GLAS NARODA* The largest Sbfwikn Duty m I die United States. 75,000 Krnim. List slovenskihdelavcev v Ameriki. TELETOM: CHclaea 3—3878 HI. 87. — fiTEV. 87. Entered aj Second Claai Hatter September 21, 1903, at tha Fort Office at Hew York, N^Y., under Act of Congra of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 HEW YORE, SATURDAY, APRIL 14, 1034. — SOBOTA, 14. APRILA 1034 VOLUME XLIL — LETNIK XLH. MALA ANTANTA BO PRIZNALA SOVJETSKO RUSIJO ŽIVAIJNA POSVETOVANJA ZARADI SOVJETSKE RUSIJE O tem se je posvc -'al čehoslovaški zunanji minister dr. Benes s sovjetskim delegatom Steinom. Dogovor mora še odobriti vlada v Moskvi. — Rusija neba zahtevala Besarabije. 2ENEVA, Švica, I 3. aprila. — V bližnji bodočnosti bo Mala antanta — Jugoslavija, Cehoslovaška in Rumunska — priznala sovjetsko vlado Rusije in bo potem povabljena/da stopi v Ligo narodov. To je naznanil čehoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš po dolgi konferenci s sovjetskim delegatom na razorožitveni konferenci, B. Steinom. Ta dogovor za priznanje Rusije je bil dosežen v četrtek in sedaj samo še čaka na odobrenje v Kremlju, ker sovjetski delegat Stein nima pooblastila sklepati kakih dogovorov. Dr. Beneš je rekel, da bo povabilo Rusiji za vstop v Ligo narodov sestavljeno tekom zborovanja Li-ginega sveta v maju. Mala antanta je že dolgo časa želela, da bi Rusija pristopila k Ligi narodov in antantini delegati so kazali veliko zadovoljstvo nad tem, da je sovjetski delegat obiskal rumunskega zunanjega ministra Nikolaja Titulescu. S tem obiskom je Stein hotel ministru Titulescu tudi pokazati, da zunanji komisar Maksim Litvinov, ki je bolan za bronhijalnim katarom, nima "diplo-matične bolezni", katero bi hotela Rusija porabiti kot pretvezo, da se izogne prevelikemu pritisku, da stopi v Ligo narodov. Za podlago sporazuma med Malo antanto in sovjetsko Rusijo služi zagotovilo Rusije, da se odpove svoji zahtevi po Bearabiji in obljuba Rumunske, da ne bo zahtevala od Rusije, da ji vrne veliko množino zlata, katerega so Rusi odnesli iz Rumunske leta 1917. S tem so največje težkoče za sporazum med Rusijo in Romunsko odstranjene. Države Male sntante podpirajo Francijo v njenem prizadevanju, da bi tudi ostale države priznale sovjetsko vlado, da bi mogla Rusija tem prej stopiti v Ligo. Rusije do sedaj še niso priznale naslednje države: Portugalska, Belgija, Holandska, Švica, Luk-semburg, Bolgarska, Siam in večina južno-ameri-ških držav. ŽENEVA, Švica, 1 3. aprila. — Med delegati na razorožitveni konferenci je opaziti zelo živahno posvetovanje. Konferenca ima sicer poglavitni namen razpravljati o razorožitvi, toda zastopniki raznih držav porabljajo ta sestanek tudi za rešitev drugih važnih mednarodnih zadev. Posebno sovjetski delegat Boris Stein ima mnogo konferenc z raznimi delegati, iz česar je mogoče po vsej pravici sklepati, da si vse države prizadevajo, da bi pridobile Rusijo v Ligo narodov. Kot pravi neko poročilo iz Moskve, Rusija, nikakor ni nasprotna Ligi narodov ter je pri volji stopiti v njeno sredo, toda, kakor Združene države, tudi Rusija nasprotuje členu XVI. liginih pravil, ki določa, da morajo vse članice Lige kazensko nastopiti proti državi, ki bi kršila Ligina pravila. Predno4>a bo Rusija stopila v Ligo, bo najbrže Zc htevala, da priznajo njeno vlado one države, ki so članice Lige, pa je do sedaj .še niso priznale. Kot je objavil čehoslovaški zunanji minister Beneš, so bila pogajanja zastopnikov Male antante s sovjetskim delegatom Steinom uspešna in bo Mala antanta kmalu priznala vlado sovjetske unije. Zgledu Male antante bodo najbrže v kratkem sledile tudi ostale države, ki do sedaj sovjetov še niso priznale, Kongresnik opozarja na vojno nevarnost SAM INSULL NA POTU V AMERIKO Insull voljno vdal v usodo. — Velika množica ga je hotela videti pred odhodom. Istanbul, Turčija, 13. aprila. — Mirno ki utlano jo Samuel In-Mtll podal na dolgo pot v Združeno države, kjer ga čaka obtožnica zaradi goljufije pri razpadu njegove veletrgovine. IVhI varstvom anočne .straž«* je bil odpeljan iz zapora do pa-ruika "Andana*', ki je m m* oljen v Pandemia. Pozneje bo z želnjaiieo od-1 peljan v Smirno. kjer bo izročen v roke ameriškega tretjega pool a-iiiwkejra tajnika Hurt ona Y. IV r-' rvja na pa miku "Exi!ona*\ ki odpluje v petek proti Združenim državam. | Turško prizivno sodišče v Uski- | i'ehiru je zavrnilo Insullov j»rkziv' proti izročitvi, nakar je moral odpotovati. Parnik 'Andaina* je odplul ob 7 zvečer ter vozil mimo grškega parni ika "Maiotis". .s katerim je Insull prib.žal iz Grške. Xato je voteil- parniik mimo Prinkipo otoka. kjer je nekaj let živel Leou Troeki v izgnanstvu, zatem pa (•kozi M armor.sk o morje proti Pan -dermi. ki je majhno pristanišče v provinci SniLrn'a. Iz zapora- je bil Insull odpeljan v navadnem taksiju, kateiiga je naročila policija. Xa "Aradano" je sel Insull s trdnimi koraki in ni jzka straža, -ki je odganijala množico, ki je še enkrat hotela videti t'«ko "odličnega" jetnika. NEMČIJA ZAGOVARJA ___IZDATKE Anglija hoče vedeti za vzrok velikih izdatkov za armado. — To je samo nemška zadevo. London, Anglija 13. aprila. — Xemčija bo iz vso odločnostjo zagovarjala svoje izdatke za armado iza leto 1934 v onesku 1-30 milijonov dolarjev. Nemška vlada je na tozadevno I vprašanje angleškega zunanjega ministra Sir Johna Simona odgovorila. Nemško odgovor je bil izročen angleškemu poslani iku v Berlinu, ki ga je poslal zunanjemu ministru. Simon je odgovor takoj prebral ter se pripravil, da o tem poroča v poslanski zbornici. Četudi vsebina nemškega odgovora* mi bila objavljena, vendar je znatno, da »Nemčija odgovarja, da versaHlska mirovna pogodba ne določa nikake vsote, ki jo more I Nemčija potrošiti, vsled česar je Nemčiji na prosto dano. da določi osa armado veliko aLi pa majhno vsoto. Nemčija v svojem odgovoru tudi omenja negotovost razorožitve-ne konference, katero je zapustila lansko leto. Ker ^e Nemčija prcv prfc'ana. da konferenca tudi sedaj ne bo imela n tkalke ga uspeha. %a-to je za iNeroči jo potrebno, da dovede s vi »jo armado na stališče, kr FRANCOSKI VETERANI ZA FAŠIZEM Sprejmejo znižanje pokojnine, ako se politika izpremeni. — V nasprotnem slučaju grozijo z nasiljem. Pariz, Francija. 13. aprila. — Kongres zveze vo-jnih veteranov je sklenil, tla sprejme znižam je veteranske pokojnine, kakor priporoča ministrski predsednik (taston Doumergue. toda proti temu .stavi težke pogoje. Kongres namreč zahteva v povračilo obnovo javne in privatne morale, izboljšanje gospoda Rskega življenja, reorganizacijo žeViznk* tor premembo vladne politike, ki bo prim rna novim zahtevam. Z oz i ro ni na gospodarsko izboljšanje. zahtevajo veterani koopera-tO\ino organizacijo, dela po načinu italijanskega fašizma. Veterani zahtevajo, da ?»e .s t- o-lago. ako vlada ne more pokazati nikakega uspeha. Veterami so tudi zavrnili loterijo. s katero je vlada hotela dobiti potrebni den-ar. Doumergue se je zanesel na podporo veteranov. Tipajoč. da ]>okažejo svojo disciplino do naroda. Pariz, Francija. 13. aprila. — Kmrt je zahtevala zopet dve žrtvi, ki so v zvezi s Ssta viski je vo afero. Državni uradnik Maurice David, kf bil poklican. da priča glede dovoljenja delavskega ministrstva nekaterim zavarovalnim družbam, da so smele kupiti bonde zastavljalnice v llavonne, je umrl za srčno kapjo. Ogrski odvetnik Paloait Ka-rolv. ki je imel s Sta viskijem z\>> ze glede ogrskih bondov. je lunrl ra ranami, katere si je po mnenju policijskih oblasti iz-ada! sam. Našli so ga s prerezanimi zi'ami v kopalni sobi v nekem hotelu v I>eausoleli. Njegova ž«.na pa trdi. da je .bil iMiiorjen. 