Štev. 9. V Ljubljani, dne 27. fsbruaria 1319. n Daš- denar. 1. Denar in blago. Denar jo menjalno sredstvo. Kar imaš odveč, prodaš; za lo, kar prodaš, dobiš denar, ta denar pa daš za to, kar kupiš. Denar ima torej lc tam vrednost in pomen, kjer moreš kaj kupiti ali prodati. Cim manj blaga jc v deželi ali državi, tem manjšo vrednost ima denar; tem večja pa je draginja. V svetovni vojski se jo uničilo na miljarde vrednosti. Le pomislimo na opustošeno zeml.io v Galiciji, na Goriškem, v Belgiji; porušene hiše, pokončani gozdovi, uničen materijal vsake vrste; novo blago, nove vrednote so sc izdelovale samo za vojsko, skoraj vsako drugo izdelovanje je počivalo. Delavci po. lo-varnah, obrtniki in kmetovalci — vsak, kdor rroizvaja kaj za človeške potrebo, skoraj vsi producentje so bili v vojni Blužl i. Uporaba je bila vedno več ja, proizvajanje pa vedno manjše. Zalo ni bilo obleko, nc obutve, nc. orodja, no živil, špekulantjo in prekupčevalci in banke so kmalu v začetku vojske pokupi i blago, kolikor ga jo šo bilo in ga potom prodajali po oderuških cenah ter napravili pri tem dobička sto, dvesto, tristo procentov in še več. Država pa io tiskala neprenehoma bankovcc, tla lii nezadovoljnost in pomanjkanje ublažila. In ko so državni uslužbenci, železničarji, uradniki vsled strašne draginje in bede zahtevali večjo plače, jih jo država potolažila s povišanjem plač in z draginjskimi dokladami. In kmalu je bila cela država preplavljena z bankovci". 2. Državni dolg stare Avstro-Ogrske. Že prod vojsko jc. imela Avstro-Ogrska država okrog 20 miljard dolga, mod vojsko se je državni dolg vsled vojnih posojil, ki jih jc država razpisala, povišal na 100 miljard, med temi je bankovcev približno za 30 miljard. Zakaj bankovec ni nič drugega, kakor dolžno pismo, na katero ti mora država na tvojo zahtwo izplačati v zlatu vsoto, ki je na bankovcu zapisana. Za ves la dolg, tudi za vrednost, bankovcev, je jamčila stara država s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Premoženje celo države se je cenilo pred vojsko na 135 miljard. Vsled vojske pa se je vrednost narodnega premoženja staro Avstrije znižala za 40 do 50 odstotkov, padla jo torej nižje kakor je stanje celega, državnega dolga. Ko bi bila Avstro-Ogrska še daljo trajala, bi bila morala priti na kant, do gospodarskega poloma. Na razvalinah staro Avstrijo pa si jo osem dedičev ustanovilo lastno domove: Jugoslavija, Češkoslovaška, Nemška Avstrija, Madžarska, Poljska, Ukrajina, Rurnu-nija, Italija. In zdaj rešujemo težko vprašanje, kako si naj toh osom dedičev razdeli lastnino in bremena stare Avstrijo. Enako? To žo zaraditega no bo mogoče, ker veljajo nekatere države, n. pr. Češkoslovaška, Poljska, Ru-munska, za zmagovalko in zaveznice entente; Nemška Avstrija in Madžarska sta premagani; Jugoslaviji Italija nagaja in je'noče priznati. Verjetno jo, da bo mirovna konferenca ukazala, da novo države na ozemlju nekdanjo Av-stro-Ogrske ta dolg plačajo in da bo določila, tudi ključ, po katerem sc bo moral ta dolg pokriti. Vsaka izmed teh novih držav bo morala prevzeti določen del bivšega skupnega dolga. 3. Mag dolg. Za nas jo važno vprašanje, koliko loga dolga pride na Jugoslavijo, pa moremo odgovoriti na to vprašanje, moramo vedeti, koliko imamo v Jugoslaviji bankovcev in koliko vojnega posojila. Z ozirom na število prebivalstva bi prišlo na Jugoslavijo G miljard kron vojnega posojila in 5 miljard kron bankovcev. Od starega predvojnega državnega dolga, ki znaša nekaj manj, kakor 20 miljard krm, bi prišlo na nas 7, ozirom na število prebivalstva okoli 3 miljarde kron. Končno pride v poštev šo nekaj miljard dinarjev srbskega državnega dolga. Za pokritje teh precej volikih dolgov ima Jugoslavija mnogo bogatih gospodarskih virov. Mi imamo mnogo rodovitno poljedelske zemlje, prostora in kruha za pot ali šestkrat več prebivalcev, kakor jih imamo danes. Poljedelstvo, živinoreja, gozdi in tobak nam zagotavljajo lepo dohodke. Naravne sile, roko in morje, nam jamčijo za razvoj naše industrijo. Zemljepisna loga je za nas silno ugodna, saj bomo v gospodarskem prometu posredovalci mod vzhodom in zapadom. Državne dolgove bomo torej mogli plačati. 4. Srčna v Jugoslaviji In Nemški Avstriji. Pa bo rekel razsodni bralec: čojia tako dobro stojimo v Jugoslaviji, kako pa je to, da jc naša krona vredna komaj polovico srbskega dinarja in komaj tretjino francoskega franka, pred ■\ojno pa jo veljala jeclnačba: 1 krona jo 1 dinar je 1 frank. Da je kurz (vrednost) naše krono tako nizek, jc vzrok to, da smo imeli prav do zadnjih dni šo vedno skupen denar z Nemško Avstrijo in z Madžarsko. V teh clvch državah jc več vojnega posojila in bankovcev kakor v Jugoslaviji. Dunaj in Budimpešta sta bili središči vojnih dobičkarjev. Denar, ki je tu nakopičen, je pokrit z vrednotami, ki jih nemška in mažarska država proizvaja. Poglejmo, kako je v tem oziru na Ogrskem in v Nemški Avstriji! Najbogatejši del stare Ogrske, t. j. Bačka in BaiMt, pripade Jugoslaviji. Ogrska sama nima ne industrije, nc vodnih sil, ne premoga, ne železa, ne trgovino, no morja. Šo bolj žalosten pogled v prihodnost ima pa Nemška Avstrija, ki je bila že prej na-vc"- ia ii.i uvoz živil. Industrije' (tovarniških obratov) ima nekaj,-a nima p're« rnoga. Nima ne moke, no mleka, ne mesa, no krompirja, ne sladkorja, no tobaka; ima samo železo in sol. Zato vlada danes v Nemški Avstriji beda in žalosten pogled v bodočnost. — S kmetijstvom se peča v Nemški Avstriji 2,988.5% ljudi, v javni službi in prostih poklicih jih je 1,701.950. Žo iz toh številk jo razvidno, da nemški narod v stari Avstriji ni bil kmetski narod, ampak da je hotel biti narod gospodov. Te številko pa tudi jasno dokazujejo', da so gospodarsko razmero v Nemški Avstriji skrajno obupne in da so vprašanje kronsko vrednosti in vojnega posojila v Nemški Avstriji nc da urediti brez poloma. — Iz toga jo jasno, da jo naš denarni polžaj veliko ugodnejši kakor je nemški, naša — jugoslovanska — krona ja več vredna, kakor je nemškoavstrijska. To je pa za naše narodno gospodarstvo velika nevarnost. Zato ne smemo izvažati blaga in živil izven meja Jugoslavije za plačilo v bankovcih. Razumljivo jo, da nam bankovci, ki prihajajo k nam iz Madžarske in Nemške Avstrije, zmanjšujejo vrednost naših .Vankovcev. To pa moremo zabranifi samo s tem, da bankovcc v Jugoslaviji nadomecli- aio z novim denarjem, ali, če to ni mogoče, da napravimo viden razloček med nemško-avstrijsko-mažarskim in našim denarjem. To je naša država dosegla s tem, da je dala ves v Jugoslaviji se nahajajoči papirnat avstrijski denar žigosati, opremiti s pečatom. Zdaj vemo. koliko bankovcev imamo; zdaj laliiio ločimo svoj denar od tujega; žigosanje bankovcev je prvi korak k zboljšanju našega denarnega gospodarstva. Kmetje, organizirajte se v kmetskih zvezah! Iz naše ljudske stranke. Dne 20. t. m. je zborovalo vodstvo Vseslovensko Ljudske Stranke. Zbranih je bi'o čez 100 mož iz cele Kranjske obenem z zastopniki s Štajerske, Koroške in Goriške. Bili so večinoma sami zreli, preizkušeni kmetje, med njimi naši delavci in cbrtniki. Dolgo in temeljito poročilo državnega poslanca Antona Sušnika o preosnovi našega kmetijstva, o kmetskih zahtevah in potrebah dokazuje, da sc Vseslovenska Ljudska Stranka kot edina zastopnica slovenskih kmetov globoko peča s kmet-skim vprašanjem in ima glede kmetijstva najdalekosežnejše načrte za bodočnost. Omenjal je žitno in živinorejsko konkurenco med Slovenijo in Banatom, kar bo slovenske kmetovalce prisililo, da bodo morali z vso vztrajnostjo skrbeti za izboljšanje svoje zemlje in cenejše obdelovanje; govoril je o preosnovi našega šolstva, ki se Piora prilagoditi kmetskim razmeram; osnovati se morajo nove kmetijske šole. O vseh teh točkah bomo še v prihodnjih številkah podrobno razmotrivali. Prelat Kalan je kot poverjenik za kmetijstvo podal zanimivo poročilo o svojem delovanju v poverjeništvu. Iz poročila se vidi, kako stranka neumorno vedno gleda na korist ljudstva. Iz poročila posnemamo to-le: Kot poverjenik za kmetijstvo sem vedno -smatral za svojo dolžnost predvsem skrbeti za koristi kmeta. Stavil sem predlog, naj se centralo hitro odstranijo in uvede prosta kupčija. Centrala za krmila bo v kratkem razpuščena. Glede vnovče-valnicc sem šel polagoma. Najprej sem predlagal prosto kupčijo s prešiči in teleti. Od tistega časa pa ni bilo na trgih nobenega teleta in špeha. Zato je urad za prehrano prosto kupčijo zopet, prepovedal. Ko bi bila Vnovčevalnica za živino jeseni storila svojo dolžnost, bi imeli danes dovolj mesa. Jeseni, ko je kmet obdelal polje, so prignali ljudje 100 do 200 glav živine. Vnovčevalnica pa je rekla, da ima dovolj blaga in živina je šla čez mejo na Vfleh krajih. Če ne bomo izvoza preprečili, ne bo imel meščan mesa, kmet pa ne živine. Če smo skupna država, moramo imeti skupno pravice in skupno dolžnosti. Zato je nujno potrebno, da se cene živine za celo Jugoslavijo izenačijo. Drugega izhoda ni, če hočemo preprečiti izvoz. To bo skušal izposlovatl predsednik deželne vlade dr. Brejc, ki se danes odpelje v Belgrad. Naša stranka mora stremiti za tem, da sc otresemo militarizma. Naši zastopniki naj so v drž, veču postavijo na stališče Wilsona, da se ustanovi zveza narodov. Pri nas smaša proračun za kmetijstvo 9 milijonov za celo leto, za vojaštvo pa gre 5 milijonov vsakih 14 dni. Če bi svetovna vojska prinesla samo ta uspeh, da sc odpravi armada, potem ni bila zastonj. Vojaštva naj ostano lo toliko, kolikor ga je nujno potrebno za vzdrževanje javnega miru in reda. Končno priporočam, naj današnji zbor sklene, da vztraja trdno na stališču V. L. S. in naj vabi v svojo sredo vse, ki so krščanskega in demokratičnega prepričanja. Škodljivec kmetu pa bi bil, k d o r b i danes trgal V. L. S. Sklepi naše ljudske stranke. 