Sojatoslav
Divji mož
(Iz -Goriških pisem<)
1 um pri nas so gozdovi silni, da se grom v njih zgubi. K.dor stopi vanje, se prekriža, zakaj stopil je v tujo deželo. Divji mož Pravdač je ondi oeter gospodar. Samo zakriči in drevje se zamaje v vihar. Zato krivienik ne išče v gozdu zavetja. Pravdač je poštenjak. Kmetje ga imajo radi in mu dado krompirja in vode in koruze, kadar pridt* v vas.
Zgodito sf je pa, da so prišli tuji Ijudje v deželo. Niso govorili po naše, kazali so z zna-menji, kaj bi radi. Počasi so se pa naučili naših besedi in mi njihovih. Postali so hudobni. Pre-tepali so naše ljudi in šc ubili so nekatere. Stiskali smo pesti, jokali in inolcali.
Divji mož pa ni molčal. Kričal je po hribih in kadar je Šel kateri izmed tujcev skozi gozd. se ni veL vrnil. Pravdač je postal divji, Pre-vračal je vozove in tulil. da so se starci kriŽali in šepetali:
»Bog  nas  varuj,  zdaj  gre  zares!«
Tujci so bili pa zviti. Začeli so sekatt gozdove. Dan za dnem je pela sekira, Dhji mož je hodii okoli drvarjev, praT blizn je krical, prikazati se pa ni upal. Nekega dnc so ga pa ujeli. Utrujen je zaspal v grmovju, pa so ga dobili in zvezali. Z velikanskim vriščcm so ga privlekli v vas. Divjal je in bil okoli sebe, da sc je kainenje rušilo pod njim, Glave pa ni povesil. Sto moŽ ga je stražilo in vsi so imeli orožje pripravljeno. Fotem so naredili sredi vasi veliko grmado in razbelili kos železa. da je sijal kot solnce. Divjega moža so vrgli na tla in rau tisto Železo pritisnili na celo. Croza je obsla vse, ki so gledali. Starci so mislili, da bo udarila strela z jasnega in pobila mučilce. Pa je ni bilo in Hivji mož je joktd. Resnično je jokal kot otrok. Suženjsko znameiijo na Čelu ga je bolelo, hudo bolelo ...
Nato so ga odpeljali v raesto ali bogve kam. Gledali smo za njim in potem tri dni govorili o inukah in bolečinah. Tri dni smo govorili, četrti dan proti večeru se je pa di%ji uiož Pravdač vrnil. Pobegnil je. Izrval je mrežo v okuu. pobil straže in pobegnil. Ves krvav je prišel. zakaj hudo so ga bili pretepali. Prosil je jedi in pijače in dali smo mu. Ko se je najedel, je odlomil težko palico v goščavi in odšel. Dejal je, da, kadar 8& vrne, bo dobro na svetu in ne bo več tujcev pri nas. Zapel jc staro. sta?0i pesem in zginil v gozdu.
Zdaj Čakamo, kdaj pride-
Če bo šel lnimo vas. mu povejte, da so gozdovi pusti in redki...
Danes ga ni bilo, juiri pa gotovo, gotovo pride...