IUSSIG ZUUANI ASSICURAZIONI novi La tua protezione è assicurata ssic. nn.iANi *TT i ________________ ASEKHIftAZlQSI tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine Riflessioni sulla consapevolezza di un pericolo La parola è vita, la lingua va amata Il risultato elettorale, qualunque sia il suo esito, non può essere motivo di cambiamento del nostro atteggiamento nei confronti della nostra lingua, della cultura e delle vecchie tradizioni (o della memoria di esse), delle nostre radici. Nella Slavia le persone consapevoli non nascondono i problemi e soprattutto non nascondo il fatto che il dialetto sloveno, la cultura e le vecchie tradizioni sono in pericolo. Sono un qualcosa di fragile e prezioso, un vaso cinese, un tessuto pregiato intaccato dal tempo. Le ragioni di questo stato di cose sono chiare. L'opposizione politica storica nei confronti degli sloveni, le difficili condizioni di vita, la marginalità dei paesi, la povertà economica e la conseguente emigrazione hanno svuotato e continuano a svuotare lo scrigno delle parole, delle espressioni, dei volti, della cultura e dell'eredità che i nonni conservavano per i nipoti e per co- loro che dovevano ancora nascere. Dunque siamo consapevoli del pericolo. Oggettivamente la Slavia e Resia sono due luoghi dove le parole e ciò che esprimono hanno bisogno di particolare cura e attenzione. Nonostante tutti i grandi cambiamenti a livello planetario, nonostante l'eliminazione dei confini ed i nuovi rapporti di vicinato con la Slovenia, in questi luoghi c'è un’espressione culturale in pericolo. Si tratta di un'espressione che ha bisogno di ampio sostegno, e ne hanno bisogno anche coloro che conservano questo patrimonio culturale. Guardando la TV, leggendo i giornali e qualche libro, possiamo osservare che il progresso non ha le caratteristiche di una linea retta, che il futuro non è sicuro, che la globalizzazione ed altri processi non garantiscono automaticamente migliori condizioni di vita. Ace Mermolja segue a pagina 5 TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 25 (1355) Čedad, četrtek, 25. junija 2009 RITAGLIA QUESTO COUPON E POTRAI USUFRUIRE ! i i i i i i i i i i i i i i i j DI UNO SCONTO FINO AL 30% SU ASSICURAZIONE RCA E PER LA CASA FINO AD ESAURIMENTO BUDGET SCONTI Via Carlo Alberto 31, Cividale Tel/Fax 0432.732112 Nova predsednica pokrajinskega vodstva SKGZ za vi-densko pokrajino je Luigia Negro. Bila je soglasno izvoljena v četrtek, 18. junija, na pokrajinskem kongresu v Čedadu po živahni in razčlenjeni razpravi, v kateri je prišla do izraza velika zaskrbljenost zaradi sedanjega političnega trenutka v vsem obmejnem pasu v Furlaniji. Nov zalet so namreč dobile protislovenske sile in organizacije, kar se delno odraža tudi v volilnem izidu na nedavnih upravnih volitvah. Deželni svet SKGZ soglasno izbral Rudija Pavšiča za predsednika V ponedeljek, 22. junija, je na sedežu SKRD Sovodnje v Sovodnjah ob Soči (Goriška) deželni svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze ponovno imenoval za deželnega predsednika organizacije Rudija Pavšiča. Pavšič je bil izglasovan soglasno. S tem dejanjem se je zaključilo dokaj kompleksno kongresno obdobje SKGZ. Organizacija je izvedla deželni kongres, kije zaobjemal tudi spremembo statuta, ki je omogočil tudi posodobljenje pokrajinskih pravilnikov. Na osnovi teh so bili tako izvoljeni pokrajinski organi in predsedniki (Luigia Negro za videmsko pokrajino, Livio Semolič za goriško in Ace Mermolja za tržaško pokrajino). beri na strani 8 Še posebej to velja za občino Rezija, ki ima za seboj pomembno inštitucijo kot je Pokrajina Viden s predsednikom Fontaninijem na čelu. V analizi položaja so bili toni zelo različni, od skrajno pesimističnih, češ, da smo se vrnili v mračni povojni čas, ko so bili ljudje ustrahovani in žrtve močnih pritiskov, do tistih, ki so ugotavljali, da so časi res težki, a imajo danes Slovenci na Videnskem več garancij, tudi zakonskih, kot v preteklosti. V razpravi je sodeloval tudi deželni predsednik Rudi Pavšič, ki je izpostavil širši politični okvir, vlogo Slovenije, ki je danes ugledna članica Evropske unije ter interes dežele Furlanije Julijske krajine, da s Slovenijo sodeluje in ustvarja skupne projekte. beri na strani 8 18. junija so izvolili novo predsednico SKGZ za vidensko pokrajino V težkem trenutku vodstvo prevzela Luigia Negro Z leve: bivša predsednica SKGZ za Vidensko Jole Namor, njena naslednica Luigia Negro ter deželni predsednik Rudi Pavšič Organizzata per il sesto anno dalla Pro loco Nediške doline Cinquanta tra artigiani e artisti alla mostra-mercato di S. Pietro V soboto umetniški pohod iz Topolovega na Brieg V okviru dvoletnega evropskega projekta Potrkavanje Un’immagine della passata edizione della mostra mercato Saranno 53 gli artigiani-artisti che esporranno e creeranno le loro opere sotto gli occhi dei visitatori in uno degli angoli più caratteristici della Benecia e del Friuli. Sono i magici ingredienti della sesta edizione di “Con le mani: la saggezza del tempo e le sue creazioni”, che torna sabato 27 (dalle 18 alle 23) e domenica 28 giugno (dalle 10 alle 20) nell’antico borgo di S. Pietro al Natisone, in occasione della tradizionale festa del patrono. In caso di maltempo la mostra-mercato si terrà al coperto nei locali della palestra delle scuole. Un weekend ricco quello che animerà il capoluogo delle Valli del Natisone: negli stand 15 artigiani locali saranno affiancati ad una quarantina di “colleghi” provenienti dalla Slovenia e da tutto il Friuli. segue a pagina 7 Referendum, sempre più lontani dal quorum Niente quorum per i referendum di domenica e lunedì scorsi. Al risultato della con- sultazione, che puntava ad abrogare alcune norme della legge elettorale, ha votato meno di un elettore su quattro e, come da previsioni, la soglia del 50% più uno, necessaria per rendere valido il referendum, non è stata raggiunta. È stato toccato, invece, un picco negativo: non era mai successo, infatti, nella storia della Repubblica, che un referendum ottenesse un'affluenza così bassa. I primi due quesiti, che miravano a eliminare alla Camera e al Senato il premio di maggioranza attribuito alle coalizioni, hanno avuto entrambi una quota di votanti pari al 23,4%. segue a pagina 2 Do začetka letošnje, že 16., izvedbe znamenite in mednarodno priznane kulturne prireditve “Postaja Topolove” manjka nekaj več kot štirinajst dni, zaživela pa bo pravzaprav že v soboto, 27. junija. V Topolovem bo namreč start večurnega (od 11. do 19. ure) umetniškega oziroma ins-ceniranega pohoda, ki tematizira propad beneških vasi v Nadiških dolinah. Pot bo udeležence vodila od Topolovega preko Laz do Briega, popestrili pa jo bodo gledališki elementi. Za režijo je poskrbel slovenski koroški režiser Marjan Stikar, sodelovali pa bodo Gledališče Trotamara, Harmonikarski orkester špetrske Glasbene Matice, Kulturno društvo Rečan in Postaja Topolove. Zvečer bo na razpolago tudi avtobus, ki bo udeležence peljal do Klodiča ali Topolovega. Duma, tako so organizatorji imenovali pohod po vaseh v Nadiških dolinah, je le prva od treh etap akcije “Na prvi pogled”. Drugi del predstavlja kratek poetični potopisni film (road movie) Roberta Schabusa, katerega scenarij je pot iz Gradina čez Abitanti v Topolovec ob slovensko - hrvaški meji. Glas- bo za film je prispeval Italijan Andrea Belfi, prvič pa ga bodo predvajali prav na Postaji Topolove 14. julija. Prva ponovitev bo dan kasneje v Celovcu, druga pa 23. oktobra v Medani. Kulturna pokrajina Sele -Z vrhnji Kot pod Košuto (Avstrija) pa je prizorišče tretje etape, takoimenovanega prehodnega 'soundtracka' Ponti sonori. Pri njem sodelujejo glasbeniki Stefano de Santis, Michael Delia, Sandro Carta in Franco Qualizza. beri na strani 3 Četrtek, 25. junija 2009 Mercoledì 17 giugno si è insediato il nuovo consiglio comunale di S. Pietro al Na-tisone. Tiziano Manzini, sindaco riconfermato, ha varato una giunta con soli due assessori (nella scorsa legislatura erano tre): il vice-sindaco, anch’egli riconfermato forte delle sue 160 preferenze, Mariano Zuffer-li (sarà affiancato dal consigliere Moreno Moratti), e l’assessore Aurelio Massera (affiancato da Claudia Cantoni e Michela lussa). “Per Massera un riconoscimento - secondo Manzini - non solo per il consenso ricevuto, ma anche perché dopo anni finalmente le frazioni di montagna hanno un proprio rappresentante in giunta.” Manzini terrà per sè le deleghe al bilancio, ai tributi, alle attività sportive e ricreative, all’associazionismo, ai rapporti esterni, alla cultura, al commercio ed alle attività produttive. “Ho tolto un assessore - ha detto il sindaco nel corso del breve consiglio comunale che prevedeva la convalida degli eletti ed il giuramento del primo cittadino - ma non escludo che possa venire nominato in futuro.” L’opposizione della Lista civica, con Fabrizio Dorbolò, ha espresso la propria preoccupazione perché il capoluogo, dopo tanti anni, non ha un proprio rappresentante in giunta. Il consiglio ha poi preso atto della nomina dei due capigruppo, Nicola Sturam per la maggioranza e Simone Bordon per l’opposizione, (m.o.) Mercoledì 17 giugno si è insediato il consiglio comunale A S. Pietro Manzini vara la giunta a tre * Il sindaco Manzini assieme agli assessori Zufferli e Massera ed al segretario comunale Referendum, nelle Valli nessun comune supera il 20% dalla prima pagina Il terzo, che chiedeva di eliminare la possibilità di candidarsi in più circoscrizioni, è stato il più votato, totalizzando un 24,1%. Nelle Valli del Natisone l’affluenza è stata in quasi la totalità dei casi al di sotto del 20%, con il picco in negativo a Pul-fero, dove i votanti sono stati, rispetti- vamente per ogni referendum, l’ll,76%, l’il,88% ed il 12,10%. A Drenchia i votanti sono stati venti, pari al 20%, mentre negli altri Comuni (S. Pietro al Natisone, S. Leonardo, Stre-gna, Grimacco e Savogna) le percentuali di persone che hanno partecipato alla consultazione sono state tra il 18 ed il 19%. % ima I Stojan Spetič Referendum je torej propadel. Tako klavrno, da udeležba komaj nad 20% niti ne ustreza odstotku volivcev stranke, ki se je mazohistično angažirala zanj. Sedaj se mnogi sprašujejo, kaj sedaj. Ugotavljajo, da referendumi propadajo že 14 let zapored in menijo, da je tega krivo načelo, da se jih mora udeležiti vsaj polovica volilnih upravičencev. Nekateri že predlagajo, naj bi kvorum ukinili in bi referendumi veljali ob vsakršni udeležbi. Odgovor je na dlani. Referendume sklicujejo zato, da odpravijo zakone (ali dele zakonov), ki jih je parlament odobril z absolutno večino. Zato je potre- bno, da se o njihovi ukinitvi izreče vsaj večina večine, kar v primeru 51-odstotnega kvoruma pomeni vsaj 26% državljanov. Kar je po mojem prav. Raje bi spremenili pravila in določili znatno večje število potrebnih podpisov. Po vojni, ko so bile komunikacije v državi slabe, je