7 Listek. Da pa skoraj upravičimo to nadejo, treba je pevskemu zboru širše podlage, ka-keršno je imel do sedaj. Pevski zbor »Glasbene Matice« se obrača torej do vseh njemu znanih pevcev in pevkinj ljubljanskih — snuje se namreč tudi mešan zbor v ve"liki meri — naj posvete" svoje pevske moči vzvišeni, za narodno stvar prevažni stvdri ter pristopijo polnim številom k društvu. Opozarjamo še tem potem, da se je odbor čitalnice ljubljanske, uvažujoč, da nima več svojega pevskega zbora, obrnil do »Glasbene Matice«, naj bi ona prirejala i koncerte v čitalniškem imeni. Tej prošnji se bode ugodilo proti temu, da se varuje koncertom značaj, kateri je utemeljen po namenu pevskega zbora »Glasbene Matice«. V Ljubljani, dne- 3. vinotoka 1891. J. Vencajz, t. č. načelnik. A. Stritof, t. č. tajnik. Obči zbor »Glasbene Matice« je bil dne" 10. vinotoka v Knežjem dvorci. Predsednik g. Fr. Ravnikar je pozdravil navzočne driištvenike in zlasti poudarjal veseli in znameniti pojav, da se je v okviru »Glasbeue Matice« osnoval samostojen moški zbor, ki bode že letos na vabilo čitalnice ljubljanske prirejal koncerte in imel še važnejšo nalogo prihodnje leto v deželni razstavi. Nato je tajnik g. Jožef Paternoster pre-čital obširno poročilo O delovanji »Glasbene Matice« v letu 1890./91., iz katerega po-snemljemo, da je »Glasbena Matica« primerno poslavila tristoletnico, odkar je umrl naš rojak, slavni cerkveni skladatelj Jakop Gallus, Nad 50 pevcev je namreč dne" 12. malega srpana pelo Gallusovo mašo v stolni cerkvi; namerjani koncert pa se je moral odložiti in bode bržkone koncem t. 1. — Poverjeniki so se mnogo trudili za društvo; odbor je vsestranski podpiral nabiranje narodnih pesmij. Pevski zbor »Glasbene Matice« je prvič nastopil dne" 18. malega travna in si pridobil obče priznanje. Odbor je sestavil zapisnik vseh muzikalij, katere je izdala »Glasbena Matica« do leta 1889. 90., in priredil novo izdajo I. in II. »Lovorike«, ki izide pričetkom prihodnjega leta. Na mednarodno razstavo za glasbo in gledalištvo leta 1892. na Dunaji pošlje »Glasbena Matica« vse mu-zikalije, izšle od leta 1873. Koncem meseca kimovca je štela »Glasbena Matica« skupaj 511 članov, in sicer 219 ljubljanskih, 253 zunanjih, 34 ustanovnikov in 5 častnih članov. Za leto [890./91. je izdala »Osem moških zborov« iu »Tri mešane zbore«, katere je zložil g. Anton JVedv&d. l) Učencev je bilo vpisanih 247; poučevalo je 5 učiteljskih močij. Odbor je priredil dva domača koncerta in obični šolski koncert v redutni dvorani, kjer je zlasti orkester glasbene šole častno rešil nalogo svojo. Končne preizkušnje so letos izostale zaradi nedostatnih šolskih prostorov; letos se je preselila »Glasbena Matica« v prikladnejše prostore v Knežji dvorec. Podpore je dobila v tem letu 1900 gld. — Po tem pohvalno vzprejetem izvestji je poročal blagajnik g. Ivan Kruleč o denarnem stanji. Dohodkov je bilo gld. 6874'69, troškov gld. 668659, torej je preostanka gld. iSS^io. Vse društveno imenje znaša gld. 584574. Proračun za leto 1891./92. kaže uedostatka gld. 1772, katerega bode moči pokriti s podporami naučnega ministerstva, deželnega zbora, mestnega zbora in hranilnice kranjske.— Nato sta naznanila računska pregledovalca gg. dr, Fr. Gross in Jožef JVolli, da so računi v popoluem redu, blagajniku pa se je na predlog g. pred -sednika izrekla zahvala za marljivo poslovanje. Potem se je vršila volitev novega odbora. Vzklikoma je bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik g. F r. R a vn i k a r, v odbor pa so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki; samo namesto g. dr. Bleiweisa-Trsteni-škega, ki se je zaradi obilih drugih poslov odpovedal odborništvu, izvoljen je bil g. dr. Lavrencij Požar. V odboru so torej: Fr. Drenik, dr. Andrej Ferjančič, Anton Foerster, Ivan Kruleč, dr. Danilo Majaron, Jožef Nolli, Jožef Pa- J) Oceno teh muzikalij priobčimo v prihodnji številki. Ured. Listek. 