1, V. L. S. zahteva spričo težkega položaja našega poljedelstva in _iv morejo, da se cene kmetijskim pridelkom v vsej državi zenačijo, 2. Spričo popolnoma ned^mikt etičnega osnutka nove državne ustave poziva vodstvo V. L. S. svoje poslance, da v vsej zakonodaji uveljavijo demokratska načela. 3. Vodstvo V. L. S, zahteva, da se takoj skliče deželni zbor — kot posvetovalni rn kontrolni organ. Stranka sama naj v najkrajšem času skliče zbor svojih poslancev. 4. Vodstvo V. L. S. skleni: Izvede naj sc, v kolikor to že ni izvršeno, stanovsko politična organizacija za kmete, delavce ter rokodelce in obrt nike. Osnujejo aH ožive naj sc po vsem Slovenskem krajevne kmetske zveze, ki sc združijo v Jugoslovansko knietsko zvezo. Enako naj se poleg delavske Jugoslovanske strokovne zveze osnuje Jugoslovanska obrtniška trgovska zveza. Sklepi teh zvez so v vseh stanovsko-političnih vprašanjih za V. I„ S obvezni. Te stanovsko - politično organizacije naj dobe tudi svoja glasila ter svoja strokovna tajništva in pisarne, 5. Z ozirom na nekatere slučaje nasil-stva proti delavcem, organizi- nun v Jugoslovanski strokovni zvezi, i javlja vodstvo V. L. S., da je stranka s svo'.;n delavstvom solidarna. Svoje člane, ki so zastopniki stranke v vladi, poziva V. L. S,, da dosežejo za delavce, ki se jim je zgodila krivica, popolno zadoščenje. V nasprotnem slučaju naj izvajajo vse posledice. (Predlagal poslanec Gostinč^r.) 6. Zastopniki V. L, S, v državnem veču naj v svrho odprave militarizma stoje na Wilsonovem stališču, d* se osnuje zveza narodov. (Prelat Kalan ] 7. V. L. S. zahteva, da se vsi sloven" ski kraji združijo v Jugoslaviji. Dokler se to ne zgodi, naj sedaj okupirane slovenske kraje zasedejo neinteresiianc države. (Poslanec Grča.l 8, Vodstvo V, L, S, naj deluje na to da pridejo v višji šolski svet tudi zastop.! niki kmetov, krščanskega učit?ljstva, delavcev in obrtnikov. (Nadučitelj Silvester Ivan Gostinčar.) 9, Vodstvo V. L. S. zahteva, da se U koj podržavijo vsa zavarovanja. Čimpreje naj se izvede sploš 10 ljudsko starostno zavarovanje. Uvede naj sc t&koj bolniško, starost-no in nezgodno soci-lno zavarovanje ne samo tovarniških, ampak tudi kmetijskih delavcev. (Župnik Finžgar, dr. Pogačnik, Gcillnčar.) 10. Zastopniki V. L. S. naj pod vzame jo vse korake, da se našim ujet .lkom v Italiji izboljša položaj in da sc čimpreje vrnejo domov. (Lovšin.) 11. Vodstvo V. L. S. naroča, naj za stopniki stranke z vso „ilo delajo na to, da sC pri ureditvi valute in vojnih posoiil varujejo koristi zadružništva in malega človeka sploh, (Profesor Sušnik.) Kmetska stranka? V zadnjem času se zopet snujejo na nekaterih krajih razne kmetske stranke. Kaj naj rečemo o njih? 1. Kmetske stranke so se po Kranjskem že večkrat snovale. Tako »o nam znane liberalne kmetske stranke izza časa volivnih bojev, zadnja pa je bila Sušteršieeva kmetska stranka, ki naj bi bivšega deželnega glavarja obdržala na krmilu. Te kmetske stranke so bilo muhe enodnevnice. Zakaj? Zato, kei jim ni bil glavni smoter kmetske koristi, temveč politična in osebna korist. Teh kmetskih strank niso rodile kmetske potrebe, temveč politične zadrege in tako jc bilo že ob rojstvu že vse skaže-no in za življenje nezmožno. Njihova zgodnja smrt je to dokazala. Sedaj pa. ustanavljajo kmetske stranke (ali društva — kako lepo zakrivajo socialni de-, mokratje) pristaši Jugoslovansko der mokratske (liberalne) stranke in socialni demokratje. Liberalna stranka je izrazita stranka meščanstva in kapitalistov, gosposka stranka in je naravno, da na kmetih ni mogla nikoli najti korenin. Sedaj zopet poskušajo potoni kmetske stranke (n. pr. na Skaručini). To bo zopet muha enodnevnica prvič zato, ker jo zopet poraja politika, ki so hoče okoristiti s kmetskimi glasovi in oslabiti t-fciedno Vseslovensko ljuds-to stranko in drugič zato, ker liberalizem sploh nima bodočnosti, kot se kaže po vsod drugod po svetu, posebno pa se je pokazalo to pri zadnjih volitvah v Nemški Avstriji, kjer so zmagali socialni demokrati in krščanski socia'cij liberalne stranke pa so bile pomelene, da je komaj še ostal okrnjen ostanek; celo štajerska kmetska zveza je dobila samo tri poslance. Liberalna načela pač nimajo veft bodočnosti, če si prav nadevajo demokratsko šminko in so pri nas danes še precej hočejo uveljavi Ijati. Socialni demokratje pa so stranka, ki je posebno v vojski dokazala, da! ni prijateljica kmetov. Kdor je bral po fsocialnodemokratskili listih posebno nemških ljuto napade na kmetovalce tekom vojske, no, ta socialnodemokra-tična prizadevanja ne bo vzel preresno. Sicer pa tudi načela socialno demokracije niso prijazna lcmetskemu stanu. Njen lcončnj namen je priti do popolnega socialističnega vladanja v državi; to sc pravi: vsa posest naj bo državna, kmetje pa naj bodo samo najemniki na teli državnih posestvih. In naš sosed v Nemški Avstriji, socialni demokrat Adler jo že oznanil I o misel pri zadnjih manifestacijah na Dunaju. 2. Škodljivec kmttskega stanu je, kdor zdaj snuje kmetske stranke. Če kdaj, je sedaj, ko so bodo snovale najvažnejše gospodarske postave, pri katerih bodo kmetske koristi najbolj udeležene, prav posebno potrebno, da nastopa kmet kolikor mogoče močno in enotno. In danes more kmeta zasto- Spati edinole močna in že ugledna Vse-slovenska ljudska stranka, v kateri jo zbrana ogromna večina našega krnet-skopa prebivalstva. Ali naj se sedaj, ko je enotno in močno kmetsko zastopstvo za kmeta življenjsko potrebno, kmetje trgajo na razno kmetske stranke in strančice in koljejo med sabo. Kdo bo zmagal! Kapitalistična liberalna in socialistična soc. demokratska stranka — na -škodo kmetu. 3. Vseslovenska ljudska stranka Icot edina krščanska stranka odklanja vsak boj med pj-airtoznimi stanovi. {Razrednega boja, kot ga širi socialno demokracija, no maramo. Vsi stanovi so potrebni in država ttsnova le tedaj, če so vsi stanovi zadovoljni, če se vs; stanovi podpira io tirni? drugega, čo j vlada med vsemi krščanska pravičnost, če noljen lan nima namena živeti na račun drutrega stanu. Država naj bo družina medseboineoa prijateljstva, ne pa hiša medsebojnega prepira. Tu. In i 'krščanska pravičnost in vzajemnost jc podWn Vpi'V-bv'1?!"1 l;:idske -frniike, ta velika misel ii tudi vodno daio novih moči. Pač pa nai se popemozni f!«-bovf v idranki krenlcoio*gj»-nizfrnio, dn. pofem zastopajo- svnio J: orisi j v s'rap'i v smMu pravičnosti. O tem pa še prihodnjič. svetova (GIns s kmetov.) Težko, neštrnno smo pričali konca vojske, katera želja s? nam je šele po dolgih štirih letih izpolnila. Hud irJnrcc ie b'la t-- voiska za vre stanove, posebno pa še za kmctovalce, ker smo motali žrtvovati svoje drage dotriače, očfdc, sinove, brate" itr1„ ocMainti konje, živino, seno, vozove, živež itd. in zbr^ temu smo morali doma s podvoieno močjo trdo delati, da smo si omogočili svoj obstanek. Vojna oblast se ni prav sič brigala za te težkoče, marveč kar tjavendan iz.po-sfavlhla v smrt naše vojake; živež brezpomembno uničevala; živino, konje in voja- ke je s stradanjem mučila, in to edino le radi tega, ker ni hotela prav gospodariti; čim več je uničila, tem bolj je hrepenela po še večji škodi napram kmetovalcem. Večkrat sem slišal: »Kakršen bo konec vojske, take bodo potem naše razmere, naše stališče.« Kakšen je tedaj bil? Jaz razmotrivam tako-le: »V soški fronti smo bili premagani, v domači fronti pa smo sijajno zmagali, ker smo se znebili svojega najhujšega sovražnika, trdoglave-ga, samopašnega in vsega zla povzročujo-čega Nemca. Tisti veliki rabclj, cesar Viljem, leži na tleh, kot je ležal v starem veku velikan Goljat pred Davidovo pra-čo; v prognanstvu se bo pokoril za svoje obilne grehe. Ko bi se bil lansko leto v juniju po-nudeni mir uresničil, kar bi bilo prav lahko mogoče, ker so bili takrat naši bivši sovražniki takorekoč na tleh, bi bili mi Slovenci pravi sužnji.Nemcev postali. Vse države so bile pri volii mir skleniti, edinole ošabni Viljem ni bil. In res: Viljem bi bil uničil vse može — do šolarjev ljudske šole, ko bi ne bil Boč navdihnil pametnega moža v Ameriki, Wilsona, ki je imel tako vplivno besedo, da so morale države v Evrorij meče, oziroma orožje odložiti. Kot tolažba za vse prestane težave nai služi vesela zavest, da sc nahajamo' sedaj v novi državi — Jugoslaviji, katera nam ne bo kot mačeha, marveč kot dobra in skrbnn krušna-mati. ki nnnr vsem le dobro želi. Pi bo pa imela veselie nad rami, da bo v stanu vztrajati, je n^ša dolžnost, ubogali in pomagati nri vsaki priliki. Z združenimi mormi bomo vse ovire pre-mprfnli ter dospeli 1< skiiin^mu ognjišču vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Imun rn pno nreš-'o r>n srcu. Ker "c sidnšpo I rdi in «t>o ž'(*'~)0 ^ vendar smo ' V .obilni mciji V ttl 7i.lo5.il [ '-.-■■no f"' o .vrli^v.ir. jjj1 v.(»rpT... v„,,*e,. y> ^vp^jši r.lo;i od- h?Jn z1 1 rfn v*?'<5 pM?«b-''nnp i- r 1-ilo največie sledilo: .-> rn' ^ i ri-nn rli ptrin r1 rti - '" c -'[. ker r.e mi?!! Knnits.la ; v cclefi vrni!i. Ako se to nr"P!?! pr! "ti bodo ob-ri-p p- - Ve v veV-0 7* J "t"? o radi r>re?5.v-l!"r>H i'! "":""-: v-rov""!"t in rPVne'55 ob-pn«; r r*' "nreTrtož"''1'". tdetfne '■•d! dr'1'i rovzro*:'.! vcV'"> stroškov. M on r-ttel H '•»• r-n povrnitev voine^fa nnj bi re PTimcm višina vpb ^ do k' lei"e r«? bi se ' rez rr-^efln povrnilo, '^r !c pa v«č j 1 "e>'a ''ili, naj so pn, ako ni'mogoče izpl- " 'i — črt.