11. NOVEMBRA BO PRAZNIK Albany, N. Y-, 13. aprila. — Dan premirja 11. novembra je bi! pridejan k državnim praznikom v državavi New York, ko je tozadevno postavo podpisal govenner Lehman, I ji more zagotoviti njeno varnost. Berlin, Nemčija, 13. aprila. — "Diploiuat.ische Korrespnnulenz" ki je glasilo nemškega zunanjega ministrstva pravi, da je to samo zadeva Nemčije, ako izda več denarja iza vojaške namene. "Kakšno pra vie o ima Francija ali katera druga država, da se čudi. ako kaže letošnji državni pro-• račun večje izdatke za armado? — | vprašuje "Diplomatiche Korre-spondetif*". Nadadjei navaja list. da Anglija gradi 61 bojnih ladij. Združene [države pa 54 in .nato zopet rpra (£a-: — Zakaj tak glavobol zaradi nemškega proračuna ? } I^ist zatrjuje, da Nemčija- nima .niti namena, miti zmožnosti, da bi se podala v oboroževalno tekmo a I drugimi drža vami, da pa mor« skrbeti za svojo obrambo, KONGRESNIK SIROVICH SVARI AMERIKO PRED JAPONCI WASHINGTON, D. C., 13. aprila, — Iz japonskih tajnih vojnih načrtov, katere je kongresnik William I. Sirovch prejel od sovjetskih politikov v iMoskvi, je razvidno, da hoče Japonska naglo pre • magati Rusijo, nato pa vpasti čez Aleutske otoke — Ne želim vojne — je rekel kongresnik Sirovieh. — Totla v imenu miru prosim, da Združene države utrdijo Alasko in AIeut.sk-otoke, kajti japonski mi!itari>ti t>odo udarili če« Aleutske otoke v Alasko. — Ker so Združene države priznale Sovjetsko Rusijo. Japone letošnjo pomlad najbrže ne bodo pričeli vojne z Rusijo. Sovjetski uradniki in častniki vedo. da j<-japonski načrt, da najprej udarijo na Husijo in nato ua Združene -'r-žave taonska polovico otoka, drugo polovico pa Rusija. — Rusija je želela, da jo Zdi:i-žene države priznajo, ko sem bi! v Rusiji. Rusi so prepričani, da Japonska lit; bo upala i?rvršiti svojega načrta, aiko si Rudija hi Zdr. države* podajo roke. — Rusko pristanišče Vladivo-. *tok je pri .Japoncih rak-rana. kajti Lz Vladivostoka bi mo;?!i ru-^iki aeropJani poleteti nad japonska mesta in jili bombardirati. Japonske hii'e pa so žgTajene iz bombaža in lewa_ Aeroplaavi bi mogli povzročiti velrkanwko škouo. — Rusija potrebuje še eno lct<». da bo pripravljena. Toda zbrala je že do .">00 aeroplanov. da se more postavili proti Japonski. — V Rusiji vedo. da je cilj Japonske vladaii nad Pacifikom in Orijentom. In In Riu>ija in Združene države so ji na poti. — I*o pogodbi nam sic?r ni dovoljeno utrditi Aleutrvkih otokov, toda Alaska mora biti takoj utrjena ter postavljene m*oi'::Mriške in avijatiške ]>ostojaiske. — Japonska bo to sicer .smatrala za izlivanje, totla proti temu položaju si ne smemo (zavezati oči. Arasko moramo utrditi v imenu miru. v japonskih družinah zelo v navadi. Odstop vojnega ministra, ki je bil najvažnejša o^eba japonskega kabineta in ki je pre-vzal vojno mi-nistrstvo s-ele pred tremi meseci, je hud udarce za kabinet ministrskega predsednika viscount a Ma-koto Saito. Ker je to le zasebna zadova in ni v nikaki političui i?\-ezi. bo mogoče lahk oajii iui-btednika, dasi je kabinet zelo o-slabljen. Ministrski predsednik bo najbrže priporočal cesarju Hirohitu, da 'Hajašivega odstopa ti* sprejme. kakor se je .tudi (zgodilo v zadevi jiLstičnega ministra Macu> kiči Kojama. toda -rojni minister je odločno izjavil, da ne odstopi od svojega sklepa. • • Njegov naslednik »bo morebiti vojaški generalni nadiaoraik general Jhizflhivro ATazaki, ali pa general Sado A raki, ki je bil pred Ha jasi jem (vojni minister, pa zaradi "bolezni odstopit, NajTeiji ilorouki dnevnik V Združenih driarak VeUn xn Tse leto • • • $6.00 Za pol lete.....$3.00 Za Na« York caio lato . $7.00 I Za inoMnutvo cdo teto $7.00 REŠITEV RUSOV Z LEDENE PLOŠČE Ruski letalci so zopet od-| peljali 22 mož z ledene plošče. — Ostaf!o jih je j samo še šest. I Moskva, Rusija, 13. aprila. — Sovjetski letalci r»o rešili zopet mož z ledene plošče, uia kateri 1 i preživeli dva meseca, ko .se je po-(topil- parnik Celjuskin. I Še.st mož ekspeil H' i jo profesorja Sclmiidta je še ostalo na plo:či. j..Nome, Alaska, 13. aprila. — Voditelj nu>ke ekspedicije profesor dr. Otto Solunult. ki je prebil l z 80 tovairiši na ledeni plošči se-' verno od Sibirije dva meseca, je bil z aeroplauom prepeljan v Nome. kjer je pod zdravniško oskrbo. j Profesor dr. Sc.kmidt je bil edci izmed oseb. ki so bile -rešene v dveh dneh z ledenic plošče. 1're-i poljan je bil r. rta Van Kare m in takoj po njegovem prihodu .so «;a rdravniki pričeli zdraviti za bron-hiji/lnim katarom. ki se je razvil \-sled dolgega bivanja 11a ledu. Zdravniki pravijo, da njegovo' stanje sivcT mi nevarno, da pa ga' botlo pre]X»lja!i v bolnišnico v Fairbanks. Ko je led stisnil parnik ('eljit-skin, ki s - je 13. februarja poto-' J pil. jt* Schmidt ukazal posadki, daj ■ princi'* s parnika \-se. kar*je 1110-: jgoče; pri tem je bil rešen tudi ra-|dio. s katerim je pozneje profeso.-Sebmklt bil v -zvt^ri s sibirskimi 1 postajami. J Deest žena in dva otroka sta i bila rečena že .">. maiva. Moskva, Rusija, 13. aprila. — Sovjetski letalci so rešili zadnjih še^t mož z leti ene plošče ter so jih tsrečno prepeljaJi na rt Van Karom. Tv.^aloi so se nato še enkrat j vrnili na ledeno plošče ter rešili j tudi vse pse. , GEN. HA JAŠi _JE ODSTOPIL .General Hajaši je odsto-I pil, ker je njegov brat i obdolžen goljufije. — Cesar mu najbrže ne bo dovolil. Tokio, J&ponska, 13. aprila. — Vojni minister general Senjuro Hajaši je odstopil, ker je bil njegov mlajši brat Jukiči Šrraganii, ki je bil podžupan v Tokio obsojen na deset mesecev ječe. ker je I sprejel podkupnino od tokijske •plinarne. tllajaši je rekel, da je smisel za družinsko odgovornost vzrok njegovega odstopaš ter je trden v svojem sklepu, da se več are vrne na tfvoje mesto. Stariši vojnega ministra so Jukičija adoptirali, kar je NOVI DRZNI ČIN _D1LL1NGERJA Z enim tovarišem je vdrl v policijsko stražnico. — Odnesel je varnostne jopice. ! ' Warsaw, Ind., 13. aprila. — Zlo-j glasni ropair Joliav Dillinger se je vrnil na kraj svojih zločifiaov ter! je vdrl v policijski arezeual, odnesel dva varnostna jopiča in dva • revolverja ter pobegnil. J i DiMinger je prišel izgodaj zju-' t raj s tovarišem Homerjem Van Meter ter je vstavil nočnega policijskega načelnika Jud Pitten-' gta.n mestne polieije. J Van Meter je stražil Pittenger-J ja ob stc*ni. Dillinger pa je medtem vzel iz omifre dva varnostna jopi-iča in dva retvolverja. I — Sedaj vzorniva tega starega fanta s seboj. — je rekel Dil-j lingtT. — da naju ne bo prezgodaj izdal. 1 — Okay. — odgovori Van Meter. f To je bilo za Pittengerja pre- j več. Ko gredo vsi trije iz prvega' nadstropja, po stopnicah. Vam Meter naprej. Pittenger za njim in najzadnji Dillinger. je Pittemger udaril Dillingerja. ki je padel, in j vsi se nato valijo po stopnicah n^vtadol. Pri tem Dillinger izgubi jopiče. j j Kopot zbudi nočnega -šoferja ' požarne brizgailne. Dillinger naglo pobere oba jopiča ter st če s svojim tovarišem proti avtomobilu, kt je stal preti mostno hi«o. Avtomobil naglo odpelje proto jugo-zapadu. 1'ittengi-r je takoj oddal alarm 111 .V) policistov v avtomobilih s strojnimi puškami se je odpravilo na zasledovanje Dillingrrja. j VDOVE IN SIROTE ' PRED PARLAMENTOM j Praga, Češka. 