701 ternoster, dr. Lavrencij Požar, Anton Svetek, Vojteh Valenta, Ivan Vencajz, Andrej Zumer; zunanji odborniki so: Danilo Fajgelj, Simon Gregorčič, Anton Starec, Fr. Suš t eršič , JankoŽirovnik. (Odbor seje dn^ 13. vinotoka ustanovil tak6, da mu je tajnik gosp. Pater n oster, blagajnik gosp. Kruleč, šolski nadzornik g. Vencajz in arhivar g. dr Požar). Po končani volitvi je pojasnjeval g. svetovalec Vencajz, zakaj se je morala mesečna učnina povišati, in poudarjal, da je v šoli za godala 52 učencev; zato naj odbor skrbi za izdatno podporo. Govorilo se je tudi o potrebi, da se skrbi za ustanovitev mestne godbe, g, dr. Požar pa je izrazil željo, naj bi »Glasbena Matica« izdajala tudi skladbe v lahkem zlogu za klavir. Ko je še g. Foerster poudarjal, naj se dela na to, da bode »Glasbena Matica« kdaj deželni zavod, kakor je novoosnovani »Glasbeni zavod« v Zagrebu, sklenilo se je zborovanje. — Kakor je razvidno iz tega poročila, deluje »Glasbena Matice« jako uspešno; uspevala pa bode še bolj, ako jo izdatneje podpirajo imoviti rodoljubi naši, Iz muzejskega društva. Dne" 14. m m je predaval g. arhivar Anton Koblar o zgodovini železarstva na Kranjskem. V prvem delu svojega govora je razpravljal zgodovino železarstva v prirodopisnem in v drugem delu v pravnozgodovinskem oziru. Razkazoval je železne rude, od katerih se na Kranjskem topi železo ; potem je govoril o različnih načinih, kako so v raznih dobah topili rude, in poročal na podlagi prazgodovinskih raziskavanj, da je slovela dežela naša že od nekdaj za jako železato. Opisoval je tudi raznotere plavže, sosebno v Železnikih in Kropi, kjer so železo na ,,volka" topili. V drugem delu je navajal rudarske zakone in vzroke, zaradi katerih se je kranjsko železarstvo časih močno povzdignilo, časih opešalo. Zanimivo predavanje je g. Koblar pojasnjeval s posebnim zemljevidom, iz katerega je razvidno, koliko je bilo fužin, zlasti proti meji italijanski. Slovensko gledališče. Predstava dne 4. vinotoka: »Zadnji list«. Veseloigra v treh dejanjih. Francoski spisal Victorien Sardou, preložil — . —. Ta predstava, s katero se je pričela letošnja gledališka doba, ogrela ni našega občinstva. Dejanje samo je dokaj siromašno; tistemu lahkemu konverzacijskemu tonu pa in duhovitemu dovtipu v razgovoru, kateremu se čudimo baš v proizvodih francoskih in s katerim sloveči pisatelj zakriva nedostatke v tej igri, naši igralci še niso vdšči. Zato sta jedino le gospa, Borštnikova in gospod Borštnik zvršila svojo nalogo, kakor smemo zahtevati; pohvalili bi največ še gospo Danilovo in gospodičiui Nigrinovo in Slavčevo, dočim sta gospoda Danilo in Perdan pretiravala prav po nepotrebnem. Po naših mislih bi bilo gledališko dobo začeti z ložjo igro, nego je »Zadnji list«. Predstava dne" II. vinotoka: »To je moja mak s ima«. Veseloigra v jednem dejanji. Spisal Alfonz Pirec. — »V Ljubljano jo dajmo«. Izvirna veseloigra v treh dejanjih. Spisal Josip Ogrinec. — Pirčeva veseloigra je, rekli bi, zgolj dramatiški poskus in zato" seve"da ne more uspeti na nobenem odru. Toda, ako se že predstavljajo takšue stvari, kar je naposled hvalno in vzpodbudno pisateljem slovenskim, tedaj ]t? igralcem vsekakor dolžnost, da jih predstavljajo skrbno, kolikor moči. Ali našim igralcem, žal, ne moremo prihraniti očitanja, da se niso kar nič potrudili za to predstavo. — Ogrinčeva igra nima posebne gledališke tehnike; kaze jo zlasti predolgi samogovori in prerobati dvogovori, kateri bi se bili iz lahka okrajšali in opilili brez sleliarne škode. Vender so značaji zajeti iz življenja, risani dov61j krepko, dovtipno in resnično, zatft je bil tudi uspeh predstave povoljen. Izmed igralnega osebja imenujemo zlasti gospodičino Nigrinovo , gospe" Borštnikovo in Danilovo in gospoda Danila in Verovska. Poslednjemu bi sevdda ne bilo treba tolikanj robato izvrševati svoje naloge.