-. C itovo ro vr!:1"l Ic-?: :.1j<-!t v rn"»merili riventp" -n'? mini oddali, kot pa rmrsi-kstof! dr?"i'1'rn nižjega sli5««, če*''di je j morda nodoisal smo ti«oč kron. Ako re ! pplerf fr^-i šc rrmirH, da ie država 'radi ! Domamkania denarja razpisala vojno po- sojilo, lahko tudi trdimo, da bi gotovo ne bila radi tega vojsko končala, ampak bi bila toliko več papirnatega denarja natisnila v slepilo in škodo državljanov, kar bi sedaj še bolj težko čutili, kot pa vojno posojilo. Končno tudi ni odveč, ako rečemo, da ni 'nikjer zapisano, da bi morali vse vojne stroške, poleg drugih žrtev, samo mi,, sedanji državljani poplačati; naj tudi naši potomci nekoliko občutijo grozoto i vojske, in to samo v denarju. Vsi gospodje, ki imajo v tej zadevi odločilno besedo ali vsaj priložnost, prositi za izpeljavo te važne prošnje, se vljudno ' prosijo, da nas na merodajnem mestu v < tem smislu podpirajo ter uvažujejo posledice črtanja vojnega posojila. V veseli nadi, da smo se nemškega biča za vedno otresli, da nas čakajo srečni časi, oklenimo se svoje matere Jugoslavije, ki nam bo vedno naklonjena, ako bomo tudi mi izpolnovali svoje dolžnosti, v kar pomozi Bog! Franc Miklavčič. Tedenske novice. Jugoslavija. Nova deželna vlada za Slovenijo, Dr. Janko Brejc, predsedništvo in •kmetijstvo. Dr. Gregor Žerjav, podpredsedniško, gospodarstvo in Socializacija posestva. Gustav G o 1 j a, notranje zadeve. Dr. Vladimir R a v n-i h a r, pravosod-stvo. Dr. Karel V e r s t o v š c k, nauk in bogočastje. Anton Kristan, javna dela. Albin Propeluh, socialno politiko. -j- Odposlanci V. L. S. za državno veče. V. L. S. jo imenovala naslednje odposlance v državno vefe: 1. Janez Bro-dar, posestnik, Ilrastje pri Kranju; namestnik Jožef Ravnikar, posestnik, Njivica pri Radečah. 2. Dr. Lovro Pogačnik, .vladni tajnik, Ljtibljdha; namestnik dr.' Izidor Gartkar, urednik, Ljubljana. 3. Josip Goštinčar, posestnik," Ljubljana; namestnik Janez 'Krivec; tovarniški delavce, Jesenice. Janez Stre in, posest-' njk, Kaplja vas pri Komendi; namestnik Bogumil Remec, profesor, Ljubljana. 5. Dr. Fran Schaubach, sodnik, Velikbvec; namestnik dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat, Ljubljana. 0. Anton Sušni k, profesor, Ljubljana; namestnik Karel' Škili j, kaplan, Dol. vas. 7. Fran S mode j, komisar za Koroško; namestnik Ci-cgor Einsjiielor, prošt. 8. Fran Gra-' fenauer, posestnik; namestnik Janez Vošpernik, posestnik, Podravljc. 0. Dr. Josip 'II o h n j e c , profesor bogoslovja, Maribor; namestnik dr. Ivo Benkovič, odvetnik, Ljubljana. 10. Dr. Frančišek Jan kovic, zdravnik, Kozje; namestnik Ivan Rofina, župnik, Podčetrtek. *11. Dr. Anton Korošec, ministrski podpredsednik, Belgrad; namestnik Fran Bošnjak, Bra-slovče. 12. Fran P i š e k , posestnik, Orehova vas pri Slivnici, namestnik Martin Medved, župnik, Laporje. 13; Ant. Turn- 3l je k, trgovec, Rečica na Paki; namestnik flr. Karel Verstovšek, profesor, Maribor. 14. Ivan Ve s en j ak, profesor, Ljubljana; namestnik Miha Brenčič, posestnik, Spulilja. 15. Josip Fon viSji sodm svet-nik Maribor; namestnik Josip Budm žup-££.;«. Dr. Josip L o vre nčič profesor, Podnart; namestnk dr. Ivo Pregelj, profesor Kranj — *ot zastopnika za Irst jc stranka imenovala dr. Ivana S c h w o g e 1, konzula in posestnika, Grimšiče pn Bledu. sedaj v Parizu; namestnik dr. Fran Jež. uradnik, Ljubljana. j Predsednik deželne vlade aa Slovenijo dr. Brejc in podpredsednik dr. Žerjav in poslanik Pogačnik so se oglasili tc dni na poti v Bclgrad v Zagrebu pri banu, kjer so odločno nastopili za boljšo prehrano Slovenije. j šulferajnske 5oIe razpničene. Mariborski okrajni, .šolski svet jc razpustil vse šulferajnske šolo, ker so bilo same ponem-čevalnicc za slovenske otroke. j Kaj pa Italijane srbi? V Maribor jo prišlo več italijanskih častnikov, ki so rekli, da hočejo tudi oni v imenu entente nadzirati razmere v Mariboru. Bilo hi bolje in potrebnejše, da Italijani nadzirajo svojo Italijo, kjer vre kot v kotlu. Najbrže je ta italijanska ekspedicija od Nemcev naročena. j V Državno veče, ki ho sklicano lia 1. marec, so se odpeljali slovenski poslanci 26. t. m. s posebnim vlakom. j Državno posojilo. Belgrajska vlada je sklenila najeti posojilo v znesku V miljard kron. Naše zahteve pred mirovno konferenco. Jugoslovanski zastopniki v Parizu so predložili mirovni konferenci naše zahtevo po celem hrvatsko-slo venskem ozemlju, med temi zahtevajo tudi Istro, iTrst, in Gorico. Mirovna konferenca je vzela jugoslovanske zahteve na znanje in se ho ž njim pečala. Italijani so vsi divji in pravijo, da smo nezmerni. j Katere države so že priznale Jugoslavijo? Dosedaj so priznale našo novo državo tele države: češkoslovaška, republika, poljska republika, Norveška, Grška in Združene države. z Velika železniška nezgoda- 15. t. in. ob enajstih ponoči se je na kolodvoru južne železnice v Trstu dogodila grozna železniška nesreča. Na kolodvoru v Nabrcžini je namreč vlak zadel v .vrsto praznih voz, ki so se vsled sunka zaleteli v vrsto sedmih voz, polnih italijanskih vojakov, ki bi bili morali odpotovati na dopust v Italijo. Vsled sunka se jc jelo teh sedem voz premikati, in ker visi proga proti Trstu, ]e-;teti čimdalje hitreje navzdol. V največjem dim so prileteli ti vozovi in še zaleteli na tukajšnji postaji južne železnice v pripravljen prazen vlak. Kriki •nesrečnih vojakov so se mešali z groznim treskom in polomom voz. Vsi vozovi so sc razbili in vojaki so ostali pokopani pod razvalinami. Žrtev je' okoli 150 mrtvih in ranjenih. Do zgodnjih jutranjih ur so potegnili približno 20 trupel izpod razbitih voz. 4l Domače novice. d Svetla luč svobodel »Naprej«, glasilo socialnih demokratov, piše: »Socializem stopa s svetlo lučjo svobode, prave svobode, zmagovito naprej.« Dokaz temu jc to, da so socalni demokratje vrgli dva naša delavca iz tovarne, ker nista njihova pristaša (mimogrede opomnjeno: sedaj so jih morali že sprejeti nazaj), dokaz te nove svobode so tudi socialnodemokratični ruski boljševiki, ki so Rusiji izmozgali že skoro vso kri, istotako dokazujejo svetlo luč svobode nemške krvave revolucijo itd. itd. To je bilo še zmerom tako: svoboda v oblasti brezverca se prevržc najrajši v nasilstvo. d Kaj si liberalci vsega ne zmislijo! »Slov. Narod« je priobčil vest, da menda hoče Jugoslovanska tiskarna prepustiti »Domoljub« — Rado Legvartu. No, no, gospodje, take predpustne šale so pa vendarle predebele. g Regent Aleksander pride menda po svoji vrnitvi iz Parim za nekaj časa v Ljubljano. Minister dr. Ivranicr pravi, da ga bo Ljubljana sprejela s prisrčnim navdušenjem. d 10 milijonov za zgradbo novih stanovanj je dovolila deželna vlada za Slovenijo. S tem denarjem se bo sezidalo v Ljubljani 400 novih stanovanj. d Ujetniki s Koroškega so se te dni vrnili v domovino. Bilo je 10 častnjkov in 99 mož, med njimi 12 težko in 9 lahko ranjenih. d Prva slovenska ijuti^ka šola -o je otvorila v Kočevju. d Zoper pijančevanje. Deželna vlada je dovolila protialkoholni zvezi »Sveta vojska« kredit letnih 7000 K v pokritje stroškov. V odboru bodo odslej vse tri slovenske stranke. Deželna vlada prevzame protektorat nad to organizacijo. d Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani je kupila hišo, >; kateri ima svoje pisarne 'Lontcvž) od Narodne vlade za 80.000 kron. A Blejski dom na Bledu je prevzela v last. Slovenska kmetijska družba. Dosedaj je- bil last kmetij?ka podružnice r.a Bledu. d Objava. Mnogo oseb iz Slovenije se obrača na različna oblastva v Belgradu, odnosno Srbiji z nekolkovanimi prošnjami. l'o pristojbinskem zakonu, ki velja za Srbijo, se prošnje in pisma, za katere ni plačana pristojbina, ne rešujejo, ampak se devljejo nerešene v arhiv. Da se prosilci izognejo neprijetnostim, ker ne dobe rešitve za vložene prošnje, za katere ni bila plačana pristojbina, se opozarja, da je treba po sklepu ministrskega sveta z dne 15. decembra 1918, davčna številka 2088, plačati za prošnje in vloge, kamere se pošiljajo iz Slovenije v Srbijo, pristojbina po tukaj veljavnem zakonu. Vsako vlogo in prošnjo je treba najprej predložiti najbližjemu davčnemu uradu, ki potrdi s podpisom pooblaščenega uradnika in uradnim pečatom, da je pristojbina zadostno, plačana, oziroma da je vloda pristojbine prosta. — Le na ta način opremljene vloge sc sinejo pošiljati uradom v Srbiji. Ta začasna odredba jo potrebna za to, ker uradniki v Srbiji še niso zadosti poučeni o pristojbinskem zakonu v drugih deželah. d Cerkveno. Da ustrežemo večkratne' mu povpraševanju, sporočamo: a) škof bo spovedoval v stolnici v postu od 24. marcu zvečer do velikega četrtka, 17. aprila, vsak dan zjutraj in zvečer od petih dalje; b) od nedelje, 30. marcu, zvečer do sobote 5, aprila zvečer bodo v stolnici postno (indige v hrvaškem jeziku za naše izobražene kroge; pride jako dober govornik, c) mesca majnika bodo vsak dan zvečer oi; sedmih kratki, času primerni slovenski govori. d Pošiljanje pisem v Ameriko. Gospod Albin K u n c v Baslu, Švica, Cen-tralbalin.stras.se 21, nas prosi objaviti: V pokritje poštnine za vsako pismo, določeno v Ameriko, treba odslej poslati lneflo tri krone, znesek pet krmi, in sicer ne več naravnost v Švico, ampak po poštni nakaznici na Ljubljansko kreditno banko no račun g- A 1 b i n Kunca v Basi u, Pismo samo, naj se pošlje navadnim potom na gornji naslov ter mu priloži poštno potrdilo o poslanem znesku petih kron. d Umrl ie v Ameriki v Barbari on Oliio Matevž Svet, doma v Podskranje-ku. Zapušča ženo in 2 mala otroka. '.ij počiva v miru v tuji zemlji! lj Smrtna nesreča. 21. t. m. popoldni* je pred artiljerijsko vojašnico v Ljubljani mesarski poslovodja Janez Hot, po domače llrastiirjev Janez, tako nesrečno pade! z voza, da je bil na mestu i .rtov. d Hojiar&iil »mor v Mostah. IJ ne 12. fi brun rja. oh 7. uri zvečer jo bil kmet Tomu Mačnra H Bistrice na polju oh Ljubljanici med občino Moste in Fužinami umorjen. Morilec in njegova žrtev slu se odpeljal;* z električno železnico približno ob (>. uri z Dunajsko ce«te do Vodmata, tam izstopil;', in sla peš. Jo konca vasi Moste, tam zavihi na desno iu ob Ljubljanici na polje, I er sc je umor izvršil. d Slaboumna ženska, stara .14 let. .