13. aprila. — Pred parlament je prišlo 88 vdov in 78 sirot, ki »>o žrtvt* rudniške iiiesreč** v Xelson rudniku. Zahtevali so večjo državno ]>odi>oro. i •Ko je prišla policija, so se že-. ,ne rarcljutile ter so se vse« besne bo-1 rile s policisti, katere so osuvalej iui opraskale. Predno so bili vsi I raela\*ki minister Jose Estra-delLa jim je Obljubil, da bo storila zanje vlada vse. kar bo v njeni moči. —_-_ SOCIJALISTIČNO GLASILO ZATRTO Montevideo, Uruguay, 12. aprila. — Policija je dala zaitreti so-eijallstieni časopis "E1 Sol" zarasli člamka, v-katerem je uredništvo : zatrjevalo, da socijalisti nLso imeli pri zadnjih volitvali nobene besede. * HEW YORK, BATlTttPAY, APRIL 14, 1934 Owned and Published by BLOTHKIC PUBLISHING COMPANY <▲ Corporation) Ix Benedlk, Treaa. of baslneoo of tbe corporation and tddrewet of above officers: tl* W. l$tfc Sine*. Borough of Manhattan. New York City. N. ¥. OLA S N A HO DA -(V«ke of the People) Every l»y Except Sundays and Holidays la colo loto vdja aa Ameriko In T«na«n ..............96.00 Pol oooooao«oo«*oa*o*aoo $«».00 Mft Ml oaoooaaaaaoootooas J1.S0 Za New York aa celo leto......$7.00 Za pol lota ...................$3JS0 Za lnosematro aa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$350 Subscription Yearly $6.00 Adrertlsement on Agreement " na delu mogočni vplivi, čijili svrlia je uničiti vse napore za ohranitev miru. Že pred leti je dognal posabni odbor Lige narodov, da so izdelovalci orožja in munieije po vseh deželah v zvezi in da pospešujejo vsako gibanje, ki bi utegnilo dovesti do •vojne. Javna preiskava je dognala, da so imele tri ameriške ladjedelnice v Ženevi agenta, ki je poskrbel, tla se je razoroži t vena konferenca izjalovila. Pred kratkim je govoril na glavnem zborovanju del-Tučarjev neke angleške municijske družbe Sir Robert A. Hadfield. Rekel je, da so se k sreči razmere tako poosiri-le, da je mogoče upati na dobro trgovino in na velike dobičke. — Bodimo hvaležni usodi, da je tako, — je dostavil. Vsak količkaj razsoden človek bo smatral te besede sft bogokletje. Ali ni višek propalosti, če kdo govori o naklonjenosti usode, ki bo "osrečila" svet z novo vojno in omogočila izdelovalcem orožja, da inxio napolnili svoje žepe z dobički. Sir Robert A. Hadfield ni sam. V vsaki deželi je dosti vplivnih ljudi njegove baze. Samo. tako kriminalno odkritosrečni niso kot je an* gleski Hadfield, '■.• Avstrijska vlada je 22. marca odredila ljudsko štetje v vsej državi. Rezultat štetja naj bi po njenem mnenju služil kot podlaga reformi javnega življenja v državi, ker je pretirana strankarsko-po!:-tična borba zadnjih desetletij njegove dejanske oblike docela zmali-čila in popačila. Poleg države pa ao bile na ljudskem štetju nepo-sredo zainteresirane tudi narodne manjšino. Izmed 10 vpcašanj. ki so bila predložena posameznim državljanom v odgovor, jo za narodne manjšino posebno važnosti vprašanje jezikovno in narodne pripadnosti. izkušnje dosedanjih ljudskih Štetij kažejo, tla se jo večinski n.i-rod posluževal stoti j kot najenostavnejšega — m* ve na j neokretne j-sega — sredstva. da razredči in d.-cimira pripadnike manjšinskih na-• rodov in se tako na najpreprostejši način izogne obveznostim napram njiin. Ev«» nokaj številk iz zadnjih štetij v Avstriji. L. Ifc80 se je la K^roftem naštelo uradni* S5.200 S|«>vene<*v in 235.000 Neiueev. — Štetje I. 1910 izkazuje lo še tiG.COO Slovencev na ^voroškem in 1. li>23 — trinaj-t lot pozneje — pa kom<>j še ^7.224 k<>r<»škilk Slovencev. To s" pravi, da so jo slo ven.-ki narod na Koroškem. ki šteje v državi polos gradmč-.tnskih H nato v največji prirastek rojstev. za dobro d«*-set let j«' znižal za celih **,».000 o*eh. lst«»ga lota so zato slovenske orga-jnizacijo izvedle zasebno štetje .samo v .">7 občinah deželo in dognalo, da prebiva na slovenskom Koroškem 71.472 Slovencev ::i 9102 Nemcev. Polovica števila teh Neiueev pa tvorijo poneničenci Slovenci. Za vrednost uradnega štetja 1.. 1923 jo še značilno, da jo dve loti pozneje izišli župnijski zemljevid znnne-*ra prof. dr. Wutteja in župnika Stn-ita navedel 81 čistih slovenskih župnij. 8 sloveirsko-nemskih in 9 nemško-slovenskih župnij. Če vzamemo, da je v čisto slovenskih župnijah samo 90 odst. Slovencev, tla jo nadalje v slovensko-nemških lo 7."» odst. in v nemško-slovenskih župnijah komaj 2."» odst. Slovencev. pridemo do rezultwta. da je v 108 župnijah Koroške 109.068 ljudi ill <»<1 teh je SG.'t79 Slovencev. Številko dosedanjih štetij govorijo. da jo način ugotovitve narodne in jezikovne pripadnosti me. roda jen za rezultat. Avstrijski z:-kon o ljudskem štetju prepušča način ugotavljanja pripadnosti v od-Iočevanje političnim oblastem. K«i-ko se je postopalo ml sfrani politično oblasti, jia kaže najbolje dejstvo, da statistični urad na Dunaju do danes ni upal obelodaniti podrobnih podatkov ljudskega šteteja po občinah slovenske Koroške, ker bi med rezultati ljudskega štetja lota 1923 in mod dejanskim polo-izajem v prebivalstvu dežel zazija.n velikanska razlika, ki bi ljudsko štetje postavila v čudno luč in politično oblast pripravila v neprijetno zadrego. Kako se je štelo dne 22. marca letošnjega leta na Koroškem.' Motil bi sc. kdor bi mislil, da je notranjepolitični prevrat v državi kakorkoli doprinesel k objekt i v ne jšs-mu pojmovanju narodne pripal-nosti v deželi. Že postava k ljudskemu štetju je na sebi krivični, ker dodaja h točki narodne pripadnosti sledeče pojasnilo: .Jezikovno pripadnost določuje govorica, h katere kulturnemu krogu se vprašani smatra pristojnega. Jezikovna pripadnost za more biti samo ena. Govorica v družili i določuje jezikovno pripadnost otrok, ki še no govorijo. — Medtem ko so se druge države domala oriborile do no- ^ vega pojmovanja, narodnosti in jo i razlagajo ne več zgolj iz subjek-Jtivne miselnosti poodinčeve. mar-, več tudi na podlagi objektivnih na-'rodnostnih znakov govorice in po-koJenja. najdemo v avstrijski po-' stavi kos starega. drugod ži prebolelega uazadnjaštva. To postavodajalčevo krivico pa a«* poveča zamotani politični položaj na Koroškem. KorošSka jo danes j kot včeraj domena neuiško-nacijo-'naluih krogov. Njen sedanji dežel-, ni glavar j«* vodja kur«>škega I lie i m \veh ra. tutli ostala politična i oblast je v rokah nouiško-naciona!- • ne reakcijo. Avtoriterni značaj vladanja v državi jim je danes dal v i roke orožjo. da so domala v vseh : slovenskih občinah odredili štetje j po komisarjili-učiteljih in zavnrii komisarje, imenovano od občinskih predstojništev. Kčitoljstvo. poznano kot najnevarnejši raznarodoval-! ni element v deželi, je svojo nalo- ! «ro dobro izvršilo, ('ujmo slučaje:! jI. V Medgorjah pri Celovca, obči-1 . ni s komaj 1."» Nenici. so učitelji I Marinič. Feichter in Zerjev popisovali ljudstvo glede narodne pripadnosti ne po materni govorioi. j mar ve."- po neki "kulturni pripadnosti". ki so jo razlagali po svoje • iz kulturno pripadnosti *'utrakvi-' etičnih šol". kod"r s.» nastavljeni. ]2. Na Zihpoijah pri Celovcu. «-b-:čini s pretežno slovenskim značajem. je uadučitclj stavljal enostav- ! nojše vprašjinjo: Za Jugoslavijo aii (Avstrijo.' Vsakogar, ki se je izjavil I za državo, koder živi. je vpisal /.a • Nemca. 3. V iirabštanju jo štel nek j trgov ki pomočnik. Svojo nalogo je preprosto rešil z vprašanjem .-Slaw »soli odor dent seli ? Če je tro-t balo, jo odpornejšim Slovencem tudi še zagrozil z represalijo. t. IV Mariji na Žili. občini /. veliko j večino slovenskega prebivalstva, ^o t komisarji vpraševali ljudstvo, kam ■se prizna: K Slovencem in Jugoslaviji. ali k Remcem in Avstriji. I ">. V Dobrli vasi so.so vršili št* go-; roštasnejši slučaji. Jezikovna pri- • padiK^it s«' je tolmačila z vprašanji .