrževanje, nadomeačanje in alužbovanje ladijevja zahteva se letos 3,999.250 krön manje, nego 1. I.; za to- | pove, 8 katerimi se oborožiti oklopni ladiji „Nadvojvoda Karol" in „Bu pa za 1,200.000 krön več nego 1.1. Radi naprav za preskrbljevanjü z vodo vojne luke v I Pulju zahteva se nakladni kredit 80.000 i krön. Sklepni račun za 1. 1901. izkazuje stroškov 374,523.169 krön in po odbitku dohodkov na carini, v znesku 118,113.345 krön, znaäa čista potrebščina 256,409 824 krön. Po odbitku 2% na račun Ogrske odpada n? Avstrijo 168,204 844 krön, na Ogrsko pa 83,076 783 krön. Izobrazba polltiönlh uradnlkov. Te dni je izšla na vse dezeine vlade naredba ministerskega predsednika kot voditftljti ministerstva notranjih zadev, s katero se načelnikom deželnih vlad pri- | poroča, naj glede mladih konceptnih urad- nikov gledajo na to, da se isti ne le se- znanijo z raznimi posli politične uprave I. in II. instance, marveč, da se tudi se- znanijo z razmerami dotične dežele in prebivalstva, za kar naj se poäiljajo v službovanje na različna okrajna gla- varstva. Postenost mej madjarsklmi poslanci. Imunitetni odsek ogrske zbornice je sklenil, izročiti sodiščem naslednje po- slance: Poslanca Ugrona radi goljufije in občinske krivde; poslanca Czavolskega radi ponoverjenja; paslanca dr. Pavla Nessiia radi poneverjenja denarja nje- govih klijentov; poslanca Valentina Eöt- vö3a radi ponarejanja hranilnične knji- žice in poneverjenja. Nadvojvoda Franc Ferdinand In ogrska kriza. Poslanec Scheicher je na nekem shodu povedal izrok prestolonaslednika France Ferdinanda o ogrski krizi. Nad- vojvoda je dejal : „Ogrska kriza bo re- äena, kadar prikorakamo na Ogrsko". Hrvatskl sabor. V torok se je v Zagrebu otvorilo za^edanje hrvatskega sabora. Ko je vsto- pil ban z nadškofom Posilovičem v sa- borsko dvorano ju je madjarska večina pozdravila z živio-klici, dočim je opozi- cija molčala. Ban je razložil svoj pro- gram, ki je pa popolnoma madjaronski. j Ür. Brez>tyenski je povedal banu, da ne I more aprejeti njegovega programa, ker v 1 svojem govoru ni dal nobene garaneije proti kršenju sedanje nagodbe, katere seveda njegova atranka itak nepriznava, ali vendor ze'i, da ae vräi, dokler ob- stoji. Ban ni obljubil reforme voliln^ga reda, niti svobodo tiska, a äe manje po- atave o sestajanju. 0 zahtevah vojaäkih je rnolčal, a ravno tako o gmotnih zade- vah hrvatskega naroda. Ban tudi ni po- vedal, kako se bodo v bodoče delile du- hovm časti, po pravici ali pa po mad- ' jaronskih zaslugah. Proti taki vladi, ki • hoče voditi hrvatsko politiko v isti smeri, | kakor jn jo vodil bivsi ban Khuen, dejal je govornik, bode opozieija vedno v boju. Odpokllcanje avstrljskega in nemikega poslanlka Iz Belgrada. Avstrijski poslanik odputuje v 6e- trtek h Belgrada, nemäki poslanik: pa v soboto. Po poročilih raznih listov bi bil rekel naš cosar arbskemu poslaniku, ka- terega jo vaprejel te dni v avdijenciji, da je to odpoklicanje poslanikov iz Bel- grada le rahel migljaj arbskemu kralju Petru, da bodo pa v bodotfo vlasti na- stopile z drugimi srodatvi, ako bo stranka morilcev kralja Aleksandra hotela obdr- žati upliv. Srbski kralj Peter In morllci kraljeve dvojjce Hazni listi prinažajo vest, da bode kralj Peter I. odstranil z dvora vse one častnikp, ki so se udeložili umora kra- Ijove dvojice. Istotako da bodo odstra- njeni krivci na omnnjenorn umoru z vseh uplivnih mest, na katerih so bili naat«v|jeni. Protlav8triJ8ke demonstraelje v Italljl. „Information'' javlja, da se na La- škem nadaljujejo demonstraeije proti Av- striji. Voz avslrijskega poslanika pri Va- tikanu je bil ometan z blatom. T«3 dni so vseučiliščniki v Himu zažgali sliko av- strijskega cesarja. Rusi in Japoncl. Razporna točka med Rusijo in Ja- ponsko je otok Koreja, ki ima 7 in pol milijonov prebivalstva. Korejo loči Ja- ponsko od Rumenega morja in je zate- gadelj tako važna. Za Japonce je razun luke Chemulpo v prvi vrsti važno mesto Fuzan, kjer se osredotočujo njihova trgo- vina. Rusi pa hočejo imeli na Koreji luko Jongamfo in hočejo, naj bo ta pri- stan zaprt vsem drugim narodom, da ga morejo oni sami izkoristiti. Na vshodu Rusi nimajo pripravnih luk, ker po zimi vse zamrznejo, na južni Koreji pa vlada že toplejše obnebje. A Japonci trdijo, da je Rusom dovolj Mandžurija, ki leži ob Tihem oceanu, in zahtevajo, naj bo Ja- gomso odprt vsem narodom. Neki ruski državnik se je izrazii, da bi se morala njegova dežela 30 let bojevati za Korejo v slučaju, da jo izgubi. Kakor se poroča, ruski car noče vojne z Japonci, in di- plomacija je prepricaua, da ne pride do vojne, ker si Japonska ne upa napove- dati je. Ruske vojne moči v vzhodni Otriji zadoščajo bolj kot dovolj za vse mogoče slučaje. Boris Saratov o macedonsklh reformah. Boris Sarafov, general macedonskih vstašev, se je izrazii o reformah tako: „Macedonci ne verujemo, da bi se re- forme uresničile, tadi ne na to, da bi koristile narodu. Kot stvari stoje danes, bomo morali spomladi zopet udariti. Ako bodo pa reforme res koristile Macedouiji, bomo ostali mirni. Naš cilj je avtonomija Macedonije, le tedaj bo mogel narod ži- veti. Mi hočemo da vsa ljudstva v Ma- cedoniji žive slobodno, nočemo nadvlade enega naroda, nočemo da bi se dežela delila. Hočemo slobodno in člo.veško živ- Ijenje, hočemo prosveto in civilizacijo za našo deželo. Prepričan sem, da bomo zmagali". Domače in razne novice. Deželni odbor je imenoval za pi- sarniška azistenta davčnega praktikanta g. Drag. Cigoja in sodncga kancelista g. Nik. Galla. Za „Solski Dom" jo prejelo naše upravništvo : Stepančič Franc, župni upra- vitelj v pokoju, 10 K; Čuček Rajko v Trötu mesto venca na rakev preč. gosp. Matiji Slekovec 10 K, Predsedništvo prejelo: J. G. v K. 10 K; Jožef Munih pH Sv. Luciji ob Soöi 5 K; vesela družba gorjanov v veliki ba- raki v Hudajužni 5 K. s Srčna hvala! Y obrambo proti „Lega iiftzio- nale", ki vabi in kliče naše otroke v svojo Solo v Neblem, podarila je „Cen- tralna posojilnica" v Gorici 80 K, „Na- rodni aklad" v Gorici 150 K, dr. Treo pri ljudskem shodu na Križadi dne 25. nov. 4 K, drugi rodoljubi zložili 10 K 40 v, dež. poslanec Anton Jakončič na- bral pri odborovi seji „Vin. in sadj. druätva" na Dobrovem dne 11. t.m. 7 K, N N. podelil podpore 60 K. Skupaj se je torej prejelo 311 K 40 v. Od tesvote se je že ptfrazdelilo za obuvalo 136 K 60 v, za obleko se je plačnlo 27. nov, t. 1. v Korminu 123 K 60 v. Ostaja torej od prejete svote še za krojaöa in äiviljo 51 K 20 v. — Obdarovanih je pa le po- lovica otrok, polovioa pa Se ostane in čaka ter vedno poprašujejo, li dobijo tudi oni kaj podpore. Rodoljubi, prisko- ; čite na pomoč v obrambo narodne meje | v Neblem! Zahvaljujoö se vsem dobrot- : nikom v imonu obdarovancev ae bilježin\ •And. Ger go let, župnik. WilhelmoT ohliž. — T» izključno v le- karni Fran a Wilhelm, c. in kr. dvornojsa /.:i- ložnika v N»'UJ»kirc Ihmi, šp. A vstrija, izdolani obliž, pnnibljo so tiosto v vsoh shtiajih kjorkoli jp tri'ba rabiti oblii. Poaobno koristno dolujf pri starih in nt« vnotih bolt'Liitali, kakor pri kuijih očosih. hirih itd., katerv so iut:i popr**j očUtiti j tor potorn dotitna mosta pokriti i obli2»*m na- ( nia/anim na kosčoku platna ali usnja. Kna $kat- j lja HÜ vin., ducat äkatljic K 7. — ; 5 ducatov i äkatljic K 30.--- J V znak pristnosti jo odtisnjon na vsakom. ! zavitku grb trga Xtnmkirehou ^sodom eorkval Dobiva so v vsoh Ickamah. KjiT so no dobiva. pošljo i/.dolovaloc. llognano jo, da so obče priljubljene in vsestranskt» razäirjone »kapljice s v. Mark.-i.» mestne I c k a r ne v Zagrebu, Markov t r g. najpotrobnoj$o v vsaki hiši. Po- dati so jih more botnikom kot prvo pomoL. zdravim pa v odvrnitev bolo^nij. Zato pa opo- zarjauio p. n gL. tüitatelje na danaäiiji oglas »M I'jtnt» I i> k a r n et v Zagrebu, Markov t r L, na 4. strain. Razpis dražbe. Razj>isuj«> se dražba užit- nine vina, mesa in piva župaiistva RimrV za 1. 