<-• pogreša od I. januarja t. 1. Postave je velike, črnili las, oblečena v rjavo obleko, odeta s Črnim plotom, obuta v moško škornje. Kdor feaj ve o njej, se prosi, da sporoči na uredništvo* »Domoljuba«. d Bar. l'rl žigosanju bankovcev pri Sv. Križii pri Litiji jo nabral župan Franc Miklavčič za oslejr-•>lc vojake ioO K, katere so darovali občani občine Moravče iu občine Dole. d V spomin s?oletn!ce smrll Valentina Vodnika je izdal Gospodarski odsek Zveze Orlov dvojo pesmi za mešani zbor, kakor ju jc priredil Stanko Premrl. To sta »Hra-rnilo mojih rojakov« in »Kdo rojen prihodnjih?« Ker je cena nizka — izvod pi 50 vinarjev — pričakujemo, da si delen naroči vsako naše društvo, pa tudi posamezniki. Pošlje se samo za naprej poslani denar in se naroča na naslov Gospodarski odsek Zveze Orlov, Ljubljana, Ljudski dom. Urugoti po svcSu. p Za Dalmacijo sc pretepajo. V iiji jc močna stranka, ki o Dalmaciji neče nič slišati, ker ni laška. V Florenci so so te dni etepli študentje, ki so navdušeni za italijansko Dalmacijo s pristaši nasprotne stranke, ki so navdušeni za hrvatsko Dalmacijo. p Koliko Ijadi se udeležuje mir ovce konference. Pri mirovnih posvetih v Parizu je zbrano do 3000 oseb iz vsega sveta. p Skromni niso. Italijani zahtevajo od Nemško Avstrijo še 2-400 vagonov in 123 lokomotiv. p Krvavi boii v Budimpešti. V Budim- , pešti je imelo shod 4000 brezposelnih ljudi, , ki so potem razgrajali po ulicah ter me- 1 tali ročne granato. Jc mnogo mrtvih in ra- j njenih. Vlada je dala kolovodje zapreti. p Tudi v Gradcu razgrajajo. Tu pa vojaki narodno brambe. Predložili so deželnemu glavarju celo vrsto svojih zahtev in ko jih je ta s prijazno obljubo odslovil, da bo v?e storil, kar je v njegovi moči (tako se mora vedno reči, kadar hočeš koga prijazno na cesto postaviti), so šli na ulico, kjer so razgrajali, trgali častnikom zvezde z ovratnikov ter celo vdrli v neko stanovanje. Edina dobra posledica tega razgrajanja je bila, da je vlada prepovedala vso plesne zabave v Gradcu. p Revolucija v Monakovem. Na Bavar- j skem se je koncem vojske potom revoluci- i jo polastil vlade voditelj socialnih demo- j kratov, Kurt Eis ner, ki je postal tudi. mi- j nistrski predsednik. Sedaj pa je zbruhnila ' protirevoiucija. Znamenje je dal neki di- , iak-vojak, grof Arko, ki je ustrelil na ulici ministrskega predsednika. Ko je nato mi- J nister Auer v zbornici izrekel svoje obža- j iovanje nad dogodkom, je nekdo planil izza vrat in ustrelil tudi Auerja. Streli so začeli padati tudi z galerije. Revolucionarji so nato zasedli zbornico, pa so jih vlad-iie čete zopet pregnale. p Kakor jim »paše«. V Monakovem je j neki prenapetnež ustrelil ministrskega ; predsednika, socialnega demokrata Kurta i Eisnerja. Ko mu jo njegov tovariš Scliei- i deman, sedanji voditelj nemške države, J govoril v državnem zboru posinrtnico, jo ; rekel, da se propast današnje dobe najbolj j kaže v tem, da človeško življenje nI več i nedotakljivo. To da je bolezen v ljudski duši, ki jo bo treba ozdraviti. To je vse res, čudno je le, da takrat, ko jc Fric Adler umoril avsir. ministrskega predsednika, grofa Sturgkha žalostnega spomina, socialni demokratje niso tako hudo vzeli in danes celo istemu Adlerju ploskajo in so ga izvolili za poslanca. No, na ta način se ljudska duša ne bo pozdravila. p Nalezljive bolezni na Dunaju. LVsled pomanjkanja mila, premoga ter zdravil in vsled tega, ker so zaprta kopališča, se na Dunaju jako razširjajo nalezljive bolezni. Nižjeavstrijska vlada je izdala statistiko o nalezljivih bo-feznih od 3. do 15. iebruarja. Bilo je 7 slučajev griže, 2 slučaja otrpnelega tilnika, 2 slučaja trahoma, 4 slučaji črnih koz, 13 slučajev tifusa, 33 slučajev pegarico ter neštevilno drugih bolezni. • ^ p Boji med Poljaki in Ukrajinci. Ukrajinci obstreljujejo Lvov s težkimi tooovi. Mendaje 3000 ljudi brez strehe. p Francoskega ministrskega predsednika je napadel neki anarhist in ga s kroglo nevarno ranil. Klentanso je mož železne roke, kar jo pač v današnjem času potrebno, pa zelo nevarno. Iz naših društev. * Šmartno pod S marnO goro. Tudi pri nas je oživelo društveno življenje, odkar imamo tu g. kaplana. K izobraževalnemu društva je pristopilo čez 140 članov in članic, k Orlu 27, pevski odsek šteje 24 članov, ki se z vnemo udeležujejo vaj. V nedeljo, dne 23. februarja je priredilo Izobraževalno društvo veseloigri: »Jeza nad petelinom« in »Kmet Herod«. * V šmartnein pri Litiji priredi katol. slov. izobraževalno društvo v nedeljo, dne 2. sušca, ob 3. uri pop. pustno veselico. Igrali bodo: »Občinski tepček« in »Oh, ta Polona«. Med dejanji igra tamburaški zbor. * Iz Blagovice: Zadnja prireditev dne 16. t. m, je ▼ vsakem oziru izvrstno uspela. Igra »Izgubljeni sin« je bila nad vse lepa in podučna burka »Rdeči nosovi« je pa vzbudila veliko dobre volje. Petje — moški in mešani pevski zbor — je pa vse presenetilo: od zadnje nove maše, pred 22 leti, še ni bilo takega petja slišati v naši župniji, — Na pustno nedeljo bo nova prireditev in sicer: Dr. Krekova »Tri sestre« in burka »Poštna skrivnost ali začarano pismo«. Prav vljudno vabimo vse sosede, ki so dobre volje, in se zahvaljujemo za zadnji obisk, k{ je napolnil dvorano, posebno pa še vrlim MoravČanom. Dopisi. Javor pod Ljubljano. Konjski tatovi so se že vdrugič oglasili v tukajšnji župniji. Prvikrat januarja meseca v Besnici, kjer so pri Boškaju in Španu ukradli isto noč po enega konja. Dosedaj še ni sledu, kam sta iz- finiHa; moida bo sledeča tatvina kaj pojasnila. >ne 9. februarja zvečer med večerjo so si pa pri Gorencu v Javoru tatovi prilastili pripravnega konjička. Gospod ga pogreši, ko gre v hlev telička spuščat. Tatvino takoj sporoči bližnjim sosedom. Srčnejši so bili hitro pripravljeni — oboroženi, ter hajd po sledi za tatovi. Pri Ipavcu se je eden tatov peš podal £roti Podlipoglavu, tat s konjem pa proti Re-arju in čez Lipoglav. Srčne zasledovalce je snežena sled vodila nad dv^uri oddaljeno vas Podgorica pri Šmariji prav do Mihjavčevega hleva. Po dolgem pregovarjanju so morali notri speči trije bratje odpreti in konj je prišel zopet v prave roke, četudi ie imel rep že od-strižen. Tatovi, pozorl Ako koga v Javoru zasačimo, se mu ne bo dobro godilo, to garantiramo. Š m a r t i n pri Kranju. Krajevni odbor V. L. S, je imel v nedeljo, dne 26, januarja svojo sejo. — V vodstvo V. L. S. ie bil dne 27. januarja od načelnikov krajevnih odborov sodnega okraja Kranj izvoljen tudi župan Ba-sar Jakob i* Stražišca. — Občinski odbor občine Stražišče je v svoji seji dne 2. t. m. soglasno sklenil resolucijo, v kateri z ogorčenjem ugovarja proti krivičnemu zasedanju jugoslovanske zemlje po Italijanih in Nemcih ter naj-odločnejše zahteva, da se vse slovanske pokrajine — tudi beneška Slovenija — pridružijo Jugoslaviji. — Pri županstvu občine Stražišče je bilo žigosanih bankovcev nad 843.080 kron. — Umrli so: 29. januarja t. 1. Jernej Hafnar, 21 let star fant iz Sr. Bitinja 47 in Anton Tepina, 53 iet star v Stražišču 111; 30. januarja Franca Eržen, 89 let stara, iz Ra-kovce (Kucna) štev. 34 in Matija Masterl, 70 let star, iz Zg. Bitinja štev. 80; 31. januarja pa 9 let stara šolarka 3. razreda Frančiška Ra-honc iz Sr. Bitinja 30. — Poročili so se: Dne 29. januarja t. 1. Valentin Trilar, poštni sluga iz Stražišča, 155, z Ano Milavec iz Str.denega Sri Postojni; 3. februarja t. 1. pa leta 1888. na tregu, št. 16, rojeni posestnikov sin Vrhovaik Jožef z leta 1892. v Stražišču, št. 57, rojeno posestnikovo hčerjo in desetletno pevko farne cerkve, Marjeto Bajželj. Cerkveni zbor jima je pel pri poročni masi. Bilo srecnol Šmartno pri Litiji. Dne 26. prosinca fe umrl Alojzij Kotar, posestnik, obč. odbornik; bil je odbornik pri hranilnici, zvest steber isobr, društva in vzoren katoliški mož. To fe že tretji obč. in posojilničnl odbornik, ki je t kratkem času prejel plačo za pošteno življenje. Pred njim sta šla namreč na oni svet Anton Hostnlk in Franc Mandeli. — Španska bolezen kar noče ponehati; letos imamo že 19 mrličev. — Dne 27, prosinca smo imeli ▼ društveni dvorani shod zaupnikov S. L. S. za litijski sodni okraj. Izvolili so za foslanca v deželni zbor posestnika Galeta a rebeljevega. Višnjegorski sodni okraj jc izvolil župnika Teksterja. Sedaj bo določdo vodstvo stranke, kdo bo poslanec in kdo njegov namestnik za litijsko okr. glavarstvo. V vodstvo S. L, S. so ta dan zaupniki izvolili naše- Ea dekana Riharja in posestnika Lovrača z dak, — Podružnica Slov. kmet. družbe je imela občni zbor. Kako se možje in fantje zanjo zanimajo, kaše to, da ima nad 180 članov. Za predsednika so izvolili g. dekana; sklenili so, da bodo zopet začeli drevesnico gojiti. Podružnici fe Slov. kmet. družba naklonila 200 K podpore, — Na cesti pri Verbajsu stoji že več mesecev avtomobil; dež. vlada ga noče vzeti, ljudje ga pa ne smejo. — Cel svet če ve, da je konec vojske, le nek ruski ujetnik še ne, ker še vedno v neki hiši v Preski »gospodari«. Iz Kranjske gore. Dne 9. svečana se je pod vodstvom dipl. eksp. akad. g. Avse-nika vršilo ▼ prostorih tukaišnje ljudske šole politično zborovanje S. L. S. Ljudstvo je z zanimanjem zasledovalo govornika, ki je prosto in brez prikrivanja izvajal, kako velike, težke naloge še čakajo novorojeno Jugoslavijo, preden uredi svoje prirodne meje, preden na pravičen in zadovoljiv način razdeli med državljane usodepolnn dedščino razpadle Avstrije, predno reši kmetsko in delavsko vprašanje ter preuredi duševno izobrazbo in vzgojo svojih podanikov. Da zlasti to zadnje vprašanje po-voljno reši, je neobhodno potrebno, da se opira na pomoč Cerkve in njeno moč. — Le S. L. S., stranka zavednih katolikov, zahteva, da se država pri tem opira na katoliška načela, zato