DNE PODPORNE JEPNOTE
ffi. četrtek, 3. novembri (November), 1927.
STE V.—NUMBER 259
Van Loon in Franc« Goodrich naznanjata, do oto začela ultra moderni eksperiment.
ha "»redoMfce roditelje «Mta.
H«Hin. 2. nov. — Dunajska 'javka ae fflaai. da ato bila v danee ubiU dva voditelja mar<Adonekfl| komiUfev. Umor-Hn* k<tnlUáa »ta bila mocedon-
f,<d«Tallata.
m»i
PROSVETA
GLASILO «UN LASTNINA SLOVENSKI NARODNE
Naročnina: Zadiajaoa država (ten gal lata; Chicago in Cicert glM «a
samttvo 9Bj0O.
7» «a poi Uta. la u lao-
Naaêav w rea. kar taM at* a jWMil
"PE08VETA*
BM7-M Sa. liwfch Ai
THE ENLIGHTENMENT
Organ «f tha Starana Ha
hr the Starana If
Advertialng rat« en
Sobecriptlon: United Sutes (escept Chicago) tear; Chicago $7M. aad foreign «wontries ÜJO psr
MEMBER of THE FEDERATED
Data» r oklepe )e a. pr da ray |a e teal d» ce rasi ne aotaei Ust
Ut
(Sept. SS-1S27)
raicga
.v»
ZLOČINSKA ZANEMARJENOST PA ROB ROD NE DRU2BE SE PRIKRIVA.
Iz močno pobarvanih brzojavk, ki niso le pobarvane, ampak tudi tako bedaste, da jih sprejmejo za resnico kvečjem ljudje, ki so prepričani, da morska voda ni slana, se kljub temu barvanju pozna, da je strašno nezgodo, ki je zadela italijanski pamik "Principessa Mafalda," povzročila velika lakomnost po večjem dobičku, /j
Takoj prvi dan je brzojav sporočil, da je ladja blizo otokov zadela na podmorske kleči in se pogrtezpila. Besedilo v brzojavkah je bilo tako zmešano, da se je takoj poznalo, da se prikriva resnica. Sele prihodnji dan je neki čikaški dnevnik zvečer prinesel vest, da se je na ladji razíete] parni kotel. Drugi dan je ta vest popolnoma izginila iz listov in sledile so druge vesti, ki niso mogle imeti drugega namena, kot prikriti resnico.
Tako so poročali, da so* bili mornarji vsi pijani ob času nezgode. Najbrž je pa bil pijan šmokavzar, ki ni imel toliko časa, preden je zapisal to obrekovanje o mornarjih, da bi pomislil, kje bi bili mornarji dobili denar, da bi kupili pijačo, ki tudi zanje ni na ladji poceni. Šmokavzar ni videl samo enega mornarja pijanega, dva ali tri, ampak videl je pijano kar vse moštvo. Kako je ladja plula naprej, kako Je bilo mogoče opravljati strojnemu osobju izredno težko delo v tropičnem pasu, kako je krmar Krmaril ladjo in se držal prave poti, na vse to seveda kmokavzar ni mislil, ko je zapisal, da je bilo moštvo pijano. Laž je bila tako debela, da jo ne'more vzeti za resnico tudi človek, ki ni nikdar videl morja, kaj šele oni, ki je več let preživel na morju in brodaril križem oceanov in služil na raznih ladjah, ki so plule pod zastavo raznih narodov.
¿ 1 t'. j
Za tem so imokavzarske tiskbvne agencije poročale, da se je zlomila vijakova os, nakar je voda vdrla v prostor, kjer so bili parni kotli in kotli So se razleteli.
Recimo, dá se je os res zlomila ravno tam, kjer gleda iz ladje in je pritrjen nanjo vijak. Nastala je odprtina tako velika, kot je bila debela os. V tem slučaju bi sesal ke potegnile desetkrat toliko vode iz ladje, kot bi jo bilo prihajalo v ladjo. Mislimo, da so bile sesalke Biabe in da niso potegnile toliko vode iz ladje, kot jo je prišlo vanjo. Kaj bi se zgodilo v tem slučaju? Strojne osobje bi za-prtlo vrata apartmentov od parnih strojev pa do tam, kjer os zapusti ladjo. Potniška ladja, če je~stara, je opremljena najmanj z dvema takima apartmentima, ki segajo od vrha ladje pa do njenega dna, da bi bilo nemogoče, prihajati vodi v ladjo. Parni kotli niso montirani za parnim strojem, ampak pred njim. Voda mora preje zaliti strojne prostore, preden doseže parne kotle. Med strojnim prostorom in parnimi kotli je zopet apartment Celo tovorni parniki ga imajo. In ta apartmetft se lahko zapre v krajšem času, kot v eni minuti. Z vqdo, ki je udrla skozi osno luknjo in na to dosegla parnei kotle, ne bo nič! Strojne osobje, kf je bilo ob času nezgode v strojnih prostorih ali pri parnih kotlih, bi moralo hiti iz lesa in mesto možganov hi moralo imeti ajdovico v glavi, da bi držalo ob času take nezgode križem roke in čakalo, kdaj se parni kotli razíete in ladja pogrezne. Kotel se tudi ne razleti takoj zaradi tega, ako ga doseže mrzla voda, kajti v kotlu je tudi voda in kotel ni nikdar tako razbeljen kot železo, ki ga kovač razbeli v ognju. Na Angleškem so izprsznili kotle pri preizkušnjah, nato so Jih razbelili, nakar so vanje «pustili mrzlo vodo, preden so se sežgali. In kaj je bilo? Kotli so dobili neznatne rás-poke, a razleteli se niso. Lokomotive vidimo stati v najhujših deževnih nalivih, a se ne razíete, ker pada nanje mrzla voda. Zato je popolnoma bosa, da so se parni koti razleteli, ko je v ladjo skozi osno luknjo vdrla voda. Ako bi voda tako hitro drla v ladjo In strojne*prostor«, da strojno osobje ni moglo zapreti vrat apartmentov, tedaj bi se ladja tako hitro imgreznila, da bi se ne rešil en sam C v!w ^Sl?^™ T človek z nesrečne ladje.	* ^ Nlé nl * «mmuie"
Ampak parni kotli so bili zanič, zakrpani In stari, mogoče sežgani, ali je pa bila voda premalokrat potianjoña skozi nje, ker je pri ¡^tiskanju vode, ki se mora Isvr-
kadar je preveč soli v parnih več premoga za proizvajanje pare, izmed parnih kotlov je del v zrak. je najbrž bik) in ne drugače. Zdaj se iičejo vzroki Zakaj? Ker bi se nihče ne vozil na ladjah ki tako malomarno skrbi za varnost ladje iz edi-da je profit večji Zdaj se natvezujejo jav-if ki so mogoče dobre in lepe za otroke, ne rzdrie pa kritike, ako se pripovedujejo ljudem, ki znajo sami misliti, ne da bi potrebovali imokavzarskih sugestij za razmišljanje.