pol milijona podpisov pomenilo izreden napor pobudnikov in veliko angažiranost državljanov. O tem priča uspeh referendumov o raz-poroki in splavu, ki sta bila javno občutena. Sedaj bi najbrž morali določiti, da se referendum skliče samo, če pobudniki zberejo - recimo - poldrugi milijon podpisov. Odpraviti pa bi bilo treba tudi trik, ki so si ga izmislili pobudniki volilnih referendumov, po katerem so sistem spreminjali tako, da so v zakonu črtali nekaj besed in spremenili njegovo vsebino. Referendumi so po usta- vi ukinitveni, torej naj ukinejo zakone, ne pa, da jih spreminjajo s prevaro. Še nekaj misli o posledicah. Resje, da pobudniki niso mogli v referendumski kampanji razlagati, da bodo poenostavili strankarski okvir in uvedli dvostrankarski sistem. Kajti v parlamentu sedaj sedijo poslanci petih strank. Dvostrankarski sistem, kije bil Segniju in Veltroniju tako pri srcu, pa je klavrno propadel na nedavnih volitvah. Brez zaveznikov tudi velike stranke ne morejo ničesar. Volilni sistem (Calderolijeva naročena »svinjarija«) ostaja v veljavi in ga bodo morali spremeniti. Govori se o nemškem modelu, kije strogo proporčen, na pol enomandaten, na pol pa z osebnimi preferencami in vsebuje dvojni prag: deželni in državni. Za stabilnost vlade ne potrebuje večinskih nagrad zmagovalcu, pač pa konstruktivno nezaupnico, kar pomeni, da vlada pade, ko je druga že pripravljena pred vrati. Za tako reformo bi parlament moral imeti dovolj poguma. Ga ima? Od julija iz Gorice v Ljubljano v manj kot eni uri Čez dober mesec se bomo iz Gorice v Ljubljano vozili manj kot eno uro. Julija bodo namreč odprli zadnji odsek hitre ceste, ki Novo Gorico povezuje preko Razdrtega z Ljubljano. Odprtje zadnjega 16-ki-lometrskega odseka zadeva del hitre ceste Razdrto - Vipava. Po dograditvi odseka Podnanos - Vipava konec decembra 2003, je bilo za dokončanje še zadnjega dela hitre ceste preko Reber-nic potrebno zgraditi še 9 km hitre ceste, ki zaradi zahtevne geologije predstavlja enega izmed gradbeno najzahtevnejših odsekov na slovenskem cestnem omrežju. Trasa poteka po pobočju Rebrnic tako, da maksimalno ohranja obstoječa vodna zajetja ter se istočasno izogiba geološko nevarnim področjem, kjer je pričakovati zemeljske plazove. Celotna hitra cesta Razdrto - Vipava je projektirana kot štiripasovna hitra cesta. Na odseku preko Re-bernic bo zgrajeno večje število objektov, in sicer: 2 predora, 9 viaduktov, 5 pokritih vkopov, 5 pilotnih sten in 10 opornih zidov. Investicijska vrednost tega odseka znaša 201,38 milijona evrov. Povedati velja, da je gradnja tega predela hitre ceste potekala ob številnih polemikah in protestih Primorcev, ki so opozarjali na počasnost gradnje slabih 10 kilometrov dolgega odseka prek Rebernic in so celo napovedovali zapore ceste. Gradnja se je vlekla predolgo predvsem zaradi javnega razpisa za elektro in strojno opremo zadnjih dveh predorov in dveh vkopov, ker je neizbrana italijanska družba Vidoni vložila pritožbe na izbiro. Kar zadeva samo gradnjo, so se tudi dogovorili, da bodo ustrezno uredili primerni sistem, da voda ne bo več zamakala vasi pod hitro in regionalno cesto čez Re-bernice. Slednjo bodo v celotni dolžini devetih kilometrov obnovili po odprtju nove ceste, na kateri pa bodo poenotili oznake do meje z Italijo, da bo jasno, ali gre za hitro cesto ali avtocesto. Natančno bo tudi opredeljeno, kako bo z omejitvami ob burji, katere sunki v Vipavski dolini dosežejo tudi več kot 150 kilometrov na uro. S prvim julijem bodo uporabniki slovenskega avtocestnega omrežja morali za sedemdnevne nalepke (vinjete) odšteti 15 evrov, za mesečne 30 in za letne nalepke 95 evrov. Do konca junija pa še velja sedanji vinjetni sistem s šestmesečnimi in letnimi nalepkami. Nove avtocestne nalepke so malenkostno spremenjene - kvadratki, ki označujejo veljavnost, naj bi nadzornikom olajšali delo. Po nedavni spremembi zakona o javnih cestah, s katero so bile v vinjetni sistem uvedene še tedenske in mesečne nalepke, naj bi Slovenija izpolnila zahtevo evropske komisije, ki je Sloveniji očitala diskrimina-tornost do tujih oziroma tranzitnih uporabnikov avtocest. Bruselj je zato Ljubljani zaprl dostop do dela evropskih sredstev. Medtem je parlament sprejel letni načrt obnove in gradnje novih cest,ki bo glede na začetna predvidevanja delno omejen, ker nekateri odseki zaradi zamud v postopkih javnega naročanja v letu 2009 in izvedbe del ne bodo uresničeni tako, kot je bilo prvotno načrtovano. Kot je zagotovil prometni minister Patrick Vlačič, bo letos predano prometu 44,7 kilometra štiripasovnih avtocest, 10,3 kilometra hitre ceste ter 1,9 kilometra navezovalne ceste. Gradnja se bo nadaljevala na 6,1 kilometra štiripasovnih avtocest, na 5,2 kilometra hitre ceste, 10,4 kilometra dvo-pasovne ceste in 3,1 kilometra navezovalne ceste, (r.p.) kratke.si Contenzioso Slovenia-Croazia, fallita la mediazione Ue E fallita, almeno per il momento, la mediazione europea riguardo il contenzioso confinario tra Slovenia e Croazia. Non è andato infatti a buon fine il tentativo operato dal commissario europeo per l’Allargamento, Olii Rehn, che aveva incontrato i ministri degli Esteri dei due Paesi ai margini del Consiglio europeo di Bruxelles. Ora, ha affermato la portavoce di Rehn, Slovenia e Croazia dovranno sbrigarsela da soli. Nuove tariffe per i bollini, proteste da Austria e Germania Dal 1° luglio entra in vigore, in Slovenia, il nuovo tariffario autostradale. Saranno disponibili ‘vignette’ settimanali da 15 euro, mensili da 30 e annuali da 95. Ma la novità non piace a molti. Già nei giorni scorsi dure critiche sono arrivate da parte dell’Auto-mobil club tedesco e di quello austriaco, secondo i quali con l’introduzione dei bollini di più breve durata la Slovenia continua a penalizzare gli automobilisti stranieri. In Croazia flessione di arrivi e di pernottamenti Nei primi cinque mesi dell’anno il turismo in Croazia ha visto una flessione di arrivi turistici del 9 per cento, mentre i pernottamenti hanno lamentato un ribasso dell’8 per cento. Cifre non esaltanti che gli addetti ai lavori si attendevano. Le cifre vengono addebitate soprattutto agli scarsi risultati ottenuti dal turismo congressuale, un ramo specifico che sta soffrendo a causa della politica di risparmio attuata dalle aziende croate. In un anno notte in guardina per oltre 12.000 guidatori ubriachi Dall’aprile dello scorso anno, quando è entrata in vigore la nuova legge slovena sulla sicurezza stradale, sino al 15 maggio scorso hanno trascorso la notte in una stazione di polizia 11834 persone, fermate perché guidavano in stato di ubriachezza. Una cifra che oggi supera le 12 mila unità. Il guidatore ubriaco viene tenuto rinchiuso nella stazione per un minimo di sei ore ed un massimo di dodici, in attesa che passi la sbornia. Fino a sabato la Settimana dedicata all’orgoglio gay Ha preso il via il 20 giugno e durerà fino a sabato 27, in varie località della Slovenia, l’iniziativa denominata ‘Settimana della Parata dell’orgoglio gay’. Nel corso della settimana si tengono tavole rotonde, serate letterarie, ma anche serate di beneficenza nelle quali vengono raccolti fondi per programmi di prevenzione dell’Aids e delle malattie veneree. Il clou della manifestazione sabato a Lubiana, con la parata per le vie della città. Mirala v Kauta Era SKORAJ DRUŽINSKI ROMAN Pri Založništvu tržaškega tiska je izšla nova knjiga, Spomini Angela Katice, skoraj družinski roman. Gre za tretjo knjigo proze Miroslava Košute, kije v tem primeru imel nalogo urednika in soavtorja, saj se je razvila iz zvezka nedokončanih spominov očeta, mizarja in antifašista, pričevalca o usodi slovenskega človeka in primorske vasi v dveh svetovnih vojnah in v času med njima. Očetovo zgodbo je pesnik dopolnil s svojimi spomini, ki so na očeta neposredno vezani in jo dopolnil s fotografijami iz družinskih albumov ter iz arhivov Maria Maganje in Odseka za zgodovino NŠK. S projektom Potrkavanje do‘pozabljenih’pokrajin v Avstriji, Sloveniji in Italiji Colpi / Potrkavanje / Klopfzeichen Sabato 27 giugno, partenza a piedi ore 11 DUMA, escursione scenica daTopolò, via Laze, a Clabuzzaro Regia: Marjan Stikar, in compagnia di Teatro Trotamora, Harmonikarski Orkester della Glasbena Matica di San Pietro, Circolo Culturale Rečan, Postaja Topolove la partecipazione è gratuita; in caso di maltempo l'evento sarà rinviato a domenica 28 a cura di Unikum-Centro Culturale Universitario di Kiagenfur s prve strani Cilj akcije “Na prvi pogled” je ponovno odkrivanje odročnih pokrajin v Avstriji, Sloveniji in Italiji, poti pa so bile izbrane na podlagi dramaturških oz. pripovednih vidikov. Pohodniki so vabljeni, naj svoje občutke zapišejo v poseben potopisni dnevnik (na kraju samem ter v medmrežju). Akcija “Na prvi pogled” je skupaj z drugimi petimi sorodnimi pobudami sestavni del trilateralnega projekta “Potrkavanje 2009/2010”, ki ga financira EU. Njegov glavni pobudnik je celovški univerzitetni kulturni center Unikum, pri njem pa sodelujeta še Združenje Topo-luove in Kulturno društvo Opoka iz Medane v Goriških Brdih. Projekt Potrkavanje je posvečen 'pozabljenim pokrajinam’, izoliranim območjem, ki se spopadajo s splošnim zastojem in izseljevanjem. Čeprav se ti kraji, še posebno vzdolž av-strijsko-slovenske oziroma italijansko-slovenske meje, z gospodarskega vidika niso posebno razvili, so zelo zanimivi, ker po eni strani gledajo nazaj na omembe vredno zgodovino, po drugi strani pa tam vse do danes zaznamujejo kulturno življenje narodne manjšine. Poleg tega so se v njih ohranile povsem svojevrstne vasi in kulturne pokrajine, ki so drugod po Evropi že zdavnaj postale žrtev nekontrolirane gradnje in modernizacije. Navsezadnje so se tu razvijale kulturne pobude, ki se zgledujejo po mednarodnih umetniških standardih in negujejo kontakte z umetniki iz cele Evrope. Cilji projekta so pospeševanje medkulturnega dialoga, pomoč pri čezmejni mobilnosti umetnikov in publike in transnacionalna širitev umetniških del. Projekt želi tudi prispevati k okrepitvi evropske identitete in usmerjati zanimanje širše množice prebivalcev v skrite zaklade obrobja. Posamezne akcije pa stremijo po ovrednotenju pogosto podcenjenih pokrajin. Slovesna otvoritev projekta Potrkavanje, ki bo potekal dve leti in pri katerem bo sodelovalo 60 umetnikov in umetnic iz devetih evropskih dežel, bo danes, 25. junija, na Univerzi v Celovcu. Na njej bodo sodelovali tudi pravi stebri Postaje Topolove, kot so Aleksander Ipavec, duo Mymesis in tam-buraška skupina Tambours de Topolò. Četrtek, 25. junija 2009 A sinistra un’immagine della scorsa edizione del festival, qui sotto Mikhail Gorbachev Mittelfest, l’imprimatur di Gorbachev e reabzzato il progetto Mittelfest. Particolare importanza a questo progetto è data dal fatto che ricorre nel 20° anniversario dalla caduta del Muro di Berlino. Il Muro che ha significato la scissione della Germania, che