20
Narodno delovanje na glasbenem polji.
„Glasbena Matica" v Ljubljani je koncem preteklega leta se zopet oglasila z izdanjem sedmega in osmega zvezka ,,Zbirke slov. napevov, ubranih za čvetero ali petero moških glasov" in pa s 4 snopiči „Lavorike", zbirke moških Čveterospevov in zborov". — S tem tudi v vnanji ob!iki jako odličnim izdanjem je izdatno pomnožila gradivo lepega narodnega petja ter še osobito čitalnicam podala krasnih pesem na iz-biro, nadaljevaje od leta 1872. to, kar je 1. 1848. „Slov. društev" pričelo s ,ploven. Grlico" in so potem nadaljevali Fleišman, Rihar, Vilhar. — Naj tem vrsticam dodamo iz odborovega poročila o delovanji „Glas-bene Matice" leta 1879—1880 nekoliko odlomkov.
„Iz zrna zrastlo je v 9 letih torej — po vestni oskrbi — drevo , ne mogočno, a zdravo , ki dopušča upanje, da postane močno — košato. — Vspela se je „Glasbena Matica" do osiguranega stanja, ki jej daje moč, dalje delati na narodnem glasbenem polji v korist in čast domovine, ako jej tudi pičla podpora ne dovoljuje vzvišenemu, začetkom si stavljenemu cilju brzim korakom bližati se. Temu je krivo malo število članov in — bodi potoženo — slabo uplačevanje doneskov. — Ustanovitelji prepotrebnega društva za ohranjenje in kultiviranje narodne pesni in glasbe računili so pač, da je po Slovenskem nad 1000 šol in učiteljev, blizu toliko duhovnov, nad 100 društev in mnogo mnogo prijateljev petju in glasbi, takih, ki bi se zanimati mogli in morali za „Glasbeno Matico" in podpirati prelepo podjetje; ali imenik kaže 174 udov, kar drastično priča, da le malo onih, katerih bi se iskalo, se tam najde, — priča, kako zelo se je osnovateljni odbor leta 1872. motil. — Pri oskromnih dohodkih trebalo je res požrtvovalnega delovanja in stroge varčnosti, da je društvo prihranilo 2413 gold. 30 kr. skupnega imenja, ter da je ob enem zadostovalo namenu in častitim članom.
Skozi vseh 9 let so glavni funkcijonarji eni in isti ostali : predsednik g. Franjo Ravnihar, blagajnik g. Franc Drenik, tajoik g. Vojteh Valenta, in načelnik artističnega odseka g. Feliks Stegnar; in ves ta čas zvesti podpiratelji in sodelavci bili so gospodje: dr. G. Ipavec, Danilo Fajgelj , Franjo Gerbic, deloma Nedved in Forster, zlasti pa imenovani g. dr. G. Ipavec, kateri je vse svoje skladbe daroval,  in v resnici bil glavni
21
steber, odličen dobrotnik „Glasbeni Matici", na čemer mu b di iskrena hvala in slava!
Glasbena matica se je vseskozi držala pravil: delati na to, da vzraste slovenska glasbena literatura, na svitlo dajati kompozicije za cerkev, šolo in dom. V 3. obenem zboru obljubljene zbirke šolskih pesni ^Glasbena Matica" ni mogla na svitlo dati; gosp. skladatelja so nekaj pesniki zadržavali z obljubljenimi pesnimi, nekaj ni bilo tvarine še dogotovljene, kajti načrt je bil jako obširen z ozirom na različne učne stopinje in razrede, zato je društvo moralo za časa skrbeti, da spravi druge muzikalije na svitlo; to pa in okoliščina, da je „Matici" vedno manj podpore prihajalo od udov, je dalo gosp. skladatelju po dovršenem delu povod, da je sam na svitlo dal in založil lepo delo, ki je domači glasbeni literaturi na vso čast, ter ima slovenska ljudska šola prijetno dolžnost, da hvaležna ostane požrtvovalnemu gospodu skladatelju za izdanje.
Za cerkev „Glasbena Matica" ni mnogo izdala, ker se je ustanovilo Cecilijansko društvo z odločnim namenom, skrbeti za cerkveno petje in godbo. Vendar ^Glasbena Matica'* ne misli skrčiti svojega delovanja, ona bode marveč i prihodnje izdavala slovenske kompozicije za cerkev. Najobilneje oskrbela je ,,Glasbena Matica" pevska društva in salon po izdavah čve-terospevov in pesni se spremijevanjeai na glasoviru, ter je ustregla društvom in posameznim s potrebnim muzi-kalnim gradivom."
Naj bi vrlemu društvu Čedalje več dohajalo tudi finančne podpore! —