Prav lahko se reče, da je za nesrečo, pri kateri je zopet par stotin oseb izgubilo svoje življenje, odgovorna prvi vrsti nenasitna dobičkaželjnost parobrodne družbe, ki te mora razviti do skrajnosti v človeški družbi, ki je zgrajena na kapitalističnem načinu blagovne produkcije in distribucije.	__
«TI IZJMSELBM
Razvoj stavke v Penni. South Fork, Pa. — V številki 247 Proavete z dne 20. oktobra sem poročal o stavkovni situaciji v Ehrenfeldu. Takrat je izgledalo še precej zadovoljivo za nas, ker takrat ni bilo tukaj skebov. Prišlo pa je razočaranje nenadoma in nepričakovano.
Dna 20. oktobra ae je pojavil gospod Šerif in izdal povelje: "V šestih dneh se morate izseliti naselbine'!" Citatelj si pač menda lahko sam predstavlja, kakšno razpoloženje je zavladalo med tukajšnjimi starimi pre-mogarji, ki so takorekoč zrastli z naselbino; veliko je med njimi takih, ki so v naselbini od 86 do 40 let. Kaj mislite o takem bru-tlanem ukazu, dragi čitatelji? Ti delavci so nakupičili milijone dolarjev lastnikom Pennsylvania Coal kompaniji. toda niti malo se ni kompanija ozirala nato dejstvo, niti ni vprašala, kam in kako si bodo služili kruh. Nič, prav nič se kompanije ne bri-rajo za bedno in izgarano de-«vstvo.	•
Edino par nevednih družin se e podalo, vse ostale pa so junaško čakale usodnega dne, to je 26. in 27. oktobra, ker takrat so nas pometali pod kap. Tako je zgledalo kot bi tornado prišel, to so podirali garaže in lends. Naselbina South Fork je natlačena s pohištvom in ljudmi. Delavska dvorana, to je dvorana unije lokala št. 472, je tudi polna. Stanovanje je težko dobiti, posebno ako je družina velika, kot jo imam jaz» ki nas je 14 članov v družini. Torej si pač vsak lahko mlsH, kakšne težave so v takih razmerah. Iskal sem stanovanja 4 dni, nakar se mi je končno posrečilo v zadnjem momentu dobiti še precej yrimerno stanovanje v Rock-villu, ki leži eno miljo pod South Fo^kom. i Razume ae, da pem moral plačati stanarino naprej. — Torej to so naše dlvklende za naše delo! Kaj ni to lepo?! 8e<Jaj »o na vrsti naši bratje lekolici Biverdala in Loydela, kjer je pripravljenih na izgon oksog 170 družin.. Tako mi je namreč povedal brft Parks, ki je član nekega odbora v Biver-dalu. Kam bodo vse te ljudi djall, je še vprašanje, posebno sedaj na zimo. Sedaj je čas, da ae vprašamo: Ali ae bo kdaj delavntvo kaj naučilo» ali se he bo? Ako sedaj v tem kritičnem času nesramnih početij, ko je toliko krivic, da presegajo že vse meje, ako v takih razmerah trpin ne spregleda, potem nl pomoči. Kdo je U krivični sistem postavil, ako ne delavec sam? Seveda je tudi resnica, da je vodstvo organizacije nazadnjaško, posebno v. drŽavi Pennsyl-vaniji, toda pomniti moramo, da je bilo to vodstvo postavljeno od delavstva samega. Sedaj pa ima, kar je hotelo. Baroni premoga razrtipavajo nas denar tako na debelo, da Je Qsravnoat nesramno, ker hočejo ugonobiti naš<> že itak pičlo pamet in or-ganizacijo.
Torej, brat premogar in trpin, ali boš po tej bridki skušnji prišel k pameti enkrat In za vselej pometel s to nazadnjaško band»? Moč ima* v svojih rokah. Samo malo je treh« pre. misliti, pa bo šlo. Bodimo možje. ne ileve. da se ne bo ena pest
tami.
(¡lave pokonci, ramo srca strnlmo skupaj
ob in
glasujmo za delavske kandidate kot en mož in prišli bodo boljši dnevi. Naša borba je vaša borba. Ako bi ae sedaj operatorjem posrečilo zdrobiti organizacijo, tedaj gorje tebi délavée. Nikar ne bedimo tako brezbrižni, ker to also šale. Sedaj so zalo resni časi. Že zadnjič sem o&enil, da sem na "kantu". Toda rajši gladu j era, kot bi se podal. te veliko sem slišal mnenj, ko mi pravijo: "Ja, če bi bil vsak tak kot si ti." To ^o slabi argumenti. Tak bi moral biti že slednji. 8eveda se človek ne sme pustiti blufati, kar moram na žalost priznati, da je pri nas Slovencih to Zelo razvita slabost, ker je med nami tako malo brat-sva in solidarnosti in "svski zase boga moli". Tega reka se preveč držimo. Ako se človek resnično bori, ga nekateri še zasmehujejo. Jaz sem se in se bom boril za boljšo mezdo, ker vem, da sem opravičen do nje, četudi mi je superintendent rekel, da sem jaz najbolj "sesi". To pa rečem, ako bi vsak bil tak, tedaj bi bili delavci 100% na boljšem, kar pa je ravno obratno resnica.
Kadar bomo delaVci spoznali, da le v alogi in v zavednosti je prava moč, šele potem bomo lahko želi sad našega dela. Nikakor pa S obrekljivostjo in hi-navščine. de nikdar nisem nobenemu zameril, ako. mi je povedal mojo? ftapako, ker vem, da smo jih polni vsi. Zato pa, ako hočemo izpod jarma sužnosti, se moramo zediniti 1er odločno nastopiti proti skupnemu sovražniku — kapitalizmu. Druge pomoči za nas ni. Kapitalistična pest ima pred seboj lepo zrcalo, kam nas*je potisnila in dovedla. * l	%
Kakor sem že omenil, so na Ehrenfeldu pričeli obratovati pod 'open shop* sistemom dne 21. oktobra. Prvi dan sta bila dva in potem pa vsaki dan več, tako da jih je sedaj že okrog 70 skebov. Mislim, da ae je Pennsylvania Coal družba Jako urezala, ko je nabrala te ptiče, ker premoga le ni na dan; vsak dan naložijo komaj 3—4 železniške vozove. Pobojnikov je nastavljenih kakih 60. To je dokaz, kako lahko bi kompanija plačala po jacksonvilltki pogodbi. Toda organizacija — ta jim je trn v jfcti. Nikakor pa ne smemo delavci dopustiti, da bi se jim njih nakana poarečila.