-j Spadate k Jugoslovanom ali Koro-,šcem. ali sto Nomoeni prijaznega aii sovražnega mišljenja 1 fi. Krouo jo do-egel uradnik okrajnega glavarstva v Celovcu, ki je na vprašanje ^slovenskega |>oslanca jr. Ogrisa. Ki | so j<* nanj obrnil za pojasnilo obhi-!:ti k izvedbi štetja, jedrnato raz-j ložil točko jezikovno pripadnosti: j Kdor za Dollfussa. ta Nemec! Samo poediui slučaji so. ki snu • jih navetWi. Vendar zadostujejo, da postane jasno, kako j«' vrednotil i ' rezultat tudi tokratnega štetja med : koroškimi Slovenci. Po dosedanjem I pregledu štetja po občinah :io uradni rezultat izkazal komaj št' 'do 30,000 Slovencev v deželi. Tre-balo bo nato lo še duhovitega časnikarskega poročevalca, ki bo številkam dodal pripombo, da so za borih 30.000 slovenskih kmetov r.*s ne izplača izdajati posebnih zaščitnih zakonov ali ustanavljati posebnih slovenskih šol. Usoda manjšine bo s toni zapečatena — vsaj za Nemce. Naloga manjšine in njene ;zaščitniee pa 'bo. da doda takim gorostasnim številkam svoje pojasnilo in tako postopanje "'uradnih** 'komisarjev odpravi, kamor sliši: [ pred Zvezo liarotlov. Ta naj oceni i pristranost in nepristranost lju«l-;skill štetij v Avstriji. Vlomilec Pire si je sodil sam. ico za praznike drva. Po nesreči pa Te dni .smo poročali, kako naglo mu jo sekira spodletela in «e za-so vrli domžalski in lukovški o- sekala v prst na levi roki. Zara-cožniki |X)ja.s»nilr drzen vlom pri di krvavit>\>- je maral pouosreče-]>o»ftstniku Pavoveu v Depali va.si nec iskati zdravopške pomači. in kot glavna sturilea prijeli 2li. I , letnega Antona Pirea, rojenega Spečega gospodarja je napadel s n ji, Žalah pri Kamniku, iu pa nje-J sekiro, govega t<*variša Janeza Betocra. I oko je pretresel decembra 29. marca .so domza'ki orožniki lanskega, lota vaščano v Velikih vlomilca pre|>eljali v Kamnik, kjk«- Morawih grd zločin nehvaležne-so ju začeli zasliševati tudi taino- ga hlapca Albreta Levačiča. Ta jo snji orožniki. Zadnje mesece je bi- služiL |>ri poKoritniku Kogliču. ki 1«» namreč .v Kamniku iu «»kolici j-^ bir v splošnem zadovoljen z blizu 20 vlomov, pri katerih je njim. Po nekem napornejše>iu de-v!omi!-cem j>cvTsod padlo precej lu je Roglič po^txstil Alberta s priplula v roke. Ko so orožniki Prr-' bol jvkom. katorega .sta privv- j»rid-ea zasliševali, je seveda najprej' no zalivala k žlahtno kapljico, večino .vlomov tajil, nato je pa pri- Kmalu sta se ira «»ba pošteno na- znal drugega za drugim. Tako je povedal, da je •vlomil pri Kumru. vzel tam «rramefoii in jra radii! ter pobral njega ves drobiž. Popol-dy • so ga orožniki peljali na razne kra'je. kjer je sam ali pa .skupaj z Betonom vlamljal. Povedal je. kako sta z Brtcntom pristavila na vrtu župuišča. Beton jo po lost»vi splezal prvi. o«lst ranil si- lezia. zlasti ^(»qimlar. katerejm se je lotil spa-»e c. -Kar Ti-a klopi je pijani gospodar zaspal. Zagoneten pa je nadaljni razvoj tragičnega dogodka. Bre? vsakega povoda je naba!:l hlapec Levačrč na speve«ra gospodarja oborožen s sekiro. Hladnokrvno ga je Albert udaril t. vso silo z ostrino sekire po obrazu. da mu je curkoma li!a kri iz Peter Zgaga ta«sto mrežo in vdrl na podstre«š- 14 cm dolge wevajoee rar.o. Mhuo-je. nato sta se pa splazila v s*>bo. I idoči svetijo so s!r-ali zamolklo Dekan je pa cul vlomilca in ju. hmpenje smrtno ranjenega Uoir'i-prepoilil. i o». Pojr'edali so «v leišo in našli Pire jo prima! tudi tri poskuse- • nezavestnega v mlaki krvi. Takoj-no vlome ira Sutni. od teh se mitjšuja zdravniška pomoč je r šila jt« pa izplačal samo v 1(.m v trgo-i poškmlovancu življenje, ki jo vi-vino Kelmenčrč-ve. kjer je odne-jselo na -zaihiji nitki. Kmalu -si» <»--sel nekaj drobiža, pripra'vil si jo rožniki izsledili 'zločinca in sra jo pa še več stvari, a so ga pro^rna- obsodil mali senat tukajšnjega o- H. Orožniki so potoni šli v Podgorje k županu -Medvedu, kateremu je Pire odnese! dv-o binnan-ski uri z verižico. 800 Din denarja ter vlomil tirdi v občinsko blagajno. 'v kateri pa ni našel denarja. Potem je Pire priznal, da je vlomil pri Mihi Bara k ar.ju na (rniajnici in mu odnesel precej tobaka in cigaret. Dalj* pa tudi vlom v pisarno avtobusnega podjetja Peregrin, kamor se jo splazil skrfi okno. Bilo je to lani jeseni. oducrvcl je pa takrut okro^ 6000 D ni. Tega vloma so osumili nokjra Franca Av.seca. ki je bil za-prt 14 dni. zdaj pa .v. je izkazalo, da je. popoliH-ma nodoTžen. Po zasliševanju in izdelovanju na krapih, kjer je »vlamljal. so <»-rožniki Piix-a »o po t p repel j aJ i nazaj v Kamnik m ga zaj>rli v poli-ci.js.ke zapore. Pretekle dni se ja Pire a?: svoje celice razgovarjaJ z nekim jetnikom, ki je bi! v drugi celici in ga vprašal: —- TI. -kaj ]>a govore ljudje o meni.' Poskrbel bom. esil. krožneara sodišča na 8 mesecev zapora. Kazesii je bila i z reč na pogojno na d»ve leti. k«-r je dejanje skesa'n<» in jokaje priznal. AVSTRIJI ŠOLSKA REFORMA V Ministrski svet avstrijske zvezno vlade je sprejel važen sklep o reformi avstrijskega šolstvu. Že v nekaj dnevih bo izšla vladna naredba v obhki zakona, ki bo »stopila z novim šolskim letom v veljavo. Izvesti! i tipi šol se bodo odpravili, reformirale pa se bodo nekatere kategorije srednjih in tako zvj-nih glavnih šol. Kolikor jo znano, se binlo vpeljali trije čisti, izdelani tipi srednjih šol: osmorazredna humanistična gimnazija, osmorazredna realna gimnazija in realka, pri čemer se bo upošteval pouk enega tujega jezika v vseli treh šolali že v prvem razredu v smislu učnih načrtov iz leta 1928. a poleg tega se bo vpeljal še en tuj jezik (izvzeni-ši realke). Toni načrti so bodo sestavili na podlagi dosedanjih do\>- Ko je 21». .marca orožnik stopil j rezultatov, pri čemer so pa v colico. je presenečen obstal. Por- * lagala P^ebna važnost na ca je navel obešenega na oknu. poudarek avstrijske državljanska vlomilec si je sodi! sam i zavesti. \ pouku vero nauk a in v V zvezi sc šievllnimi ,vlomi so;^nastiki m- bodo izvršile posebne orožniki v Lukov i ci aretirali še i^^membe. \esuine. ki so dosedaj pokazale vlosti lepih uspehov, bodo še dalje poučevale, ali ne kot obvozni preti met. ampak dva brata, pri katerih sta Beton iu Pire hranila ukradene dragocenosti. Be«tona so prepeljali v za-poro sreskega sodišča v Kamniku,. pri>sti limhllel: ^nografij« vendar pa trdovratno taji ia za- mora m""lt nika A"se »vlome. so več kot se Nesreča pri sekanju drv. Te dni je sekal 35-letn: zasebnik Pernat Ervin iz Trstenjakove uli- ;e Vodnikove Družbe lahko it SKD A.) naroČita za prihodnje Ido. Naročnino, ki znafta SAAic — $1—, lahko poAIjeto nam. In kakor hitro Mi k nji r« irfle. Jih M»H« po pofttl. Ako Čakata loko Mto. da knjig« b-idpje, morate iriafstl naje $1.M. KNJIGARNA'GLAS NARODA' 21« West 18tta Street. New ¥wM«. S. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JCGOSIJWVJO Za $ 2JM> .......... Din. 100 $ 3.— .......... Din. 2«» $7.23 .......... Din. 3H® $11.75 .......... IHn. $22.73 .......... Din. 1$00 Y ITALIJO Za $ 9^5 ...: " $ 17.90 ..... " $ 44.— .... " $ 87.50 .... " $174— Lir 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir 2000 KKR SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH za bplattlo $5 00 morate poslati— $ 5.7$ M »» $10.00 ** " ____.$10A» •» " $18.00 »' »»---$10.— •» moo " " _______$21 — $40.00 " " --------$41J$ $50.00 - -----.$51.50 ftilmaik dobi v tiarom kraja mitftlo v. dolarJttL Wujna nakaHla Hrriojemo po Cable Letter it pmtOfMiib ft— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" . 