è stato il simbolo dell’Europa e del mondo divisi.” Un saluto, quello pervenuto nei giorni scorsi agb organizzatori di Mittelfest, che va al di là del messaggio formale “ma si può intendere - commenta il Presidente Antonio Devetag -come vera e propria adesione al progetto d MittelFest 2009”. “Si tratta infatti del messaggio personale dello statista Michail Gorbachev, uno degli uomini più conosciuti del pianeta, senz’altro quello che, più di chiunque altro, avviò i mutamenti più radicali della storia contemporanea, innescando con la sua "perestroi-ka", una radicale trasformazione socio-politica nell’Unione Sovietica e, di conseguenza, un sostanziale mutamento nello scenario mondiale.” Dal gennaio ‘92 Gorbachev presiede thè Gorbachev Foundation, la Fondazione internazionale non-governa-tiva di studi e ricerche socio-economico-pobtico. E proprio sul “filo rosso” dei vent’anni dalla caduta del Muro, tema portante di questa edizione 2009, Mittelfest si dipanerà, dal 18 al 26 luglio, fra teatro, musica, danza e marionette. Verrà presentato venerdì 26 giugno, alla stampa, a Cividale, il programma dell’edizione 2009 del Mittelfest. Un festival dedicato ai vent’anni dalla caduta del Muro di Berlino. Al- l’incontro prenderanno parte, tra gli altri, il presidente dell’Associazione Mittelfest, Antonio Devetag, ed i tre direttori artistici Furio Bordon, Claudio Mansutti e Walter Mramor. “Il mondo necessita di cambiamenti radicab, di nuove idee, di amministrazioni che siano adeguate alle sfide di un mondo globale”. Così scrive Mikhail Gorbachev nel testo del libro “Prove d’Europa” realizzato dallo stesso Mittelfest con interventi, tra gli altri, di Lech Walesa, Vaclav Havel, Dimitrij Rupel, Gianni De Michelis, Riccardo Ehrman, Lucio Caracciolo, Predrag Matvejevič, Gian Enrico Rusconi e Sergio Roma- “Oggi come non mai - scrive ancora l’ex leader della ‘pe-restroika’ - è decisivo il ruolo della cultura e dell’arte per la risoluzione di questi problemi. Io approvo pienamente l’iniziativa dei nostri amici italiani, che hanno fondato Spomini Angela Katice V Mavhinjah se začenja 8. festival amaterskih odrov / PHmnrs'fci dftfd Bliža se začetek letošnjega 8. Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah. Organizatorji, to je Športno - kulturno društvo Cerovlje -Mavhinje, so se odločili, da bo festival trajal neprekinjeno, se pravi, da so igre na sporedu vse dni od četrtka, 25. junija, do nedelje 5. julija, ko bo zaključni večer z nagrajevanjem. Vsak večer razen srede, 1. julija, bosta na programu dve predstavi, prva navadno ob 20.00 ah 20.30 uri, druga pa okrog 21.00 ure ah malo kasneje. Tudi letos se bodo predstave odvijale na vehkem odru na trgu pred cerkvijo ah pa na odru pod šotorom na vrtu nekdanje osnovne šole. Na festival se je letos prijavilo sedemnajst gledaliških skupin, od tega deset odrashh, štiri mladinske in tri otroške. Program raznih nastopov bo raznolik, saj bodo v Mavhinjah na ogled nekatera dela iz svetovne klasike, a tudi novitete, ki bodo doživele premiero. Nekatere skupine nastopajo že vrsto let, druge pa se bodo predstavile prvič. Gledališke skupine prihajajo v glavnem s Tržaškega, prisotna pa bo tudi skupina mladih s Koroške in priljubljena skupina Beneškega gledališča iz Benečije. Žal se letos ni prijavila nobena skupina z Goriške in iz Madžarske. Kot zapisano, se bo festival začel v četrtek, 25. junija. Po uvodnem pozdravu bo ob 20.45 na vrsti prvo prijetno presenečenje. V nekakšnem domačem 'musiclu' bodo nastopih igralci znanega in priljubljenega ansambla Kraški ovčaiji v predstavi z naslovom “Kekec gre na morje”. Za ta nastop so se člani ansambla odločili tudi zato, ker letos proslavljajo 15-letnico svojega delovanja. Veselja, zabave in glasbe gotovo ne bo manjkalo. Za njimi pa bodo ob 22. uri nastopih člani oz. članice višješolske skupine Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka s Proseka - Kontovela. Klasično delo Dom Bernarde Albe je napisal španski pesnik in dramatik Federico Garcia Lorca, priredila in režirala ga je Ahda Bevk. Naslednjega dne, v petek, 26. junija, bo ob 20.30 nastopila Mladinska igralska skupina iz Globasnice na Koroškem s komedijo Vaje v slogu, ki se v celoti odvija v šolskem razredu. Nato bo ob 21.45 na vrsti novost na letošnjem festivalu. Mladinska skupina L'art pour špas, ki jo sestavljajo dijaki in dijakinje lice- ja Prešeren, se bo predstavila z igro Blackout!, ki jo je napisala in jo režirala Lara Guhch. V soboto, 27. junija, bo ob 20.00 nastopila Gledališka skupina MOSP iz Trsta s kriminalko Krvava uganka za osem žensk. Igro režira Lučka Susič. Ob 21.15 bo na vrsti Dramska skupina KD Slovenec iz Boršta - Zabrežca s komedijo domačinke Jasne Pe-taros Ku je pršla Alma. Komedijo režirata Aleksander Corbatto in Jasna Petaros. To so napovedi za prvi konec tedna in že iz teh prvih nastopov je razvidno, da bo tudi letos v Mavhinjah polno zabave in veselja. Ob koncu naj povemo še to, da sta predvideni še dve gostovanji, in sicer otroška gledahška predstava ter koncert mednarodnega ansambla latinsko-ame-riške ljudske glasbe. Organizatorji so tudi letos pripravili hčno in pregledno brošuro z vsemi informacijami. Aktualno [ii i Dvojezična šola v Špetru Kaj z maturanti nižje srednje šole v Benečiji? Kakšna bo nova slovenska višješolska mreža v FJK? Prejšnji teden je bil v Nabrežini pri Trstu sestanek šolnikov in organizacij, ki ga je sklical koordinator Urada za slovenske šole Tomaž Simčič. Sestanka seje udeležilo večje število ravnateljev oz. predstavnikov šol, Sindikata slovenske šole, izvoljenih predstavnikov, predstavnikov SKGZ ter S SO in strank. Sestanek ne bo edini, saj je problematika slovenskega višjega šolstva neenostavna. Na mnoga vprašanja pa naj bi skušalo odgovoriti koordinacijsko telo, ki ga bodo za Goriško sestavljali predstavniki Sindikata slovenske šole, za Tržaško kolegij ravnateljev ter predsednika šolskih komisij pri SKGZ in SSO. Kje je torej problem? Rimska vladaje 28. maja odobrila besedilo odloka o reformi tehničnih in poklicnih zavodov, 12. junija pa besedilo odloka o reformi licejev, kjer prihaja do znatnega krčenja učnih smeri in posledično osebja. Reforma bo stopila v veljavo že v šolskem letu 2010/2011. Omenjeni reformi zakonov se seveda tičeta tudi slovenske šolske mreže na Goriškem in Tržaškem. Potreben bo torej globalen premislek. Glede slovenskih šol bi lahko ostale stvari nespremenjene, ker bo imel humanistični licej že svojo gospodarsko-druž-beno smer. Ne spremeniti ničesar pa tudi ni dobro. Ostaja npr. vprašanje, če naj se odpre umetnostni licej v Trstu, jezikovni v Gorici, odprto pa je tudi vprašanje glasbenega liceja. Glede tega je potrebno zapisati, da se je od izglasovanja zaščitnega zakona za Slovence leta 2001, kije predvideval slovensko sekcijo pri tržaškem konservatoriju Tartini, pa do danes marsikaj spremenilo v ureditvi glasbenega šolstva, kar seveda ne izključuje omenjene sekcije. Nadaljnja možnost so t.i. “razčlenjeni” razredi, kjer lahko dijaki skupaj sledijo osnovnim predmetom, nato pa obiskujejo različne smeri. Na pedagoškem bceju A.M. Slomšek v Trstu so že razmišljali, če ne bi razčlenjen razred lahko veljal za umetniški in glasbeni hcej, saj sta obe smeri humanistično specializirani in bi se lahko znašli v številčni krizi vpisanih (koliko stvarnih poklicnih možnosti odpirata oba posamezna liceja?). Na sestanku so opozorili, da bi bilo nesmiselno ustvarjati ali pa ohranjati dvojnike, prav tako je aktual- na finančna kriza šol. Samo licej A.M. Slomšek je zadolžen za 70.000 evrov. Odpira se nadalje vprašanje Benečije, kjer bodo prihodnje leto prvič maturirali dijaki tretjega letnika nižje srednje šole in torej lahko pričakujemo prvo generacijo Benečanov, ki so doma opravili celoten obvezni šolski ciklus. Se zanje pot slovenske šole s tem zaključi? Bo kdaj možno imeti v videnski pokrajini višjo slovensko šolo? Se bo ponovila že preizkušena pot odločanja za Trst in Gorico, ali pa bo edina domača perspektiva italijanska šola? Skratka, za slovensko višješolsko mrežo se postavljajo dokaj pomembna vprašanja, za katera bi bil najslabši odgovor pustiti vse, kot je, in čakati, da se stvari same po sebi “uredijo”, (ma) Legge sul friulano, Molinaro: “La giunta esaminerà la situazione” “Per l'attuazione della legge sul friulano, dopo la sentenza della Corte Costituzionale, è necessaria una programmazione di medio periodo che definisca le modalità attuative, la gradualità e soprattutto le possibili compatibilità economiche. Presto la Giunta regionale prenderà in esame la situazione per le decisioni di sua competenza”. Lo ha detto l'Assessore regionale all'Istruzione e Cultura Roberto Molinaro incontrando gli esponenti del Comitato per la rinascita del Friuli D'Aronco, Baracetti, Dominici e Agostinis, unita- mente ad esponenti delle istituzioni pubbliche e culturali friulane. Questi hanno consegnato all'esponente del Governo regionale un documento per l'attuazione della legge regionale 29/2007, “un percorso in positivo e di prospettiva - ha sottolineato Roberto Dominici -concernente un’adeguata informazione sull'esistenza della normativa di tutela, sulla opportunità di pubblicizzare i risultati delle opinioni delle famiglie per l'insegnamento nella scuola, sulle necessità di predisposizione dei regolamenti attuativi”. ZELENI LISTI ri yr Ace Mermolja Vladaijeva dekadenca Ne sodim med novinarje, ki bi se zanimali za osebne ali seksualne škandale politikov. V nekaterih državah ima spolno obnašanje predsednikov in drugih pomembnih političnih osebnosti velik, celo odločilen pomen. Meni se to ne zdi tako odločilno. V ZDA preprosto ne moreš biti predsednik, če javnost izve za varanje žene ali pa za kake nespodobne spolne navade. V Veliki Britaniji prežijo popularni časopisi na seksi-škandale kot volkovi. Drugje so morda manj strogi, vendar so se znašli v težavah tudi preskakovalci plotov v Nemčiji in v drugih državah. To, da politiki niso angeli, je znana stvar. Sloviti vohun nekdanje Vzhodne Nemčije (DDR) Wolfje za dosego informacij sistematično uporabljal ženske. Ko je padel Berlinski zid, sta nemška politika in sodstvo pustili šefa ene izmed najmočnejših vohunskih služb na svetu pri miru. Nemčija mu je zagotovila dobro penzijo, hišo, skratka, udobno življenje. On pa je molčal in spregovoril kvečjemu o tehnikah, ki jih je uporabljal. Zenske so bile njegovo priljubljeno orožje. Očitno je vedel, da je nasmeh čedne gospe kot blažilo za stresu podvržene živce političnih mož. Dejstvo pa dokazuje, da tudi politiki, ki jim pričenjajo siveti lasje, radi zlezejo v “tujo”posteljo, če se jim nudi priložnost. Vse to se mi zdi človeško in razumljivo. Berlusconijev primer je nekaj povsem drugega. Tu sploh ni pomembno, če je imel Vitez zunajzakonska razmerja ali ne. Če je imel kako ljubico, je to res njegova stvar ter še stvar žene in sinov. Politično relevantna pa je podoba, ki