Torej, rojaki, stojte proč od Ehrenfeldaif Tukaj ae bije ljut boj za obstoj organizacije. Kot naročnik lista in član jednote, mislim, sem opravičen poročati o dogodkih, ki so resnični.
Bratski posdrav vsem zavednim delavcem! — Henrik Peča-rič.
Prva igra S. N.^čitalnice
Waukegan, HI. — 2e zopet sem tu. Proaim vas malo prostora v Prosveti. Sicer vem, da imate težkoče s nami dopisniki ter da je treba dobrini del potrpljenja, toda vsak mora svoje breme prenašati tako ali tako.
Nekdo ml je dejal, pri po-menku o raznih atvareh: "Ančka. čemu se trudil in žrtvuje* svoj prosti čas pri raznih stvareh? Ako napišeš kaj dobrega v javnost z dobrimi idejami, tedaj se gotovi ljudje posmeh u-jejo. No, take opazke pa me veliko ne strašijo; oglašam se vseeno in mislim svoje. tako-le : "8eveda je med nami še veliko ljudi, kl mialljo, 'da t enaka ne
Misli ml shajajo nazaj v leta,
ko smo imeli večkrat priliko slišati, ako se je katera le malo oglasila, taka-le modrovanja: "Kaj bo Ženska; ona naj ostane
pri peči!" No, ps vseeno se ženstvo povspenja vedno višje in višje, ker je prišlo do spoznanja, da je ravno toliko vredno kot moški. Kdor se posmehuje, ako se ženska pbdaja v javna vprašanja, tisti zasmehuje in ponftuje samega sebe!
Delavske razmere so tu takšne, kakršne zasnujejo kapitalisti. Ako si delavec skuša izboljšati svoj položaj, mn je pa seveda taka pravica takoj odvzeta. Ravno danes, ko to pišem, sem slišala nekaj, kar se mi zdi vredno, da napišem. Neka mladenka je v tovarni vprašala za delo; bila je poznana. Odgovor je dobila: "Ti si tam in tam skebala in sedaj tu ne dobiš dela." No, in tako se je pripetilo tudi drugi delavki, ki je ravno tam vprašala za delo, ko so ji dejali: "Ne dobiš dela, ker sf tam in tam Štrajkala." Sedaj, si pa tolmačimo^ia dva slučaja. Samo norčevanje, ker imajo delodajalci vso moč nad ubožnim slojem. Kako dolgo bo to Se trpelo! ?
Kolikor meni razum dopušča pojmovati stvari, sem mnenja, da bi se moralo našo mladino bolj spodbujati in podučevati jo kaj koristnega za bodoče. Toda kakor vse izgleda, se sedaj mladina najbolj zanima za razne športe. Ako jih starši sami ne bodo spodbujali za pravo mišljenje in delovanje za boljšo bodočnost, se prav gotovo, kakor vse kaže, tudi sami ne bo-JdT -:---------—J
Tu v Waukeganu in North Chicagu je vse polno vesti in gradiva, da bi laljko izdajali svoj dnevnik (ne samo da bi napolnili sredino številko Prosve-te). Kaj in kako,* tega pač ne bom poročala. Omenjam le zato, da javnost ve, da smo še precej pri življenju.
List za listom z drevja pada. To znači, da ne bo več zabav v prosti naravi. Solnce izgublja svojo moč in greti se bomo mogli v toplih prostorih. V toplih prostorih Slovenskega narodnega doma priredi Slovenska narodna Čitalnica dne 6. novembra ob 2. popoldne prvo, igro v sezoni. Vprizorjena bo kmečka igra "Užitkarji", ki je povzeta iz kmečkega življenja na Slovenskem. Starši prehitro izročijo sinu posestvo. Oče in mati postaneta užitkarja. Sin umrje in ostane hudobna sinaha, katera zaklepla vse pred ubogim starčkom. Starček, lačen, se posluži sekire, da tako pride do koščka kruha za svojo Že istradano ženo in zase. Ko sinaha pride temu na sled, se maščuje nad svojim 8-letnim sinčkom s tem, da mu ne da kruha s pripombo, da mu ga je stari oče pojedel.
Igra je vseskozi zelo zanimiva. Poleg igre bo na programu še več raznih točk. Nastopile bodo tudi, "Ukaleli giris", članice mladinske čitalnice. Dalje, mrs. Helen Jereb in mrs. Ivanka Miller proizvajati igrokaz "Prevarani mož". Duet bosta peli misses Frances Nagode in Vio-let Homek. Na harmoniko bo igral Jack Nagode in Rudolph Slabe.' Da se pa ne bo treba prav nič dolgočasiti (ker vem, da so minute dolge za občinstvo, ako čaka), bo pa J. Moch nick malo zaigral na * piano. Vstopnica za ves ta bogati program je samo 60c.'
Slovenska narodna čitalnica se trudi, da občinstvo zadovolji in uverjena sem, da ne bo nikomur žal, ako se udelefti te priredbe. Omenim naj še, da nam bo zvečer Igral plesne komade orkester Mladinske čitalnice Vabimo vse ljubitelje takih priredb, da napolnijo dvorano dn< S. novembra ob 2. uri popoldia — Za S. N. C., A. Modnfck, tajnica.
. Uspehi v organiziranj«
1 NOVBMBRÀ.
Delavčeva opazovalnica
Piše Ivaa Kulak
Pošteni milijoni? Yea, sir! Pred kratkim me je nekdo I I H I vprašal: "Ali more kdo pošteno velike iznajd6e, ld pridejo.
mtm<. Zadosti je teh muk! ««e prekoračiti kuhinjskega In prepričani smo lahko, da zrna- praga In se ne sme ločiti od kuga bo naša. Na daa volitve
(hkago. I1L — Poročano je *• bilo, da ae pod avapicijo ( hkago Workers' unijo vrfti več shodov, med temi tudi dva samo za Slovenke. Priznati mora». da so ae naše Slovenke v zelo velikem številu udeležile shodov. To je dokat, da Je fned člkaškimi slovenskimi slanini-karicami pravi unijski duh. Ne
zaslužiti milijo» dolarjev?" Beseda "polteno" Je bila krepko naglašena.