9MW lom., *. 1. V zvezi s to reformo se predvideva rešitev absolveneije. ki m* nanaša na \sako teli treh srednjt'sol-«kih tipov. Definitivna odločitev so ni padla po toni vprašanju. Namerava so rešiti tudi vprašanje prestopa iz srodnjo šole na tehnično visoko šolo le na podlajri zro-Io>tnej?a spričevala realke, dočim bo v bodoče dopuščen pristop na u-nivorze absolventom vseh :t kategorij šole. med tem ko je bil prepuščen realee doslej na univerzo wrnii na podlagi dopolnilnega izpita. Matura bo za enkrat ostala v dosedanjem obsegu in oblifcv. • V glavnem gre reforma v tem. fda odpravi dvojnost vodstva v raz-Inih razrednih predelih. S tem v Uvezi se bo otežkoči! tudi prestop l iz glavne šole v srednjo šolo. Sprejemni izpiti se bdo ponovno vpeljali za prestope. Reforma ljudske šole ni prizadeta. Xezavisno od šolsko reforme <>-stane di*žavna uredba za mladino, ki je bila v veljavi doslej za mia-dino od 14. d«» 18. lota šj* nadalje. Državna mladinska vzgoja, ki je d«-slej zelo dozorela, se bo v bodoče delila na tri velika edinstvena področja : ria avstrijsko mladiusito službo, na avstrijsko mladinsko fronto ali katoliško mladinsko organizacijo iu na mladinsko domovinski zaščito. To boni napisal brez" vsakega namena koga količkaj ruzialiti. Najmanj pa Kibničaue oziroma Ribuičanke. Kajti takiii ljudi kakor #»o K^buič-aiii. |x>sebmi ]»a Ribuičanke ni iiikj<-r na wvetu. Seni-patam se p.'t dobi izjema, in o loj izjemi hočem spregovoriti par besed. Ribničau. ki je imel tsrašno hudo in jezikavo ženo (kar .so .sovo-da !e redkokdaj pripeti) je peljal .svojega *ina zapisat v mestno šolo. Sin je bil boječ in redkobeseden, zato je moral oče govoriti namesto njega. * — No. kako so. pišeš.' — je vprašal- ravnatelj. — Anton Pieek — jo odgovoril oče namesto sina. — Kdaj si bil rojen * — 1H. juuija lf>2t» — jo jH>.iax-n il oče. — Vera ? — Katoliške vere. — Materin jezik.' — jo hotel ved—ti ravnatelj. <>«"•(• j»- bil v veliki zadre»i. Toda na ravnateljevo vpn^anjo jo bilo treba točno in poprfrviei odgovoriti. In zato je popravioi povedal: — Dolg ko kravji rep. * Tukaj ino tri. ki .so značilne za ženske. i. ("o joka. bodi prepričan, da te bo u.-»lrla so mi zobje, ki .-te mi jih napravili, izpadli v moje največje zadovolj-st v«. * 31 ož in žena .sta ?»o podala ira poročno potovanje. Žena je bila mlada in lepa iu živaJuia. on pa že vo.s izžet. čemeren in čuierikav. Po poročni noči sta. .^»dola na k rv>\-u. Dna jo za zeha'a Ln re.k!a : — Moj Bog. kako je dolgočasno. — Ne razumom le — jj je gol v besedo. — M ni ni bilo pa še nikdar tako prijetno kakor daj. — IVa v rati i ti »ver jamom, da ti jo prijetno, ker nohi jaz poleg tebe. Al- ai jo pa dolgčas, ker si ti f>oleg iiH^te. * Mož je popravljal stol v kleti iu ko ga je popravil, je hotel še de.sko na k one it malo opiliti. da bi t,i kdo obleke- no strjral. I.-ka' in Iskal je pilo. pa je ni mogel najti. Slednjič pa »zakliče ženi v kuhinjo: — Ti. kje je pa naša Mara pila So prodno je mogla, žena odgovoriti. se je oglasila njena inati: —- Te nič ne briga., kje sem pila. Co som pila. som pila za .vvoj denar... * Nekatere, ljudi je treba ?» kolom l>o prlavi. pevtino se zavedo položaja. Mlado in bogato vdovo jo ]>rišel snirbit kaval ir, katerega ni mog" a videti niti s koncem očesa. Ko j-H izdrdral svojo snubitev, je vstala in rekla «v sveti jezi: — No. to je pa že višek nesram-nosti. I>a .-»i drzente kaj takega Vi me snubite. Vi ? Vi. ki nimate niti počenega grot-"a. ki ste bili ž> dvakrat ra^poročeni in ste bili že trikrat v arestii. ]Jaje se poročim z \'&akim capinom nego z Vami. Ce se takoj ne poberete, bom poklicala hlapca, ki va.^ bo vrgel e: z prag! Tako nni jo povedala. 1'nvej jasno in razločno, kaj no jo je pa debelo gledal iu sladkokislo 'vpca&al: — S toni hočete torej reči. ..;,SlJ... » > Iz Slovenije. ■SLAK K A KODA" "Glas Naroda" Muk fakaor, Prcaldaat Uaaod 1 KODA" NEW Y01K, SA.TnXBl.Tt APBKX. 14, 1934 —1 ■■ " 1 -' ■" ——— THE LAXGE8T 8L0VEHB DAILY to V. 9. X. I:K\ST OLA L'XE/t: KROJAČ IZ TILSIT A i>nr<;i DEL Karo I Matija ?V*liubb je 1>I i eden oil najuglednejših kmetov in ribičev te Ko j«- tako vzravnan zapuščal krčmo in oilliajat, nt* il:i i»i najmanj omahoval. proti zupirš»*'ii. so vsi mislili. da m« t'če listo, n če-lnrr je Sehubb razpravljal s panterjem olh-insk«' dobrobiti. In ni—* se iii"tili! Pred mnoginii leti. ko je bil Schuibb prvi pot obi»»k:d župMi-ka in mu |H>v«'i. |K>teui zbogom mir. Dobil som bil železni križ prvega r.fzreda. llil sem v Jeruzalemu. Pred davenim uradom zastopa in večino vaščanov. Kad,:r jaz govorim, mi ljudje verjamejo." /upnik, razburit mož. Seliu1)-Im.v predlo* sprejel. Pastor je rad žrtvoval svoje potrpljenje na ljubo redu in miru med svojimi štirisro dušami, to pa tem raje. ker je bi! Sehubb eden najboljših vernikov i:i glavni ustanovitelj vojurga spomenika. Ko je kasneje to zadevo omenil superintendentu. mu je ta nr.i-dno ukazal, naj niei'sar ne opusti, kar bi moglo SHiublxa pomiri*!. Tako je prišlo do tega. tla je zdaj že deset let prihaja! k župniku m iuu med molčečimi štirimi stenauu brez vsuke inačice in iziiremeiuhe pripovedoval eno in isto. (V/ uro .ie lahkega srca odhajal i/, /.upniška. Izpoved in alkohol sla um u-:.|h>hiio pomnfrala v borbi proti irla-u tikit-kejra k roj ara. "lilo je okt(.I ra 1H.T.1. leta. V Xcm-''iji .)** bila redko lep« in mila j."-scii. I/ rdeee pJat!ile»"-!b jro*t|ov vzd'jfaJe par«* uvelega listja v majhnih, ne/n h hlapih. Zrak je bil mehak in poln vonja kasno zoreče-ga sadja. Dekleta so ob jasnih, svežih večerih v velikih košarah nos:!c jabolka iu hruške. Po poljih so goreli pa>tir-!;i < jruji. Nad travniki je lebdela k:ikor*dih tenka modrikasta meglica. Lov je bil končan, v somraku so .se eglatuili čuki. Sehubb je s»(|e| v sobi. Sinovi so v rde val i živino v hlevih. Pred SehublKuu je ležala pola papirja. PolegM je siala steklenica ržencga žganja. Sehubb je pil pa zopet buljil v papir. Spaeil je liec. I'i>v>tvu lilll h< čejo pognati na dražbo. Njegovo posestvo, naj le pie v vasi. Ali pa nuj plača 1MKW mark. lian-ka ne more podaljševati kredita. Sehubb ne more pho"-ati. Torej pi-j**- Znano je. da gos | tod a .s kmetom ne pozna Ide. Pri rokah ima potita ve, sodišča, eksekutorje in or »-žnike — ee bi bilo treba. Ali ni bila' Seli i rb bo v a rodov i na ž»* 1 S*> b*t na tem pose.stvu. ali ni.živela vedno delavno in polteno' In vitemu temu da je sedaj konec. Mimo zato. k~r ho cene žitu in živini tako padle in ni več zni'>frel uiti obresti za dolg iz leta 1925.' Sehubb je pil in buljil v papir. Travniki so m- raztezali v bledi, vl-joličasti večer. Tlela pročelja hi« so rdela kakor karniin. Sehubb ni videl večera. Videl je samo gospodarski polom. In pil. Svetloba je polagoma izginjala iz soIk*. Obrisi stolov in klopi so. se po-j kmetje onemeli. Strmeli so v st:i-lagoma gubili. Predmeti so plavali jrega. Xa roki mu je lepela strje-!.v prostoru. V hlevih se je živina, i »ita iu okrna. drgnila ob ograde. , S eerkve se je oglasil večerni zvon. ' Kevno je zvenel ta zvon. A Sehubb »ga je ljubil. Ta zvon je zvonil, ko j je bil dokončal šolo in šel k prvemu j sv. obhajilu, zvonil je. ko se je b.l nil kri. Obraz je imel umazan, z ustnice se 11111 je cedila slina. — Schnbb je seiliso na njivah in kobili so. In te- se nalivali z rženko. Cilave so jim J d aj je jzncuada klepetajoči glas te-: žarele. Nihče ni inaral domov. Za-'ga zv< na prebil blešeeeu svetlobo kaj Sehubb je začel pripovedovati, ite^a dneva. Pometali so kose iz rok I Sehubb je kvjuitai. Kmetje so 'in tekli v vas. misleč, da gori. Go-'se začeli presedati na klopeh. Kaj reia je Evropa. In spet je bil ta pa je nocoj s Seliubbom^Takega ,zvon, ki ga je slišal edinole Sehubb. 