------    411    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Delovanje delegacij v Peštu je bilo v soboto končano. Vojnemu ministru se je dovolilo denarja za vojaške potrebe, kolikor ga je hotel; le malo se odbilo. Iz dunajske delegacije so se izprva culi glasovi, kakor da nekteri o tem, kar ministerstvo zahteva, hoteli bi veliko izbrisati; al premislili so se, in minister Kuhn ima zdaj, kar je hotel, da more, kakor je rekel, prihodnjo spomlad cesarju in domo-vinizaboj popolnomapripravljenoarmado na ponudbo dati, ki bode štela 600.000 mož in bode imela puške na iglo. Besede ministrove, da ,,smo biizo važnih dogodeb in da je treba, galicijsko mejo proti Rusiji vta-boriti", so predrugačile vse poslance. Vsi ti ministrovi govori in ker so se strune med turško in grško vlado tako napele, da si ti vladi že zelo pisano gledate, je iznemirilo dunajsko borso tako, da je cena srebra poskočila na 17 % >cena papirnatega denarja pa padla. Ce tudi velika vojska ni ravno že pred durmi, je vendar to gotovo, da čedalje huji oblaki se vlečejo skupaj na političnem nebu. — Na Francoskem se kažejo čedalje bolj znamenja nezadovoljnosti in cesar Napoleon bode moral zunaj vojsko začeti, da vkroti domači vihar. — Kaj se bode v Rum unij i skuhalo, tudi še nobena živa duša ne ve; ministerstvo je ondi sicer zdaj novo ; ali pa ga ne bode vojni duh prejšnjega navdajal, to je zastavica, ktere ni lahko^ uganiti. Skozi Rumunijo pelje pot v Turčijo. — Na Ceskem nakupujejo pruski in francoski agenti sila veliko ovsa — vse to so znamenja vojske.
— 12. dan t. m. se neki spet začne dunajski d r-žavni zbor. Ministerstvo mu bode predložilo več postav, in med temi tudi to za predrugačenje davkov. Štiri postave bodo: ena bode zadevala zem-ljiščni davek, druga hišnega, tretja davek od obrt-nijstev in rokodelstev, in četrta davek od dohodkov. Davek od premoženja je minister popustil, namesti sedanjega davka od dohodkov pa misli po pruskem izgledu vpeljati neki davek po razredih (Klassensteuer). Da davka ne bode manj, to je že zdaj gotovo.
—   Minister dr. Berger je v eni zadnjih sej gosposki hiši naznanil, da vlada hoče odpraviti pri vojaščini pretepanje s palico brez izjemka.
—  Od ministrov dr. G iskre in dr. Bergerja se po časnikih pripoveduje, da sta že lani svoje še celo mlade fante odkupila vojaščine. Nova vojaška postava, po kteri bode vsak moral vojak biti, ni tedaj tema gospodoma kaj posebno priljubljena.
—  Nove koleke (štempelne) dobimo ob novem letu, in to zarad golufije, ker se je en kolek včasi rabil po večkrat. Novi koliki bodo taki, da se ne bodo dali odlušiti s papirja drugač, da se popolnoma ne raztrgajo.
—  Državni kancelar baron Beust je zavolj tega, da je dvalizem ustanovil, v grofovski stan povzdignjen.
—  „Beseda", ki so jo slovenski in hrvaški dijaki napravili v spomin rojstnega dne Prešernovega, se je izvršila tem več na občno zadovoljnost, ker se je v hitrici zložil program. V lepi vzajemnosti je jugoslo-venska mladina obhajala spomin našega Preširna.
Štajarsko. Iz Gradca. Državno vojaško ministerstvo je telegrafovalo pred kratkem v Gradec, da se mu
-----   412   -----
naj naznani, koliko se v tamošnjem magazinu nahaja vojaške obleke in če bi se nošena še mogla nositi v vojski.   Ali je to morebiti znamenje miru?
— „Slovanska beseda" se imenuje slovansko društvo, ktero se je na gomili prejšnjih razporov vzdignilo kot znamenje bratinske edinosti. Naj bi prav krepko stalo! — Priča zaželene vzajemnosti bila je v lično okinčani dvorani Thalije 4. dne t. m. slovesna^„beseda" v spomin Preširnu. Slovenec, Hrvat in Ceh so z veliko pohvalo deklamovali, pevski zbor „Slov. besede" je izvrstno pel in gromovito ploskanje je donelo Stajami Slovencu za igro na citrah. Veselica se je končala s^ plesom.
Cesko. — Govorica o spravi s Cehi je spet potihnila, Če tudi neovržljiva ostane resnica, da brez sprave s Češko deželo ni nič dodelano. Ceski časniki se še v eno mer v prepoved devajo, in vredniki njihovi hudo obsojajo.