Z odgovorom se ni treba nič obotavljati. Da, more! Milijon, pet milijonov ali sto milijonov se lahko pošteno zasluži! — Seveda so redki, ki so tega zmožni, ali nekaj jih je le, ki pofteno služIjo svoje milijone. In nekaj jih je, ki so na potu in na katere svet komaj čaka, da jih obsip-lje z milijoni dolarjev.
Ako iz najdeš nekaj dobrega in koristnega, kar vsakdo potrebuje in kar pomakne napredek sveta za velik korak naprej, in če prodaš svoj patent za milijon dolarjev, si pošteno zaslužil vse do centa — in morda si dobil še premalo.
H|ie dosedanje velike iznajdbe niso bile naplačane z milijoni, ampak iznajditelji so zaslužili milijone, in Če jih niso dobili, so bili ogoljufani. Ijgenir, ld je izdelal načrt za Panamski prekop, je naredil milijone dolarjev vredno delo; ako ni dobil najmanj milijona, je bil ošlepar jen. Edison je milijonar. Rad bi poznal razumnega človeka, ki jnu ne privošči ^ njegovih milijonov.
Človek, ki iznajde letalo bodočnosti — pravo letalo, ki bo varno in bo letelo najmanj tisoč milj na uro — izvrši ,sto milijo-
i
nov ali milijardo dolarjev vredno delo. To velja za vse druge
Charlie Chaplin je milijonar. Svoje milijone je pošteno zaslužil, čeprav Je njegova komika otročja za moj okus. Mnogi o-perni pevci nakuplčijo milijon.-mnogi artisti in pisatelji so milijonarji. Pošteno in prav' Vsak ženij, vsak talent, ki sam, dela in ustvarja, ni nikdar preveč plačan za svoje delo — prej je premalo.
Kaj je Človeku treba toliko bogastva, ko ga sam ne more porabiti za svojo eksistenco, pa naj živi še tako razkošno, to je seveda drugo vprašanje.
Zdaj je beseda samo o poštenosti in vrednosti plačila za »dela ženijev. Ako je po kapitalistični etiki pošteno in prav, da si tepec, ki ima le to srečo, da podeduje kapital, sme lastiti sto-tisoč, pol milijona ali milijon letne plače, dasi ni s prstom ganil za pomnožitev svojega premoženja, pač pa so vse delo <>. pravili« drugi, tedaj je talent, ki res nekaj naredi za napredek Človeštva, vreden stokrat večjega plačila.
Naposled je treba vedeti, da vsak ženij, ki dela, je delavec, čeprav ni proletarec. Za viako dobro in koristno delo mora biti dobro plačilo; za vsako izredno dobro in koristno delo mora pa biti izredno dobro plačilo. Vse po zasluženju.
samo da se slamnikariee udeležujejo shodov in se zanimajo za organizacijo, pač pa tudi v velikem številu pristopajo v organizacijo Chicago Millinery Work., era' Union. Samo na sadnjih dveh slovenskih shodih je pristopilo nad sto Slovenk, kar je dokaz, da so Slovenke za to, da se organizira delavstvo v slam-nikarski industriji v Chicagu.
Ker je sedaj še]e začetek kampanje, in ker so med Slovenkami doseženi že lepi uspehi, bo organizaciji lalje nadaljevati začeto delo. Pričakujemo pa tudi, da se sedaj pridružijo nam, brez izjeme in ne glede na versko ali politično prepričanje, vse tiste slovenske slamnikariee, ki še niso v organizaciji, da si s smotrenim delom zbolj-šamo naš položaj. Sedaj ni več časa za pomisleke, češ ako bo ta ali ona pristopila, bom pa tudi jaz. Taki izgovori sedaj več ne drže. Ce ste našega mišljenja, da so razmere v slamnikarski industriji neznosne in ste prepričane, da nam jih bo mogoče izboljšati le z organizacijo, tedaj se pridružite našim vrstam, da se bomo skupno borile in si izboljšale položaj.
Da se kampanja za organiziranje ne ohladi, je zopet sklican shod, za moške in ženske, v Chicagu dne 10. novembra v dvorani S. N. P. J., na 2667 So. Lawndale Ave., ob 8. zvečer.
Na tem shodu bodo nastopili razni govorniki, slovenski in angleški, ki vam bodo v poljudni besedi povedali, kako velikega pomena je za delavca organizacija, in kaj delavstvo lahko doseže, če je organizirano.
Ponovno povdarjam, da je dolžnost vsakega slamnikarja in slamnikariee, da se vdeleži shoda in se pridruži našim vrstam, ker vaše mesto je v organizaciji. Na vse tiste, ki so že člani, pa apeliram, da agitirajo, da se vsi slovenski slamnikarji in slamnikariee, ki žive v Chicagu In okolici, vdeležijo tega ahoda. Toraj ne pozabite, da Je dne 10. novembra veliki slamnikarski shod! — Organizirana slam-alkarca.
Petek stavke. — Birma.
Mayaard. Ohio. — Čudno se mi sdi, da se nihče ne oglasi iz naše naselbine, dasiravno je časa dovolj. Strajk ali izprtje pri-mogarjev še vedno traja — to že sedem mesecev pa doeedaj še ni bilo nobenega znamenja, kdaj bo tega konec.
Tukajšnja Clarkaon Coal Mining kompanija iut znanen Providentu obratuje svoj rov a akebi. Kakor se čuje, ni imela do danes veliko uspeha s njimi, fdaj je dobila še črnce is Ala-■ M na
~ "lEŽlOfi
(Kogar na zbodajo, ti ne stoka.)
Histerični Jerič, "two by four" kritik, diktira Slovenski parodni podporni jednoti, kako mora biti urejevano njeno glasilo. O socializmu ne sme več bisatf, kapitalističnega sistema ne sme več kritizirati, verskih bedastoč, s katerimi se izrablja ljudstvo do kosti, ne sme več rešetati, tega in tega in tega ne sme več pisati, sploh ne sme več pisati ničesar — Prosveta bi morala i prenehati in vsi naročniki Prosvete morali naročiti frančiškansko cunjo, da bi Jerič čimprej obogatel kot je nje-gqv svak, pater Kazimir, ki je odšel v stari kraj in danes tam zadovoljno vživa "zaklade od tega Sveta!"
To in nič manj diktira Jerič. • • a
Mr. Jerič je sicer zelo slabo informiran o "diktaturi" pri S. N. P. J., kar je sam priznal, ampak če bi mi danes pozivali glasilo katoliške jednote, da ne sme več pisati o katoliški veri, pač pa mora pisati nekaj drugega, bi mi popolnoma zaslužili, da,nas Jerič ali kdo drugi oplazi po prstih. To bi bila rep diktatura. ( Ker pa to dela Jerič — in dane« po dvajsetih letih, ko so vsi prejšnji slični diktati psdli v vodo — smo mi diktatorji, on pa hoče biti gentlemen.