'ga ni-so še nikdar videli. Tako da-kot je stal pred Suzaninim grobom, j leč so ga spravili bančni Zidje. .-jj Povsixl je bil ta zvon z njim. Ga jsi mislili >ami pri sebi. ; spremljal na redkih ovinkih njegji-1 Sehubb se je smejal, rogal. la-\ee je vzpenjala v položnih ovinkih. Gori se je zibalo drevo. Matija je vstal. Na bregu je stai kovač iz Tilsita in mu mahal v pozdrav. *'Tovariš!*" ga je vabil tiho in nežno, ''tovariš!" "Ti si mrtev !** je hotel zavpiti Sehubb — ko je nenadoma začelo grmeti, na zunanjih trdnjavah -e oglašajo topovi, ki streljajo v vas: tresk, tresk. "V kritje!" krivi krojae iz Tilsita. in Matija odid*» v kritje. Zagazi v vmlp in se čudi. !da je zemlja tako mehka. In tone. Iz ne.ba se spušča lestev. Po njej j j gre n izdol di. t ova r i roko. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY i 129 pa — Da, dragi moj, tlovnlil se d«> ušes... — In zato so ^a zaprli v Bastillo' -vzkliknil jef-ar presenečeno. Pntem je zašepetal Pieardn lia liho: — No, gotovo se je spo^bil tako dah*č. da se je zaljubil v samo.. . kraljico. Komaj je izgovoril to besedi*, se je plaho j ozrl, da bi videl, če ga je kilo sliši*1. Pirnrd je spretno igral svojo vlogo. — Ne, prijatelj nikakor ne, vitez je bil j mnogo bolj nepreviden; pozabil je, da sva t potomca visokega plemstva; vtepe! si je v i je zaljubiti t — Vsi ti ljutlje sanjajo O mM'em groznem! j V vseh teli glavah je ogenj, ki dremlje in ki j^lbo nekega dne tako močno razvnel tnožga- gla vo.. . J)a mora napraviti iz nje svojo ljubi- co: hudega. < *e bi bilo samo to. bi še je menil Picard, — ne bilo nič toda to deklino hoče vzeti za ženo.. . Tn prijel je Humignaea za ramo ter ga krepko stresel kot da ne more premagati svoje svete jeze. — Vzeti deklino brez imena, brez beliča dole! To ie lisička, ki zna dobro hliniti ne-1 . t dolžnosti in ki se ji je posrečilo zmešati vi-j tezu glavo. Nalašč se je razvnel in nadaljeval s spretno hlinjenim ogorčenjem: m?, da bodo švigale iz njih nenavadne, grozno misli... Zdaj jih vidite na videz mirne. — Kdove. ali ne razmišljajo, zroč na te visoke stene. . — O možnosti naskoka Bastille. — je odgovoril ječar napol porogljivo, napol resno. — Zakaj pa ne t — Ali se hočejc smejati, prijatelji — Smejmo se, dokler smo tam 'nikoder krogle lete; toda pomislili moramo, da bomo nekega dne tam. .. — Kamor bodo letele!. .. — Da, to ni izključeno. In z otožnim glasom je Pieard pripomnil: — Kdove. dragi Rumignac, ali tistega dne i vi in jaz ne bova zaprta tam notri, ko prideva zopet na vrsto. In pokazal je z roko na Bastillo. — In da-Li ti ljudje tu ne postanejo najini jeearji, — je pripomnil hi pokazal z roko na preprostega moža. Hotel ji* nadaljevati s\oj slavnostni govor, pa je stopil Kumignae smeje naprej, rekoč: — Vse to so neumnosti in bajke, ki jih piše tu v trdnjavi pešeiea pisimov in obrek- Zdaj je zaprt v Bastili — kot največ- »Ijivcev izdol tilsitski krojač. "Poj-" ji politični zločinei. — Dobro! Le naj ostam j ' Se^el je Pirardu v roke in pripomnil: rariš. pojdi!" in mu podaja j tam in osi vi kot Laiiide, le naj vzgaja tam —"zdaj moram domov pogledat, kaj po "Kje je župnik.'" je tiho vpra-sliI Matija Srbubb. a ko mu pre-straseni ljudje niso vedeli povedati. je zarjul: "Kam se je dejal go- s]»( d pastor.'" Žile -o m it nabreknile, oči po-temnele. Sredi velike tišine je prišel kr-"niar. Prijel je Srhubba za roko. Vstajal je mrak. Sr ba je plavala v 'glava Matije Schubba s šiljastiui. tmd ikasti meglici. Sehubb se jejptičjini obrazom, zanjihaf. se«rel po stekleniei. zop.'t potegnil. Položil j«- roke na gladko | ogoljt-iio mizo in naslonil nanje gl;i-vo. .luka! je. j Skfi/j vata je prišel tilsitski kro-' jae. Ni hodil [>o t!«'h. kakor je prav. Lt-bde! ji- nekaj e«-nlinietrov na.i i »j i m. Si-hiibb «a je liatain-no videl: ino/.oljasto lice. blede, vodene, vnete Osem koncentričnih kolobarjev je ovenčalo Sehubbov gro... ( -i. rjave |;t-<" in uikljasta očala na ; "Matija." deje. "pa-st-or je v Wen-ši!jastein bh*dt-iii iio.sit. Krojač \r. ^el-sfeiltn |>ri lilairoslavljanju y.h-Til-ita j<* i»i! v vojaški obleki. A j stave.* To sem ti imel takoj spo-[ brez pitški'. Potavil s»* je poleg j ročiti. a sem menil, da se ne mu-Sehubba. 'tli tako." "Na |»ij' .)•' rekel stari kmet. j Sehubb je stal pred priliznje. "Ilvala." pravi krojač, vzame ste-:nim krčinarjem. Tiho je ponovi! : klenieo in )»ošteno pote«rne. 4*A!ij"V Wensrelstitltu....'' I/daj veruješ.'"* vpraša krojač. —| Potem j<* odšel. Nihče ga ni za-i" * K a j .'" tie Sehubb in se ne gau->. i držcval. Vsi so govorili v eni s«. "V resiiiei .j«' zastonj umrl." — pi. Krčmar je pa zapisal v svojo Sehubb skeči na nitge. "Laže.š!"* knjigo: "Steklenica ržeuke na ra- ' zavpije in udari krojača, ki je stal j pre.I njim in se škrebil. .s .st«*kleni- j i o erepitiji. run Karola Matije Schubba.' I Ko se je Sehubb prebudil, je hii | 1Ilinilt Sthubb i '-ost mrak. Polagoma, tipaje ,|0 hrejra v štiril < )il krv-me- k> Joilveauil je svoj čoln, naravnal w-«je držal vrat stekleniee. Na peči so|,1;i jn mlrimi. J«e bile prilepile črepinje. R4»ka mu j j,. Ni bilo naj- ie bila ohlita S krvjo, ki se je m- J manjka vetra in čoln je mehko sala rženko in dišala čudno sla l- Lj,.^ ,to vodi Ko rr nA ' kohno. Sehubb je šel iz sobe. Urez ; i-*, i-,>m st-iln vu io uiiv*:I klobuka, brez jopiča je omahnii na ' ee.sto. Na meglenem nebu je visel ine»ei* v mlečni svetlobi. Sehubb je 'slišal, kako je žena najstarejšega sina klieala k večerji. Odurno je kat« rem je stala vas, je pustil čoln. da ga nese voda. kakor hoče. Potegnit je vesla v čoln in pr»--••£»■! po steklenici. Potegnil je t"oinič je lahno drsel. Postalo je hladno in sivkasta me/rla je draži- j hreš»*ala. Si-hubb je stekel. Se za- tnhH\a. Sehubb ni ničesar čutil. ■ zibal. Zdaj pa zdaj je poliznil kri z rrke. Ko ji« d os j h'1 do župnega dvorca, v njem ni bilo hw'-i. Odrijiil je vrtna vrata in potegnil za zvonec. f'akal je pol minute, nato je butil po vratih. Nikogar ni bilo odpira1. Sehubb je odšel v krčmo nasproti žirpni-Aču. K*> je Sehubb stopil v krčmo, so Leža! je v čolnu, v desni je držnl steklenico, ni ga zeblo, megia ga *e ovijala, kakor volna. * Župnik me je izdal." je m?slil Sehubb. "država me je izdala, celih deset let. deset let sem skrivat, kar sem vedel iz Jeruzalema, zdaj uvm v Wengelstedt in mu povem v brk...." in Sehubb je sanjal, kako je na NAJNOVEJŠA VRSTA KRIL učene pajke kot jili je vzgajal Pelison. e bo zvedel od ječa rja i Kako naj razume njegove besede, jla bodo vitezu odpovedale moči i — Kako to mislite i — je vprašal na videz mirno. — Vraga, ko pa sploh ne je. .. — Ne. .. ne je i — Seveda ne! Odkar je tu, odnašamo vsak dan jed nedotaknjeno nazaj... — Vso... njegovo jed.' — P«»jedel je komaj košček kruha in popil nekaj požirkov vode... iu vendar sem mu hotel [»ostreči z uajizbranejšinn jedin-. kajti guverner ga je še posebno priporočil. Pieard je napel sluh. Kar je zvedel o izjemah v prid jetniku glede hrane, ga je pomirilo tako glede namenov policijskega ravnatelja kakor tudi gledč možnosti rešiti-viteza. Ne bilo bi pametno zamuditi ugodno priliko. ko je bil ječar navdušen za kramljanje. In tako je dejal smeje: — Kako spretno, kako premeteno je znal uiti ta Latude... in kako vztrajno je delal na to! — No. — je pripomnil Rumignac. — jaz pa poznam nekoga, ki si je znal preskrbeti ključ od stranskih vrate in ni mu bilo treba delati toliko let. kakor sla -iieniu Latnileu. — Zares ? Kdo pa je ta prebrisane«' { — Jaz. gospod Pieard. — je odgovoril Rumignac ponosno. — VL'... Povejte mi no. kaj mislite s tem! — Prosim, samo ne tu... vsi me že gledajo.. . — Torej so spoznali v vas... — — jc dejal ječar, — enega tistih mož brez srca, ki do smrti muči in trpinči nedolžne; krvnika, ki nima nič tu notri«.. Iu Uumignac se je udaril po prsih. A' Londonu se je osnovala an-gbi'ka delniška družba :z name-juom. riržba se je osnovala z sc združili zaradi 11 rti-jate v v skupino /. naslovom j"('-onsolidated Eastern Corpo-j ration". j Potomci in sorodniki AtKlula llainida pri*»; «raj«>. da je zjipivstil nekdanji turški sultan najmamj 40 milijard dinarjev vrednosti. Od tega .