jo ustvarjajo slike in izjave žensk, ki so zahajale na Berlusconijev dvor. Ker dvomim, da je vse izmišljeno ali pa zarota, je očitno, da je Italija v rokah premiera, ki boleha za kompleksom vsemogočnosti, ki se obdaja z luksuzom starih diktatorjev, šejkov, kraljev in papežev v obdobju globoke La tradizionale cerimonia dell’Anpi Mezzana ha ricordato l’incendio del paese Domenica 14 giugno si è svolta a Mezzana la tradizionale cerimonia, organizzata dall'Anpi delle Valli del Nati-sone e provinciale assieme all'amministrazione comunale sampietrina, in ricordo dei tragici fatti della seconda guerra mondiale che raggiunsero il loro culmine con l'incendio del paese da parte dei cosacchi. Nell'occasione i paesani hanno festeggiato anche il patrono San Canziano e come ogni anno si sono distinti con la loro squisita e generosa ospitalità. La cerimonia ha avuto inizio con la messa celebrata all'aperto da mons. Mario Qualizza. È seguita la cerimonia presso il monumento con gli interventi del presidente dell'Anpi valligiano Gianpiero Pe-tricig che ha ricordato anche la figura di Anton Birtig, del družbene dekadence. To je vprašanje: Berlusconijevo obnašanje, njegov model zasebnega življenja, njegovi ekscesi so tipična znamenja dekadence, konca imperija, dokaz, da je neka država v globoki identitetni in moralni krizi. Razkazovanje faraonskih vil, jaht, letal, relaks med prožnimi telesi mladih žensk, prijateljstva z ljudmi, ki dajejo slutiti, kako je njihov poklic zadovoljevati že ostarelo telo kralja, prisotnost dvorskega trubadurja itd. so elementi slike, ki ne sodi v moderno državo in svet. Celo prosvetljeni šejki pazijo na lastno vedenje in imidž. Izogibajo se “repku” odalisk in ne darujejo več vratarju hotela ključe novega ferarija. Obstajajo seveda izjeme, vendar se je uveljavil nek mednarodni bonton, ki narekuje določeno mero in diskretnost. Lahko razumem strast bogatih za hitre jadrnice (Agnelli), za dragocene umetniške predmete in podobno. Berlusconijevo veselje za gole ritke, za osladne pesmi, za pretirane vile in prijatelje, ki so bližji mafijskemu dnu kot visoki buržoaziji, daje videz države in državljanov, ki so zapustili okus za dobro in lepo in zavili v bordel. Menim, da ne more biti predsednik vlade neke resne in pomembne države v prostem času organizator hard večerov, ne more dovoliti, da ga mladoletnice imenujejo “papi”, skratka, ne more si privoščiti določenega stila življenja, ki, ponavljam, kaže na slab okus in dekadenco. Vprašanje je seveda politično. Je vrh ledene gore, ki je v določenem trenutku potopila Craxijev Titanic, obenem pa rodila televizije (Berlusconijeve), ki vedno očitneje propagirajo načine življenja, ki so vulgarni in neomikani. Mislim na oddaje, kot so II Grande fratello, L'isola dei famosi ter popoldanske klepetalnice o spolnosti in “rogovih”. To kulturo je Berlusconi vnesel v lastno življenje. Ko bi bil le lastnik Mediaseta, bi pač zadevo tolerirali ali se ji smejali. Ker je Berlusconi predsednik italijanske vlade, si tega preprosto ne more dovoliti. Kako je lahko nekdo zjutraj med potresenci v L'Aqui-li, zvečer pa deli dragocena darila subretkam, ki sedijo za njegovo obloženo mizo, se zahvaljuje “dobaviteljem” mladih teles in posluša pesmi dvornega pevca? Je to spodobno? Se zdi državljanom vse normalno? Kam plove mednarodni ugled države s takim vodjo? Vprašanja so mnoga in resna. sindaco Tiziano Manzini che, partendo dalla caduta dei confini, ha invitato a guardare avanti, a costruire il futuro e superare le divisioni e, a nome dell'Anpi provinciale, di Luciano Ra-potez. L’ANPI informa km il ■ il ii\/i 11 iu Nel corso della seduta del 17 giugno il Comitato Nazionale ANPI ha rinnovato la composizione della Presidenza dell’Associazione: Tino Casali è il presidente onorario, presidente nazionale è stato nominato Raimondo Ricci, vice presidente nazionale vicario Armando Cossutta. Entra nella vice presidenza Marisa Ombra. Raimondo Ricci (1921) - che sostituisce Tino Casali, da tempo gravemente malato - figlio di un magistrato, fin dal 1939 è entrato in contatto con l’organizzazione comunista clandestina. Ufficiale di complemento della Marina, dopo l’armistizio si diede alla macchia, con un gruppo di marinai, sulle alture di Imperia. Alla fine di dicembre del 1943 fu arrestato da elementi dell’Ufficio politico investigativo della GNR. Nel giugno 1944 fu deportato nel lager di Mauthausen. Tornato in Italia, ha svolto a Genova la professione di avvocato. Nel 1976 è stato eletto parlamentare per il PCI. Oltre che la responsabilità di direzione dell’ANPI Nazionale, Ricci assolve anche quella di Presidente dellTstituto ligure per la Storia della Resistenza e dell’Età contemporanea. Armando Cossutta (1926), figlio di un operaio che lavorava alla Ma- relli di Sesto San Giovanni, nel 1943 si è iscritto al Partito Comunista Italiano. Subito dopo l’armistizio è entrato nelle Brigate Garibaldi. Catturato e condannato alla fucilazione, si salvò soltanto perché i militi del plotone d’esecuzione spararono in aria. È stato consigliere comunale a Milano, segretario della Federazione milanese del PCI, segretario regionale del suo partito, membro del Comitato centrale, della Direzione e della Segreteria. Cossutta è stato eletto in Parlamento dalla VI all’XV Legislatura. Dal 1999 al 2004 è stato anche deputato al Parlamento europeo. Marisa Ombra (1925), partigiana nelle Langhe e attiva nei Gruppi di difesa della donna clandestini, nel dopoguerra ha fatto parte dell’UDI (Unione donne italiane) Nazionale. Ha presieduto la cooperativa Libera Stampa, editrice del settimanale «Noi donne». Negli anni Settanta è stata Presidente dell’Associazione nazionale Archivi dell’UDI. Nel 2006 è stata nominata Grande Ufficiale della Repubblica. Entrano inoltre a far parte del Comitato Nazionale Antonio Pizzinato (presidente Comitato regionale Lombardia) e Giovanna Stanka Hrovatin (presidente Comitato provinciale Trieste). Kot smo že pisali, bodo zaradi "T^T a ® 1 .J 1 ® JNasprotovanje mejni kontroli janske varnostne sile vzpostavile ^ na mejnih prehodih s Slovenijo nadzor in začasno prekinile schen-gensko pogodbo, in to od 28. junija do 18. julija. Pred in v tem času bo v Italiji več sestankov. V Trstu se bodo sestali ministri omenjenih držav med 25. in 27. junijem (torej pred kontrolami). Začasna uvedba nadzora na mejah, ki predvideva kontrole dokumentov, prtljage itd., je v skladu s schengenskim zakonikom in so jo razne države uvedle že 80-krat. Za ta ukrep se je najpogosteje odločila Francija, in sicer 24-krat. Navadno je šlo za podobne dogodke, kot je srečanje G8 v Italiji. Kljub temu pa lahko zasledimo vrsto negativnih izjav. Novogoriški župan Mirko Brulc je italijanski ukrep označil kot škandalozno dejanje ter opozoril slovensko ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal in zunanjega ministra Samuela Žbogarja, La parola è vita, la lingua va amata dalla prima pagina Per questo si notano regressioni, involuzioni, scelte folli, fondamentalismi, iniziative fasciste, insomma ritornano i vecchi “demoni” e “mostri”. La lotta contro di loro non ha mai fine. L'essere umano ha dentro di sé la luce e le tenebre. Ciò accade anche in provincia di Udine. In passato c’è stata la primavera della Slavia. Come abbiamo scritto sul Novi Matajur, anche le liste civiche annunciavano tempi nuovi. Abbiamo gioito quando è caduto il confine. Oggi qualche foglia è caduta, qualche albero promettente si è rinsecchito. Inoltre non sono mai venute meno le forze e le parole ostili agli sloveni, alle persone che parlano un determinato dialetto, che hanno una determinata memoria e producono certa cultura. Nessun vento non ha allontanato tutta l'ostilità nei nostri confronti. Tutto ciò tuttavia non può essere motivo per una nuova amarezza, per un ritorno al tempo antecedente la primavera della Slavia. La vita è come il mare che brilla tranquillo al sole, poi all'orizzonte appaiono le nubi, inizia a soffiare il vento e l'acqua comincia a formare schiuma e onde. In quel momento il marinaio deve rimanere tranquillo e mettere nella sua azione tutto il suo sapere, il suo coraggio e la sua volontà. Se agisce bene potrà ritornare in porto senza brutte conseguenze. Così anche nella Slavia e a Resia è necessario continuare a lavorare, ad avere fiducia nella forza della propria ragione, del cuore e della parola. Vale la pena difendere le radici e fare attenzione perchè la chioma dell'albero rimanga verde. Ogni espressione culturale è preziosa. Ogni lingua che si indebolisce o muore impoverisce l'umanità. Ogni parola che si perde, viene meno una parte di noi. Per questo gli obiettivi rimangono chiari: conservare ciò che ha valore, offrire la propria espressione senza complessi ed evitare di diventare vittime della stupidità e dell'ignoranza altrui. Nella Benecia è tutto “vecchio”, ma quando ci metti piede impari sempre qualcosa di nuovo e tutto si rinnova come le mura ridipinte di una casa. Tutto ciò va conservato per se e per gli altri. Non è facile convincere tutti che un espressione culturale rappresenta una ricchezza collettiva, anche di coloro che non posseggono le nostre parole, la nostra cultura, la nostra memoria. Non è facile, tuttavia rimane un impegno necessario che ha una prospettiva di sviluppo e va oltre alla delusione del momento, della rabbia o della sensazione di stanchezza. Tutto ciò passa. Non passano invece le persone con la propria lingua e la propria cultura. Tuttavia poiché nulla è automatico o dato per sempre, per ciò che ha valore ci si deve impegnare. Il poeta Ivan Minatti ha scritto la famosa poesia Qualcuno lo devi amare. La parola è vita che dobbiamo amare se non vogliamo rimanere soli e tristi... Ace Mermolja L’intervento dell’assessore regionale ad un convegno Molinaro: “Nelle aree di confine la vera ricchezza è la diversità” r GRADISCA D’ISONZO ^GARDISCJE-GRADIŠČE r UDINE t^UDIN - VIDEM semaforo spento] o a luce gialla STOPPI TRIEST-TRST La diversità è la vera ricchezza del Friuli Venezia Giulia. Il patrimonio culturale delle aree di confine ha un significato particolare poiché ha facilitato il superamento dei confini avvenuto con l’allargamento dell'Ue. Lo ha affermato l'assessore regionale alla Cultura Roberto Molinaro all'apertura del XIII Convegno internazionale “Aree di confine. Cooperazione nella tutela e valorizzazione del Patrimonio culturale”, che è iniziato lunedì 22 giugno a Udine e si sta sviluppando nel corso della settimana, sino a sabato 27, in diverse località della regione. L'iniziativa - organizzata dalla Società italiana per la Protezione dei Beni culturali (SIPBC) con il sostegno della Regione - vuole porre l'accento sulla diversità delle espressioni culturali quali eredità comune dell'uma-nità e rappresenta un'occa- Sarà pubblicata oggi, giovedì 25 giugno, sul sito www.ita-slo.eu sulla sezione “bandi pubblici” la graduatoria dei