Človek, ki to počenja pri belem dneirti, mora. resnično biti malo prismuknjen.
a a a
V	Iowi so propadle štiri banke v dveh tednih. In Iowa m v Jugoslaviji, je v Ameriki. P**, dokomunističi, ki bi nas radi prepričali, da so vse bsnke v Jugoslaviji obsojene na krah — pravzaprav je tam že vse bankrotirano — bodo imeli še vražjega posla, preden najdejo absolutno varno banko za investiranje denarja S. N. P. J. Monis je katera na Baškirskera!
a a a ,
Crnožolta kompanija «toka.
Prijatelj delavcev «mrl.
Cinncinnati, O- 1. nov. — Arthur Nash, predsednik A Na»h Tailoring kompanije je v nedeljo večer umrl v tukajšnji bolnišnici. Naeh je bil znan rsdi prakticiranja in uvajanja tega pravila" v občevanju s avo-jimi delavci.
V	svojem podjetju je «k«*1 ji utvari ti Idealne delavske razmere. Pred par leti je pw>aJ svoje delavce akupaj in Jih i* pozival, naj pristopijo v urnjo-Rojen je bil na neki firmi blizu Kendalville, Ind. 8prva je M navadni krošnjar; is kroinjar-stva se je poeneje razvilo n govo veliko krojaško podjetje. .

Ceti
' . i / $ ; ';' • Vesti iz Jugoslavije
«HRT GENERALA KOVAČE-VlCA.
(Izvirno.)
■Ljubljana, 15. okt. - V Stipu L ^del 5. oktobra kot žrtev fa-Ufena mskedonstvujučih «e-ZÜTjugoslovanske vojske Ko-j£v¿ V Pragi je bil te dni mor j en albanski poslanik Cena-M- Na jugu jugoslovanska fr-CL na severu albanska.
Balkan je evropski problem te dolga leta. Rusija, Avstrija Antflija so se v minolem sto-etju mnogo vmešavale v balonske razmere. Od obleganja jev&stopola pred 76 leti do ru-iko-turške vojne 1.1876-77 se vije nit intrig na eni strani Angle-lev, na drugi strani Rusov m m tretji strani Avstrijcev, ki so |ve vsak zasledovali svoje ei-^ Angleži in Rusi so hoteli meti prost prehod skozi Darda-nele, Avstrijci pa vpliv nad Srbijo. Okupacija Bosne in Hercegovine po Avstriji je ozlovoljila Srbijo, ki je v stoletnem udej-itvovanju postala iz male, Turčiji podrejene deželice povsem neodvisna kraljevina. Srbija je lotela izhod na morje. Okupaciji teh dveh dežel je to prepreči-a in Srbijo iz avstrijskega vplivi porinila v rusko sfero. Smrt nadvojvode Ferdinanda in žene mu Sofije v Sarajevu je bil indirekten povod za svetovno vojno. Mali Srbiji je poslala velika Avstrija poniževalen ultimátum. Mogočna Rusija je po- I_ lotila pokroviteljsko roko nad da Srbijo; Avst$o je podprla Nemčija in vojna se je Začela. Francija kot ruski zaveznik je po pogodbi v pomoč Rusije zgrabila za orožje. Italija je kot zaveznik Avstrije pojedla besedo ter ji zabodla nož v vrat.
Po končanem svetovnem mor-jenju je Italija prevzela na Jadranskem morju prevlast. Nova Jugoslavija je še brez brodovja, Italija je dobila še vetji apetit in hoče na Balkanu igrati vlogo nekdanjih velévlasti. Zapletla je svoje mreže v Albaniji in Bolgarski. Podpira bolgarske ko-mite proti Jugoslaviji in albanske nasprotnike JugoslavJj?. I general Kovačevič i albanski po-ilanik Cena-beg sta žrtvi te politike.
Ali Italija se igra z ognjem. Mussolini se pa vara. Noče poznati vzgledov pred svetovno vojno. Viljem, veliki' nemški kajzer, je roži j al s sabljo in in-trigiral povsod. No, svetopisemski rek "kdor se z mečem igra, bo z mečen* pokončan" je bil v zgodovini že obilokrat potrjen. In Viljema je prevrat odnesel.
Jugoslavija je miroljubna, noče vojne. Pa tudi italjansko ljudstvo jo noče, ker ima še prebitke kušnje zadnje svetovne vojne preveč v spominu.
Naj pazijo vlastodržci, ker Potrpežljivost, tudi najbolj potrpežljivega, ima svoje meje. Rcmedura bo i v Bolgariji i v Italiji prišla — odapod.
Smrt generala Kovačeviča js numento bolgarski vladi, smrt Cena-bega pa diktatorjem v Albaniji in Rima, da je čas, ds w preneha dosedanja blazna teistovska politika na Balkanu.
Letošnji tujski promet v Ju-*<*laviji. Po statističnih podatkih druitva za tujski promet je nad 36,000 inozemcev ob-iKkalo jugoslovanska kopališča »»letovišča; število tujezemskih «OKtov pa znaša nad 150,000. Le-Wnji obisk je znova dokazal, da na Jugoslovanski rivijeri tre-«e sest do osem novih hotelov t" 100 in več sob ter vsaj deset manjftjh hotelov po 50 sob in raz-J'h Penzijonov. V obstoječi« hf'telih in penzijonih pa se mora nnpraviti ve¿ komforta. . H Marica "li Clevelanda ofaooje-na v ^rrebm. Meseca decembra •anekega leta je blUrpri 8tjepe-,TJ "«karju v Zagrebu ualui-Marija Ponikvar, II let rodom iz Clevelanda v A-J^ki ter pristojna v Logatec. ' °nik\arjev» jt svojemu goapo-¡*rju umaknila 200 Din getovi-t ' *en"kl kostum in čevlje, po-L * i* * zaimstlla Zagreb ter »<užbo v Sevnici. Orožniki Z r,;ni Carjevi «ele prtfff * Obdoltenfca je tatvino Izročena je bila sodišču
. ML J. E. KREK.