-»e da. dttnfs realizirati nad četrtino terjatev, in r^icej- bi toliki* ostalo celo po dokončnfh mltesr-Ijajih vseh pravdnih stroškov, fsp danes stojijo Tripolitaniji, v Palestini. Siriji in na Grškem gradovi nekdanjepra. potent-S.ta. tu katere bi se izkupile ogromne vsote, če bi se pixidali mra dražbi. Xom Mi«rle4ka vojna letala so opremijemra k krili, ki «o vabočena aiaivzgor.-Ako se letalo oprodi na nad vodo. Prvi poskusi pri llochestru v Angliji so hq selo ugodno . obnesli. NOVO VOJNO OROŽJE JjOndonski lint i poročajo, da je angleška admiral it eta preizkušala tc dni »novo on»žje vojne mornarice, ki se je obneslo zeli* dobro. ra\s> »mer. I^i-djieo 2»piksti> z žerjavi z matične lailje v vimIo ru jo usmerijo proti Kovraiziieuut brodit. Zaman bi skušal ta pobegniti, kajti razstrelilni čoln ima silno močne cl^trič-ne, motorje, ki um dajejo ro'n. ki figurira we«d novimi gradnjami v kategoriji ostalih malih ladij", eno najučinkovitejših .pomorskih »orožij. Tzinnil ga je ruviiatejlj graiH»eiiega oddelka ano. Runiignacova žena se je pojavila na pragu 111 odvedla je Picar la v zakajeno sobo, ki je bila obenem jedilnica in zavetišče kopice otrok. Očeta je obed že čakal in na mizi je stala tudi trehusasta steklenica. — Sedite tu nasproti mene. je dejal ječar veselo in porinil od sebe kopico razposajenih otrok, — a ti. žena, prinesi polič za tega vrlega gospoda, ki je glavni... kako bi dejal... desna roka gospoda policijskega ravnatelja. Runiignacova žena j«' zelo spoštljivo pozdravila Picarda. (Dalje prihodnjič.) o jc zamen je časa. drugi moj Rumi-1 gline Pieard si* je spomnil, kako je vitez proro_ koval skorajšen konec "stare gnile družbe" in napov**dova1 svojim prijateljem, svojim tovarišem v veseljačenju .bližajočo se revoluciji!. I11 nadaljeval je svečano: — Pa, gospod Rumignac, to Je znamenje dobe!1 Pokazal je na gručo ljudi in pripomnil: Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna Glas Naroda *OLAI BO DA1« NEW YORK, SATURDAY, APRIL 14. 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY la U. 8. A. cTWARIJA roman iz življenja MOSKVA GRADI SVOJ * SUBWAY" --—-(Xatlaljevanje.) —.Kako pa takrat pri Sv. Križu i ZA "fUS MAMSA" PIIREIIL: — Vi? Ali hočete a t era reči, da gledate za tem doktorjem! Njene oči zažare. — Da — tako sem hotela revi — ravno tako, kot vi gWate /-a Irpo Marijo iz zvezdnatimi očmi. WVndlerju je nekoliko mučmo. — Zakaj mi t« pravite? — Da (ram pokažem, da <>ba vlečeva za Vto vrv. I*rav odkrito. K«j*j>od Wendler — ob« m moreva imiogo koristiti. ako skupilo delujeva Jaz vam bom pripomogla do lepe Marije, ako mi pomagate, tla m<>j«» tekmovalko "prežeueva od dr. DwraEa. W.mdlerjeve oči se zasvetijo in taikoj .stegne roko. — Zadovoljen — oba .si moerva odstraniti edon drugemu mnogo /^prek in ležav. — To je ttKli moje mnenje. Na vsak način sv« si v tem edina, da za \"sako eeno preprečiva rvezo ineil doktorjem De^vall'ir in Marijo llttchrcvaldovo. kaj net " - — I>a v tem sva si edina! — pravi zlatar v čegar očeh je gorel ]xiželjtv ogenj. In nato nadaljuje: — Toda. kako »bova to iiaipravKa .* — Čakajte, da malo i>omLs4im. Pred vsem se uiorara pctshižiti pri!ožn<*vai. ko bo Marija ostala s srvojim očetom, v Hcr.ol'ilu. To ji /.elo ngodt1«! slučaj ora naju. < — Za vas stn-eda. Miss Vantham. ker boste imeli priložnost, da m pridobile za sebe dr. Dmvalla. 'ne da bi vam hodila vmes Marija. Toda. kako je z menoj? — Potem, vendar nimam ni kake fpriložnotrti. ila .»f približam Mariji. — Vendar pomislite — vlečeva oba za eno vrv. Ako .m dr. De-wall pridobim za t*- bo. jo za va.s vendar pot do Marije prosta. A' Dem u morete brez \>ako ovire »prit i do trojega cilja. X jt gov oči zažare. — To jo rets! Vi boste zamisli1 i načrt — .sera ^^Rrlnoln-a vaš ter so bi»m posvetil vaši izmhtevi, da bom •dusejrol svojo. V takem sluča.jii so žnti^ki* -bolj -premetene kot moški. M i.-s Grace ponosno dvigne glavo. — Zanosite m* na mene — prišla bova do svojega cilja. Pndno | — *»te vendar Ilerletu popi pridemo v Honolulu, no bova mogla napraviti mnogo, kakor da ju • kolikor mogoče motiva. Do t oil a j ipa. ko pridemo v Honolulu. bom že imela načrt izdelan. — Torej .sva zvesta zaveznika? Crraee mu ponudi roko. — Da. to ?»va. Toda morate biti zelo previdni, da se ne bova izdala. — Prav gotovo! Mogoče "bn tudi dobro, da a.ko .so eden drugega malo bolj izogibljeva. ' • Miss Grace čudno nasmeje. — To ni potrebna ; ravao nasprotno bova zcilo zaupno med s»*lmj ebč--nala \'sled tega bo dr. I>^\vall nokoliko ljubosumen. Moške prav jtasebno jtv.i. če opatijo, da še kdo drugi poželi kako žen-kko. Zlatar .so smeje in jo pogleda. — Razumom. Svojo vlogo bom izvedel v vašo popolno zado v olj n ost. Dewallu bova s složnimi močmi že podkurila. < > tem se še nekaj časa pogovarjata, nato ih» .se pričneta i??pro-liajati po kioA it. Dnevi do prihoda v Honolulu so za Marijo iu De^valla Ic prehitro minili. Ves ča.s je bilo lepo vreme in ker je mogel dr. Biicl:->vald udobno ostati v gle«.lati. si skrivaj .stisniti roko ali* pa izpregovoriti uekaj zaupnih besed, ki niso bile posebno velite važnosti, iz katerih pa sta ■vendar izprt•.idola, kako blim .sta si bili njuni srci. Zvečer pred dnevom, ko je -pamrk imel daspeti v Honolulu. Marija ii-i več zdržala v svoji kabini. Ogrne si suknjič ter gre na krov. Počasi hodi gori in doli. globoko vdihava sveži večerni zrak ter sa-njaivo gU-da po marski gladini. Jutri tedaj se bo morala ločiti od Henrika Deval'a. Pri tej misli ji je bilo pri srcu težko, ker je zadnje dneve posebno opazila, da- so mu je Miss Grace zelo prilizovala ter se ozirala nanj s poželjivimi pogledi, četudi je« takoj nato lju-himkovala /. Wond'erjem. ki je pa tudi proti njej kazal svojo veliko (zanimanje. V kakih od noša jih je bil dr. Bewail z Miss Vairtliam. je skoro vedela. Proti r.ji j je bil zelo uljuden. kot «proti \>aki žeoski, Grace pa je njegovo prijaznost ra-zlagada po svoje. Marija je bila zelo >.a1ostna. ker je premi"!jevala, kako .so bo na daljnem potovanju Miss Grace prilizovala iDe-ivaUu. Moški so .slabiči iilf nt HardiiiRB v Havre Ueutychtand \ llun.l.jrg U M. Kagani^ič. predsednik vsounij>.kega delavskega kongresa Sovjetske li lije v krogu-delavcv v tunelu. Na »njegovo prip«ri>čilo se je (iO.lHK) delavcev odreklo rednemu prazniku, da bodo mogli I »omaga t i graditi podzemsko žele i (subway). 