progetti ammessi alla seconda fase del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013. La graduatoria è stata definita nei giorni scorsi durante la 7. riunione del Comitato di Sorveglianza del Programma. Ben 86 delle 92 proposte progettuali oggetto di esame hanno ottenuto un punteggio superiore al minimo richiesto dal bando (50 punti su 100) nell'ambito della valutazione di qualità, curata dal Segretariato Tecnico Congiunto in collaborazione con i Gruppi Transfrontalieri di Esperti. Sul web saranno comunque indicati anche i progetti che non hanno ottenuto il punteggio minimo richiesto. Il prossimo 1° luglio saranno poi pubblicati sul Bol- sione per riflettere sui contenuti dell'azione pubblica di valorizzazione del patrimonio culturale del Friuli Venezia Giulia nel contesto italiano ed internazionale. Sull'importanza della dimensione culturale nella co- struzione della nuova cittadinanza europea si è soffermato Molinaro, che ha ricordato in tale ambito il ruolo esercitato nel corso dei secoli dal Patriarcato di Aqui-leia e da Cividale, capitale dei longobardi. Nel sottoli- neare la rinnovata consapevolezza nei confronti del patrimonio culturale nell'epoca della globalizzazione, “nella quale le identità contano sempre di più”, l'assessore Molinaro ha anche menzionato le attività di promozione e di valorizzazione dei beni culturali effettuate sul territorio regionale attraverso diversi programmi transfrontalieri. Nel corso del convegno si è parlato della necessità di pensare il confine orientale “non più come linea di separazione”, bensì “ponte che unisce le diversità”. La terza sessione dell’iniziativa, mercoledì 24 a Cividale, è stata poi dedicata espressamente al tema delle “identità e diversità nei territori di confine: politiche di fruizione del patrimonio culturale materiale e immateriale quale strumento di dialogo”. A portare un suo contributo è stato chiamato anche Giorgio Banchig, redattore del quindicinale Dom e direttore della rivista Slov.it. È intervenuto anche il sottosegretario di Stato del Ministero della cultura sloveno Silvester Gaberšček. Pubblicati i progetti ammessi alla seconda fase del programma Cooperazione Italia-Slovenia, la graduatoria è su internet lettino Ufficiale della Regione autonoma Friuli Venezia Giuba il bando n. 01/2009, relativo alla seconda fase per progetti strategici, e il bando pubblico n. 02/2009, diretto al finanziamento di progetti standard. Il bando n. 01/2009 si chiuderà aU'inizio del mese di settembre, mentre la scadenza dei termini per la presentazione di proposte progettuali di tipo standard a valere sul bando n. 02/2009 è prevista intorno alla metà di ottobre. Per fornire ai potenziali beneficiari il necessario supporto durante la fase di progettazione ed utili informazioni in merito alla documentazione e modulistica adottata dal Programma, l'Autorità di Gestione, congiuntamente al Segretariato Tecnico Congiunto, sta orga- nizzando alcuni incontri informativi, che avranno inizio a luglio. r BCC in SDGZ, sporazum za izpeljavo protikriznih posegov Deželna federacija zadružnih bank (BCC) Furlanije Julijske krajine in Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) sta v torek, 23. junija v Vidnu podpisala sporazum za izpeljavo protikriznih posegov v korist malih in srednjevelikih podjetij, včlanjenih v SDGZ. Cilj sporazuma je iskanje sinergij in komplementarnosti s protikriznimi ukrepi, ki jih je sprejel deželni svet FJK. Sporazum predvideva vrsto ukrepov, med katerimi izstopajo lokalni dogovori za začasno prožnost pri obročnem odplačevanju kreditov, vključno z delno ali popolno zamrznitvijo obrokov. Kreditnemu krču s potrebo podjetij po likvidnosti bo krilo izredno financiranje do največ 400.000 evrov na 12-mesečni odplačni rok. 1 da bi lahko Italija povezala več do- spodarstvenike in gostince (pa tu- godkov in podaljšala ukrep. di navadne ljudi) moti mejna za- Povsem jasno je, da politike, go- pora sredi turistične sezone. Tudi Concorso per lo sportello tedesco La Comunità montana del Gemonese, Canal del Ferro e Valcanale ha indetto un bando di concorso pubblico per la costituzione di un rapporto di lavoro a tempo determinato e a tempo parziale, per lo sportello della minoranza linguistica tedesca (legge 482/99). Si tratta di 20 ore settimanali (part -time orizzontale) per 12 mesi. I requisiti richiesti sono un diploma di maturità di Scuola media superiore, la conoscenza della lingua tedesca, la conoscenza della lingua italiana, conoscenze informatiche di base, patente di guida di tipo B. Le domande vanno presentate entro il 30 giugno. Informazioni al numero 0428/90351. psihološka plat zadeve ni nezanemarljiva, saj je na tem koncu odprta meja “mlada” novost. Kritičen do italijanskega ukrepa je bil tudi slovenski evropski poslanec Jelko Kacin, ki seje prejšnji teden na sedežu deželne vlade FJK v Trstu udeležil posveta o evrore-giji- Kacin je naglasil, da Slovenci prav gotovo ne bodo ogrožali državnikov v L'Aquili. V tem smislu je slišati še več glasov, katerim se ni težko pridružiti. Če sledimo potezam Obame v ZDA in državam, kot je Kitajska, lahko sklepamo, da bo srečanje v L'Aquili predvsem protokolarnega značaja. Podobno bo srečanje zunanjih ministrov v Trstu, kjer po vsej verjetnosti ne bo niti gospe Clinton. Policijski kamperji na mejnih prehodih pa itak ne bi zaustavili morebitnih teroristov, ki v primeru slabih namer, gotovo ne bi čakali 28. junij... (ma) Naše navade Gor par Hloc so se lepuo učil rounat gubance Se jih je zbralo na dvanajst gor par Hloc v siboto 20. junija za se učit rounat gubance. Vsi so se perkazal naštimani takuo, ki kor: cunje, viertuhi an pun volje dielat. So zamliel oriehe, so zmešal priet testua an potle, grede kje ustajalo, gubančanje, so se umazal an so se najedli grazdujaca. Gabriella Pitažova an Lucia Skejcova so jih učili an oni so bli takuo pridni an so takuo ahtal, de so ratale take lepe gubance, de an Margutti (poznan kruhar an “gubančar”) se je čudvu! Kobilja glava cje zahvalit vse tiste, k’so pomagal: Marijo Mohorinko, k’je “posodila” prestor an je skuhala adno dobro pašto za učence, an Giannija Margutti, k’se je mar-trou, da so se gubance lepuo spekle. Puno jih je vprašalo za prit se učit runat gubance, an kajšnemu smo muorli ree de ne. Se troštamo pa ponovit tolo parložnost drugi krat, more bit septemberja. Nausekakor, če ejete kej viedet al vprašat, številka je zmieram tista: 0432729466 an mail tud: kobiljaglava@yahoo.it. Il tocco finale prima della cottura Ecco le gubane appena estratte dal forno e pronte per essere degustate. A destra Gianni mentre racconta come facevano la gubana una volta. Accanto a lui Giacinto Jussa: un incontro tra i due dopo tanti anni... L’impasto è pronto, la pasta anche, e quindi basta avvolgere... Ma non è così semplice. Qui sotto Gabriella Cicigoi, instancabile presidente dell’associazione Kobilja glava, ed il più giovane degli iscritti alla dimostrazione, Marco Qualizza, mostrano l’impasto per il ripieno, il ‘gubančanje’ — Naše navade ------------------------------------------n°L™riSo3 7 V Malim Garmiku smo jo zapiel na sred vasi! Lepo, tradicionalno prireditev jo organizava Rečan Po velikem dažu nebuo se je odparlo an kar smo bli že parpravljeni za se zbrat v telovadnici, smo se hitro pejal v Mali Garmak. Tam za Ce-kovo hišo, odkod se vide vso rečansko dolino z Lies do svetega Štuoblanka, smo užival pru lepo vičer. Aldo Klodič je pozdravu v imenu kulturnega društva Rečan. Razluožu je pomien tele prireditve, ki jo napravemo vsako lieto v drugi vasi kamuna. Namien je stuort oživiet an stuortra- tat protagoniste, manjku za adno vičer, naše majhane an zapuščene vasi. Vičer jo je odparu zbor Rečan an potle smo “okarstil” novi Barški oktet, ki se je parvič predstavu pred ljudmi. Vse kaže, de so na pravi poti. Vsi smo jim želiel vse narbuojše za napri, saj, takuo ki je Aldo jau, vse, kar je do seda začelo v Rečanski dolini, je imielo “veliko sreče in uspeha” ! Med petjem je nastopilo tudi Beneško gledališče. Predstavili so dvie zgodbi Doricja Predana. Igrali so Marco, Andrea, Valentino an Emanuela. An takuo smo se tudi posmejali! Sledila je “vičerja” an potle Roberto an Marco sta arzstegnila ramonike an je ratu pravi senjam. (m) Parvi nastop Barškega okteta je biu pru v saboto 20. junija v Malim Garmiku. Vsi jim želmo puno sreče an uspehu! Telekrat pohod Čez namišljeno črto je biu iz Livka do Topoluovega. Zgodilo se je v nediejo 21. junija. Iz Livka jih je paršlo na 70. Sprejeli smo jih pod lipo, kjer Valentino an Christofer sta veselo godla z ramonika-ma. Pod te dujem kostanju, ki stoji pred cierkvijo, sta Teresa an Angela ponujale vsiem kafe an druge pijače. Opudan je bla maša, par kateri je pieu zbor iz Livka, služu pa jo je don Federico. Je bla dvojezična maša, saj don Federico, za lepuo sparjet parjatelje iz Livka, se je potrudiu tudi po sloviensko. Vsi smo bli zadovoljni tega an ga lepuo zahvalil. Don Federico, ki na pozna našega jezika, je nimar parpravjen z nam sodelovat an zvestuo parpomaga za pejat napri naše stare navade. Po maši je bluo kosilo za vse, popudan pa je liep koncert od skupine BK evolution zaparu letošnje srečanje med soško in rečansko dolino. Gor na varh, na čeparni: pred lipo, ki smo jo kupe usadiI lieta 2003 an ki lepuo rase pred cierkvijo v Topoluovem. Na pravi roki: pozdravi an Šenki, ki so nam jih parnesli Livčani Tle par kraj: koncert BK evolution to e piccoli mobili realizzati con legno antico. Nella mostra-mercato, promossa dal gruppo artigiani della Pro Loco “Ne-diške Doline - Valli del Na-tisone” sono banditi produzioni in serie e materiali “sintetici”, per dare spazio invece a quel tipo di creatività che prende spunto dai materiali naturali e dalle tradizioni del luogo, a volte per farle rivivere ripercorrendo i sentieri della memoria, a volte per “reinventarle” completamente, filtrate dall’estro e dalle nuove intuizioni dell’artista. Insomma non una classica mostra dell’artigianato rivolta al passato, ma un luogo dove tradizione e innovazione si incontrano creando inedite situazioni ed emozioni. In caso di maltempo la mostra-mercato si terrà al coperto nei locali della palestra delle scuole. Cinquanta tra artigiani ed artisti alla mostra-mercato Nel week-end a S. Pietro la sesta edizione di “Con le mani: la saggezza del tempo e le sue creazioni” dalla prima pagina In gran parte gli espositori saranno nuovi rispetto alle edizioni precedenti, per proporre al pubblico ulteriori novità. Oltre al mercato ci saranno i festeggiamenti della festa patronale dei santi Pietro e Paolo (che iniziano già venerdì 26 giugno) e domenica 28 giugno dalle 18.30 la rievocazione storica dell’Aren-go grande della Slavia, l’antico “parlamento” che lungo tutta la dominazione aquile-iese e veneziana assicurò alle convalli del Natisone autonomia, pace e prosperità. Un appuntamento particolare riguarderà i bambini