(Izvirno.) Ljubljana, 13. oktobra. — Te dni slavijo po Sloveniji v šolah in v časopisju desetletnico smrti dr. J. E. Kreka. Posebno» klerikalci v "Slovencu" in podobnih Časopisih zlorabljajo spomin na dr. J. E. Kreka v svoje politične namene. "Jutro" je dobro ožigosalo to klerikalno hinavščiho s konstatacijo, da spisi tega danes tako slavljenega dr. J. E. Kreka niso mogli dobiti založnika, Četudi imajo klerikalci več .velikih založništev tako: Jugoslovansko katoliško knjigarno, tiskovno, društvo, novo založbo, Mohorjevo družbo itd., in je I. zvezek moral iziti v založbi malega društva "Krekove mladine" na dolg ... in se je doslej prodalo komaj 800 izvodov, da jim je dr. J. E. Krek le firma ne pa notranjost, itd. Res je to. V stranki s 100,000 volilci se proda samo — 800 Krekovih spisov.
Dr. J. E. Krek je bil duhovnik, ter se je v mladih letih vrgel z vsem fanatizmom bojujo-čega kaplana na delo v krščansko socialn6m smislu. Ustvaril je klerikalcem: Prosvetno in zadružno gospodarsko organizacijo ter politično Krščansko socialno stranko. Dolga leta je delal med klerikalci v dobri veri, da bo vendar ustvaril mnogo dobrega v prid ljudstva — nekaj let pred smrtjo pa je izprevidel, da je bilo njegovo delo med klerikalci precej zastonj in pečal se je z mislijo, da pokaže hrbet kle-rikalizmu. Stopil je v intimne odnošaje s predstavniki socialne demokracije in njegova pisma, ki jih imata v rokah ss. Etbin in Anton Kristan, bodo ob svojem času, ko jih le ta dva objavita, pokazala, da je dr. J. E. Krek spoznal na koncu svojega življenja vso nizkotnost klerika-lizma.
Dr. J. E. Krek je veliko delal — ali klerikalizem dr. Ivana Sušteršiča in ljubljanskega škofa Jegliča ni maral tega dela, ker je bil mnenja, da naj služi delavstvo kot krščansko socialna grupa le potrebam Oerkve, ne, pa interesom delavskega razreda. Ce ne bi dr. J. E. Kreka pokosila prezgodnja smrt v Jugoslaviji, bi bivši glavni urednik "Slovenca" dr. Izidor Cankar, katoliški duhovnik in sedanji izobčenec — ker je izstopil iz rimsko katoliške cerkve — imel v dr. J. E. Kreku svojega predhodnika.	,r , .'
Seve ime dr. J. E. Kreka je popularno. Vleče. In nedvomne so zasluge dr. J. E. Kreka.
Flak t pa je, da bi drJ,E. Krek danes pognal klerikalce od svojih
Sroslav, prav kakor je storil [ristus, ko je pognal iz tempelj-
na farizeje.____. .
Belgrad, 15. oktobra 1927. V odsektTza overovljanje mandatov v belgrajski skupščin« «o bile zanimive razprave, ki so dokazale, da je vlada v Jugoslaviji tudi pod kraljevim mlni-atrskim predsednikom Vuklče-vičem vršila volilni teror nad prebivalstvom. Poltrdila je, da ie letos niso vršile volitve svobodno kot je to predpisano po ustavi. Mlnistarski predsednik Vuklčevič je pa doživel naj: večjo blamažo, ker Je bil poslanski mandat njegovega sina Milpša Vukičeviča edini razveljavljen kot nepostaven. ker sin ministrskega predsednika te ni 80 let star. — Blamaža, da je ni hujše! Oče je šef vlade, in ali neve koliko je star sin --ali pa misli, da je njegov sin pred zakonom Izjema. Zariimi-vo je, da so slovenski klerikslci, ki so glasovili slepo za overovitev vseh vladnih mandatov, aeve akoro edini glasovali tudi uto, da postane proti določilom zakona In te ne dovolj stari Vuklčevlčev sin poslanec.
Na vsak način pa so se hoteli rimski klerikalci kar najbolj prikupiti pravoslavnim radikalnim Srbom, v nadi, da jfn bodo ti pomagali razveljaviti IjuWJen-ski mandat dr. Kramerja. No — Srbi so Jih pustili na cedilu, Kramarjev mandat je owrov-
BT	' ~ ril.—z/
Skupščina zafne te dni z red-nim delom, te ne bo tiste vlad-
VESTI IZ NASELBIN
• (Nadaljevanje a t. strani.)
bame; teh se ni bati ker črnci najbrž premoga še videli niso, razen na kakšnem železniškem vozu. Kot «no slišali, je prišlo tudi več slovenskih propalic iz Clevelanda in so šli skebat na Provident. Opozarjam v Cle-velandu vse tajnike vseh jednot in zvez, da pazijo na svoje Člane, kam gredo za delom in jih tudi kaznujejo po pravilih, ako se pronajde, da so šli skebat in tako krast kruh svojim Matom.
Kakor sem čuia, so te izdaj ice celo ponosno na to sramotno delo. Saj tako se je eden izrazil, ko je rekel, da on skebanja sploh ne pusti. Tem zapeljan-cem pa svetujem, naj se pridružijo našim vrstam in naj nam ne odjedajo že itak majhen košček kruha iz ust. Zapomnijo naj si ti nevedneži, da tudi te stavke bo enkrat konec, in takrat bodo razkrinkani in bodo nosili pečat sramote in izdajstva na Čelu skozi celo življenje radi par jud^Ževih grošev.
Delavci - volilci, oglejmo si zdaj malo naše prijatelje po naših sodnijah, kako ti plačujejo našo naklonjenost, ko smo jih pomagali izvoliti v njih dobro plačane urade. Ti nam sedaj plačujejo tza našo tuljjudnost % vsakovrstnimi indžunkšnl, kajtf sedaj so prav vsi na kompanij-skl strani od zadnjega biriča do velikega sodnika. Skoraj ne mine dan, da se ne rodi kakšen nov indžunkšen proti nam pre-mogarjem. Zato delavci-volilci, ko pride zopet volilni dan, tudi mi malo spreglejmo, tudi mi iim poplačajmo za njih sedanjo uljtidnost s tem, da bomo izvolili druge, ki bodo vsaj malo boljši od njih. Premogarjem in njih družinam se obeta kaj sla-ba bodočnost. Zima je tukaj, podpore nobene, če kaj malega kje kaže, da bi človek dobil, pa se dobi dober^prijatelj in jo po od je.