1904. ki bo*lo v obcinski pisarui due *^7. t. m. ol) 11. uri pivilpoludm'. Vsi poilatki so poizvedo na dan dražbe v ohrinski pisarni. Županstvo Renče. blizo železniške postaje hisa z mlinom in z vsemi pripadajoeimi gospodar- skimi poslopjiinzemljisci. Natančneje poizvedbe se dobe pri lastnikih Ferdinandu Makovec vAj- dovščini in Rozini Trojer ˇ Gorici, v kapucinski ulici St. 2. —¦— ¦ i Najprimernejše božično darilo Prod a m 12 paruv pravih harikih kanarčkov lantne vzsoje. najple- nienitejše pasine, ki /vr^olijo tudi pri 1msi. (ena lOgld. parček. Dalje odd am pod tvoruinko ceno 5 „zonofonov" najnovejie kon- strukcije, ki izvajajo popolnoma n.iravue «lasove kakur n. pr. petje, ü;odbo na ^ sa godala, zvonenje itd. A. Jerkič, fotograf, Gorica. i r I Leop. Reja, I J gostilničar .Pri Golobu | ¦ na voglu ulice Morelli I [ Priporočapristnabriskabe- ' j la in črna vina. — Izborna » kuhinja postreže o vsakem ' i času z okusnimi mrzlimi in j J gorkiini jedili. ! j 2astopstvo za prodajo pra- I I vega ljubljanskcga kislega j zclja v zabojih od25 do 50 kg. F Za mnogobrojen obisk se pri- I poroča slav. občinatvu v rnesta I in na^deželi. Nlnotjo denarja! ilo hlXJ K na u»!S'!C zainon* vaakdo zasluiiti laliko, poštiMio, broz stroSkov in poswbnega ziiiinja. I'oslji! naj takoj svoj naslov pod \\ 1095 na: Anoiicen-Abthmluiig des „Merkur", Mannheim, »'^ff1"" Priporočilo! Josip Novič, krojaški mojster v Gorici, Gospuska olica st 21 (tik pošte) prvo natfstropje, se pripoio^n sljiviiemu oh- činstvu. cast, diihovsčini v mestu in na deželi. GoHtiliia „fit Kagwji" tik nove postaje na Blančah, toči vcdixo naravna donza- ča črna in bela viua. JKuhitija jc pi^eskrb- Ijena vcdno z gorkimi in mrzlimi jcdisi. Cene zmevne. Priporoča se zaobilen obisk iz mesta in dežele. Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega losa ter pohištva, v Pevmi, za Soškm mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- jeno podružnico na voglu prišedši od Soškega mosta proti Gorici v hiši g. Fo- garja h. St. 42. V delavnici se izdelujejo vsa v sodarsko in kolarsko stroko spadajoča dela, in postrežba z lesom po najnižji ceni. — Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnema . občinstvn v mestu in na deželi svojo \ trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java. Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angolo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrols v zaboju | Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 I 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in ' iruge vrste, namreč po V« kila in od 1 fnnta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke drnžba 8V. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranj\i in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina , \i wipavskih| furlanftkih. briskih, d»l- matinskih in isterskih v i - noaradovi uomavija na aom ui razposiija po zeie/- .lici na vn« kraje avstro-ogernke monarhije a nodih od 66 litrov naprej. Na zahtevo poiilJT tudi uzorcR. ' C*n«» iKMrn«a Po»tr«*bs» poitena. : Kroj aška zadruga G[oriea, G[osposfca uliea 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospode, modnc barhcnte, in drugo manifakturuo blago posf^no za bličajoči sc ^imski čas, blago vsch kakovosti irc po najuižjc mogočih konkurenč- nih in stalnih ccnak. Ysorci najixovejse izbere sc na zahtcvanjc pošil|ajo bre^plač- no in poštnine proslo. Rojaki! Ne pozabite naših zavodov. NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in i^božnih stvari. Trst Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bopata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in iieštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, >^v-^v—v^^v^—^^-^v —^^v^-^--^w^—v^-^ pri Kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. 9^r* Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "^jf Z odličnim spoštovanjem Anton J. VogriČ. 3^*" Zdravje je največje bogawtvo! *^P8 To trlasovile in ne nadkriljivo knpljico sv. Marka sc uporabljajo za notranjp in zunanje bolozni. Posebno oilstrarijujejo trpanjo po kostoh, nogah in rokah tc>r ozdnivcjo vs;ik glavohol. Oiio dnlujpjo nodose^ljivo in spasonosiio pri /.»'loilčnih boliiznih. ublažujdjo kalar in izmoček, odpravijo naduho, bolcčinc in krče, pospošujcjo in zboljšujojo prcbavo, čistijo kri in öreva. To proženejo vclike in mal ^listc tor boločine po toll provzročene. Tudi dolujcjo izborno proti hripavosti in prolilajonju. Ločijo vso bolozni na jotrih in slozili tor ..koliko" in ščipanjo v žcludcu. Odpravijo vsako mrzlico in oil to izvirajočo bolosti. T(> kapljico so najboljšo srodstvo proti bolozni na inalcrnici in „madronu", in zalo no bi sinolo nianjkati v noboni niosöanski in kinoiiki liisi Dobivajo ho samo v „Mestni lekarni v Zagrebu". Naro^njo so odino in titčiio lo pod naslovein: „Mestna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poleg eerkve sv. Marka. Donrir so pošilja naproj ali pa povzainc. iManj kol en durat (12 stokloiiic) so no posilja. (lona j(( naslodnja in sieor franko na vsako pošlo: 1 ducat (12 stekh'iiic) K 4« - h i 4 ducat (48 stekIeuic) K 14.(j0 I, I " %l " " Ä'.Z " 5 „ («0 „ ) „ 17- „ I'riznalnih pisom imam na tisocfo, da jih ni mogosio vsoh tukaj pona- tisniti, zato navodom imona lo nokatorih gospodov, ki sos posobnim vspelinni nporabljali kapljico, sv. Marka, tor popol- noma ozdravili: Iv. Barontinčič, ußitolj: Janko Kišur, kr. nadlo^ar; Ötofan Marčir župuik; Ilija Manič, opančar; Solija Vu- holid, šivilja; JožufSeljanič, kmot itd. ild Mestna lekarna Zagreb, Markov trg štev. 40, poleg cerkve sv. Marka. JMP Vstanovljena I. 1360. ~W Kapljice sv. Mark.1. Št. 101. V Gorici, v soboto dne 19. docembra 1903. Letnik V. I'/.h.'ij.t vs.i torck in noImiIooIj 11. in i |ii»mI|)(iI(Iih' /,;i mh'hLo Iit oi, ){. uri |u,(). /,;i (liv.i'lo. Ako piul'1 «I.'i 'a iJih'Vi'i pra/.nik i/iilc ij.un projoMJ. /.vetVr Sljun* po poAli |)irjt'in;ui ali v (Jorici n;t ilom poAiljun iM'lolotni) K N.pollfitno 4 Kin č«trll«'tii<) 2 K. l'rort:ij;isi; v (Jorici v lo- liakarniiii Sc. hvvar/. v Solwkih uIicall, Jflh'isitz v Nimskiii nlii'üM in Lc- ban na \ I'rdijcvt'in lekaliSču po K vin. GORICA I rrduifitvo in upravul&tvo »e nal.ajata v <\ arodni tiakarni», ulica Vctturini h. At. 9. iJopiüt* jH ii'sluviti na uredniStvo, oglas«' in naročnino pa na uprariuätvo »tittric«'«. Oglasi »¦• rafuuijo po petit- vrutah in tiicer ako se twkajo 1-kmt po VI vin. 2-krat po 10 vin , 3-krat po 8 vin. Ako if wckrat tiakajo, raču- nijo iP po pogodi)!. (V«mmtiio izdanje Izdajutelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Maruäie). Boj mod o^rsko in av- strijsko vlado. Kakor jo bilo pričakovati, je vzbudil odgovor naäega ministerskega predsed- nika, na interpelacijo, katero je stavil v zadnji se.ji gosposko zbornice njen pred- sednik knez Windischgrälz, največjo raz- burjrnost v ogrskem parlamentu. S tern odgovorom pečal se je ogrski parlament v pondoljek. Najprvi je govoril o ti za- devi poslanec llodossy. Kekel je, da jo popolnoma napačna trditev, da bi bil na- men nagodbi iz lota 1867. enotnost mo- narhije. Nagodbaiz leta 1867. je nasprolno zavrgla zistein enotnosti ter postavila na mesto enotnosti dualizem z dvema sarno- stojnima državama. Ravno tako napačni so nazori gosposke zbornice, kakor da so Ogrom obljubljene relorme v armadi proti nagodbenim zakonom. Govornik je daljo rekei, da bi morali Ogri takoj zavreči nagodbo iz leta 1867, ako bi bile njene določbe res take, kakor jih tolmac'i dr. Körber in ž njim tudi av- strijska gosposka zbornica. Sicer je res, da se nagodbeni zakoni smejo sprerne- niti le z dovoljenjem Avstrije, toda Ogr- ska ima pravico si v sporazumljenju s svojim kraljem ustvariti svoje zakooe, neodvisno od Avstrije. Govornik je ko- nečno izjavil, da kakor hitro bi ee na- padla ogrska državna samostojnost, ne- odvisnost in suvereniteta, borilese bodo vae stranke političnega življenja združene v največji siugi pruu lujini urnodttvanjoui in na^ttdorn. — Ministerski predsednik grof Tisza je izjavil: Prizore v gosposki zbornici smatratn za žalostne in razbur- Ijive. Ostro je kritikoval centralistične oblastneV, ki vednc govore o enotnosti nionarhije, a so a tern povzročili že to- liko nevarnosti, da spravljujo prestol in narod v nevarnost. V velikih skrbehgle- damo, kako se dan danes krši državna spojitev v Avstriji. Prizadevanje resnih Činiteljev v Avstriji, ki hočejo pridobiti svojemu uplivu na Ogrskem zopet ve- ljavo, ter se umeäavati v ojj;rsko državno pravo, je imenoval „osodepolno zaslep- ljenost". Temu prizadevanju se bo uprl celokupni madjarski narod. Heforrne, ki jih je dovolil kralj, se nicer niso uresni- čile, toda kroni dolžna east bi se prekr- Sila, ako bi se !o dvomilo, da se v iinenu krone daue izjave ne bodo s popolno vemosljno uresničile. Grof Tisza je iz- javil nadalje, da so vse namoravane re- lorme posledicu nagodbe iz leta 1867. Govorilo je še več drugih poslancev. in napadi na dr. Körberja leteli so od vseh strani. Omenimo naj äe tu le be- sede, kalere je izustil Kossuth, ki je re- kel, da rnu je neraxumljivo, kako more vladar doV'iliti avstrijskcmu