je razumljivo, da jo z drugimi katoličani vred po vseh svojih močeh podpirajo tudi cerkveni predstojniki in duhovni voditelji Cerkve. Ljudstvo aaj se tedaj ne pusti sramotiti _ s »farškimi« pristaši, temveč naj na podlagi svojega prepričanja zavestno podpira delo voditeljev stranke in naj zavestno in ne-omahljivo vztraja pri svojih katoliških zahtevah, da mu tako njegovi voditelji pripomorejo, da v državi reši svoje telo in dušo. Zbrani somišljeniki in somišljenice so, hvaležni govorniku, zavestno znova prisegli na politični prapor S. L. S., odločno protestirali proti krivici, ki sc godi njihovim bratom že v sosednih fa-rah od strani laške in nemške vlade, ki v daljnem Rimu, na Dunaju in v Gradcu sedeč, ne pozna svojih lastnih, resničnih podložnikov. Končno se je izvolil še krajevni odbor S. L. S. Iz občine Aržiše. Tudi mi srčno pozdravljamo novo državo Jugoslavijo, samo to bi radi, da bi se enkrat vse uredilo, kar se nam obeta, da bi bili tudi mali kmetje enkrat v boljšem položa;u. Denaria ni, ker ni ničesar prodati, draginja pa taka, da bomo kmalu še te naše male kmetije zajedli, že en nicsec ni bilo od nikoder nobene moke, sedaj je prišla koruza, pa kar v storžih in stane 90 vin. kjs. Vzel sem jo 20 kg, potem sem zlušil m je bilo 16 kg zrnja, kim sem ga dal v ntjin, z mlina sem dobil 9 in pol kg moke, ter 3 kg otrobov. Lahko si vsak misli, kako se more živeti. Ako grem v trgovino in kaj zahtevam, dobim odgovor: prinesi mi žito ali pa slanino, potem dobiš. Zato pa tudi pri kmetih ni mogoče ničesar dobiti, trgovec pa žito in zabilo v druge kraje pošilja. Zatorej težko pričakujemo demokratske Jugoslavije, da bi se pravica vsem enako delila. — Eden prizadetih. Semič. Izobraževalno društvo ie priredilo dne 9, februarja v proslavo stoletnice Vodnikove smrti nagovor o Vodnik;! in dekia-macijo »Ilirija oživljena« in igre »Boj za doto«. Zakleta soba« in »Ribničan Urban«, Čisti dobiček bo za nov oder, — Dekleta iz Mar, družbe so uabrale za Narodni svet 500 K, — Poročil se fe kapelnik društvene godbe gosp, 5l Ke i Gaj c-.i 'U akcije p. m a so te nv.-rja odrezani, so rro-plovnih družb. \\vino-'o vrr d ros nc ropirje I?a!ijar.i po-curdi. ki bodejo Adrjo v svonh rokah imeti. Mi se za, take reči vse pre- Vnton Piul. Iskreno čestitamo! — Pogorel jc Janez Novak v Praprolu. Opeklo sc |c hudo acko dekle. . _ , V c I i k o 1 a š k i okra i- Z ozirom na politični sporazum st ank v točki narodnega dela in vzdrževanja reda smo doslej molčali, kar so ne da pa m i več. Kar počenja mesar Pucclf iz Lašč po noši dolini in slemenih, gre v dogledno veliko skupno škodo. Če i|udem | govoii, proti temu nimamo, ker vsakemu svobodo: « njegovi shodi rodc očividno sle posledice. Pojavljajo »c prizori, ki dajo veliko misliti. ker nas opozarjalo na veliko hujše, Kar »v iz tukih početkov razvije. Napad na dti-hovščiuo, na županstva, preziranje oblasti, kaj niso lo sadovi naukov: »Duhovnik izven ccr-kve imui i besede.«< Stranka duhovnikov je kriva vojsko. Narai na poslcdica jc v gotovih ljudeh kruto sovreštvo proti vsem. ki so v S. L. S. Danes umetno dviga ic obstoiečo nevolfo, sosobno ljndi, ki so prišli iz ironte, Ie cajludc delo Se močno čudimo, da sc nc-[aten ljudje oprijcknlcjo takh novih prerokov, si- bolj pa sc čudimo, da take govornike kdo sprejme ia resne. Kdor govori: »Daj mi krono, zapiši »f k nam in boš deležen zemlje, ki (o delili.- lak človek fe bol) nevaren so\ia:r.ik Jugoslavije nego ItalHan, in nosi pce.it neresnega človeka, proti kateremu se no,.t d> i i n i t i v sik človek, ki mu jc draga ■slad.« J,.gMlaviia in javna varnost. K o i e v s k j okraj. KroJniarjcm soseb-ao lib.iiškc^A in kočevskega sodnega okraja *c io raprosilo dovoljenje kroinjarstva po sedaj obie;::,!h krajih. Kot se sporoča na tozadevno posredovanje poslanca Skulja, ic Na-rodrs vlada takoj stopila v dogovor i Duna-(«r Pob signrno pa sc bo to vprašanje rešijo po p- !«.i konferenci ob priliki sklepanja trgovskih pogodb z drugimi državami. Da sc bo to obravnavala, jc preskrbljeno. Če sc za ta čas kaj doseže, se sporoči! Gospodarski del. Gospodarski in tržni pregled. Bombaž. Največja sila jc zdaj pri nas za razno obleko. Povsod manjka blaga, kam. i;;a in navadno kotonine skoro ni mogočo dobili. V Ameriki imajo pa toliko bombaža, tla ne vedo kam z njim. Zadnji leden januarja so odposlali v l'.M .|:o 80.000 bal, vsaka po 225 kg, torej IS milijonov kilogramov. V javnih zalogah imajo šo 1,700.000 Iml, za 88 000 vagonov bombaža. Ni čudno, čo so začeli kmetje pritiskati na ministre, naj hitro znprtijo v Avstrijo in Nemčijo odpravijo. Angleški minister jo obljubil, da se bo 30. aprila zaprtlja končala. Morska vožnja. ^ Za 100 funtov bombaža se je plačalo 1 a y *- o I. ;o 1.25 dolarjev. Amerikan-Vi ao me 1 vojsko z voliko naglico i i td e. so sdaj znižali vanRno na »f? t!«'- 7 : i 80 Angleži hudi. ker me-Hjo, d,*, 1 o o premalo zslužili. Ra.li bi ime v rok«.:, morsko trgovino. Toda Anitrini-.nd nravi jo. da bodo za vsako tovo po hulijo. ki So bo drugod zidala, san-i dve novi naredili. Prav pose' -vi V0rv;;v ni« da bi mogli Amorikanci to »P»*jati. — Naše trgovsko brodovje so 1 [r11 ; v rokah Nemci iti Mrižari. . malo brigamo, zato so od nas vedno drugi dobiček dobili. Moka. Na Dunaj je prišla čez ieta prva ainei iiuuiska pšenica. Nastavili so 1 kg po 3 K, moko pa po 3.30 K. To je pač draga amejikanska pomoč. — Za ju-dovsko velikonočno praznike bodo dali Amorikanci 25 vagonov moke dunajskim Judom za oy rosni velikonočni kruh. Zvedelo se jc tudi, da smo lo zaradi neumnih central trpeli med vojsko tako pomanjkanje. Kljub najstrožjemu nadzorstvu so vtihotapili čez Francosko v Nemčijo jako veliko manufak-turnega blaga. Premeteni trgovci bi vedno dobili pola blago nakupiti in ga do meje spraviti, če ga je kdo spravil z veliko nevarnostjo do meje, ga mu je tam vlada zaplenila in prodala po najvišjih cenah. — Ko bi delali brez central. bi imeli vsega veliko več. Znan je slučaj, ko jo hotel prebrisani morski kapitan celo ladjo laškega olja vtihotapiti v Avstrijo. Imel je vse urejeno, vprašal na Dunaju, Dunaj je vprašal v Berlinu, Berlin se jo pa obotavljal. Ko je čez teden prišla brzojavka, da je dovoljeno, je bilo že prepozno, prevoz je bil nemogoč. - Dobički nekaterih central so bili ros veliki. Tako je Gezeg kupila na Rumunskem 185 vagonov sira po 5 K 1 kg. Prodala ga jc po 17.50 K, torej zaslužila pri tem siru 13 milijonov kron. Ogromen je bil dobiček deželnega mesta za klavno .živino. Pritiskali so kmete v ceni in vagi, da se jo le v enem lotu napravilo 5.5 milijonov čistega dobička. Od vseh toh kmečkih milijonov, ki so so kmetom s silo vzeli, niso imeli kmetje pi-av nobenega dobička. Delo. V Nemčiji in na Dunaju so vedno hujšo pritožbe o onih, ki vlečejo podpore kakor brezposelni, ki pa dela ne marajo. V Nemčiji imajo dnevno 8 K podpore, na Dunaju pa 15 K. Pravijo, da se niso državni stroški zaradi de-mobilizacije in končano vojske skoro nič zmanjšali. Čez 100.000 jc le na Dunaju brezposelnih, ki vlečejo dnevno po 15 K podpore. Ko je rabil dunajski župan 10.000 delavcev za pometanje in opravljanje snega, so jih So 700 ni oglasilo. Na Nemškem so morali v mnogih rudokopih ustaviti delo, kor delavci nočejo delati. — Povsod hočejo imeti ^elo visoke plačo, dobi o hrano in malo dela. N i češkem plačajo vsak dan čez 1 milijon kron podpore. Te podporo, Ka'-;re samo lenobo podpirajo, so poguba države. Hvala Bogu. da pri nas ni tako hudo. čeprav je veliko ljudi, ki bi radije od podpore živeli. Seveda ne pomislijo, da mrajo potem drugi zanjo-delati in plačevati. Država ' bo le -p [ov n*> Pomaga pri gosnodnr- TJh' t ,1 b'nco rroizvnati in prodati. I.p doTo nas more rešiti. Na Dunaju je z mlekom vedno hujše. Nekaj tisoč litrov so ga dobivali šc vedno iz Ogrske. Odkar hq pa .Srbi zasedli najlepše krajo Banata kjer so veleposestniki, dajali na tisočo litrov mleka na dan v Budimpešto, so bili v Budi v največji zadregi, kje dohiti mleka za domače meščane. Ogn.ua vlada je prepovedala izvoz mlekc. na Dunaj. Čo -bo pritožba kaj pomaguia, katero so Dunajčani napravili pri ogrski vladi, nam ni znano- Tihotapsko mleko so tam prodaja po 10 K. — Švicarji so prav hudi, da so jih Tirolci prosili pomoči za dobavo mleka. Tirolska je imela pred vojsko največ mleka na Avstrijskem. Če bi se vso uredilo, bi imeli Tirolci prav lahko zadosti sira in mleka doma. Zdaj so nastavila mesta tako nizke cene za mlečne izdelke, da kmetje nočejo mleka oddajati. .Švicarji pravijo, da morajo Tirolci sami napraviti red. Zelo sc je dvignilo mlekarstvo v Sibiriji. Leta 1914 je bilo tam le v deželi Toni s k 114 mlekarn, leta 1915 497, leta 1917 1038. V Tobolsku lota 1916 1200 zadružnih mlekarn. Ko- se en krat napravi pravi mir, bo Sibirija dala veliko masla in sira Evropi. JPrijatelj nas jo opozoril, da je po deželi še veliko neobdelanega sveta. Na Dolenjskem jo veliko zapuščenih njiv, ki so v pušči ali raste po njih le-SČevje. Lastniki bi jih prav ra - ra-drJi. Če ima kdo veselje do kmečkoga dela, naj bi se kar obrnil na deželno vlado, ki bo tak ncobde'ani svet nuj-prej razdelila. — l metnih gnojil bo letos prav malo na razpolago. Spravljajte skrbno pejiel in navozhe pravočasno gnojnice na polje in travnike. Naselfevalni načrt na NemšKem. Tudi v Nemčiji bi mnogi radi piišli do zemlje. Vlada je izdala s sodelovanjem kmetov in kmetijskih družb sledeči načrt za to razdelitev zemlje in naseljevanje družin: 1. Osnuje sc komisija za naseljevanje. Ta komisija ima po preteku najemne dobe prevzeti vsa državna posestva (domene), katerih je tam jako veliko. To so velike graščine, ki so se dale za daljšo dobo na dražbi v najem. Vsak najemnik dobi kot inventar vse orodje in živino. Seveda mora biti tak najemnik zelo premožen in skušen v gospodarstvu. Zdaj se tc domene nc bodo dale več v najem, ampak priou-stdc dotični komisiji za zmerno ceno. Komisija razdeli posestvo in proda družinam, ki se naselijo. 