Da imamo včasih malo zabave v teh kritičnih in pustih časih, vedno kaj pride. Tako je bila tukaj dne 25. oktobra tako-zvana sv. birma. Kakor ml je povedal očividec, je bil Akpf ves rdeč kot pustna maškara. Pa tudi po modi se ne nosi kakor dsnašnje fleparice, ker te imajo krila samo do kolen, ikof pa je imel krilo dolgo, da je £ njim kar listje pometal. Kdor se ni že prej obril vseh kosmatih in nekosmatih grehov, ni mogel iti za botra aH botro. Naj bo dovolj za danes. Kadar bo zopet kaj novic, pa se zopet oglasim. — Pozdrav vsem Čltateljem In čitateljicam šlrom Amerike! — Gertrud Kafrle.
6 pota.
Dne 30. oktobra je bila na Cbisholmu vprizorjena kmečka igra "Stari grehi", kktore vsebina je bila opisana že pred vprizoritvijo v Prosvetl. Reči moram, da je bila igra dobro vprizorjena, za kar gre hvala vsem igralcem dramskega odseka na Chisholmu. Občinstva je bilo še precej, ki Je prillo iz mesta in okolice. Drama je bila vprizorjena ob priliki proslave društva '/Danice" J8KJ.
Prišlo je nenadoma brzojavno obvestilo iz Milwaukeeja, da od Um pripeljejo sem mrtvega rojaka Antona Hakfta, kateri je pred časom šel tja za delom in je tam umrl v neki bolnišnici. Pokojni je bil doma s Podcer kve, Stari trg pri Lotu. 8ter je bil 38 let in član društva "Kri derik Baraga" K8KJ in nekega angleškega društva. Na Chisholmu zapušča eno sestro in eno na Ely ju ter doma pa priletnega očeta. - Matija
PRÖ8V1T
Je aparat, ki bo snreje-radio-valove pa telefonski
žici. — Laetnftf bodo imeli
dvojne dohodke.
Waahington, D. C. — George O. Squier, bivši major in načelnik štaba signalnih častnikov v ameriški armadi, je iznašel nov inštrument, ki bo dovajal radio-valove v hišo po telefonski Šici.
Squiere, ki je bli ameriški delegat na Radio-tolegPBfični konferenci, je dejal, da bo inštrument odpravil starko, isčistil valovne kroge In preakrbel dvojno korist od telefonskih in električnih žic, ki se rabijo sedaj.
Cas, ko bodo domovi preskrbljeni z novimi instrumenti, ko bodo ljudje poslušali potom telefonske ali električne Žice zabave z radio postaj, poleti in pozimi, ne glede na vremenske is-premembe, ni več daleč.
"Monotone", kot ss imenuje ta isnajdba, je po satrdilu iznaj-ditelja inštrument, ki se bo lahko zvesal s električno ali telefonsko šico, ne da bi oviral njih navadni namen. Lastniki teh žic bodo pa imeli dvojne dohodke.
Baterije, rasne eevke in druge stvari, ki se sedaj rabijo, bodo odpravljene. "Monotone" bo prišel v hiše in se bo za njegovo vporabo plačevalo na način, kakor se sedaj plačuje telefon in elektrika.
"Monotone" bo v zvezi direktno z radio-postajo, ki jo bo lastovala družba, ki bo dajala te inštrumente v najem. Mesto se-d%Jnih kazal za dolžino valov, bodo slufiH gumbi, kadar bo kdo hotel slišati programe raznih radio-postaj.
Vporaba iznajdbe se bo s po-četka omejila na večja mesta in predmestjs, tako da bodo imeli valovni krogi večjih oddajalnih postaj neoviran prehod skozi zračne pasove.
Koso novtk državljanov v Cht-cagn. .
Chicago. — V mesecu oktobru e okrog 10,000 lnoaemcev dobilo drugi drlavljanekl papir v
Chicagu.
jU w
r-rr» n »srf
ZNANOfiT BO DÉ1.ALA ČUDESA V ŽIVALSKEM SVETU.
Evolucija bo vmgojila nove pasme. — Teorija
Obesil ss Je
New York, N. V., 2. nov. — August Schwan, star SS let. je dal pred kratkim postaviti skrbno izdelan spomenik na grobu svoje žene. V torek z veter je policija našla njegovo truplo o-bešeno nad grobom njagovs ione. Schwan Je splezal na spomenik, pritrdil žico nanj. naradU zanjko is se obeefl.
ne krize, o kateri je "Proeveta" te poročala. Vuklčevič nima sa-nealjfv* večine ne v radikalnem klubu, ne v skupščini. Zanesljivo vlad iff *o samo sloven-„kl klerikalci.
ChlcafO. — Kokoši, ki bodo legle več jajc, krave, ki bodo dajale več mleka, prašiči ogrfcmnih proporclj. hitrejši konji, nadlf-vall ih novo rastlinsko kraljestvo bo prihodnji prispevek znanosti svetu.
Lao Brosemer, Čikaški vzre-jevatelj živali in bivši uradnik v poljedelskem departmentu, je napovedal tak uspeh'v rasvoju Živalstva pretočeni pondeljek.
Umetna evolucija, proizvaja-na s pomočjo X4arkov, bo delala ta Čudesa, je dejal Brosemer. Njegova napoved basi rs na blo-logičnih poizkusih na sadnih muhah, ki jih je delal dr. H. J. MuUer is teksašks državne univerze.	,
Dr. Muller je povspešil evolucijo sadnih mt^h s tem, da jih je podvrgel vplivom X-iarkov. Proces js bil povspešen sa 1,500% in izvršenih je Mlo 100 izpre-memb.
Brosemer in drugI vzrejeva-teljl 'šivali bodo poskušali s to metodo, da IsvrAe {spremembo na živalih in pozneje na rastlin stvu. Končni učinki podobnih poiskueov, msnl Brosemer, bodo srsvolucijonirali dijeto. običaje in navade v ljudskem šivljenju.
FaAistovske slavnostl v Albaniji.
Rim, 9. nov. — Fašistovski listi poročajo s velikim ponosom, da js bila petletnica fašlstovsks-ga pohoda v Rim dns 87. oktobra proslavljena tudi v Tirani, glavnem mestu Albanije. Premijer Ahmed Zogu bej in ostali albanski ministri so se udeležili parade v italijanski koloniji in napili f? zdrsvics Mussoliniju ter Italiji. To js prvi slučaj, da Je tuja vlada .proslavila obletnico fašizma.
Verniki sapuUaJo Straloaa.
New York, N. Y., 2. nov. — Znani baptfktični fundamentalist dr. John Roach Straton je uvedel v svpji cerkvi sdVavltelJ-ske ceremonije s "pomočjo sv. duhs.* Te ceremonije ss vrte vsako nedeljo vftter. Kakim 80 članom njegove cerkve se Js zdelo to zdravljenje bedasto, ps so odšli iz njegove cerkve. Poročilo A tem sporu je prišlo na dan, ko se je v javifoetl izvedelo, kako Straton pri teh pobaftnostlh polaga "svoje oljnste roke ns glave bolnikov."