che domenica 28 giugno, alle ore 17.30, nel borgo, grazie a Cosmoteatro potranno incontrare il drago Lintver, rrr — I cinque anni dell’Auser figura mitologica delle tra- due giorni il regno delle netto, maglia, tessitura, fel- dizioni della Slavia Friulana, creazioni in cesteria, legno, tro, pietra, pittura su seta e Il borgo antico diverrà per ceramica, rame, ferro, unci- su tela, grafica, ferro battu- Venerdì 26 giugno, alle 17, presso la scuola media di S. Pietro al Natisone verrà inaugurata la consueta rassegna dell’Auser - Università dell’età libera delle Valli del Natisone - Nediške doline. L’appuntamento sarà l’occasione per presentare il libretto celebrativo per i primi cinque anni di attività, intitolato “Quadro d’insieme”. Nella stessa serata, alle 19, nell’albergo Belvedere di S. Pietro, si terrà l’assemblea del-l’Auser, seguita dalla cena sociale. novi matajur Četrtek, 25. junija 2009 8 22. junija je bila v Sovodnjah prva seja deželnega sveta krovne organizacije Potrjeni predsednik Pavšič bo vodil SKGZ na poti reform s prve strani Pred kongresom je SKGZ naročila SLORI-ju anketo glede mnenja, ki ga imajo o sami SKGZ narodno aktivni ljudje v treh pokrajinah. Izvedeno je bilo več srečanj na teritoriju ter tudi z ljudmi, ki niso neposredno vezani z organizacijo. SKGZ je spremenila svoj simbol z napisom, ki kaže na večjo “lahkoto” in na željo po letenju novim izzivom naproti. Reformizem je bil nit celotnega kongresnega obdobja, poročil in pogovorov. Spremembe so seveda proces, ki naj vodi organizacijo k drugačnemu načinu dela in k novim pristopom do problemov. To pomeni večjo strokovnost, večjo analitično sposobnost, primernejšo organizacijo in seveda tudi zavest, da so se objektivni pogoji dela že spremenili in da ni več mogoče misliti, da bo šlo vse “po starem”. Ta problematika je prišla do izraza tudi na seji Deželnega sveta SKGZ v Sovodnjah. Kot velevajo pravila, so sejo vodili že omenjeni pokrajinski predsedniki Luigia Negro, Livio Semolič in Ace Mer molj a. Prisotne je pozdravila na novo izvoljena sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je bila dolga le- ta aktivna v SKGZ in v njenih članicah. Po izvolitvi se je Rudi Pavšič zahvalil vsem. Poudaril je, da je bil v predkongresnem času več med ljudmi, kot je to bil običajno. Najavil je, da ne namerava sprejemati drugih funkcij. vsi delajo za skupno dobro in si med sabo pomagajo. Nenazadnje se je Rudi Pavšič zahvalil večletni predsednici SKGZ za vidensko pokrajino Jole Namor (aplavz delegatov) in bivšemu predsedniku za tržaško pokrajino Igorju Gabrovcu. Kot možnega predsednika Slomaka je npr. omenil dosedanjega tajnika Jurija Ku-fersina. Glede odnosov s SSO je Pavšič naglasil, da so vedno dobrodošli in to takšni, ki bodo rodili več konkretnih sadov. Pavšič je napovedal tudi nekatere organizacijske spremembe v organizaciji, ki ostaja odprta, ohranja pa določene vrednote in izbire. Naglasil je vlogo vseh članov in dejstvo, da je predsednikovo delo lahko uspešno, če so ob njem ljudje, skratka, če Na prvi seji deželnega sveta Slovenske kultumo-go-spodarske zveze, kije bila v ponedeljek, 22. junija, v Sovodnjah, je Norina Bogateč članom deželnega in pokrajinskih svetov predstavila rezultate ankete o delovanju SKGZ-ja. Krovna organizacija jo je naročila Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu, da bi preverila učinkovitost svojega delovanja, stopnjo soglašanja s predlogi za prenovo organizacije in stopnjo strinjanja z nekaterimi možnimi razvojnimi strategij cimi. Kot so povedali na ponedeljkovem srečanju, bodo podrobni rezultati ankete v javnost prišli šele po njihovi analizi s strani vodstva SKGZ-ja, na razpolago pa so že nekateri zaključki. Slori je na osnovi seznama imen 548 predstavnikov članic SKGZ-ja s pomočjo tablic slučaj nostnih številk sestavil anketno skupino 400 ljudi. Večina (55%) jih je bila s Tržaškega, 29% z Goriškega, 16% pa z Videnskega. Iz raziskave je izšlo, da ne- 400 predstavnikov članic ocenjevalo delovanje SKGZ-ja kaj več kot polovica anketiranih sledi delovanju SKGZ-ja redno ali pogosto, velika večina pa se prepoznava v idejni opredelitvi krovne organizacije (na Viden-skem na primer skoraj vsi). Anketiranci priznavajo Slovenski kulturno-gospodarski zvezi velik pomen pri ohranjanju in razvoju slovenske narodne skupnosti, nekoliko manjša pa se jim zdi njena vloga pri razvoju posameznega društva, ustanove ali dejavnosti. V povprečju so delovanje krovne organizacije označiti za srednje učinkovito, naj šibkejši točki delovanja pa naj bi bili kadrovska politika in mladinska problematika. Razlike med ocenami učinkovitosti krovne organizacije na posameznih področjih so bile sicer v treh pokrajinah izrazite. Predstavniki članic SKGZ-ja, ki so sodelovali pri anketi, se v glavnem strinjajo, da je potrebna prenova strukture, niso pa vsi prepričani, da je včlanjevanje posameznikov najbolj ustrezna rešitev. Anketirani tudi pričakujejo, da bo SKGZ skrbela za pridobivanje potrebnih finančnih sredstev in izoblikovala učinkovito strategijo za razvoj Slovencev v Italiji. Ta bi morala težiti k vključevanju manjšinske problematike v obmejni in čezmejni prostor, načrtovanju učinkovite kadrovske politike in razvijanju kakovostnih dejavnosti družbenega udejstvovanja. Večina tudi poudaija pomen sodelovanja s SSO, a želi, da bi v bodoče prišlo do ene same krovne organizacije, ki bi bi- la izraz celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji. Za večino tistih, ki so seznanjeni z zaključki Programske konference SKGZ-SSO, so ti še vedno aktualni. Kar 87% anketiranih meni, da mora imeti SKGZ stike z vsemi političnimi strankami. Dve tretjini vprašanih pravita, da bi morah manjšino uradno predstavljati obe krovni organizaciji in slovenski politični predstavniki, večina pa čuti tudi potrebo po neposredno izvoljenem telesu, ki bi sprejemalo odločitve v korist slovenske narodne skupnosti. Glede dvojnikov anketiranci v glavnem prepuščajo odločitev o njihovem morebitnem združevanju uporabnikom, velika večina pa nasprotuje dosednjemu kriteriju porazdelitve finančnih sredstev med ustanovami Slovencev v Italiji (50% članicam SKGZ-ja in 50% članicam SSO-ja). Več kot polovica vprašanih pa soglaša z dvojnim članstvom glavnih ustanov. Intervista con la neo-presidente della SKGZ di Udine Luigia Negro “Priorità alla lingua, ai dialetti ed allo sviluppo delFeconomia” Fondamentale anche la collaborazione con le istituzioni locali, Slovenia e SSO La resiana Luigia Negro guiderà nel prossimo triennio il comitato provinciale di Udine dell’Unione Culturale Economica Slovena. Dopo la sua nomina le abbiamo chiesto di parlarci del suo nuovo incarico, della minoranza slovena in provincia di Udine e delle sue possibilità di sviluppo. Come vede il suo ruolo alla guida delTUCES (SKGZ)? “Ho accettato con piacere questo ruolo, consapevole però delle difficoltà che mi aspettano, soprattutto di questi tempi. E un’esperienza nuova ed ho molto da imparare. Sono comunque molto fiduciosa perché lavorerò s prve strani Naj večjo skrb v videnski pokrajini predstavlja demografsko stanje, je nadaljeval predsednik Pavšič in z njim obubožanje skupnosti. Skupna pa je bila ugotovitev, da mora SKGZ še naprej opravljati svojo dragoceno vlogo promocije slovenske kulture in jezika, tako knjižnega kot krajevne govore, in seveda skrbeti tudi za uveljavljanje pravic slovenske manjšine. Potrebno je zato tudi bolj učinkovito nastaviti delo na terenu in približati k slovenski stvari tisti nemajhen del družbe, ki je do tega vprašanja ravnodušen. Or- con ottimi collaboratori. Tra i primi compiti ci sarà quello di organizzare la struttura, con i suoi vari organi. Ciò che farò sarà comunque frutto di decisioni prese collegialmente e il nostro lavoro sarà rivolto, come sempre, alla nostra gente, alla nostra lingua, alla nostra cultura cercando, in tut- ganizacija pa mora biti v svoji strukturi prožna in odprta. Po razpravi so bile volitve za novo vodstvo pokrajinske zveze. Kandidaturo Luigie Negro za predsednico je predstavila Iole Namor. Poudarila je, da je Luigia Negro ugledna osebnost v naši manjšim, ki se je s svojim delom uveljavila v deželi FJK in Sloveniji ter je z delovanjem na kulturnem področju in z razvijanjem turizma v dolini veliko prispevala k rasti Rezije. Njen domet presega majhen okvir doline Rezije, je dejala Namorjeva, in smo zadovoljni, daje sprejela ponudbo in da s pridobljenimi izkušnjami tudi kot občinska to questo, anche di crescere.” Quali sono le priorità per lo sviluppo della comunità slovena nella nostra provincia? La maggior parte del nostro impegno sarà devoluto, così com’è stato finora, alla lingua, intendendo con ciò anche le sue forme dialettali. Attenzione dovrà esse- upraviteljica prevzame skrb za vodenje SKGZ v videnski pokrajini. Njeno kandidaturo so vsi soglasno podprti, poudariti so njeno vztrajnost in pokončnost kljub nenehnim napadom zadnjih let, pomen tudi večje geografske povezanosti manjšine na Videnskem ter se obvezati, da ji bodo stati ob strani. Delegati na kongresu so novi predsednici tudi poveriti nalogo, da oblikuje ožjo skupino sodelavcev in pripravi program SKGZ za naslednje triletje ter na tej podlagi jeseni predlaga pokrajinskemu svetu tudi nov odbor. Luigia Negro re data tinche allo sviluppo economico. In questo penso soprattutto alle opportunità che possono esserci con i programmi europei, soprattutto con i progetti tra Italia e Slovenia, e ad un buon utilizzo dell’articolo 21 della legge 38/2001, che prevede appositamente per la provincia di Udine incentivi, tramite le Comunità Montane, ai comuni ove è storicamente insediata la minoranza slovena.” Che tipo di rapporto pensa di instaurare con le istituzioni locali e la Slovenia? “Credo che la reciproca conoscenza ed il dialogo siano alla base di ogni collaborazione. Soprattutto ora che i confini sono caduti. Disponibilità all’incontro per farsi conoscere e per far conoscere le problematiche della nostra minoranza.” E con la Confederazione Organizzazioni Slovene (SSO)? “In Provincia di Udine, le organizzazioni della minoranza hanno sempre cercato di collaborare. E credo che questa sia la strada giusta.” In che situazione si trova al giorno d’oggi la comunità slovena in provincia di Udine? “Le nostre valli sono caratterizzate da una situazione demografica molto debole, con un costante calo ed invecchiamento della popolazione. Sul pieino economico tutti i settori sono deboli. L’agricoltura e l’allevamento sono praticati ma in maniera limitata e da pochi operatori e non sono determinanti per l’economia locale. Va comunque fatto un plauso a tutti coloro che sono occupati in questo settore perché con il loro duro lavoro contribuiscono a mantenere l’ambiente più pulito per tutti noi. Positive sono anche le iniziative volte al recupero e alla valorizzazione di prodotti locali. Gli altri settori, industria e servizi, ad