ministerskeinu predsedniku, iia zanni^hujo dualistično državo, ler svojegn rgr^kcga tovariša primora, da /.avrača njeguve napade. — In res je (u«lno, kar se dogaja zadnje č-ase v to- in onstranski na^i državni polovici. Mastop jednega kakor drugega ministerskega pred^ednika, ki sta pa oba prva svetovalea jodnega in istcgr: vla- darja, nastop v takn določno nasprotni smpri, tak nastop ne more nikakor pov- zdigniti agleda avstro-o^rske države v očeh inozem^tva. Dokler je šlo le za po- veljni jezik, ni biln to he tako hudo, ker smeäna bi bila trditev, da bi Avstro- üt,rrska ne mogla imeti dobre armade brez poveljnega nemškega jezika. Taka trditev pribaja le od Nemcev, katerim pa je veliko manj ležeče na dobri av- stro-ogrski armadi, negu pa na po^em- čevalnih tendencah, ki so se vedno bolj 5 rile v na^i državi poO. navidemo ne dolžno krinko propotrebnoga nemSkega poveljnega jezika. Torej zahteva Madja- rov po madjarskem poveljnem jeziku pri madjarskih polkih da bi ne bila nikakor tako osodepolna, kakor so jo slikali in jo 5e slikajo Nernci. Pa<5 pa stopa v ospredje drugi moment, namrec enotnost ali skupnost avstro-o^rske armade. In ta moment se je v prvi vrsti povdarjal v gosposki zbornici avstrijski. In ravno proti temu momentu imstopajo danes z vso odločnostjo Madjari in njim na čelu ministerski predsednik sam. To je torej ono preporno jabelko, ki je izzvalo boj mf;d avslrijsko in o^rsko vlado, med vla- i I dama torej, kateri Hta vladi enega in i istega vladarja. Tak boj pa je v resnici j čuden in utegne postati celo nevaren za celo avstro-ogrsko monarbijo, ako mu merodajni činitelji ne storö konca čirn preje. Glavna voditelja tega boja pa sta dr. Kürbfr in gröl Tisza. Ako ni torej ! komedija, in sicer žalostna komedija ves ta boj, potem je neobbodno potrebno, da izgine z bojišca jeden ali drogi imeno- vanih dveh voditeljev boja, da pade ali i dr. Korber ali pa gröl Tisza. V boju za zakon in pravico. ((ioror Doslanea 'ir. I'loja v '.Irzavrn-rn /Jjoru »liiH J*. [icivftiiljra 1W^ ) (Koiifc j Sodniki in zakou. fiospoda rnoja! Mi slišimo in mo- rarno sližali ob v?aki priliki, da ima slo- venska stranka pri koroških sodiščih le tedaj pravico zHhtevati. da se vodi raz- prava v slovenskem jezika. kadar je zrnožna le slovenskega jezika Ta je vzrok, Ja sodniki vprasHjo najprej slovensko stranko : „Hazumete nemäki?"4 S tem se doseže. da povabljenec. katerega večkrat povabilo pred sodišče in sodna dvorana zmede. v takem stanju ne naide poguma, zanikati vpra^anja in da rajši pove, češ, da je veSč jezika. In potetn se ga nemški zasliši in stavi nemški zapisnik. Da se stranka le težko, morda pre- trgano nemški izrala, da pri iera ne iz- . \:.l svoje frnve tolje, da so njen? itr jave netocne, je postranska stvar. In to vendar ni resno pravo9odstvo. Na ta način se doseže, da se sta- vijo zapisniki le v nemškem jezikn in se istotako izrekajo le nemške razeodbe. Ta postopek pa ugovarja pisani pravici, članu MX. drž. zak., ^ 13. sploänega sodnega reda, ki ni preklican po novem civilnem procesnem redu, §§ 13 in 189. kazenskega procesnega reda in $ 4. o posiopanjn izven pre^ornih slačajev od leta 1S5-4-. Sodniki, ki kršijo na ta način be- spdilo zakona, se sklicujejo na odlok sodnega ministerstva od If), marca 1862, poslan na nadäodni predsedstvt v Gradca in Trat a, a katerim se na videz ureja jezikovno tpražanje pri aodiSčih v okroiju graškega nadsodišča. Ali iz besedila te izjave je razvidno, da sodno ministerstvo v tej zadevi ni hotelo arediti jezikovnega prava kot tak- änega, jezikovnega prava vsakega po- sameznika, temveč da je sodno ministrstyo s to odredbo hotelo urediti samo dolžnoat sodnikov ^lede na jezikovno rabo, glede na to, kdajje dovoljen slov. jezik pri sodiščib. To razurnevanje in ta komentar najde tudi svojo natančnejše pojaenilo v izjavah sodno-ministerjalnega odloka od 18. febravarja 1882. Ta odlok je izäel ravno tako na nadsodni predsedstvi v Gradcu in Trstu in je nadaljevanje od- loka iz leta 1862. Kot se čuje po vsej javno9ti v slo- ven9kih delihjna jugo te države, je pred- sednik viSjega sodišča v Gradcu uredil prakso pri koroških sodiščih; po njegovi ureditvi je raba slovenskega jezika pri sodiščih le tedaj dopuščena, ako dotična stranka ni niti malo zmožna nemščine, to je, če je ne zna niti lomiti, a slo- venskim odvetnikom kot zaatopnikom slovenskih strank je prepcvedano splob posluževati se slovenskega jezika. Priznam odkritosrčno, da ne morem prav verjeti istinitosti te vesti, in sicer zato ne, ker si ne morem mialiti, da bi predseo!nik via. sodišča, grof Gleispach, ki se je kot pravosodni minister tako pravilno izrazil v tej zbornici ravno o vpraäanju jezične rabe pri sodiščih, dal takšno navodilo, bodisi ustmeno, bodisi pismeno. Grof Gleispach je kot justični minister ob priliki justične debate 1. 1896 v seji 20. marca govoril sledeče: „JastiČna uprava feloji na stališča, da ima vsak avstrijski državljan biti zaslišan od svo- jega pristojnega sodnika v materinera jezika, in da ima biti vsaka uloga, ki jo temu sodniku predloži, rešena ˇ onem jeziku, v katerem je predložena. Ta ak- sijom pa sega samoobsebi nmevno te tako daleč, kadar se gre za v deželi, navadni jezik". H)DLlSTliK. Mladi gozdar. Izvirni roinan. Spiscl Soški-črnošolec. (l)iilje.) „Hehe-lii! — Grob čaka, snirt faka, jaz tudi čakam: vsi trijc čakanio. — A Špela je vendar vsa škratova... Med se je izpremeiiil v strup, ljubezcu je zdivjala v bolczen, bolezen je izlc^la snirt, sinrt je konec, konec je — amen..." „Oh ziiorel je zares!" ^Aiiien, anu-n, Spcla pi)d Uainoii, Kozmek pod loiiec: Vsoga bo konec..." „Tiho, hudobni klopotec! — Pošteiie dlake ni na tebi. — Rokoniavh si, glavar vseh tatov". „Jaz sem — angel pod klobukom. — Kaj si pa ti — Škratl?" „Obseden si - Bog mi odpusti grehe!" „Rad bi obsedel, rad, ker noge mi ne zlužijo več. A kje naj obsedim, kje, tu na cesii?" „Bog ti odpusti saj ne veš, kaj bledeš !" „Kaj ? — Odpustim naj — tebi — grehe? Ne in ne! — Tovori ž iijinii po svetu kakor kraški osel. — Špela je in ostane — škrat". „Čemi ne molčiš, pljusknein te po ustih, da ti —" „Kaj^ — Ali misliš ,zobe', ker nobenega nimaš?" Staro dekle trikrat tri, Fantov ima dvakrat tri, Modercev le enkrat tri, 1-U _« 1.-. _«U»„l,.„i i.l« „MoKi, potepin, malharjev sin!'4 ..Spcla! - Bog te vidi, jaz to slišini! O mojili poštenih lajnikih ue ziui mi pa kar nobeiie vec. drugace - - — — " „Potepin si, malliarjev sin, — slišiš!1' To je pa bilo Mraku uze prevec. Bcsno se je zale.cl proti Spcli. da bi jo udaril; a k sreci se mil je uniaknila in zbcžala uizdolu proti Lesju, kar so jo iieslo noge. A tudi Mrak jo sklical vse svoje trezne in uetrczne moci skupaj in jo ucedil za Špelo. Pot so mu lajsale razne kletvice, krajše in daljše, kakor mu je dopuščala sapa. Pridirjala sta skoraj vže v vas, ko se je Mrak izpodtaknil in padol, kakor je dolg in širok, po cesti. Stalo ga je precej casa in truda, preduo se je zopet postavil na obe nogi. Tedaj pa ni bilo o Špeli lie duha na sluha več. Še enkrat je Kozmek krepko zaklel, prepustil potem Špelo pravici božji in krevsal proti Prelazju. XIX. ,,Pa se v sttan ivrl je, Pa jo spot pogledal, Kaj je v srci čutil, Težko bi povedal". Ant. H r i bar. Preteklo je dobro leto, odkar je bil Mirko na- meiiščeu kot gozdar v trnovskem gozdu. Zadnji čas je zahajal bolj pogostoma k Zagričarjevim, in sicer po posebiieni opravku. Jožka so bili namreč potrdili za vojaka. Oče župan, ki je ljubil svojega jedinca, ni bil še zadovoljen s tem, da so mu vslišali prošujo in vzeli sina le za dva meseca, ampak hotel je sinu Sp tn iniiikn dobo voiaške službe olaišati. Zato ie naprosil Mirka, da bi naučil Jožka malo uemščine. Mirko je iz srca rad vstregel tej prošuji. — Prihajal je k županovim ob nedeljah, sem pa tje, ko je bilo slabo vreme, pa tudi mej tednom. Nekoč — bilo je na delavnik — primerilo se je kakor nalašc, da ni našel Mirko pri županovih nikogar doma, razven Milke. Radi tega se seveda ni vrnil kar na pragu, ampak sedel je na klop ob ognjišču in začel razgovarjati se z Milko. Pogovori o vsakda- njih rečeh razpletli so se mej ujima tako daleč, da sta si nazaduje razkrila, kar sta čutila skrivoina uže dolgo.