20. aprila: Aluurt-laiiia Kultrrd.ini OherbouiB Uuukcue sur Mer RAZPRAVA .0 TROJANSKEM UMORU m ; — Ali »te Ae vednio pokonci, milostljiva gospica! Marija« se .prestrašena oztvi in pogleda, Dewall je opazil, da so bil« njene oči rocsne in srce mu tem hitrejše bije. — Da , tako vroče je bilo v kabini, gospod doktor, in hotela t»em še nekoliko svežega zraka. Tako je bilo tudi a menoj in sedaj ime zelo veseli. N da čem se pustil zapeljati k temu pri jetrnemu rzprehodu. Taiko se morem nemoteno od vaa posloviti, kajti jutri bova komaj imela/ kak trenutek i* sebe. Oelo že dvomim, ako se bom mogel od vas brez kake priče poaloViti. Vedno smo v kaki družbi. Ta Wendler se še komaj gane od vaše strani. » (Dalje prrhodtijrč.) ... J- i 4 — Jaz nisem verjela, da bo Ilor-le zans šol k Sv. Križu. Moj mož jo bil večkrat tam na. božji poti, jaz pa še nikoli. Lo od ljudi som slišala, da je tam iveč prepadov. — Mogoče sem jo res. toda zares nisem mislila. Tudi za revolver nisem nič vedela.. Kos sem videla, da jo imel Tono v rokah o-rožje, pa sem mislila, da jo od soseda, ki se je prav tisto- čase vrnil iz Francije. — Pa vsaj to i veste, da je Tone o»bljubtl Ilerletu 3fKH). in potem šo 2000 Din. — To jo bilo še takrat, preden je bil Tine pri Sv. Križu. Pa. nisem miilila, da je Tfnne rosno hotel dati Ilerletu denar. — Zaka j ga je pa dal ? — Niseni ga vprašala. Kokel .mi pa. tudi ni. — Tone pa pravi, da ste bili venomer'za njim in ga sHrla. naj žo vrndar da Ilerletu denar. — Zakaj bi ga silila.' Nisem ga imela rada. hi, mu nisem mogla verjeti. ^ — Mi vam težko kaj verjamemo, ko ivso tako zanikate. Nekaj je ženo k s**bi. da bi prespala z vami tisto noč. — Ker me je bilo strah! — Kako vas bo strah, ko sto vedeli, da se mož vrne domov. AJi 1 ste mislila zares, da ga ne bo več.' ' — Nt', tega nisem mislila. Pa j saj me je bilo anerom strah, ka- j dar njega zvečer ni bilo doma. — In kako jo bilo? — Najprej je bil mož s kolesom j od doma. potom je prilla Herleto- ( xva žena in nato so je odpravil Tono. Ko moža. ni bilo domov, sem mislila, da so jo kje zamudil. Časih je izostaJ vso noč. Vendar so mi je malo čudno zdelo, ko ga ni bilo. Zjutraj mi je bilo hudo in potem som dejala Tonetu, da mu! grom nas-proti. Šia sem s kolesom, I Pri Trojanah sem pustila kolo pri ljudeh, pa mi je prišel nekdo na-i sproti i«.*i dejal, .da/ je videl mrtveca. ležati v getedu. Mod Sv. Ožba.'-tom in Podmiljem st-ni ga našla. Potem so me zadržali orožniki, ki .so bili ž . tam. Nann-ili .so mi, naj taan i»očakam. Pozneje som /.vodo, la. da so poslali telegram sestri na Gorenjsko. O telegramu za Her-leta pa nisem nič vedela. Tudi s-? iiq simminjam. da bi bila« Tonetu rekla, naj gre k obdukciji, da no bo osumljen. In ko je Herle pri- Tonč- Poziv! Izdajanje lista je v zreit x velikimi stroški Mno go jih je, ki so radi tU bih razmer tako pri za deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na ročninc točno Uprava 4tQ. N " 21. aprila: Bremen v Bremen Ctiumpiain v Havre 25. aprila: iiereiig.ii ia v Cherbourg Hamburg v Hamburg Manltatlun v Havre 27 apr.la: Ol>iui>ic v Cherbourg 2S. aprila: VeelwJam v lU-uli grie »ur Mer Kuroya v Bremen v (imoa Paris v Havre 2. maja: A qui ta nia v Cherbourg Albert tiullin v Hamburg Piesiileiit K-Mjsevelt v Havre i 4. maja: Majestic* v Cherbourg Vnlviidaiu v L:uuU>gne sur Met 5. maja: Jle «!e France v Havre Koma v Ceuoa S. maja: Washington v Havre Bremen v Bremen 12. maja: Cnaniptain v Havre ttei et i ga rta v Cherbourg Cunte >li Savofa v Genoa 15. maja: Kuiopa v Bremen ! 16. maja: j L»euti»'l.|artjav. En brat in scist-ra obto-',„K<'x v f:enoa 130. maja: vendair moralo biti na stvari. — Jaz nikakor nisem mogla na pogreb, je «?< dejal: verjeti, da nameravata resno libit i moža. Sevetla sta govorila, da bosta moža spravila v kraj. toda verjeti to ni bilo mogoče. — Pa saj ste Tončku dejala, da «e bo že načTa kaka druga prilika. ko Horle pri Sv1 Križu ni irbil moža. Državni tožilec: "Saj sto mu rekli, da je škoda, da ga ni. — Ce sem mu rekla, tako hudo vendar nisem mislila. ka, kaj ?>to pa naredili.' Jaz pa nisem vede'«, zakaj je to doj:d. Spočetka mi ni.sta. hotela ničesar povedati. j — Kaj pa pri pogrebu? Ali ste j jokali.' ; Elizabeta Fžma, teta pokojne- — Moža ni.s:"«i imela rada! | Valentina, ki je dalj časa slu- — Kako pa sto ilvoteli moža že P1'5 njemu, je pripovedovala. Ženke .sta duševno nerazvita, stari stric n j ono ga očeta je biL toliko! nor. da .so ga morali itn-.ti doma' na »verigi priklenjenega. Njena to-j ta je bila tu-di že v norišnici. Ob J izpovedi priče Fraaica Mat jana se J je pojasnilo, da imajo mnogo v Cencljovem rodu preklan jeziček, kar hr.a za poslxlico nerazvit govor. Albert Ballin v Hamburg ' President Roosevelt v Havra Berengaria v Cherbourg 1. junija: Kuropa v Bremen Volendain v Boulogne '.2. Junija: Champlaln v Havre Vuk-ania v Trst 6. junija: New York v Hamburg Washington v Havre t- junija: Olj mpio v Cherbourg Statendam v Boult-gue 9. junija: 1'aris v Havre Aiiuilania v Cherbourg Conte di Savuia v Genua 12. junija: i:r -in.-n v Bremen 13. Junija: 1 fa vette v Havre l>outxchland v Hamburg 16. junija: lie de Fran.« v Havre Berenp.tria v Cherbourg 18. Junija: Euritpa v Bremen 20. junija: Hamburg v Hamburg Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 22. junija: Veendam v Boulogne 23. junija: Champlain v Havre Itex v Cea-ja 27. Junija: Aipiitaliia v Cherbourg Alb. rt B^tilin v Hamburg Ulympic v Cherbourg 28. junija: Saturnia v Trst 29 junja: Statenflam v Boulogne 30. Junija: Paris v 1 h vre Bremen v Bremen 3. Julija: I-«fayette v Havra New York v Hamburg 4. julija: Washington v Havre 5. Julija: Berengaria v Cherbourg 6. Ju'ija: Majestic v Cherbourg 7. julija: lie de Kr.mre v Havre Conte di iravnia v Genoa Euro pa v Bremen 11. julija: D*-utitrhfand v Hamburg 13. julija: Olympic v Cherbourg 14. julija: Aquitanla v Cli*»rbourg Vulcania v Trst 15. ju'ija: Chamrt'ain v Havre 17. julija: Bremen v Bremen 10. Julija: Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg 20. Julija: Statenrlam v Boulogne 21. julija: Paris v Havre Re* v Genoa 24. julija: Kuropa v Bremen 25. Ju'ija: Albert Ballin v Hamburg 27. ftilPa: Majestic v Cherbourg 28. Julija: I!e »le Frani* v Havre — Kako pa je bil takrat, ko sto govorili zaradi žice. ki naj bi jo Herle izročil VaSentinu »na klancu? « — Jaz sem bila takrat v kuhinji iu so govoa-ili brez meno-. Šele l>otem sem prišla, v hišo in som rekla možu tisto zaradi hlač in v.n-radi šta-cune. Herle mi jo dejal: "Tont-ka, zdaj ga bom pa kar!" l'a tudi takrat mu nisem verjela. Ko jo Tone \izoQ to reč šp- nekaj v tni-*li. je rer. saj se ti bo doktor .smejal!" In mi jo potom on dal neko m m cann o CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovenskc Berila ENGLISII SLOVENE READEh STANE 8A HO $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI GLAS NARODA' 216 WEST 18th- STREET NEW yOBK CITX pomladanski Skupni Izleti: ILE DE PRANCE, 5. MAJA v Havre Karta do Ljubljane $117.54; za tja in nazaj $30630 BREMEN, 10. MAJA v Bremen Karta do Ljubljauc $122.24; za tja in nazaj $21IJ>0 BERENGARIA, 12. MAJA v Cherbourg Karta do Ljubljane $119.21; za tja in nazaj $206.30 ILE DE PRANCE, 26. MAJA v Havre Ksrt« do Ljubljane $117.34; za tja in nazaj $206.50 BERENGARIA, 30. MAJA v Cherbourg do Ljubljane $119.24; S Karta » tja in nazaj $206.30 JMor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in ce je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo naj. boljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj piesRrbeh vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsa-fcemu. Priglasite se takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street , New York. N Y