eccezione di qualche realtà ormai consolidata, non sono sufficienti a dare risposte occupazionali per tutta la forza lavoro. Una possibilità per le nostre vallate, a mio avviso, è rappre- sentata dal turismo. La nostra cultura, le nostre tradizioni, il nostro ambiente, i nostri piatti, possono e sono già importanti elementi di richiamo. Le strutture ricettive andrebbero però migliorate ma per questo serve anche una mentalità aperta al turismo. Sul piano culturale molto è stato fatto in questi anni, molto resta ancora da fare. I dialetti si stanno perdendo e purtroppo questo non a causa dello sloveno - come si sente dire, soprattutto ultimamente - ma per l’influenza, in particolare attraverso i media, dell’italiano. Rispetto al passato ora c’è una forte presa di coscienza dell’importanza della trasmissione dei nostri dialetti. Noto, infatti, che molti genitori parlano ai propri bambini in dialetto. Ma dò non basta perché spesso il bambino capisce il dialetto ma non lo parla. Credo che su questo aspetto la nostra comunità abbia bisogno di un aiuto. Nelle scuole, poi, bisognerebbe si facesse di più. Un altro aiuto, e lo posso dire in base alla mia esperienza diretta, d viene anche dalla conoscenza dello sloveno letterario. Alla stessa condusione sono giunti anche operatori di altre minoranze linguistiche che vedono una possibilità di salvare il proprio dialetto con l’apprendimento della lingua standard. Un altro tema di attualità è proprio quello relativo all’appartenenza alla minoranza slovena. È un tema delicato che tocca la propria interiorità e sensibilità e a questo bisognerà dare molta attenzione.” Namorjevo nasledila Luigia Negro Aktualno Udeleženci prve seje deželnega sveta SKGZ so soglasno izvolili Rudija Pavšiča za svojega predsednika Domenica 14 giugno presso il ‘Patok dou za kris’ Giornata ecologica a Platischis Četrtek, 25. junija 2009 Briisarij ano Rozajanski Dum ta-na Kambreské Pogled na Kambreško W nadèjo 7 dnuw jiinja jè bila ta-na Kambreské na lipa manifeštacjun. Isa fješta na se nareja wže sèden lit ano litos na mèla jimè da Brezmejne kulturne dneve pod Globoča-kom. Brezmejne to pridè racyt čenče kunfinow, dneve to so dni ano Globočak to jè na ora ta-nad ito vasjo. Pa litos so bili brusarji zis Rezije ano čir-kolo Rozajanski Dum. Na ne dèset nu pul tu-w sitmièèrisè j è se gala na sviča ta-na rod od Menija Usbe, den solbaški briiser, ki an jè živil ano pa wmor iten. Populdné na ne dvi to j è se počalo, so bili diškorsavi, pa od šindika od kumiina Ka- nal ob Soči, ano wsaki čirkolo j è suludel. Dòpo jè bil tej den moji jarmerk ano wsaki čirkolo j è kej pokazel alibòj gai na vidanjè. Z Rezije so bile rčči norét ziz wol-no, librine ano driie rčči. Tej rudi ni so lopo nes ričavali ano somo lopo pranoli. Skoda da to jč lilo, da jč bila toča ano piel vitar. Mo kompanija to jè bila ta prawa, somo se naučili karjè ni rači ano somo pa pokušali...kafè ziz fanulinon. To jè lòpo ano prow, da so se srača itako wsakè lèto. Somo tu-w Ewropi ano to jè lòpo stat ziz wsèmi, ki ni nikar za se bat ano stat wkop moramo pa karjè se naučit. (LN) zione, queste persone hanno ottenuto un ottimo risultato da questa giornata dedicata all’ecologia conclusasi con un bel pranzo offerto dalla Pro Loco di Platischis. Un tratto di natura ‘Pla-tiscana’ è stato ripulito nel- l’attesa che la coscienza ecologica prenda totalmente il sopravvento nelle persone... Ivan Cencig “Hodin” Successo per la giornata ecologica organizzata domenica 14 giugno dai ragazzi di Platischis, Prossenicco e Tai-pana. Questi ragazzi hanno affrontato un’enorme quantità di rifiuti che dagli anni 70 ad oggi erano stati gettati in mezzo alla natura presso il ”Patok dou za kris” per inconsapevolezza degli effetti inquinanti, per disinteresse o per chissà quali altri motivi. Gli stessi partecipanti con sorpresa e simpatici commenti si sono ritrovati fra le mani oggetti di tutti i tipi e dimensioni tra cui stufe, reti, frigoriferi e persino un intero carretto con le ruote. Con grande pazienza, volontà e spirito di collabora- Kam nas peje tela tabla? Tela je adna uganka za vse vas, ki prebierata Novi Matajur: kaj nam če sporočit tela tabla, ki je postavljena na Čemurju? a) de ciesta je zaparta, zak dielajo; b) de muorta nucat tisto orodje za iti po tisti desti al Pa.... Smo šigurni, de sta zagonaI! Pru takuo: je tabla, ki kaže kam iti za v vas Pikon. Jo nie bluo an takuo naš ljudje so rešil stvar: če kamun niema sudu za kupit to pravo...! Vse moremo reč, pa ne de ljudem manjka fantazija! Per il 195° dalla fondazione dei Carabinieri Festa dell’Arma a Clodig Venerdì 5 giugno il 195° anniversario di fondazione dell’Arma dei Carabinieri è stato celebrato anche nelle Valli del Natisone, presso il monumento ai caduti di Clodig di Grimacco. Nell’occa- sione si sono ritrovati i Carabinieri in servizio e quelli in congedo (tra loro anche due ex corazzieri), unitamente ai gruppi Alpini del Cividalese e delle Valli del Natisone. Nel corso della breve cerimonia è stata deposta una corona d’alloro a ricordo dei caduti, benedetta dal parroco don Federico Saracino. È seguita la lettura dell’ordine del giorno del Comando Generale dell’Arma dei Carabinieri da parte del maresciallo Romito, la commemorazione del presidente dell’Associazione Carabinieri in congedo Sezione Valli del Natisone Tiziano Marzolini ed il saluto alla popolazione dell’ex assessore al comune di Grimacco, Daniel Bucovaz. Alla cerimonia, oltre ai numerosi gruppi alpini, hanno partecipato anche il sindaco del comune di San Pietro al Natisone Tiziano Manzini e l’ex sindaco del comune di Savogna Lorenzo Cernoia, nonché il presidente della Sezione Alpini di Cividale Rino Petrigh. w< J Gianni e gli amici di Brescia sul Matajur Il tempo non era dei migliori, ma i giorni trascorsi in Friuli dal gruppo Cai di Brescia Gpe saranno comunque un bel ricordo. Arrivati in regione domenica 7 giugno, si con fermati qui fino a venerdì 12. Con loro anche il “nostro” Gianni Bledig - Tamažinu di Oblizza, da anni a Brescia. Il gruppo aveva scelto come base Gemona, un ottimo punto di partenza per poi esplorare parte del Friuli e della Slovenia. Mercoledì 10 giugno puntatina a Cividale dove, accompagnati da Eligio Cencig della Planinska družina Benečije,hanno potuto ammirare le bellezze naturali e storiche di questa cittadina. E poi... il Matajur, al rifugio Pelizzo, dove c'è stato il tempo anche per una foto ricordo. Agli amici di Brescia un arrivederci nella nostra terra! fi)|w|a(w V Sport L’entrata delle due formazioni in campo e la squadra Esordienti della Valnatisone, in basso due momenti delle premiazioni Contro la Cometazzurra i ragazzini allenati da Pinatto coronano il cammino nella competizione riservata agli Esordienti Alla Valnatisone il torneo Tomasetig A decidere la finale sono state le reti di Cudicio e Marseu, gli avversari hanno fallito un rigore VALNATISONE 2 COMETAZZURRA 0 Valnatisone: Morris Cassina (Stefano Tomasetig), Alex Scandino, Stefano Marseu, Enrico Bacchetti, Simone Coren, Riccardo Predan, Gianmarco Pocovaz (Matteo Venturini), Vittorio Costaperaria, Daniel Cudicio, Samuel Pantarotto (Si-mone Dorbolò), Giacomo Goren-szach. All.: Cesare Pinatto. I Pulcini dell’Audace impegnati a Tolmino Chiavris, sabato 20 giugno - Il quinto torneo “Giuseppe Tomasetig” per la categoria Esordienti ha visto il suo ultimo atto tra la Valnatisone e la Cometazzurra. La squadra valligiana aveva ottenuto in passato due primi e due secondi posti, quindi stavolta tentava il tris contro una Cometazzurra ben quadrata. Alla fine il successo è andato alla formazione guidata da Cesare Pinatto che con una prova d'orgoglio ha voluto onorare degnamente la memoria dell'amico Giuseppe. Le più grandi emozioni si sono registrate al 3’ quando David Cudicio ha sbloccato il risultato. Un infortunio ha tolto dalla gara Pantarotto, al suo posto è subentrato Si-mone Dorbolò. Al 17' è arrivato il raddoppio dei valligiani firmato da Stefano Marseu. Gli avversari tentavano la rimonta centrando un palo al 21' del primo tempo. A tempo praticamente scaduto la Cometazzurra sbagliava un calcio di rigore. Nel secondo tempo la Valnatiso- Domenica 7 giugno si è giocato a Tolmino un Torneo intemazionale riservato alla categoria Pulcini al quale ha partecipato anche l’Audace di San Leonardo. L’assenza tra le file valligiane di alcuni calciatori ha influito negativamente sull’esito finale del torneo dei “nostri”.E’ stata comunque una bella esperienza. (Nelle foto: la squadra e.... bagnati come... pulcini!) ne amministrava il vantaggio senza correre rischi sfiorando la terza rete con Matteo Venturini. In precedenza per il 3° e 4° posto il Libero Atletico Rizzi aveva superato per 4-3 la Assosangiorgina. Alle finali sono seguite le premiazioni alle quali hanno presenziato, tra gli altri, i familiari del compianto Tomasetig ed il presidente della FIGC regionale Renzo Burelli. Un premio individuale quale capocannoniere del torneo è andato all'attaccante della Valnatisone David Cudicio. A Chiusaforte prima prova del campionato di Corsa in montagna Trofeo Gortani, Gubana fa il vuoto È cominciato il campionato di Corsa in montagna, trofeo Gortani, e gli atleti del Gruppo sportivo alpini di Pulfero non stanno certo a guardare. Nutrito il calendario con nove prove disseminate come sempre nella bellissima Carnia. Nella prima prova, che si è tenuta domenica 31 maggio a Chiusaforte, Michael Gubana ha fatto subito capire che nelle Valli del Natisone non si scherza... Questo giovane talento è passato di categoria, ma ha subito dettato legge classificandosi primo nella categoria Ragazzi. Altri risultati di categoria: sesta posizione per Erika Domeniš, undicesima piazza per Amedeo Amedeo Sturam (Moz) Sturam (Moz), mentre il “pensionato” (auguri!) Lorenzo Cozzarolo ha ottenuto il quinto posto. I recenti campionati italiani di Corsa in montagna hanno visto ‘sgambare’ anche i nostri sulle lunghe pi- ste da sci di Tarvisio, su un percorso di 11 km di pura salita con 1200 metri di dislivello fino al santuario del Lussari. Nelle rispettive categorie Cozzarolo ha ottenuto il secondo posto, Sturam il sesto. Infine, domenica 14 giugno a Timau, località La-ghetti, 200 ‘skyrunners’ si sono affrontati sui 24,5 km di montagna per la 2A edizione della Carnia Sky Race, gara internazionale in alta quota. Si tratta di una prova molto dura con 1891 metri di dislivello totale, selettiva fino all’ultimo metro. Sturam ha chiuso al 15° posto di categoria ed al 32° assoluto. Non ci si può lamentare... (Moz) iirai ŠPORT PO SLOVENSKO DKKANJČ na SNEGU 0 — Kronaka----------------- Draga Lidia, nimar takuo kuražno napri! Vse dobre ti željo vsi tisti, ki te poznajo novi matajur Četrtek, 25. junija 2009 11 Deje pasu že malomanj an mie-sac, odkar seje par Žnidarjovih v Seve zbralo tarkaj ljudi, de je ki, an niesmo še nič napisal! Vič ku kajšan