-------- Na binkoštno nedeljo, ki je bila prva potem, sli so od desete maše skupaj domov Mirko, Jožek in Milka. Tedaj je bil Mirko prvič očitno v družbi z Milko. Sam od sebe ne bi se jej bil pridružil tudi takrat ne, a pridržal ga je bil njen brat Jo.zek. — Seveda je provzročilo to mnogo govorjenja in ugibanja, posebno mej zarjavelimi devicami. BeraČica Špela je takoj skrivnostno zaregljala na uho stari teti Čobodri: „Ali vidiš, Mica? — Saj sem rekla, saj sem rekla: županova hči si zna izbrati". — A tudi resni očanci so uganili katero o tej ve- levažni zadevi. Naravno je, da niso premozgovali te stvari tako na tanko in na drobno, kakor blebetave ženice. Tudi tako tajno ni bilo njihovo ugibanje, ampak povedali so si jo tako, da bi jo bil v inhnu lahko slišal, kdor ni gluh. (Dalje ride.) Za „KoMfriifo" v „Sol. Dornn" so darovali Se sledeči gg, dobrotniki in dobrotnicp; prevzv. knezonadškol Andrej Jordan 10 K ; trgovee Uraunitzer blaga za obleko; učilelj v gliihonernnici HudeA 2 K; gosp.čna uulHjica Berlol HO vin.; A. K. lo K; ljubilHj mladinn 2 K; gospa Terezija Klančie v Podgori f> K ; slikar Ivan Vencel 6 K ; gospa Olga Vencel 4 K; gospa Terezija Golja 10 K; prof. Ma- sera 2 K; aodni svelnik Hutar o K. Vsem dobrolnikom in dobroinicam naj Bog stotero povrni! Š o I s k o v o d H t v o. Yabllo k „Hožičnici" kateio priredi društvo „Otroski vrt" v korist „Otro- škemu vrtu" v Solkanu dne 20. deccmbra 1903. v dvorani g. Alojzija Mozetica. Vspored: 1. Olroäki vrt: Petje: „l*ri ja- slicah"; Deklamacija: „Srčen deček" ; Prizor: „Perice"; Deklamacija: „Mlada paslariea11 ; Deklnmaeija : „Pri jaslicalr1. IS. Italienern, božično 8Ü*u z deklama- cijaini: 1. Pastirci v Hetlehemu ; II. Jaali-..¦>; ili. Sv. trije kralji. III. Petje. IV. „Pravo junaštvo" podoba s kmečkega življenja. V. Božično dreveueo. VI. Srečkanje. Za- čelek ob 41 ., popoldan. Vstopnina: 40 h; — otroci 20 h; — sedeži 20 h. Ker je čisti dohodek namenjen zu vzdrževanje j „Otroskega vrtai( se radoilarnosti ne alit- vijo meje. o d b o r. Kmctijskl shodi. — Prihodnjo no- deljo ob 21/, pop. (po blagoslovu) bode kmetijski shod v Kojskem, prihodnji pon- deljek pa bode poučeval potovalni uči- telj za krnetijstvo g. A. Štrekeljv Hihen- bergu, kako je saditi in oskrbovati sadno drevje. Ker je dobila rihemberška obeina od vlade okoli f)000 cepljenih sadnih drevesc, upati je, da se vdeleže posled- njega pouka vsi oni, katerim so se dre- vesca podelila. Izpred aodišča. — Zaradi napada sta stala pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem te dni 44-letni šta- cunar Franc Mozetič in 36-letni črovljar Ivan Weinberger, oba iz Mirna. Dne 4. aeptembra t. 1. nahajala sta se vsak s svojim kolosom pri železniški stražnici ät. 51 v Sovodnjah, ravno ko je imel priti brzovlak. V t^m hipu pa je želeini- äki čuvaj Franc Pernarčič zaprl zatvor- nici in jima je zabranil prehod. Pri tej priliki pa, tako govori obtožba, začela sta irnenovana čuvaja r retepati po glavi in po ramenih, in ker je pridrdral ravno v istem hipu mimo brzovlak, ni dosti manjkalo, da bi se bil čovaj zavalil po- denj. Toženca sta priznala, da sta bila v omenjenem času pri dotični stražnici, a zanikala sta, da bi bila pretepala Pernar- čiča. Zagovornik je predlagal, naj bi se preslišale še druge price, in ker je sodni d?or V8prejel ta predlog, bila je obrav- nava prenešena na drugi dan. Stali so v četrtek pred sodiSčem Božič Martin iz Litije, Majer Melhijor iz Varaždina, Malavasič Ivan iz Vrhnike in Zevnik Jurij iz Kranja, vsi delavci pri gradnji bohinjske železnice. Toženi so bili zaradi zle poškodbe tujega blaga in pa zaradi telesne poškodbe. Dne 1. no- vembra pili so z drugimi delavci v baraki Josipa Kovača, nahajajoči se pri Kuku na Kanalskem. Nastal je prepir, ir.ed katerim je bil ranjen z nožem neki Prešern. Ko je ob 9 zvečer Kovač zaprl barako, §li so zgoraj omenjeni štirje mladeniči proti domu, dočim jih je več ostalo v baraki, kjer so imeli svoja prenočišča. Noč je bila temna. Ko so bili obtoženci nekoliko oddaljeni od ba- rake, začeloje priletati za njimi kamenje. Vrnili so se zaradi tega nazaj k baraki in so s silo podrli vrata barake ter udrli vanjo. Tu je nastal zopet mali pretep. Opomniti je treba, da so ob- toženci, predno so udrli v hiäo, napadli barako s kamenjem in napravili več žkode. Poleg tega pa je jeden izmed njih opetovano ranil na levi roki de- lavca Prosla, ki je spal v baraki in se jim p< stavil v bran, ki so udrli vanjo. Konec obravnave je bil ta, da so bili obaojeni in sicer: Zevnik na 5 mesečno ječo, Majer na 4 mesečno, Božič in Malavašič pa na 3 mebečno ječo. Najilene in izgubljene peči. Dne 8. t m. je bila najdena v neki ulici zlata svetinja. Ista se nahaja v mestni blagajni. Neka ženska iz Štarancana je izgubila na dan sv. Andreja 90 K. Kdor bi bil našel denar, odda naj ga na tuk. policiji. Nesreča pri delu. — 23-letni Fr. Abram iz Lukovca, ki je delal na novi železniški progi v Rihembergu, He je s pikonom pri kopanju lako moöno ranil na nogi, da so ga moraii prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Konfisciran revolver. — V neki tukajšnji kavarni se je sprl posestnik Bajc Anton iz Višenj v podkrajski ob- čini, z drugimi gosti. ki so ae takrat na- hajali v kavarni. Bajc je potegnil iz žepa revolver, a storil ni nnhnnnmn n\fi. in. Ifga ž njim, ker so mu ga vzfli iz rok. Bujc je moral plntali na policiji 10 K globe. Dobro uaprrdujc neki Filip Mi- helj z lirji pri KihcinbcrKii. Dne 9. t. m je priSul iz 7 dnevnega zapora, ki si ga je zanlnžil z neko tatvino. Pred par dnevi je pa ta pekov«ki vajenee priSel v pro dajalnico g. Janescha in Hi j*» dal steh- tati f) kilogramov grozdja, dva kilograma kave in nekaj masla, tako da je bilo vse skupaj vredno 16 K. Hekel je v proda- jalnici, da vzame blago na racun neke gospe, ki ima v Gorici hvojo peknrno. KaHnoje pa se je doznalo, da je bilo to goljulija, in malopridneža ho arelirali. I'liirla j»' v ^<5mpasu po dolgi in mučni bolezni v 81, letu starosti g.a Ka- tarina Cernatič, soproga posestnika in biv^Pgn župana g. Josipa Cernatiča v Sempa.su. Pokojniea je bila jako blaga duSa. S soprogom sta živela v srečnem zakonu 61 Jet. Lansko leto sta namera- vala obhajali slovesno demantno poroko, a so vnled nj«jn? holezni vse opustili. —- Naj ji bo zemljica rabla ! iHrtvcca iia.411. — Pod brvjo, ki vodi „pri Maruškovcir' iz državne ceste v Masoro, so naäü mrlvega v Idrijci Va- lentina Božiča, rodom Idnjcana, znanega trgovca z čipkami (s* Spiciirni) ua Želinu. F'onesrecil se je v noči od 28. na 29. pr. m, ko je äel po opravkih v Idrijo. Po glavi je bil ves pobit, poznale so se mu tudi take rane, kakor da bi bile provzrocene s kakim rezilom. — Sumilo se je, da se je zvrsil zločin ! Ta sumnja se potrjuje tetn bolj, ker so našli pri njem molek, molitvenik, ključ in uro, a niti vinarja denarja. Prenesli so ga bili drugi dan v mrlvašnico v Olalež, kjer so ga raztelesili. Kornisija je konstatirala, da je bil rnenda pijan, in da se je v pi- janosti sarn ponesrečil! Ljudem se to zdi JHko čudno, ker je bil ranjki „Tine" znan kot jako pamelen, trezen in pobo- žen človek. Vreme. — Vreme imamo še vedno j skrajno slabo. Dež lije neprenehoma po j noči in po dnevu. V četrtek po noči je j še precej grtnelo in bliskalo. V Furlaniji j potoki in reke zopet naraščajo, ter preti j ondotnemu prebivalstvu velika nevarnost. Pa ne sarno reke in potoki, arnpak tudi morje napravilo je letos mnogo škode. j ker je izvanredno razburkano. V Lov- I ranu, na vshodni obali Istre, je morje j popolnoma uničilo nova dela v ondotni luki. Lepo pot za peace od Lovrana do Opatije, ki je peljala tik ob morju, je j niorje na več-ih krajih pretrgalo. V Opatiji I je morje hudo poškodovalo pomol. V Kc- i toru pa je bilo morje tako razburkano, da je celo pretrgalo stari pomol in na- pravilo v luki velikanske škode. Ne v Ameriko. — Tržaško na- mestništvo je te dni razposlalo okrož- nico, v kateri svari rokodelce, naj se ne izseljujejo v Meksiko ali pa na polotok Yukatan, ker razsajati posebno letos tarn malarija in pa rumena mrzlica. Ta okrož- nica je bila zaradi tega izdana, ker se posebno letos iščejo v velikem številu rokodelci, ki naj bi se podali na polotok Yukalan. llazumi to, kdor more. — Ka- kor je znano našim Čitateljem je bilo v Ljubljani prepovedano predavanje o ma- cedonskih razmerah, kHtero je nameraval prirediti iz Macedonije tja došli ruski časnikar Orlovec. lstotako je znano na- šim (^itateljem, da je bilo tako predavanje v Trstu dovoljeno in da se je tudi vr- šilo. V Ljubljani se je konstituiral odbor, ki je imel pobirati milodare za nesrečne macedonske begunce, nahajajoče se v najhajši bedi. Tako pobiranje rse vrši v Trstu že delj časa, a ne pade nobenemu na um, da bi je prepovedal. V Ljubljani pa je kranjska deželna vlada tudi