Iz Galicije. — Grozna nesreča žuga cesarskim solnim jamam v Vilički, ktereso najbogatejše, a tudi najlepše v Evropi, ker iz njih izkopljejo vsako leto čez 1 milijon centov kamne soli, — vrednost njih se ceni nad 100 milijonov gold. Ako voda razstopi in potopi te jame, je naši državi zopet zguba neizmerna. Nesreča ta pa se je začela tako-le: Kopali so sol v enem kraji, kjer je bilo več studencev; na enkrat pri-dere voda s tako silo iz luknje, da je hipoma bila po-vodinj na tem mestu. To se je zgodilo 19. dne u. m., al še le čez 3 dni so jeli na vso moč braniti podzemeljsko jezero; postavili so zidovje, da bi voda ne drla iz jame v jamo. Vendar je malo upanja, da bi se ohranile te neprecenljive jame, kajti boje se zdaj celo, da reka Vi si a razliva vodo v jame. — Res božjo čudo so te solne jame; take obširne in globoke so: 5 nad-stropjev je , do kterih se po stopnicah gre, in vsaka jama ima 100 do 150 čevljev visočine; brez števila je lukenj in potov sem ter tje, ki so tudi po 100 čevljev visoki in ravno toliko široki. V eni teh jam je kapelica z oltarjem in svetniki — vse iz kamne soli; v drugi jami je plesišče, spet v drugih jamah so delavnice, bivališče za ljudi, hlevi za konje itd. Prav podzemelj sk velik svet so te jame, v kterih dela blizo 1000 delavcev. — Druga nesreča pa utegne še ta biti, ako se potopijo solne jame, da se vdere tudi tisti del mesta Viličke, čegar hiše stojč nad jamami. Prebivalci Vi-ličke so tedaj noč in dan v velikem strahu.
Ogersko. — Danes se ima tukajšni deželni zbor končati. Kraljev govor, ki razpusti zbor, bode neki zelo obširen in poln zaupanja v zadovoljno spravo notranjih razmer avstrijsko-ogerskih; s posebno živim zadovoljstvom bode povdarjal poravnavo s Hrvati in celoto ogerskega državnega zbora, v kterem so zdaj združene vse dežele ogerske krone. — Tudi zbornica gosposka v Peštu je sprejela postavo o narodnosti. Velikega škofa ogerskega Simor-a, Magjara z dušo in telesom, je sv. duh še tako malo razsvetil, da je v zboru rekel, da nikakor ne priznava narodnih pravic! tedaj le gospodstvo magjarsko nad drugimi narodi!!
Srbija. (Zaupnica in zahvalnica prevzvi-šenemu škofu Juriju Strossmajerju.) „Novice" so že povedale, kako veličastno in navdušeno je Srbije glavno mesto sprejelo prevzvišenega vladika zarad njegovega velikanskega rodoljubnega delovanja. Naj dodamo še adreso, ktero mu je nedavno poslalo 400 naj-veljavniših belgradskih meščanov. Glasi se tako-le: „Prečastiti škof! Dobro došel, Ti ponos južnega slo-vanstva, Ti pravi, Ti vrli sin trojedne sestre, Ti dragoceni njen biser!   Dobro došel v srbskem Belemgradu,
kjer srca kipe prevelike radosti, in preblagega čutstva? tam so najgorečniše besede preslabe izgovoriti, kar čutimo. Mi nismo došli, da Te poveličujemo, temuč da Te po svoje priprosto in srčno zahvalimo za vse dobro,, kar si storil našemu plemenu, da si velik in vzvišen, da si pravičen pred Bogom, da pospešuješ vse dobro* da ljubiš dragi nam jezik, kakor daleč se glasi slovanska beseda. Sprejmi toraj dih našega vročega srca, sprejmi gorečo zahvalo vseh zvestih, sprejmi zagotovilo, da slavno Tvoje ime žari kakor na vsem juga« slovanskem prizorji, tako tudi kot zvezda na nebu visokem. To prizorje sicer še pokriva gosta megla, temni dim, a tolikanj bolj sveti zvezda naše nade! Naj le Črni oblaki obdajajo ono zvezdo, vendar nam razsvitla pot, ki vodi do vzajemnega cilja. Ona se bode svetila z rodovi prihodnjih stoletij, javorova gosla se bodo glasila na slavo Tvojo, prevzvišeni biškup! v vsaki gosli Te bode slepi pevec poveličeval, dokler bode živel srbski rod. »Slava Tebi, veličastni južnoslovanski mecen! Slava Tebi pravi sin trojedne kraljevine! Živio na mno-gaja leta!
V Belem gradu 20. novembra 1868. V imenu slovanskih rodoljubov srbskega
glavnega mesta.
— Biskup Strosmajer je srbskemu ministru za bo-gočastje odposlal 300 cekinov, in sicer 100 cekinov za učeno društvo, 100 cekinov za občno bolnico in 100 cekinov za uboge glavnega mesta. Minister se mu za ta znameniti blagodušni dar z iskrenimi besedami zahvaljuje v uradnih belgradskih novinah.
Turško. — Turška vlada, podpirana po angleški, francoski in avstrijski je grški vladi dala poslednjo besedo (ultimatum), ktero zahteva, naj grška vlada zabrani nabiranje prostovoljcev na otoku Kandiji (Kreti), ki pomagajo uporu turških podiožnikov , — naj ustavi vožnjo parabroda „Enosis" , kteri prevažva puntarskc armado itd. Ako ne stori tega, žuga jej turška vlada, da prestriže nit prijateljstva, — da vse grške ljudi zapodi iz Turčije in da zapre turške luke (ladjostaje) grškim ladijam. — Vse to kaže, da zdaj zdaj se utegne vneti veliki plamen v Turčiji, da se kakor koli reši vprašanje: ali Turk še ostane gospodar kristijanom ali ne. S takimi homatijami se bližamo novemu — osode-polnemu letu!
Rusko. — Vladni časnik „Journ. de St. Peters-bourg" upanje razodeva, da modrost grške in turške vlade bode odvrnila žalostne nasledke diplomatičnega razpora.