Stephen A. Bradford, bivši dl-jakon 8tratonove cerkve, je govoril odprto proti "zdravilnim ceremonijam." Dejal Je, da eo te ceremonije slične histeričnim izbruhom "svetih skakatev.* Bradford jI primerjal Stratona kukavici, ki lete jajca čudnih doktrin v gnesdo baptlstične organizacije.
Zanetila ogenj a bankovci.
^ Kittannlng, Pa., 1. nov.—Vsoto pet tisoč v dolarskih bankovcih js porabila mrs. P. Zelensky pretočeno nedeljo, da Je zanetila ogenj v peči. Njen mol js vzel denar lt banke v soboto in nameraval povedati leni, da ga je pustil zavitega v papirju v kuhinji. Ta papir je porabila nje-g6va lena ta podkurjavo. V plamenih so UHtintll prihranki, ki sta jih spravljala skupaj vss šivljenje. (>1
Krompir električno epečen kot
London, 1. nov. — Diatermlč-nl električni aparat, ki ss rabi sa sdravijenjs plučnics in rsv-matizma, js bil včeraj poskušan kot psč v kuhinji. Krompir Je bil spečen v 80 sekundah, staak v eni minuti in jajce v dveh sekundah.
Delavske ualje v
Arthur Plaher pefroča "Daily News," da prihajajo vodilni krogi v Rusiji do sposna-nja. da so delavske unije veliko večjega pomena v stabiliziranju drŽave, kot pa propaganda irk munistlčnih dogem, katerim se je v začetku posvečala največja važnost. Ta propaganda, ki Jo je bilo opažati v diplomatičnlh smernicah t drugimi državami,
is prinssla sovjetski Rusiji Ks kodo. Dlplomstske intrige in taktika sovjetskih uradftikov so vtbudilb V delavskem gibanju drugih 4rlav nezaupanj s In tako onemogočile nepristransko Študijo ruskih ratmer.
Članstvo v profesionalnih In tradsunljah presega 10 milijonov, nedvomno najvišje število organiziranih delavcev v delav-skem gibanju vsem sveta. V primeri s tem številom Je komunistična stranka s svojimi 1,0*0-000 člani šibka. Članstvo teh tt» nlj je najvalnejša sila v Rusiji in temelj» «a katerem SM sedanja vlada.
11 mor in samomor.
La Sslls, tli., 1. nov. — Emil Giros, star M Ist, in njsgova lena Mary, stara 61 let, sta obhajala včeraj obletnico njiju po-» roke. Jutri bosta skupaj poko-na, SmB Je v prepiru ustre-svojo leno in potem sam sebe. Mol-se Je v sadnjsm času močno udajal pijančevanju.
Nov «M iS London, 8. nov. — Komaj zadnji teden je bil v Angliji oproščen oče. ki Je utopil svojo dveletno hčerko, da Jo ra|i agonije dolgegs umiranja, a is ima angleško eodlščs opraviti s novim enakim slučajem. Margaret B. Delvigne Is Toabrkfet, Kant, Je bila včeraj aretirana, ko je pri-snala, da Je saatruplla svojo mater, ki Je trpela na dolgi in ne-osdravljlvl bolezni. Hči pravi, da ni mogla več gledati materinega trpljenja, zato jo Je rešila nadaljnih bolečin.
Banka saprla vrata, ke Je predsednik Izvršil samomor.
Memphis, Tsnn. — Columbia Savings banka in Columbia Mortgage é Trust Co. v Mem-phisu sta v torek taprll vrata, ko Je predsednik obeh zsvodov, Charles L. Tucksr, Izvršil samo-mor dan poprej. Banka js bila nssolventna.
bitka v
Indianapolis, Ind. — Mesto Indianapolis Je po mnogih dneh dobilo ssmo snega župana, Sodi-J® odloČilo» ¿ä wio(pä Holfnw izročiti ključe županskega urada Claude i. Negleyju, kl Je bil ss-Čaano izvoljen od mestnega sveta. Negley pa bo tupan le osem dni, Dne 8. novembra mota mestna zbornica Izvoliti novega naslednika odstavljenemu Du-vallu.
/.. • t
Cigareta, ki
i največ osveževalnega
'i
užitka»
Mešanica izbranega tobaka v Camel omogoči hladno, milo in osvežujočo kajo. Nobenega zdravljenja za grlo. Camel ga ne potrebujejo.
i
'fiVf
11! ; ¡
t



TTl TT i ■■ ■ ■ ■■
9. NOVEMBRA,
vabilo na
otvoritev
"Salemensko je dolgčas. ako
Je človek sam r Je vzdihnll vdovec Pehar, ko se-je opravljal •pat.
Danes se je bil vrnil i letovišča. Pa jedva je stopil v svoje stanovanje, je doživel razburljivo nepriliko. Obšel ga je namreč občutek, ds nekaj ni v rodu, a dognati ni mogel kaj. In to ga Je razdražilo. NU ni pomagalo, da je njegovo gospodinja Nežka zgovorno zatrjevala, da stoji v stanovanju vsaka stvarca tako in Um, kjer je stale, ko je odhajal na letovišče.
"Ni -mogoče I" je vzklikal Pehar. "V duhu vidim, in v srcu čutim, da ni vse tako, kakor bi moralo biti;" in sa m a seboj godrnjaje je stopical po sobah gor in dol, se oziral po stenah, se sklanjal pod mizo in poetelj, otipaval preproge in premikal stole, a vzroka svoje vznemirjenosti ni mogel izslediti. "Uh!" je mrmral. "Vsekakor ste nekaj preonegavili, kar ni prav, pa mi nočete povedati. VI, vil Ugonobiti me hočete, duševno ugonobiti! Ali razumete, kaj se to pravi: duševno?"
Zdaj je pa tudi sluškinji potrpežljivost pošla. Reško js od- i vrnila: "Gospod, ns bodits ven- , dsr taki! Ker poznam vaš čud- ! ni okus, sem vso vsšo polomljeno ropotijo po njem uravnala, 1
VELIK BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO
Prešivite božični večer v družbi vaših rojakov in prijateljev v stari domovini ter se ob tej priliki zabavajte in veselite. Pridružite se izletu pod osebnim vodstvom na enem izmed teh veličastnih ekspresnih parnikov:
miiait^lmm* - a*» rmktmmmmm m mau
¡KAMPANJA!