pobi- ranje milodarov prepovedala kakor pravi „Slovenec". Ako pomislimo, da je daroval sam naš presvitli cesar 10000 K za ne- srečne macedonske begunce, potcm nam noče nikakor v glavo, iz kakega vzrcka zamore kranjska deželna vlada prepo- vedati Ljubljančanu, da bi v tem plemo- nitem dela posnemal svojega vladarja. Tako postopanje ae pae ne more dru- gače označiti, nego s samovoljo kranjske deželne vlade, s samovoljo, ki je skrajno neumestna in ki ima za seboj večkrat prav alabe posledice. Pa tudi če bi 9to- rila to kranjska deželna vlada v sporaz- umu a centralno dunajako vlado, je in ostane to vedno le samovolja, s katero se nas izziva ! ItalijaiiHka trikolora na redar- stvenem poslopjn v Trstu. — V noči od nedelje na pondeljek so namazali pročelje redarstvene palace v ulici Ma- chiavelli v Trstu z italijanskimi barvami. lzvoz viua iz ltalije v Trst in Beko ima zadnji čas velikanski obseg. > Vaak dan prihajajo ladije z italijanskim ffinnm dn tuLrn I.nhi nrArl nrlnrAvn vinske klav/.ule $p pred novim letom nalože v Av^lriji velike množine stojega vina. Ako we bo uvažanje jtalijanakega vina vrSilo v dosedanji ob»fl?.noati, bo vpeljanega do konca decembrn 10(J0(X) Hodov vina, lorej 600CKX) heklolitrov vina. Od 1. novcmbra do 9. decernbra je priplulo na Heko 44 parnikov z 28031 sodi laAkega vina. I/hajatl je pnMieiiala ,.L Istriau, dosedanji organ večine deželnega zbora islrskega. Izvolltev iupann v Rofu v Intri. V četrtek se j« v Koču konstatiralo novoizvoljeno ob^insko aUreAinstvo, in je bil izbran za županag Peter Pavletki. Popolna hrvatska zmuga v ti obeini, kjer je do seclaj vedno vladala s poinocjo po- litičnih vladnih organov, koperskib, peä- (jica Italijanov, je »lednje tako razkačila, da so pred nekoliko dnevi po noei kakor divji napadli stanovanje tamožnjega žup- nika preč. g. Bužičke ter mu pobili vsa okna in vrata. Devet italijanskih divjakov, ki so se udeležili omenjenega, 2000 letne kulture vrcdnega čina, prijeli so ie isto noč orožnik, ter jib odvedli v buzetske zapore. Politiecn shod na ncinško »lo- vcnski ineji. — Na5i sloven3ki bralje na Štajerskein so priredili na nemško- slovenski meji v J;irenini te dni shod ki je bil nenavadno dobro obiskan. Na tem yhodu so bile jednoglasno vsprejete tel-le resolucije : I. Občni zbor kat. slovenakega po- lilične,'a in gospodn*skega društva s se- deženr. v Jarenini i-raža svoje ogorčenje nad sedanjo, Slovencem skrajno nepra- vično vlado in izreka Körberju neza- upanje. II. Obcni zbor protestuje proti pre- stavljenju slovenskihso'lnijskih in davčnih uradnikov v nemške kraje in proti na- stavljenju, Slovencem skrajno sovražnih nemäkih in nemškutarskih uradnikov na Spodnjem Stajerskem. III. Občni zbor obsoja sedanje sodnijske razmere na Koroškem in za- hteva za Slovence enakopravnoat pri sodnijah, ki je vendar utemeljena v temeljnem držnvnem zakonu. IV. Občni zbor izraža svojo ogor- čenost nad nečureno prakso vojnega ministerstva, naatavljati pri slovenskih polkih častnike, ki ne razumejo sloven- skega jezika in pozivlja poslance na to, da se potegujejo, da se nastavljajo alo- venski častniki pri domaöih vojaäkih oddelkih. V. Občni zbor ponavlja zahtevo, da se za spodnještajerske Slovence usta- novijo viäje Sole, slovenska gimnazija, slovenska realk&, slovenske meačanake sole in višje gospodarske sole. Ponavlja tudi obeni zbor neštevilnokrat stavljeno zahtevo vseh Slovencev po slovenski univerzi v Ljubljani. Obenem zahteva administrativno delitev slovenskega Spod- njeg-a Štajerja v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru. VI. Občni zbor tukajšnjega po- litičnega društva protestuje proti pro- tekciji od strani deželnega odbora pri oddajenju brezobrestnih posojil in ce- pljenih trt. VII. Na občnem zboru jareninskega političnega društva v velikem številu zbrani očetje protestirajo z vso ogor- čenostjc zoper odlok tukajšnje večine krajnega šolskega sveta, da bi naj bil v 5. razredu jareninske ljudske Sole učni jezik nemški. Ta odlok bije v obraz vsem temeljnim naukom zdravega vzgojeslovja. Tatiiisko družbo mladih dedkov lo prijeli v Celju. Načelnik tatinske družbe, ki je kradla po Celju, je bil Uletni Karol Drager. Posebno spretno so mu pomagali deček Gokan, Kokol in Voh. Udrli so tudi v atanovanje vino- tržčeve žene gospe Grecco, kjer so odprli blagajnico „Werthheimerieo" in odnesli 2tt K. Svoja orodja so tatovi imeli spravljenu pod kapucinskim mostom. Zdravje biskupa Strossmayerja. — Nekateri listi so priobčili vest, da je jugoslovanskega mecena biskupa Stross- mayerja te dni zadela kap. Z veseljem naznanjamo, da je bila ta vest, kakor posnemamo iz „Obzora", neresnična. Bi- skup Strossmayer poöutil se je te dni v resnici nekoliko slabo, ali kakor zatrjuje „Obzor", je njegovo zdravje zdaj povoljno. Boj proti alkoholizimi na O^r- nkein. — Naučni minister dr. Vlašie je izdal dve važni naredbi, s pomočjo ka- terih bi se priälo v okom važnernu vpra- šanju o alkoholizmu pri šolski mladeži. Poskrbel je pred vsem zato, da se čtivo že v prvem početku uredi v tem smislu. Prva naredba ukazuje, da se mora v pravila mladeniških društev vsprejeti tocka, da ima dru^tvo tudi namen pri- učevati mladino, ki ni več dolžna obis- kovati sole, zmernemu življenju ter jo odvračati od gostilen in drugib alicnih zabavi^ä. Drupa odredba na vse občine in i^olska nadzorni^'tva 5le?ilka 2S.Sf>7 «ft glasi: Ni potreba nn dolgo in ^iroko razkbtdali, kako je nezmerno uživanje močnih pijaä pogubno za telesno in du- «if'vno zdravje ^iovekoro ler za vse nje- govo mornlno življenje. Ako to uAivanje ¦ postane navada, uni^uje zdravje člo- vekovo, jakost njegove volje, morale, ce- lega organizma. ruSi mir v draiini, in zaradi tega propadajo moralno in alra- dajo marsikatere pomilovanja vredne druiine. Čas razvoja postane po uživanju alkohola najpogubnejši širitelj pijanstvn zato se morajo upotrobiti vsa sredslva, da se mladež o(-uva te straati. Minimterstvo za nauk in bogocaatje je priob("ilo le pred več leii kr. nadzornikom odredbo, po kateri je deci obojega spola pred petnajstim letom, torej šolski mladini, zabranjeno zabajati v krčme in obiskovati javne plesne zabave. Izdana je bila ta odredba z namenorn, da bi obi'ine vzdra- mila, da bi izdale nlične ukrepe. Ker mi mnoge občine Se ničesar niso naznanile o tej stvari, zato zahtevam, da dokažejo tudi, kdaj so bile njihove odredbe od vlade potrjene. Ako take odredbe äe ni, zahtevam, da jo, oziraje se na ukaze Hfveškvga komitata. izdajo in prepovejo mladeži pred 1"). letom obiskovati krcme in mesta javnih zabav ter mi do konca leta predlože svoje odredbe v odubrenjn in poročilo, so-li načrt prejele ali ne. Odredba Heveškega komitata, o kateri minister govori, se glasi: «j 1. Radi jav- nega miru, javne nravnosti in nravnega zdravstvenega ^tanja je zabranjeno v ob- segu komitata Heves deci, ki Se ni do- vršila 1T>. leta, obiskovati krčme, pivnice in plesne zabave. — «$ 2. Kdor prestopi to prepoved, se kaznuje po ?j 1. z. cl. XL 1879. z globo 100 K na korist sircrr.akov in sicer: n) gostilničar, lastnik pivnice ali žganjarne ali oni, ki prireja javni plea in dovoli, da se tarn mudi otrok pred izpoljenim 15. letom ; l>) starisi oziroma njih namestniki. ki deco na take kraje jemljejo seboj. — $ 3. Oni starisi, ki so primorani hrano dobivati v gostilni, se ne pregreše zoper ta zakon. — § 4. Stroga dolžnost občine je, da pazi na izvršitev te odredbe in vsako prekrSitev naznani okrajnemu sodnikn. — § 5. Ta odredba se ima nabiti in razglasiti po vseh občinah po tamošnjem obiöaju, nabiti se mora tudi po vseh gosiilnah, da jo raorejo gostje vsaki čas čitati. Gostilničar, ki na to ne pazi, bo kaznovan z srlobo 100 K na koriat sirotinskemu zakladu. — § 6. V slučaju prestopkn ima soditi v prvi in- stanci glavni meätni sodnik dotičnega okraja, v drugi podžupan, v tretji pa kr. ogrsko ministerstvo notranjih z&dev. Novi grbekl list v Bo§nl. — V Sarajevem je začel izhajati srbski po- litičen list rSrbska štampau, ki bo zago- varjal bosansko vlado. Divno pasje življenje. — Tako krasno pasje življenje, ka^oršnjega imajo štirje mali psički gospe T.. T. Harrisonove v razstavi psov v Mauison Square Gar- denu, ima le malokateri proletarec. Psički stanujejo v najelegantneji „kočiu v Gar- denu, in ta koča je natančni model Morganove vile, o kateri vsakdo ve, da je skrajno razkošna. Za lunch dobe psi kuhano kokos in šunko, katere jedi ži- valim servirajo na elegantni mizi iz mahagonijevega lesa. Da „beštije" spe na svilenih blazinah, je naravno