2. l'a komisija inu predpravico pri vsaki kupčiji z zemljišči. Če kdo hoče posestvo oddali, ga lahko proda .in .skk-ne pogodbo, toda vedno ima komisij^ pravico, vzeti zemljo za isto ceno, kakor fe bila prodano. Izvzeti so le bližnji sorodniki. Če se proda soi^dnikom, nima komisija pred-pravice. 3. V okrajih, kjer ic nad 13 odstotkov vse »etnljc v rokah veleposestnikov, to jc takih, ki imajo čez IDO ha posestva, si morajo ti osnovati posebno društvo za od* dajo zemlje. Če je veleposestva manj kot 13 odstotkov, ne jo treba nič oddati. To društvo za oddajo zemlje določi, kdo bo oddal in koliko bo oddal. Oddati se mora tretji del vse veleposestniške zemlje. Kateri odda in koliko odda, se sami zmenijo. Nekateri bodo oddali polovico in več svoje zemlje. Ko se doseže tretji del, so drugi prosti. Vsa ta zemlja se mora ponuditi komisiji za naseljevanje za zmerno ceno. Komisija mora zemljo prevzeti, 4, Če dajo društva za oddajo zemlje komisiji živino, orodje ali les na razpolago, se to zaračuni pri množini zemlje. Čim več so dali blaga, manj bodo dali »emlje, 5. Občine morajo odkazati veleposestnikom, da dajo največ 5 odstotkov svoje zemlje stalnim delavcem, ki to hočer>, v najem. Gospodarska obvestila. g Deželna vinarska zadruga. 10. t. m. /o je vršil v Ljubljani izredni občni zbor dež. vinarske zadruge, kjer se je sklenilo, da so zadruga nc razpusti, ker je zdaj še veliko bolj potrebna kot kdaj preje, pač pa, da so počaka z volitvijo novega načel-stva, dokler nc bo mogoče tudi zadržanim Vipavcem udeležiti so občnega zbora. Nam se pa zdi, dr. inora zadruga radi prcvažuih carinskih pogodb takoj izvolili novo na-čelstvo, in da zadruga začne takoj delati, g Pregled in klasifikacija konj. . Deželna vlada jc izdala obširno nared-bo o splošnem pregledu in klasifikaciji konj v letu 191'J. Letošnja klasifikacija bo važna radi tega, ker sc bodo ccnili , ob tej .priliki tudi kon ji, ki so prišli v posest naših živinorejcev ob umiku bivše avstrijske armado v novembru 1918. Deželna vlada stoji na stališču, da sc morajo ti konji ccniti razmeroma nizko, ne samo radi tega, ker se jo to itak žc opetovano obljubilo v razglasih iz novembra 1918 vsem, ki prevzamejo kakega klatarskega konja, ampak tudi, ker sc je s tem, da so posestniki krme prevzeli konje, rešilo smrti mno-?o živino, ki bi bila siccr poginila brez vsake koristi. g izdelovanje bakrene galice. De-!olna vlada jc dovolila poverjeništvu za javna dela kredit, ki jc potreben za investicije, da se bo izdelovala doma i bakrena galica v toliki množini, da \ bodo pokrite potrebe vseh jugoslovanskih vinogradnikov. g Apneni dušeč, ki ga ima v zalogi "Slov. kmetijska družba, je fctos radi pomanjkanja olja nehidraliziran; zato je za k ?.o nevaren it) naj kmetovalci pri troso-Inju pazijo, da jim ne pride do kože. Roko I laj si namažejo prejo z mastjo. g Hmelj. Na Štajerskem in v Bački se prideluj * Šestkrat več hmelja kot ga potrebuje Jugoslavija. Zato bomo hmelj lahko izvažali. g Vrednost krone zopet padla. — Vrednost avstrijske krono jc zopet padla od 2-i frankov na 23.5. g Novo bankovce dokirao tekom maja t. 1. Bankovcc po 20 in 50 dinarjev tiskal., v Zagrebu, po 500 in 1000 dinarjev v Pafizu, ostale pa v Pragi. Bankovci bodo dotiskani do maja. g Za ženske invalide. Ženskam, ki so bile v vojni službi in so vsled izvrševanja službe postale invalidne, še bo izplačevala invalidna pokojnina prav tako kakor moškim invalidom. g Za obdelavo polja v Slavoniji. Na sestanku zastopnikov gospodarskih društev in zadrug iz virovitiške in sremske županije dno 15. t. m. v Os-jeku so sklenili, uaj, ? ozirom na to, da agrarna reforma letos za obdelavo zemljo ne bo pravočasno rešena in da velepososiniki sami iz ucnljivih razlogov nc bodo mogli sami obdelati svojih posestev, vsak kmet vzame od veleposestva toliko zemlje, kolikor jo more obdclatj. Kjer posameznik tega nc zmore, naj se ustanove zadrugo in so naj zemlja zadružno obdela. g Kmetijska preosnova v Ukrajini. Ukrajinski direktorij jc "izdal agrarno reformo, s katero preneha privatna lastnina zemljišča, voda in gozdov. Skupno zemljišče sc brez vsako odškodnino podržavi in preide v državno upravo, ki oddaja zemljo v privatno uživanje poljedelskim društvom in privatnikom v meri 5 do 10 desjatin. Za uživanje sc mora plačati državi malo najemnino. g Cene žitu v Italiji in na Franccskom. Italijanska vlacia je uradno določila cene žitu ; a pridelek iz letine 1919, in sicer za 100 kg pšenice suho in trde pc 85 lir, to jo 80 K 75 vin. po vrednosti iz mirne dobe; koruza in oves po 5G lir, to je 54 K 10 vin., ječmen in rž po 02 lir, to je 58 K 90 vin. Čc pa vzamemo kupno vrednost lir, kakor jo je določila italijanska vlada naprana našemu denarja, to jc 1 K velja 40 ccnte-zimov, potem bi znašala cena pri današnji vrednosti krone za pšenico 20i K 87 vinarjev za 10(. kg, koruza in oves 125 K 25 vfn., ječmen in rž 147 K 25 vin. — Francoska vlada je istotako določila ceno za Žito j)rihodnjega leia, upoštevala pa pri tem žo razmere mirovne dobo ter jih seveda primerno znižala Te ceno so: za 100 kg pšenice 73 frankov, ječmena, koruze, rži, ajde, ovsa 53 frankov, belega prosa 73 frankov, rdečega prosa 48 frankov, fižola 66 frankov. če preračunimo to cene na vrednost avstrijskega denarja, ki znaša komaj tretjino francoskega, bi ostalo v današnji vrednosti našega denarja: za 100 kg pšenice 212 kron 85 vin., ječmena, koruze, rži, ajde, ovsa 154 K 50 vin., belega pro.«a 212 K 70 vinarjev, rdečega prosa 140 K 10 vin., fižola 192 K 60 vin. g Cene vinu na Kc' i Roki prodajajo 11% bela vina r 1 K, rdeča po 180 K hektoliter. g Cena vinu jo padla na Ogrskem od 12 K na 2 K 50 v. Vsled tega so imelo nekatere vinsko trgovino po več milijonov izgubo. Pri nas je padlo vino na 4 K, gostilničarji ga pa še vedno prodajajo po 12 kron in vlada nič no reče. Potem pa zdi-hujejo, tla jih hoče vlada uničiti. g Hemijiški zakon na Ogrskem. Ogrski Uradni list objavlja ljudski zakon o udeležbi poljedelskega prebivalstva na zern-ljiščnem posestvu. Zakon izreka načelo. da namerava ogrska republika spraviti rodovitno zemljo deželo v roko prebivalstva, ki se bavi s poljedelstvom. V to evrlio se razteza razlastilna pravica na vsa zemljiška posestva, ki presegajo 500 oralov zemlje, kjer pa bi bila potreba po zemljiški posesti posebno občutna, se bo. smela ..azlastilna pravica uveljaviti izjemoma idi že pri posestvih, ki presegajo 200 ora-iov zemlje. g Ogrl že dele cesarska posestva. V zmislu ljudskega zakona o zemljiški reformi, so začeli 8. febr. v Godolloju razdeljevati bivša kronska posestva. Kmeti iz GOdolloja zahtevajo, da so njihova posestva povprečno spopolnijo na 10 oralov. Iz njiv kronsko posesti, ki so najbližje dotič-ni občini in iz kraljevih parkov hočejo napraviti 500 do 600 oralov vrtov, do katerih imajo tudi delavci pravico. Tudi v Kere-pesu so začeli z razdeljevanjem bivših kronskih posestev. V prvi vrsti so dobili zemljišče v last uameščenci posestva iu vsi vojaki, ki so bili na bojišču n so pristojni v občino Kerepes. g Ogrski kmetijski delavci smejo re< diti živino. Ogrska vlada je določila, da so vsi oni kmetovalci, ki imajo stalno nameščenih po več delavcev oziroma delavskih družin, dolžni dovoliti vsakemu izmed njih, da smo razen določeno mu mezdo in plačo v hranilnih rediti poljubno po ene« kravo ali po dva prašiča. Na mezdi so mu vsled tega ne sme nič prikrajšati! Ako delavec dobiva dosedaj razen plače tudi mleko, smo držati kravo le tedaj, čo se odreče dobivanju mleka. Ta naredba je stopila v veijvvo s 1. januarjem 1919. g Finančna moč Združenih držav. Pred vojsko so amerikansko Združene - države dolgovalo inozemstvu 34 milijard frankov. Danes jc Amerika dolžna Evropi lo šo eno milijardo dolarjev, nasprotno pa Evropa dolguje Ameriki 11 milijard dolarjev, to je 55 milijard frankov. Poleg lega jo izkazovala amerikanska trgovska bilanca pred vojsko 500 milijonov čistega dobička, po vojski računajo na poldrugo milijardo dolarjev, to so pravi: Evropa, ki bo glavni trg za amerikansko izvozno trgovino, bo plačevala Ameriki ta dobiček polog obresti za svoj dolg. Kakor se vidi, nas j a svetovna vojska dovcdla do sužnosti ame« rikanskemu kapitalu in trustom. V tem oziru so zdi, da ne bo dobro za nas. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 ' (lik za frančiškansko cerkvijo* sprejema hranilne vloge, in iili obrestuje po 3brez knkega odbitka, mm ifs sn Mimir eo uspeitu. lile j iRscruti Za vojake, invalide in vdove. i. Pristojbine vojakom, ki flredo na zdravstveni dopust. Za ono moštvo, ki jo poslano v ^vrbo pravočasno in hitre izpraznitve bolnic na dopust iz zdravstvenih ozi-rov iz bolnic e, velja odlok bivšega t in kr. vojn. ministrstva od dne 1. aprila 1918, odd. 14, št. 4240. Prosilec, ima pravico (lo dnevnega pavšala 3 krma možu porabna obleka kot nadomestek izročit«. Jc bil torej mož od svoje vojaške Oblasti s porabno vojaško obleko odpuščen ali se je tako z bojišča vrnil, n i -m a več pravice do odškodnine, ker že ista obleka kol nadomestek velja, i i Ako je mož svojo civilno obleko pri katerem krdelu v območju Slovenije shranil, se ima osebno, pismeno ali po kakem zaupniku na dotično krdelo obrniti ter tam svojo obleko prevzeti. Ce obleke ni vet tam, lahko prizadeti s tozadevnim potrdilom pri oblasti, katera ga je odpustila, zahteva odškodnino, Ako jc pa krdelo, pri katerem se je obleka shranila, izven območja Slovenije (v Nemški Avstriji itd.), ima prosilec prošnji za odškodnino priložiti 5?