nas je skregu zavojo tega... Zbral so se, za se veselit z Lidio, ki tisti dan je dopunla okoune lieta. Pravejo, de jih ima 70! Lidia je preživiela, ku vsi mi, lepe an manj lepe dneve, kajšan krat je šlo dobro, kajšan krat je bluo pa težkuo prenest, kar ji je bluo dano. Pa Lidia, tudi v takih trenutkih, je odparla vrata tistim, ki so imiel potriebo bit potroštani an je imie-la muoc za se poveselit s tistim, ki so se veselili. Če ima tarkaj parjatelju an ljudi, ki jo imajo radi pomeni kiek, ki dieta vi? Draga Lidia, na bomo pisal vse, kar bi tiel, zak te poznamo an ti nie ušeč, kar kajšan te hvale. Se adno rieč pa jo muormo reč: smo pru veseli te poznat an čeglih je nimar buj težko se srečat, zak vsi lie-tamo za dielo, za družino, za opravila.... kar tuole rata, smo pru puno veseli tega! Miesca setembra gremo v Umbrijo Ce želta iti v Umbrio, vpisajta se na potovanje, ki so ga organizal tisti od Gs Azzida / Valli del Natisone. Je posebno potovanje, zak je namenieno tistim, ki puodejo na ogled miesta z guido, an tistim, ki se bojo dol tode sprehajal z bičikle-to. Odhod je na 25. setemberja, ob 5.00, iz Čedada. Opudan bota v Assisi, kjer bo kosilo za vse. Popudan se arzspartita an tisti z bičikle-to puodejo po njih poti, te drugi pa odkrivat miesto. V saboto 26. setemberja puodeta v Pieve, Panicale an Perugio. Sevieda, kajšan s korie-ro, kajšan pa z bičikleto. V nediejo 27. setemberja se popejeta vsi kupe s koriero v Gubbio an tle se spet arzspartita v dvie skupine, za kosilo pa se spet uša-fata vsi kupe. Po kosile se deneta na pot za se varnit damu. V Čedad se varneta zvičer. Tel izlet, tela gita, kosta 320 euro. Za zviedet kiek vič an za se vpisat: tel. 0432/789258 - 339 7799442 (Antonello). E sono ventìcinque! Flavia e Andrea, marito e moglie dal 16 giugno 1984 p Kako čas teče! Come passa il tempo! Kot pred. 25 leti “smo - sta danes skupaj” in praznujemo vajino obletnico. Siamo felici di essere uniti a voi da un'amicizia così grande e lunga da arrivare nel tempo fino ai nostri figli. Želimo vama veliko ljubezni še naprej e che tutti insieme si possa festeggiare ancora tanti momenti belli che il futuro della vita ci riserva. Germano, Lojza in vsi prijatelji iz Benečije SVET LENART Ješiče An puobič v naši vasi! Se kliče Nicola an seje ro-diu v saboto 13. junija v Palmanovi. Tel liep šenk sta ga naši vasi nardila Fabrizio an Katia, ki sta paršla živet v rojstne kraje njih te starih. Mama od Fabrizia je Giuliana Ruttar - Gor zad tih iz Ješičja, živi v Gorenji Mier-si, njega tata je biu pa Nico- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B m Včlanjen v USPI Associato alPUSPI la Comuniello. Biu je iz Avellina an na žalost nas je zapustu kako lieto od tega. Tudi mama od Katie je bla iz naših kraju, iz Oblice. Živie-la je od nimar v Milane, na žalost tudi ona je že umarla an venčni mier počiva v domači zemlji, v Oblici. Nicola, ki se kliče ku nono, je parnesu puno veseja vsiem v družini, noni v Gorenji Miersi an nonu, ki taz Milana hode pogostu tle h nam an smo šigurni, de seda, ki ima adnega navuoda, bo še vič krat zahaju tle tode. Veselijo se tudi teta an stri- ci an vsi v družini an žlahti, pru takuo v Ješičah, ki je med tistimi vasi v naših dolinah, kjer je še puno mladih an otruok, an tuole nam store dobro upat. Nicolu želmo srečno an veselo življenje. Hlasta Zbuogam Maria V mieru je zaspala Maria Valentina Osgnah, uduova Vogrig. Na 17. februarja je dopunla 92 liet. Maria je živiela v Hlasti, odkoder je biu nje mož Raffaele, an v teli vasi živijo tu- di sin Gianni, neviesta Lucia an navuodi Annalisa an Alberto. Hči Teresa pa živi dol par Muoste z nje družino: zet Doro, navuodi Elena, Lorenzo an Gianandrea. Vsi so zvestuo skarbiel za njih drago mamo an nono an ona je bla pru vesela tega. Z nje smartjo jev žalosti pustila nje an vse tiste, ki so jo imiel radi. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Podu-tani v četartak 18. junija popudan. VENDESI auto Wol- Diatonično harmoniko kswagen diesel, cinque B, ES, AS prostor, 1.600 porte, 1900 cc, anno evrov, malo igrano, pro- 2000. dam. Telef. 3469763123 - 3922188443 Telef. 335-5387249 CAI Sottosezione “Val Natisone” 5 luglio 2009 CRETA FORATA (Dolomiti orientali - Gruppo Siera, 2462 m) Itinerario adatto a Escursionisti Esperti allenati (consigliato il casco) Dislivello: 1200 m circa, tempo in salita: 3.30 - 4.00 ore Ore 6.00 - Ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) Per informazioni: Gregorio (tei 0432 727530), Diego (cell. 3358367082) Planinska družina Benečije v nedeljo, 12. julija DELOVNA AKCIJA PRI KOČI DOM NA MATAJURE Inf o: Giampaolo (348.2299255 ali 0432.7271111) CAI Sottosezione “Val Natisone” 24-26 luglio 2009 VALLE AURINA Itinerari adatti per escursionisti, escursionisti esperti ed escursionisti esperti attrezzati Per motivi organizzativi e assicurativi gli interessati all'uscita devono comunicare la loro partecipazione entro giovedì 16 luglio. J L Per informazioni e prenotazioni rivolgersi a Tullio (0432 726245) ^ /L ’/v/A? - Mama - je jau Peri-nac - če ist ti dam an kla-fut, al mi na porčeš nič? - Perinac, zaki me tuole vprašaš? - Zatuo, ki snuojka moja baby-sitter je dala adan močan klafut tatu an on nie jau nič! ★ ★ ★ Perinac je šu v gostilno: - Dajtemi no staklen-co vina za mojga nona. - Bielo al čarne? - je poprašu gostilničar. - Dajte mi kar čete, sa muoj nono je sliep! ★ ★ ★ - Perinac, ker mištier dieia tuoj tata? - je vprašala učiteljca. - Sklada bombe v orožarni (armeria, polveriera). - Oh presneto, kajšan nagobaran mištier ima! An če bombe poknejo? - Tata je jau, de ga na briga nič če poknejo, sa bombe nieso migu njega! ★ ★ ★ Učiteljca je poklicala Perinaca pred šolsko tablo (lavagna): - Nariši mi adno sar- ce. Perinac je ničku narisu adno lepo sarce an do-luožu zdol dvie noge! - Perinac - ga je po-kregala učiteljca - mi se zdi, de sarce niema migu nogi! - Eh! Jih ima, jih ima, gospa učiteljca! Sem le-puo poslušu snuojka, kadar muroz je pošepetu moji sestri: “Sarce moje, odpri noge!” ★ ★ ★ Perinac an njega družina so šli jest peteli-ne v kmečki turizem (agriturismo). Potle, ki so se lepuo najedli, jim je ostalo puno kosti an tudi kajšne stegna an pe-ruota samuo nomalo obiedene, an mater se ji je huduo zdielo jih pustit, zatuo je poklicala kamerierja: - Na zamierte, al mi morete luošt tu adno Sporto tele kosti, de jih nesem damu pisiču an mački? Tenčas, ki kamerier je zbieru tiste kosti, Perinac je na vas glas vzklik-nu: - Mama, niemamo doma obednega pisiča an obedne mačke! ★ ★ ★ Perinac an njega mat sta šla s koriero v Čedad. Ku sta se usednila, Perinac je začeu šepetat tu uha materi. - Perinac, sem ti že vič ku stuo krat j ala, de se ne guori tu uha. Če imaš kiek za reč, povej na glas. - Mama - je zaueku otrok - poglejte telo ženo, je debela ku naša prašiča! Kronaka Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 28. JUNIJA Čemur (v saboto odparto cieu dan, v torak zaparto) Agip Čedad (na poti pruoti Vidmu) Tonina an nje parjateljca Felicita Funkjova, ki taz garmiškega kamuna je šla živet v Varh (Sriednje): “Al se zmisleš, draga klasa, kar smo kupe hodile v lotrino?” Buog bod češčen an zahvaljen za use, kar mi je dau an za use, kar mi je uzeu, za družino, za parjatelje, za use tiste judi, ki so bli an bojo z mano učera, donas, jutre an use dni, ki mi bo teu šenkat še za napri. Tonina Cekova ___________________________________I “Tela je moja parjateljca Emilia Specogna, je moja klaša an se dobro darži, ku isti Smo klaša di ferro!” Tle zdol: “Orpo, de muoj zet Gianni Kokocu, čeglih niema vic dvajst liet, se šele zaupa jo zaplesat! More bit, zak so nam lepuo godli moji navuodi Andrea, Valentino, ki je njega sin, an Davide!” Festa medievale sotto i tigli a Prepotischis Domenica 5 luglio presso la chiestetta quattrocentesca dei Tre Re a Prepotischis (Prepotto) si terrà una festa medievale. Dalla mattinata e fino alla sera, sotto i tigli, avrà luogo un piccolo mercatino medievale con prodotti autoctoni e artigiani al lavoro. Alle 11.30 ci sarà la santa messa e subito dopo il pranzo con pastasciutta e/o porchetta. La festa proseguirà nel pomeriggio con animazioni per bambini ed una gara di tiro con l’arco. Ci sarà anche un recinto con animali campestri. Una festa particolare ed originale che ci farà fare un tuffo nel passato! Ad organizzarla ci ha pensato il gruppo Amici della Val Judrio - Idarska dolina. La prò loco Nediške doline ha dato il patrocinio. Ancora una cosa: in caso di maltempo, verrà rinviata alla domenica se-■ guente. Velik senjam na Liesah za Tonino Cekovo Na 2. junija je dopunla 90 liet! Antonia Uogrinkna iz Velikega Garmika, ki seje poročila v Cekovo družino v Mali Garmak, je dopunla 90 liet an za telo lepo parložnost so hčere Maria, Lucia, Andreina, sin Romano an njih družine napravli senjam v telovadnici na Liesah. Poklical so žlahto, parjatelje an vasnjane. Kakuo je šlo, nam prave sama Tonina: “San pru vesela. An če se mi storeta smejat takuo, na utegnem ugasnit vse kandelce na torti!” Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 26. JUNIJA DO 2. JULIJA Čedad (Fontana) tel. 0432/731163 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Prapotno: do 28. junija - Manzan (Brusutti): do 28. junija Premarjag: do 28 junija - Rezija: do 30. junija Planinska družina Benečije 17., 18. in 19. julija Mont’Emilius (3.559) v dolini Aoste skupni izlet s Planinskim društvom Kobarid v petek 17. julija, ob 4.30 zbirališče v Spetru (Belvedere) in odhod v nedeljo 19. julija zvečer vrnitev v Speter Info in vpisovanje (dokler je prostor): Germano 0432/709942 VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO SPLOŠNA SLIKA Četrtek, 25. junija Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno oblačno vreme. V spodnji nižini in ob morju bo verejetno oblačnosti manj; lahko se bo delno razjasnilo. Zlasti v hribovitem svetu pa bodo verjetne plohe in nevihte. Petek, 26. junija Po vsej deželi bo vreme nestanovitno, nebo bo spremenljivo do oblačno, možne bodo plohe in tudi kakšna nevihta. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 14/17 17/19 Najnižja temperatura (°C) 14/17 17/20 Najvišja temperatura (°C) 23/26 22/25 Najvišja temperatura (°C) 22/25 22/25 Srednja temperatura na 1000 m: 16°C Srednja temperatura na 1000 m: 16°C OBETI V soboto bo vreme še vedno nestabilno. Nebo bo spremenljivo do oblačno, možne bod plohe in tudi kakšna nevihta. Srednja temperatura na 2000 m: 9°C Srednja temperatura na 2000 m: 9°C Ure sonca Sonf ,, , zmanjšana Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) .. ... ~ „ megla Megla vidiiiiost ' v M ’ Nevihta Sneg jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne 0<3<&&&£> = — g / / j * o «li <.aX o o * c o i o _i:_: o c -e n_c c a n m in ! ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it Nad našo deželo se v vseh plasteh ozračja zadržuje vlažen zrak, ki pripomore k labilnosti atmosfere.