sarao- umevno. Za socijalnega politikarja je taka razstava pravi zaklad in za Ijudstvo - razstava grehov presitih bogatinov. Človek in stroj. — Neki angleski strokovnjak predočuje, koliko delavskih moči nadomestujejo obrlnikom stroji, in sicer: eden delavec in dva učenca mo- reta izvršiti sedaj toliko dela, fcolikor ga je izvräilo pred malo leti le 100 tkalcev. Stroj z enim delavcem naredil je v do- ločenem času toliko podkev, kolikor bi jih moglo v iatem Časn narediti le 500 pomočnikov. Stroj za žreblje nadomestuje 1000 delavcev. En lončar naredi dan- danes toliko, kolikor je poprej komaj izvršilo 1000 lončarjev. še imenitnejže je razmerje v pristanib, kjer nadomestuje vsak mornar na tovorni ladiji 2000 de- lavcev. Urar more s pomočjo atroja na- rediti 200 do 300 ur letno in si prihrani na ta način 85 odstotkov ročnega dela. Serum protl jetiki. — Dr. Mar- morek v Parizu je iznaäel zopet neki serum proti jetiki in bode te dni imel javna predavanja o njem. Dr. Marmorek je poskusil svoj serum pri jetičnih ljudeh in tudi pri živini. Pri teh poskuaih ao bili navzoči tudi drugi zdravniki. Uspehi so bili baje najboljži tako, da trdi dr. Marmorek z vao odločnostjo, da je izna- äel gotovo zdravilo proti jetiki. Slabo je slišal. — Dva gospoda sta se sprehajala po cesti tik železnice ; jeden sprehajalcev je bil zelo gluh. Mimo pridrdra vlak in lukamatija je zabrlizgal. „Hm", pravi glušec, „to je prvi žkrjaneo, ki sem sa slišal to Domlad". Mož, ki je kot pravoiodni minister zastopal tako pravilno staliäöe, vendar ne more biti v stanu, da bi kot pred- sednifc viAjega sodiača v Graden izdal naredbe, ki naravnost nasprotujejo tem besedam. Menim, da leži tudi v interesu sodne uprave, da se pronči, koliko je resnice na poročilu, je-li grot Gleispach izdal takäno odredbo. in zato želim od mi- nisterske^a predaednika kot vodje juatie- nega ministerstva, da takoj začno pre- iakave, ali je res, da so bile izdane takšne naredbe od strani predsednika graškega višjega sodižča alt od strani kake druge justične oblasti na koroäka sodiS^H. In če je to res, pričakujemo za trdno, ^.a bo njegova ekscelenca naj- energičnejše nastopila, da bode to stanje, ki nasprotuje postavi in pravici, čimpreje odpra?ljeno. Hazven tega zahtevam, da. ministrski predsednik akrene vse potrebno, da bodo pri korožkih sodiščih nastavljeni samo slov. jezika popolnoma zmožni uradniki, da ne bodo vsled pomanjkanja teh Slo- venci trpeli skode pri svojih pravnih zahtevah. Politiöni pregled. Delegaclje. Avstrijska in ogerska delegacija seal: sta se kakor je bilo naznanjeno v torek. Za predsednika avstri]9ke delegacije je bil izvoljen baron Gautsch, za podpred- sednika pa vit. Jaworski. V otvoritvenem nagovorq je bar. Gantsch izrazil nado, da čeravno mnoge prikazni na politič- nem in gospodarskem polju ne odgovar- jajo opravičenim željam, se vendar po- sreči odstraniti obstoječe težkoče in re- šiti najvažnejša vprasanja. Govornik je povdarjal, da pogosti sestanki vladarjev navdajajo vsakogar z zadoščenjem, to dokazuje vnovič spoštovanje, katero iz- kazuje našerau vladarja ves svet, utrjnje pa tudi dobre odnošaje naše države z zveznimi in prijateljskimi državami, ter nas navdaja z nado, da se ohrani sve- tovni mir. Govornik je zaključil s trikrat- nim živijo-klicem na cesarja. Minister za vnanje stvari, grof Golachowski je na to predložil delegaciji skupen proraöun za 1. 1904. in dvamesečni proračunski pro- vizorij. Potem so se vršile volitve v od- seke. Proračanski odsek si je izvolil za predsednika delegata Bärnreitherja, a za podpredsednika delegata Chlumetzkega. V proračunski odsek je bil izvoljen tadi dr. Šušteršič, kateremu se je poveril re- ferat o okupacijskih dež^lah. Med došlimi spisi je interpelacija posl. Doberniga in tovarišev na vojnega ministra, tičoča ae dogodkov na maršu Trebinje-Bilek. In- terpelanti vprašajo, ako je končana pre- iskava v tej zadevi in na kak način so bili krivci poklicani na odgovornost. * * * V ogrski delegaciji je bil izvoljen za predsednika grof Julij Szapary, a za podpredsednika Koloman pi. Szell. Mesto grcfa Szapary-ja, ki je bil radi bolezni udsoten, prevzel je predsedništvo pod- predsednik pi. Szell, ki je v svojem na- govoru povdarjal blagodejne posledice rrsiru in je izjavil, da postavi ogrska de- l^gacija požrtvovalno na razpolaganje vsa ona Bredstva, katera zahteva stališče in ugled monarhije. ügled in vrednost mo- narhije da izvira iz politične konsolida- cije obch držav in iz nedotakljivosti go- spodarskih sil istih. Govornik je povdar- jal, da je glavno jamstvo za evropski mir trozveza. Glede nastajanja avstro- ogerske in ruske države na Baikanu, rekel je govornik, da nima to drugega namena nego zboljäati v Macedoniji se- danje žalostne razmere ter napraviti tarn rod in mir. V tej seji je interpeliral de- logat Szemery glede govorie, ki so se sirilo po časopisih, da se je o zadnjem bivanju grškega kralja na Dunaju ined A vstro-Ogrsko in Gräko sklenila vojaška konvencija, katera da je v glavnem na- perjena proti Albaniji. Na mesto ministra za zunanje zadeve je odgovoril minister Burian, da so te vesti popolnoma ne- osnovane. V sredo je cesar slovesno sprejel delegacije in sicer ogrsko o poludne in avstrijsko pa ob 1. uri popoludne. Nago- vori'a sta cesarja a primernim govorom obu predsednika, na kar je sledil cesar- jev prestolni odgovor. 0 v&prejemu in o preatolnem odgovoru, kakor tudi o ekspozeju ministra za zunanje zadeve prihodnjič kaj več. Nayovor delegatov prl vaprejemu delegaolj. Pri razgovoru, katerega je imel cesar ,n vsprejemu poeameznih av- ~i_:;.,i.:u J«!Q„Q|^„ r,,n,lil ai\ io nuwlaliA terim se je tako glasno razgovarjal, da je ta razgovor vzbadil med delegati občno pozornost. Cesar je med drugim rekel: „Na potu, na katerem ste sedaj, ne bodeto ničesar dosegli". — Del. Kramar : „Štiri leta smo čakali, ätiri leta smo potrpežljivo upali na izpolnitev naäih opravičenih zahtev, ne glede na zgubo svoje popu- larnosti pri Ijudstvu. Uvideväi pa, da jo vsa naia popastljivost brezvspešna, moram si dovoliti, da povem Vaäemu Veličanstvu z vso dolžno odkritosrčnostjo, da se bonio tako dolgo bojevali za svoje pravične in zmerne zahteve, dokler bomo mogli to zagovarjati pred svojo vestjo v interesu svojega naroda, države in Vaäega Ve- ličanstva". — Cesar: „Vi hočete pa vedno ve<5 imeti". — Kraraar: „Notranji uradni jezik ste nam Vaše Veličanstvo «ami obljubili po odpravi jezikovnih na- redb in poldrugi milijon Cehov na Mo- ravskem ima do vseučiliSča vsaj isto pra- vico kot pol milijona Nemcev na Šta- jerskem, in več nisino zahtevali". — Cesar: „Toda vi govorite v svojih Ča- sopisih o zatiranju, in to ni pravično/' — Kramar: „Kar pižejo časopisi, za to ne moremo mi nič. Gotovo nismo tako zatirani, kot Poljaki v Poznanju; toda javno rečem, da se kot pripadnik šest- miljonskega naroda, ki je dosegel tako vi- soko stopnjo kulture in ki je toliko storil za državo, čutim zatiranega, ako nimamo v uradu pravic kot drugi narodi in ako se iz vseačiliščnega vprašanja napravlja politična koncesija.a —Cesar: „Toda jaz sem uverjen, da bodete ustavnim potoni najbolje dospgli uresničenje teh postu- latov." — Kramaf: „Tudi jaz bi imel tako upanje, ako bi ne stala nemška ob- strukcija kot veto proti našim zahtevam. Zato se borimo proti temn in ne bomo nehali se boriti proti temu, da bi par- lament z vsakojako večino stal pod ob- lastjo obstrukcije itd." Čeakemu delegatu Kaftanu, ki je cesarju rekel, da zaupajo Čehi cesarjevi modrosti in očetovski dobroti, da se bo čeakemu narodu vrnilo njegovo pošteno pravo, odgovoril je cesar: „Öa Čehi mo- rajo biti pametnejši in tudi pripomoči." Delegatu Stranskemu, ki je izrazil željo, da bi se ugodno rešilo vprašanje glede češkega vseačilišča na Moravskem, je cc3»r rekel, da je nade, da se ta želja konečuo izpolni. Z dalmatinskim delega- tom Bianchinijem se je cesar razgovarjal o dalmatinskih razmerah in mu je očital, da da?matinski Hrvatje preveč kriče. Na to je odgovoril Bianchini cesarju: „Nihäe* ne kriči in joka, ako ga kaj ne boli". Napram dr. Šusteršiču je omenil cesar, da je bilo letošnje zasedanje kranj- skega dež. zbora jako burno. Dr. Susteršid je odgovoril na to cesarju : „Da, žalibog, Veličanstvo. Ne veseli nas, da moramo ! tak boj voditi, toda mi ga vodimo v pa- trijotičnem duhu pod geslom: vse za vero, dorn cesarja!" Cesar je zopet rekel dr. Šusteršiču: „Vi se pač preveč med J seboj prepirate in tako potem v dež. zboru ne pride do miru, kar je vendar škoda". Nato je odgovoril dr. ŠusteršiČ cesarju, da je glavni vzrok vsemu temu zadrževanje deželne vlade, katera je kat - narodno strankn prisilila k takemu radi- kalnemu stališču. Ko je cosar zopet me- nil, da ni temo kriva deželna vlada, je dr. Šasteršič odgovoril ter dejal: „Dež. vlada se je žalibog podala za eksekutivni organ takozvane večine deželnega zbora, katera raprezentoje malo manjšino de- žele. Tako je velika večina dežele pola- goma prišla v radikalno upozicijonalno I stališče. Boli nas voditi boj v tako radi- kalnih oblikah, au .ni smo že pred leti svarili. Jaz sem pred več kot tremi leti že naprej rekel, da bo tako prišlo, ako se razmere ne spremene. Razmere se žal I niso apremenile, in tako je prišlo do se- danje situvaeije". Skupnl proraöun. Skupni proračun za 1. 