- izjavo, da je svojo civilno obleko svoje-časno pri vojaški upravi shranil ter je ni več vrnjene dobil; tako izjavo ima pristojna občina in orožništvo potrditi. Razen potrdila, oziroma izjave, da se je obleka izgubila, se ima prošnji priložiti tudi potrdilo, da se je vojaška obleka resnično vojaški upravi vrnila; ta potrdila izdaja dotično poveljstvo, katero je vojaško obleko prevzelo. Tako opremljene prošnje se naj potom občinskih uradov pošiljajo vojaški intendanci v Ljubljani, Upravičene prošnje sc bodo vpošte-vale ter bo deželna vlada, ozir. vojaška uprava odškodnino v denarju do največ 80 kron ali pa civilni obleki v natura poravnala. IV. Pokojnina invalidov, vojaških vdov in sirot ter vojaških vpokojencev zn mesec februar. Vsem tem osebam izplačuje pokojnine, invalidnine in prcskrbovalnine še vedno penzijska likvidatura na Dunaju, Za mesec februar so bile že pripravljene vse izkaznice, da sc izplačajo kakor doslej potom poštne hranilnice na Dunaju. Ker pa je promet dunajske hranilnice za našo državo bil ravnokar ustavljen, se je naša vlada potrudila, da se ti zneski vendar pošljejo potom dunajske poštne hranilnice, kar se bo zgodilo v nekaj dneh. Zato naj nihče ne pošilja pritožb na Dunaj ali na vlado v Ljubljani, ampak naj potrpi nekaj dni! V. Zaostale pokojnine invalidov, vdov in sirot. Penzijska likvidatura na Dunaju izplačuje potom poštne hranilnice na Dunaju tudi vse zaostale pokojnine še vedno vojakom, vdovam in sirotam in invalidom. Pri ogromnem številu teh oseb in vsled pomanjkanja uradniških moči, pa vendar marsikdo ni dobil penzije že več meseeev. Komur se res mudi za denar in ne more počakati, naj svojo pokojninsko p o -lo in zadnji odrezek poštne nakaznice pošlje na »Komisijo za preskrbo vračajočih se vojnikov« v Ljubljani, Turjaški trg štev, 4, Navede naj natančen naslov in za katere mesece ima dobiti šc pokojnino. Vsi dopisi glede zaostalih penzij naj se pošiljajo samo tej komisiji, ne pa poverjeništvu za socialno skrb ali Konzularni agenturi na Dunaju. Pri tej komisiji naj se oglasijo tudi stranke, ki prihajajo v teh zadevah v Ljubljano. VI. Podpore vojakom, ki so odpuščeni iz vojaške sluibe. Ob odhodu iz vojaške slu/.bc je marsi-kak vojak popolnoma brez sredstev; če je iž zasedenega ozemlja, tudi nima nikamor iti. Da se pomaga takim vojakom za prvo silo, dokler ne dobe primernega dela, se jim bodo ob odpustu iz vojaške službe iz-' plačevali pri pristojnih vojaških oddelkih prispevki za preživljanje vsaj za en teden. VII, Trafike. Trafike na splošno še niso razpisane, Zato n a j vojni slepci, invalidi in svojci padlih, ki mislijo prositi za trafiko, ne vlagajo že sedaj svojih prošenjj Razpis posameznih trafik po celi Sloveniji bo objavljen v časopisih. Tedaj bodo razglašeni tudi vsi pogoji in navodila za sestavo prošenj. Takrat bo šele pravi čas za vlaganje prošenj. Za begunce. Vri poverjeništvu za socijalno skrb ee dan na dan množijo prošnje radi izplačila naknadne begunske podpore. Iz mnogih izmed teh prošenj se da sklepati, da begunci mislijo, da izgubijo pravico do to podpore, ako se sedaj ne zglasijo zanjo, čeprav nimajo potrebnih potrdil in dokazil, da bi se jim podpora mogla že sedaj izplačati. To pa je zmota. Pravica do naknadne begunske podpore ostane; ter se zanjo ni treba nanovo prigiaševati. Poverjeništvo za socijalno skrb je izdalo naredbo, na podlagi katere se more naknadna begunska podpora pod gotovimi pogoji že sedaj izplačevati, le zato, da pomore nekaterim beguncem, ki žive v bedi, pa morejo jasno dokazati, da jim gre omenjena podpora, ter da ja še niso prejeli. Vsi drugi dobe to podporo pozneje, ko bo mogoče zanesljiva dognali, kdo ima pravico do njo, pa se mu še ni izplačala. Zato opozarjamo vse begunce, nnj ne vlagajo nepotrebnih prošenj, katerih itak ni mogoče vpoStcvati, temveč naj počakajo, da se razmere toliko uredijo, bo mogoče pričeti z-izplačevanjem. Če se poverjeništvu za socijalno skrb posreči dobiti tozadevne spise od okrajnih' glavarstev v zasedenem ozemlju, bo to itak takoj razglasilo. Junakinja iz Štajra. Povest, Prevaja* *' (Dalje.) • Gospod!« se je zaničljivo zadri s konj« doli na meniha, ki je mirno stal pred njim. »Česa iščete s temi ljuthm tukaj na tem potu, ki vodi na štajersko, v kužno deželo, hal Greite li s križem in zastavo po jelenovo i brado?« Albert je odgovoril: »Menih sem in nisem krivovtrskemu gospodu odgovoren v stvareh, ki zadevajo mo|0 duhovsko službo. Ne gremo v kužno deželo* kuga je na levi, mi gremo na desno. D«) 04 božjo pot gremo, da za ves Stajer, za vse naSe someščane, tudi za vas, izprosimo pomoči zoper kugo.c 'Zahvaljujemo se vam za vašo molitev,« robato odvrne mladi Hendel. »Ukrepi mojcg* očeta nas bodo varovali bolj, kakor vse va&e roženvensko ropotanje. Kuga je na levi, smešno, li ne veste, da en dan napravi tisoč millA O, dobro veste. Toda vam gre le zato, di kljubujete povelju mojega očeta, ker sovražite njega in njegoVo pravično roko... Vfe« v rai ste ga sramotili z besedo, danes pa z de- , mnicrn: toda danes nc uidete kazni: mesto — t Veng, pojdete v ie£o . . , Obrnite se , . . Stopajl Nazajl« Romarje izprelati strah: Gospod Jezus, <«daj gre za resi Štefana je tiho pomirjevala tresoče sc ženske, potem se jc urno postavila na Albertovo levico. »Prosim, gospod stotnik,« je rekla. Hudič, saj je res ona. Takoi je spoznal glas, ki je takrat tako odločno klical z okna a mu rdeče žarč: Mučenik postati, o, tega sc ne boji; toda, da bi ta mladi pob vlačil njega in njegove romarje nazaj v Šta-ier, ne, tega pa ne!! Visoko sc skloni, in kakor grom grmi njegova apostolska beseda mlademu krivovercu v obraz: »Mi ne gremo v Štajer, vi se obrrite sami! Ti boš meni zapovedoval, kdo pa si ti? — Ker si sodnikov sin, kdo pa ie sodnik? Mi .smo tukaj v katoliški deželi! Imamo katoliškega cesarja! Bogo-kletstvo je, če kdo v tem katoliškem mestu zapira katoliške cerkve in prepoveduje katoliške pobožnostil Vi spadate pred državni sod, ker hočete po protestantovsko vladati v mesta, ne mi, ki se upiramo vašim brezbožnim postavam. Proč, napravite prostor, mi gremo v Veng! Pojdi, Štefana, ljudje božji, pojdite! Vi, Hendel, le rabite silo, naj nas po-strelijo vaši rablji, nazaj pa ne gremo za nobeno cenol Ne vi, ne vaš oče nam nimata zapovedovati, v stvareh, ki zadevajo naše fluše, njega in njegovo nesramno postavo pa laničujemo.« »Jezik z.i. zobmi, psovač! Boš molčali Jaz ti pokažem,« je grmel mladi Hendel, bled ka- kor zid od feze. Hn, kaj se še obotavlja, pohoditi črnega zmaja, ki grize v peto njegovega očeta. »Pesi« je rjovel, »potegni svoje skrito, zastrupljeno bodalo in postavi se v bran mojemu meču!« Tedaj, ie zavihtel svoj mogočni savojski meč —■' kakor leteča kača se je zabliskal in zažvenketal proti Albertovi glavi — daleč naokoli se razlega stoglasni romarski krik in vik — toda ni zadel maziljene glave. Urno kakor strela se je deklica z zastavo vrgla med Alberta in mladega Hendelna, z vso svojo mladostno močjo je, držeč v rokah hrastov drog, odbila morilni meč; tako velika je bila angelska moč deviške deklicc, da se je z glasnim žvenketom razlomil meč in razletel v dva dela — v velikem krogu je del ostrine odletel v pesek, v Hendelnovi pesti pa je ostal držaj in polovica ostrine. Za trenutek vse obmolkne — deklica je počasi nagnila zastavo, močno se ji dvigajo prsi, globoko diha, njene velike, modre oči pa iščejo meniha: Hvala Bogu, nič se mu ni zgodilo. Nato se zdrzne — kajti strelci pihajo in hropejo jeze... čc bi jih ne zadrževal mladi Hendel, bi se vrgli nanjo, da maščujejo sramoto, ki jo je storila njih vodniku. »Pustite jo, možje, ne udrihajte po dekletu,« zapoveduje z robatim glasom. Žrd vzdrži samo žrd. Sedaj ogleduje ostrino, ki mu je ostala v roki — fejl sramota... kaj takega! — Če bi mu bil junak zlomil meč, jeklo proti jeklu — .bi ne bilo nič hudega .., Pa meč mu je zlomila — ženskal Fcj! Sram te bodil Plamteč od jeze je vtaknil kos ostrine v nožnico, odpasal si je meč ter je vse skupaj vrgel v pesek tja, kamor jc letela ostrina . . . od nekega strelca je zahteval drug meč, in dobil je težko, nerodno in zarjavelo motovilo. Besneč od jeze si je opasal to gnusobo okoli od srda razplamenjenih ledij. Nato je v stran obrnjen, da bi deklice ne videl, dal povelje strelcem: »Vzemite te ljudi v sredo in hajdil — proti štajru. Menih, ti si ujet, ti dekle, tudi. Tako je velel sodnik.« Vsi so tiho, nihče ne ugovarja. Mirno je nagnil Albert svojo glavo. Gledal jc smrti v cbraz, kntere ga je rešila le dfeviška roka; sedaj se je vdal, ker ve, da učenec Križanega rajči vse pretrpi, kakor da bi se uprl oblasti, pa naj je tudi krivična. Obrnil se je proti romarjem ter jim jc rekel: »Vrnimo se, in Bog nam bo to težko daritev štel v zasluženje, kakor če bi dovršili romanje, — nato se je okrenil proti Štajru ter je čakal, da se sprevod uredi. S solzami v očeh mu tiho pravi Štefana: »Gospod, sedaj ste kakor Gospod na Oljski gori, toda pride gora vstajenja,« Nato se je vrnila ter pomešala med ženske ter je nekoliko povesila zastavo, na kateri je zopet zavezala trakove, kateri so se odvezali vsled strašnega udarca. Mčd petjem in molitvami, s sladkimi na-dami v srcir so šli zjutraj naši križarji na pot, sedai se nemo in žalostno vračajo s sramoto. Na levi in desni sprevoda korakajo s krepkim, votlim korakom luteranski strelci, iu nad glavami osramočenih romarjev se razlega surovo zasmehovanje ter grde psovke. Nekateri izmed siromakov šepečeio drug drugemu, kakor nekdaj Izraelci v puščavi, ko jih je mesto pričakovanega blagoslova zadela nesreča in pomanjkanje: »O, zakaj smo šli z doma. O, da bi bili ostali doma v 'Štajru, kaj vse se bo še z nami zgodilo, Bog nas je zapustil, ujeti smo ter zvezani. Hudobneža pusti Bog zmagovati.