1904,predlo- žen deiegaeijarn, izkazuje vseh potrebščin za 374,975.389 krön, ki se deloma po- krijejo po dohodkih 6,965.471 K, čiste potrebščine znašajo torej 368,009.918 K in sicer 1,957.546 K več, nego lanskega leta. Prebitek na carinah proračunjen je na 113,273.419 K, in sicer za 424 730 K višje, nego 1. I. j Izvanredna potrebščina za vojaštvo ; v okupiranih deželah znaäa 7,563.000 K, pokrilje za to pa 80.000 K; čista potreb- ; ščina torej 7,483.000 K, t. j. 331.000 K manj, nego 1. I. Naknadni krediti za 1. 1903. znašajo ! 2,124.lf>0 K. Za nabavo novih topov za- i hteva se tudi letos nadaljnih 15 mili- jonov krön. Med zahtevanim poviäanjem pc- trebščin za ministerstvo vnanjih zadev je : postavka 32.000 krön za ustanovitev no- j vega konzulata v Mitrovici. Ta nova po- trAhSßina utemeliuie se v Droračunu a iajeta Kosovo, ki meji na okupaeijske de- žele in je tudi v miniem tfaau va?.na opazovalna toCka. Še veojo važnost pa jo ta točka zadobila po dogodkih na bal- kanskem polotoku in slednjič je ta točka važna za našo državo tudi v na- rodno-gospodarskem oziru. Nadalje se na novo zahteva potrob- Sčina 70.000 krön za ustanovitev kon- zulata v Johannosburgu, ki ima povspe- šcvati naše trgovinske interese v Trans- vaala. V utemeljevanju rednih potrebščin za vojHko se povdarja, da se je morala preuredba poljskega in gorskega topništva odgoditi radi do sedaj opuščenega zvi- šanja konting. ita novincev, Vsled tega odpade že za loto 1903 pogojno do- voljeni kredit za ustanovilev 11 poljsko haubiških baterijskih divizij in za pre- urodbo gorske baterijske divizije na Ti- rols iem, kar zmanjža polrebžčino za krön 4,283.732. Medpovišanjem potrebščin se omenja svota 10G.S49 krön za pomnožonje personala vojaških sodnikov in sicer za 12 mest atotnikov-avdttorjev, 70 av- ditorskih aspirantov, katero pomn^ženje zuhteva namerovano izvodenje novega vojaško-kazensko-pravdnega reda. Od zadnje imenovanih mest ima se jih spo- polniti dne 1. jan. 1904. 30, dne 1. maja in t. nov. 1904. pa po 20. Za zistemiziranje mesta vojaškega atašeja v Sredcu zahteva se v pro- računu 10.000 krön; za povišanje dotacije za premije, odplačila in slnžbovne do- klade dobrovoljno dalje služhujočim pod- častnikom pa 500000 K poviška. Med izrednimi potrebščinami za vojno mornarico je posebno omeniti: za dopolnjenje ladjevja 13 milijonov krön ^387.190 krön več, nego 1. 1.) Od teh od- pade za križar ,,E*', ki nadomesti vojno ladijo „Radecky1, 2.1 milijonov krön; za oklopno ladijo „Nadvojvoda Karol" 4*2 milijona krön; za oklopno ladijo „B", ki nadomesti ladijo „Drache", 2.1 milijona krön; za oklopno ladjo „G", ki nado- mesti „Novaro", 22 milijona krön. Za vzdrževanje, nadomeščanje in službovanje ladijevja zahteva se letos 3,999.250 krön manje, nego 1. 1.; za to- pove, s katerimi se oborožiti oklopni ladiji „Nadvojvoda Karol" in „B" pa za 1,200.000 kron več nego 1. 1. Radi naprav za preskrblievanjii z vodo vojne luke v Pulju zahteva se nakladni kredit 80.000 kron. Sklepni račun za 1. 1901. izkazuje stroškov 374,523.169 kron in po odbitku dohodkov na carirti, v znesku 118,113.345 kron, znaša čista potrebščina 256,409.824 kron. Po odbitku 2% na račun Ogrske odpada na Avstrijo 168,204 844 kron, na Ogrsko pa 83,076783 kron. Izobrazba politionih uradnikov. Te dni je izäla na vse deželne vlade naredba ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva notranjih zadev, s katero se načelnikom deželnih vlad pri- poroča, naj glede mladih konceptnih urad- nikov gledajo na to, da se isti ne le se- znanijo z r»znimi posli politične uprave I. in II. instance, marveč, da se tudi se- znanijo z razmeraroi dotične dežele in prebivalstva, za kar naj se pošiljajo v službovanje na različna okrajna gla- varätva. Postenost mej madjarskimi poslanci. Imunitetni odsek ogrske zbornice je sklenil, izročiti sodiščem naslednje po- slance: Poslanca [Jgrona radi goljuüje in občinske krivde; poslanca Czavolskega radi ponoverjenja; paslanca dr. Pavla Nessiia radi poneverjenja denarja nje- govih klijentov; poslanca Valentina Köt- vösa radi ponarejanja hranilnične knji- žice in poneverjenja. Nadvojvoda Franc Ferdinand In ogrska kriza. Poslanec Scheicher je na nekem shodu povedal izrek prestolonaslednika Franca Ferdinanda o ogrski krizi. Nad- vojvoda je dejal : „Ogrska kriza bo re- šena, kadar prikorakamo na Ogrsko". Hrvatskl sabor. V torok se je v Zagrebu otvorilo zasedanje hrvatskega sabora. Ko je vsto- pil ban z nadškofom Posilovičem v sa- borsko dvorano, ju je madjarska večina pozdravila z živio-klici, dočim je opozi- cija molčala. Ban je razložil svoj pro- gram, ki je pa popolnoma madjaronski. Dr. Brrzslyenski je povedal banu, da ne more sprejeti njegovoga programa, ker v svojem govoru ni dal nobene garaneije proti kršenju sedanje nagodbe, katere seveda njegova stranka itak nepriznava, ali vendar želi, da se vräi, dokler ob- stoji. Ban ni obljubil reforme volilnoga reda, niti svobodo tiska, a äe manje po- stave o sestajanju. 0 zahtevah vojaäkih je molčal, a ravno tako o gmotnih zade- vah hrvatskega naroda. Ban tudi ni po- , vedal, kako se bodo v bodoöe delile du- ; hovne Časti, po pravici ali pa po mad- hoče voditi hrvatsko politiko v isti smeri, kakor jo j* vodil bivši ban Khuen, dejal je govornik, bode opozieija vedno v boju. Odpokllcanje avstrljskeya In nemŠkega poslanlka Iz Belgrada. Avstrijski poslanik odpotuje v če- trtok iz Helgrada, nemäki poslanik pa v soboto. Po poročilih raznih listov bi bil rekel naš cesar srbskemu poslaniku, ka- terega je vsprejel te dni v avdijenciji, da je to odpoklicanje poalanikov iz Bel- grada le rahel migljaj srbskemu kralju Petru, da bodo pa v bodoče vlasti na- atopile z dragirni sredstvi, ako bo stranka morilcev kralja Aleksandra hotela obdr- žati upliv. Srbsk! kralj Peter In morllcl kraljeve dvoj|ce Mazni listi prinaäajo vest, da bode kralj Peter I. odstranil z dvora vse one častnike, ki so se udeležili umora kra- Ijove dvojice. Istotako da bodo odstra- njeni krivci na omonjenem umoru z vseh uplivnih mest, na katerih so bili nvJ /Ijeni. Protiavstrljske demonstraclje v Italljl. „Information" javlja, da ae na La- Skem nadaljujejo demonstraeije proti Av- striji. Voz avstrijskega poslamka pri Va- tikanu je bil omclan z blatom. To dni so vseučiliačniki v Himu zažgali sliko av- strijskegH cesarja. Rusi In Japoncl. Razporna točka med Rusijo in Ja- ponsko je otok Koreja, ki ima 7 in pol milijonov prebivalstva. Korejo loči Ja- ponsko od Rumenega morja in je zate- gadelj tako važna. Za Japonce je razun luke Chemulpo v prvi vrsti važno mesto Fuzan, kjer se osredotočuje tijihova trgo- vina. Rusi pa hočojo imeti na Koreji luko Jongaml'o in hočejo, naj bo ta pri- stan zaprt vsem drugim narodom, da ga morejo oni sami izkoristiti. Na vshodu Ru3i nimajo pripravnih luk, ker po zimi vse zamrznejo, na južni Koreji pa vlada že toplejše obnebje. A Japonci trdijo, da je Rusom dovolj Mandžurija, ki leži ob Tihem oceanu, in zahtevajo, naj bo Ja- gomfo odprt vsem narodom. Neki ruski državnik se je izrazil, da bi se morala njegova dežela 30 let bojevati za Korejo v slučaju, da jo izgubi. Kakor se poroča, ruski car noče vojne z Japonci, in di- plomacija je prepričana, da ne pride do vojne, ker si Japonska ne upa napove- dati je. Ruske vojne moči v vzhodni Otriji zadoäöajo bolj kot dovolj za vse mogoče slučaje. Boris Sarafov o macedonsklh reformah. ' Boris Sarafov, general macedonskih vstašev, se je izrazil o reformah tako: „Macedonci ne verujemo, da bi se re- forme uresničile, tadi ne na to, da bi koristile narodu. Kot stvari stojč danes, bomo morali spomladi zopet udariti. Ako bodo pa reforme res koristile Macedouiji, bomo ostali müni. Naš cilj je avtonomija Macedonije, le tedaj bo mogel narod ži- veti. Mi hočemo da vsa ljudstva v Ma- cedoniji žive slobodno, nočemo nadvlade enega naroda, nočemo da bi se dežela delila. Hočemo slobodno in človeško živ- ljenje, hočemo prosveto in civilizacijo za nuio deželo Prepričan sem, da bomo zmagali". Domače in razne novice. De/elui odbor je imenoval za pi- sarniška azistenta davčnega praktikanla g. Drag. Cigoja in sodnega kancelista g. Nik. Galla. Za „Solski Dom" je prejelo naše upravništvo : Stepančič Franc, župni upra- vitelj v pokoju, 10 K; Čuček Rajko v Trstu mesto venca na rakev preč. gosp. Matiji Slekovec 10 K, Predsedništvo prejelo: J. G. v K. 10 K; Jožef Munih pri Sv. Luciji ob Soci 5 K; vesela družba gorjanov v veliki ba- raki v Hudajužni 5 K. Srčna hvala! '«. V obrambo proti „Lega nazio- nalc", ki vabi in kliče naše otroke v svojo Šolo v Neblem, podarila je „Cen- tralna posojilnica" v Gorici 80 K, „Na- rodni aklad" v Gorici 150 K, dr. Treo pri ljudakem shodu na Križadi dne 25. nov. 4 K, drugi rodoljubi zložili 10 K 40 v, dež. poslanec Anton Jakonoič na- bral pri odborovi seji „Vin. in sadj. draštva" na Dobrovem dne li. t. m. 7 K, N. N. podelil podpore 60 K. Skapaj se je torej prejelo 3L1 K 40 v. Od tesvote se je že porazdelilo za obuvalo 136 K 60 v, za obleko se je plaöalo 27. nov. t. 1. v Korminu 123 K 60 v. Odtaja torej od prejete svote še za krojača in äiviljo 51 K 20 v. — Obdarovanih je pa le po- lovica otrok, polovica pa še ostane in čaka ter vedno poprašujejo, li dobijo tudi oni kaj podpore. Rodoljubi, prisko- čite na pomoč v obrambo narodno meje v Neblem! Zahvaljujoč se vsem dobrot- nikom v imenu obdarovancev se bilježira Wilhelmov oliliž. — Ta izključno v le- karni Fr.ina Wil h el ni. c. in kr. dvornoga za- ložnika v Nounkirehon, Sp. A vstrija, udolani obliž. ponibljf so iVsto v vsoh shičajih kj^rkoli jo tn-ba mbiti obliž. Posebno koristno dolujo pr, starili in ne vnotih bolotSinah, kakor pn kurjih { otVsih, hirih ild., katero so iina poproj očistiti ( tiT potcm rtoticna mosta pokriti i nbli2»:ii na- | mazanim na kožčoku platria ili usnis. Ena skat- Ija 80 vin., ducat äkatljic K 7.— ; 5 ducatov škatljic K 30 — V /.nak pristnosti je odtisnjen na vsaktMii /avitku »rb trga Xeunkireheu (sedoni cerkva). Hubiva so v vsoh lokarnah. Kjer so ne dobiva, pošljo izdolovaloc. Do^uano jo, da so obče priljubljene in vseslransk'o razäirjene »kapljice sv. Mark a.» mestne 11> k a rn e v Zagrebu, Markov trg. najpotrebnojso v vsaki hisi. I'o- dati st> jih more bnlnikom kot prvo poiuotJ. zdravim pa v odvrnitov boloznij. Zato pa opo- /arjaino p. n. 22. «Sitatelje na današnji oglas >Mt'stiie lokarne« v Zagrebu, Markov t r g, na 4. strani. Razpis dražbe. Ifazpisujo so draxbii uzit- ninr viiia, mesa in piva ztipanstva R 11. uri pivdpoluiluo. Vsi podatki se poizvedo na dan ilražbe v obcMnski pisarui. Županstvo Renče. PiasnAjWii blizo železniške postaje hisa z mlinom in z vsemi pripadajočimi gospodar- skiir \ioslopji in zemljisci. i ičneje poizvedbe se ciobe pri lastnikiL Ferdinandu Makovec vAj- dovščini in Rozini Trojer v Gorici, v kapucinski ulici ät. 2. Najprimernejše I božično darilo Proliant 12 parovpravih harikih kanarčkov lastne \zp;oje, najple- rn»Miit«*jše pasine, ki žvrgolijo tudi pri l::ei. Ona 10^ld. parček. Oaljt» oddam pod tvoruiško ceno 5 „zonofonov" najnovejse kon- štrukcije, ki izvajajo popolnoma naravue ^lasove kakor n. pr. petje, j?odbu na \sa godala, zvonenje itd. I A. Jerkie, fotograf, % Gorica. Leop. Reja, yostilnicar .Pri Golobu4 na voglu uiice Morelli Priporoča pristna briska be- la in črna vina. — Izborna kuhinja postreže c rsakem času z okusnimi mralimi in gorkimi jed'li. Zastopstvo za prodajo pra- vega l^ubljanskega kislega zclja v zabojih od25 do 50 kg. Za mnogobrojen obisk se pri- poroča slav. občinstvu v mesta in na'dezeli. Mnogo denarja! do SUU K na nmsoc zamoro vsakdo zaslužiti I lahko, puštono, broz atroškov in posebnega I znanja. I'osljo naj takoj svoj naaiov pod E 1095 na: Anoncen-Abtlieilung des „Merkur", Mannheim, *'r5'.J;;rlMI" | Priporočilo! Josip No vie, j krojaški mojster v Gorici, Gosposia nlica it. 21 (tik. podte) prvo natlstropje, so priporoča slaviiemu ob~ cinstvu. cast, duhov^čini v i mestu in na deželi. tiiOHtilna „f il JEagaijii* tik nove postaje na Blančah, loci vedno naravna doma- ča črna in bela vina. JKuhinja jc preskrb- Ijcna vedno z gorkimi in mrzlimi jcdili. Ccne zmcrnc. Priporoca se zaobilen obisk iz mesta in dežele. I Jakob Miklus, " j trgovec z lesom in opeko, zaloga | r vsakovrstnega trdega in mehkega i| koroškega in kranjskega lesa ter i Y pohištva, ' K v Pevmi, r za Soškm mostom, p. Gorica, | J priporoca p. n. občinstvu svojo f bogato zalogo, ter na novo otvor- I f jeno J) pQdruznico | IT na voglu prišedši od Soškega Jl mosta proti Gorici v hiši g. Fo- I r garja h. št. 42. K V delavnici se izdelujejo vsa i J v sodarsko in kolarsko stroko I L spadajoča dela, in postrežba z Jl lesom po najnižji ceni. — j Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoca častiti duhovščini in slavnemo i občinstvu v mestu in na deželi svojo j trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : j Santos, Sandominsjo, Javn, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korsu istersko in dalmatinsko. Petroloj v zaboju ] Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 J 4, 5. Več vrst riža. Miljsvece yi »e in I druge vrste, namreč po V» kila in od t funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke drnžba sv. Girila in Metoda. Moka iz Majdičeveg inlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 Driooroca pristna bela in črna vina 5* vipavakih, lurlainskihi , briskih, dnl- I matinskih in j * iaterskih «I noaradow. .lici na vbc kraj« av«tro-t>g(>rake moimrhije a Bodih o(J F)6 litrov napr^j. Na zahtevo poäilJT tudi uzorce. Cen* imeniA. Po*tr«fh^ poAtena. Krojaška zadruga Qoriea, Qosposka uliea 7? naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospode. modne barhente, in drugo manisakturno blago posebno za bli*aj(oči sc zimski čas, blaqo vsck kakovosti in po najnüjc mogočih konkurcnč- nik in stalnih eenah. Yzovei najnovejse isbere se na sahtevanje pošiljajo brc^plač- no in poštnine prosto. Rojaki! Ne pozabite naših zavodov. Vij^^lPirisvetem Antonu Padovanskem ^_*^ VJ NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvarL Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsuikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in nesievilno nabožnih različno fino vezaiiih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartönu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveö iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnfh cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša zn zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, >^^«^w-->-^-w^—w-^-v •—^—^^^-w^—w-^v pri Kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. 1W Ob nedeljah in praznikili je prodajalnica zaprta. "^H Z odličnim spoštovanjem Anton J. VogriÖ. HV Zdravje je iinjvecje bogastvo! "9(1 To jihisovile in nc n.iilkriljivc kiipljicc s\r. iMarku sc uporabljajo /.a nolranjp iti zunanjt' bolnzni. I'osobno (»ilslraiijujejo tr.üanjc po koslch, nogali in rokith icr oziJrayojo vsiik glavobol. One dciuji'jo ncdoscirljivo in spasonosno pri /clodčnih boleznih. ubl.izujt'jo kalar in izi. ck, odpravijo muhihu, bolccinc in krče. pospošujojo in zboljšnjfjo pnil)avo, čistijo kri in crtwa. 'IV piv/.encjo vclike in main jrlistc lor boločinu po loh provzro(5oiio. Tudi dclujojo izborno proti hripavosli in prolilajonju. Ločijo vso bolozni nu jolrili in slozih lor ..koliko" in ščipanjo vželoilcu. Odpravijo vsako inrzlico in on to izvirajoco unlcsli. To knpljico so najboljšo srodsivo proti bolozni na inaleniici in .,tna(lronn:', in zalo no hi srnolo inanjkali v noboni inoščaiiski in kinocrki hiši Dobivajo so sanio v ,,Mestni lekarni v Zagrebu1'. Namdujo so odino in tocno lo pod naslovem : „Mestna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poleg eerkve sv. Marka. Donar sn pošilja napi'j.j \\S\ papovzanio. AJanj koU'll (lucal (12 stcklo:iic) S(V no Dosilja. Cona jo naslodnja in sicor fmuko na vsako pošto: - 1 durat (12 stekleui«) K 4'- 1» 4 du(.at (48 8tekleilh,) K 14-00 h \ » Y* " .> " ,?.- " 5 » (00 „ ) „ 17- „ l'riznalnih pisom imam na tisoö«, Ju ji'> ni nio«o<«(> vsoh tukaj pona- tisniti, zato navodoin im« :ia 1<; nokalori'i gospodov, ki so s posobnim vspehoni nporabljali kapljico h.v. Marka, ter popol- noma ozdravili: Iv. Harontinčič, učitolj; .lanko Kišur, kr. nadlo