« Hudobnež je s temnimi obrvmi jahal poleg sprevoda ter je s svojo roko pokrival grdi ročaj zasilnega meča, poleg njega je stopal Albert ter je molil brevir. Pač lepa družba je to, ha, ha. Kakor vitez iz Ia Manše je, ki je šel v bqj proti velikanom, pa je zašel v čredo jarcev. To je pa res čast: jahati na čelu uboge množice, pa še s hlapčevim mečem povrhu. To ga bode in grize v dno ponosnega srca. In če si priboriš najdragocenejši meč celega sveta, magari francoski kraljevski meč ali pa turškega sultana, tvoj lastni meč pa vendar sramotno leži v travi, papeško dekle ti ga' je zlomilo. Sprevod je prišel v Frajzing. Okoli okostnjaka na vislicah so letali semintja krokarji ter kričali: lira, kra, kra. Mlademu Henriku Hendel je privrela kri v obraz, ko je pomislil, da le nekaj korakov za njim stopa deklica ter ga gleda, kako jaha s hlapčevim mečem, medtem ko sama ponosno nosi papeško zastavo, da ji mogočno vihra v zraku, kar bo kmalu videl celi Stajer. Ni ie hotel gledati, pa se je vendar obrnil in jo je videl, kako je mirno stopala v so!nč-nem žaru; revna obleka ji zagrinja deviško telo, in nad njenim zlatokostanjevim temenom plava v pijanih solnčnih žarkih njena rdeče-modra in zlata zastava. Kakor zmagoslavna Debora koraka. In kaj je bilo, kaj je pravzaprav storila? Ljudi je hotela peljati kugi v žrelo in junaku ;e s svojp žrdjo zdrobila me-čevo ostrino. Cundra ... cundra! — je ponavljal sam pri sebi. Pa — lepo dekle je pa vendarle, prava krasotica. Videl jc, da nalašč stopa nočasi. »Zdi se, da imaš dosti časa, deklič, jaz ne," je kljubovalno rekel. Pogledala ga je s čistim, neustrašenim pogledom. Henriku jc kri pordečila lice, roka mu jc omahnila z mečevega ročaja. Ona pravi: »Uboge ženske ne morejo takp hitro naprej, t Z očesom je namignila na srebrnolaso starko, ki se ie vsa upognjena zadaj opotekala. Zakaj si jih pa speljala na to pot, če ne morejo hoditi?■< je osomo odgovoril, vendar ie pa dal strelcem znamenje, naj počasneje korakajo. Za božjo pot bi bili imeli vsi skupaj dosti moči, Bog bi nas bil potrjeval,« je odvrnila, deklica, ki se je nato obrnila proti ženam, ki so bile vse obupane, ter jim je rekla: »Dajmo, molimo, da ne slišimo, kaj govo-" re li-le krivoverski možje.« Začela jc na glas moliti žalostni del svetega rožnega venca. Mladi Hendel je jahal in poslušal, češče-na bodi — Češčena bodi — glas je pa tako mil in sladak. Začel je ropotati z motovilastim mečem, da bi več ne slikal. Približali so r.e mestu, cele trume ljudi so stale na mostu, od koder je prihajalo votlo govorjenje, ki sc je izpremenilo v divji vik in krik, ko se je prikazal križana cesti. Vest o zajeti romarski procesiji je liki strela preletela mesto. Menih Albert je obledel ter se je oziral naokoli, kakor bi iskal varstva in pomoči. Ni mu zase, za uboge reveže mu je. za junaško c^eklico se .boji in trese. Mladi Htiidel pa se zaničljivo posmehuje: Se li bojiš, strahopetna farška duša? Poslr.l je strelce naprej, da razženejo kričače, med katerimi je bilo največ nožarjev in ključavničarjev. Tolpa .se je umaknila, toda spodaj na bregu je uganjala strašne reči: Ko so romarji počasi stopali med strelci čez most, se je vsula maje cela nloha psovk in zabavljic: Kužni ptiči! Zastrunljevalci vodnjakov! Strupena, kužna sodrga! Na vislice z njimi! Možem v sprevodu je zalival pot čela, ugovarjati so hoteli; toda Štefana, sicer nekoliko prebledela, pa vendar brez najmanjšega znamenja strahu, jih pomirjuje, kaže jim na zastavi Pomočnico kristjanov ter moli molitev: Trpljenje Kristovo! potrdi me — sladka sila njenega mirnega in svetega glasu je udu-ševala med soromarji klice jeze, obupa in stiske, ■ Sedaj so prišli skozi nova mestna vrata na mestni trg. Tu je bila zbrana že večja množica kakor zunaj pri mostu. »Glejte, glejte, sedaj prihajajo, papežniki so, ki so hoteli v Štajer zanesti kugo.« Albert je glasno odgovoril: »Nismo hoteli vas zastrupiti, marveč sebe in vas v božje varstvo izročiti« — tedaj se je vzdignil nepopisen vihar: »Balov far, kužni far, kje je Elija, razsekajte ga v kose.« Ženske so kazale na deklico z zastavo ter so kričale: »Jeres, Švertneričina Štefa! Te nI sram, da za farjem zaslavo nosiš! Fej!« Nasprotno pa so vsi, moški in ženske, spoštljivo pozdravljali mladega Hendelna, globoko so se priklanjali pred njim; tam pri vhodu na mestni trg ga je nagovoril protestan-. 41 iovski pridigar, ki je bil domači učitelj, llen-delnovih: »Nai bo češčen, lu pride v imenu Gospodovem! Mihael prihaja in kliče: ,Kdo ie kakor Bog' in žene s seboj na verigi kužne saiane, da iili njegov visoki oče za vselej palme v peklensko brezdno.« Mladi Ilcndel sc ni zmenil za tako govor-ienje; s svojim jeznim obrazom, z divjimi, temnimi očmi, ki nobenega ne pogledajo, nobenemu nc odzdravijo, ie kaj malo podoben jiadiiirfelu Mihaelu. Pač pa se ie zdelo, da ie devica, ki je Iako dostojanstveno stopala sredi ned zasramovanimi romarji, nežna sestrica zmagoslavnega nebeškega kneza. LISTNICA UREDNIŠTVA. M. R. G.: Oni naši vojaki, ki so padli svoj žas v srbsko ujetništvo, so bili za časa avstrij-sko-nemške ofenzive odvedeni čez Albanijo v Italijo, kjer so še zdaj. Gotovo pa je, da jih Je na onem križevem potu čez srbsko-albaa-fke gore veliko število našlo tamkaj svoj- grob. Posedaj na ori ras še ni nobene uradne zve-zveze 7. Italijo glede naših ujetnikov, Naklo, Poljane, L i g o j n a; Pre-pozcc. L F. II. Odgovor dobite v današnjem členka. Dopisnikom. Predolgih dopisov ne mcrc.:a zecikrat prinašati. Galanterijsko blago se Je zopet zdatno podrailloi Nudim ic po starih cenah, brezobvezno, dokler zaloga: strofnice za cigarete d 12 K tisoč, KadSija papirfke A 13 K, mornarske pipe od 1'30 K naprej, lesene pipe z odlivko in cevjo 3 K komad, kopirne svinčnika d 5 K ducat, navadne s pločevinastim Ščitnikom a 1 '44 K ducat, raznega papirja v mapah, boljSc vrste, dalje k^uiavnic« a 2'50 K komad. moSke nogavice, line A 10 K par. Lug v zabojih A 1 K kg, v sodih Ia a 2 60 K kg. Priporoča se IVAN RAVNIKAR, Dcv. Mar. Polju pri Ljubljani. Semenska flr«jovina Al. Korslka v Ljubljani Vrtača (BlcIweisovE ccsta SI. 3.) Naznanjam, (ia je moj oentk zr. Ido 1919 iz3ei in so dobi brezplačno, Opozai iitm cenjeno naročnike, da imnm zanesljiva zelenjnftne, doma pridelana semena, kakor tudi nizozemski fjrnli pravi nmjniški, pol visok, kluniasti visok, sladkorni visok, strženasti nizek itd. bpoyitovanjem Al. Korslka. Le 3 K 60 h rat „Om«g»", vol. sliko 1X4 kompl z malo opremo znatauft. navoa. za zadotnlk«. Aparat „Perfelit", obU-k« 4,/,X" * motnim atoklom, dvojno kaseto, dobor objektiv in malo opremo tor navodilom za začetnik« le K 10"—. Zaklopna 1 umora ,Ger-trud'vul. UXI-; Onaizvršitov r, vnem fiotrebniro opromljoiia za razno lego, prirna akromai. odn. kompl. b kovinomo ka»oto in navodilom dokler v zalogi, le K 84'— '.aklopna omara za Šport za plo56e in filma, topna oblika vol. 4'/,Xa štirnaist do petnajst ciii, in surovo maslo ie bilo zlasti pozimi tako dobro, da ga niso čisto nič ločili od domačega. Samo do'ori poznavalci so • ekli, da ima nekoliko slpbeši duh. Glavni trgi za sibirsko surovo maslo so v prvi vrsti London, potem pa Kod?ni .n Hamburg. Seveda bo pa po vojski še več te-'a blada nriš'o v hvropo, ker se no gospodarstvo zahodne Sibiriie še zelo razvilo in se bo zlnsti dobava mleka no vpeljavi modernega obr.-tovanja dvidnila naimani za še enkrat toliko, '/.e sedaj r-i'jo ondolno govedo na 2j mi ionov glav, veliko, veliko več kot je Slavnemu občinstvu nudim sledeče blago: Za predpa-nikc, za srajce, kot: kambrik, ct-f.r, šiton, belo kotenino od 20- 25 K. Dalje črn klot, knmbrikastc robce, blago za moške in ženske obleke, sukanec, najboljše vrste, vse dobro blago in po jako nizkih cenah. Vzorci se ne razpošiljajo. Vsak naj si ogleda sam. IVANKA PRAPROTNIK, Sv. Petra c, 29, Ljublj. Za vse, ki se sami brije jo! PoBO) 7.a nnprlo, prijetno in bro/.hibno britio jo dobra j Lritov; liujuiažii aparat. mo rt- korist . to jo rezilo Biabo. Ker! a i naiboliču britev o brez- j '"r*- ,Fiirstenklinge' Ta čudovito nežno brijo, kot po baržunu; reiiio traja imed vHc-b r.a.UoJjo, leor je vsak komad brustn na roho: prikladna ie z p. \: c aparate, Jtot piJete itd. 1 tacat „FtlrBterkHr.ge4« (24 > C7.il) K lr/r-jzboren nut. 18 345. iiusiiudJie ne zsminiiie nriiike! "-mi ro pralno milo, kos KT20. Naročite tr,Srej Postni zavitek 5 Lg istega mita K 32'70. Istotam milo za britje, komad 2 K, Razpošilja JANKO PINTAR, Sp. šišlta pri Ljubljani. ^ Lepega, suhega črešnjevega lesa. se k'ipi za 2 sobni opravi. Ponudbe naj se pošljejo no naslov: 1222 Anton Bojlna, mizarstvo, L'ubijana. Dva Žagarja (dobra fjaterista) ri,Lim za tokojSnjl nastop za žatj' na Gorenjskem. Za hrano preskrbi eno, oglasiti ^ je pri FEliD. ARNEJCU, trgovina z lesom ua Jesc nic.ih, na Gorenjskem. 128U sc tal:oj spre me. Ponudi.a Ie osebno. Dtlo lahko v hi Si in na vrtu. Se lahko krhati priuči. Hrana ir plHčn < obra. Naslov v upravi tega lista pod St. 12fe6 Čudovito Silo ie K 0. ■ t Siva tak^ rnrjlo preSivre vbode kot Šivalni siroj, — Na več a iznedbo, s katero more vsaK sam icr-';! pati in f i vati usnic, raztrgane cevljc, konj Ko oi.rc-> mo, vrt če, p atno in vsi-kn drnno rnoCno blarjo. h eobh« dt o potrebno za v akefar. Jamstvo za po-Xl( rabnost Cei a kompl. filu s --ukanam, 'i rožnimi Sivbi.kami in nr rabniin navodilom K 4*50, 3 kosi K 13*—. PoSilja po pov?et|t«, M. SvoLoda, tura]. 1,1/2, II rssnasss 13-404 zo v bosanske gozde, k veliki pr.rni žagi rc spre'-rrc tnkoj v deio. Ptafa 20 do 50 K dnevno. Lastna i'proviiacnn. Gr. die je p" možnosti prinesti s seboj. Voznina sc plato. Oglcsite ?e osebno vsak četrick popoldne v našem uradu v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 3. — Odhod v sliup'nali \s;r. . petek iz Ljubljane. 1255 (^1 Dr?cifna posredovalnica za delov Liubflap: lah"* suhe gobe, prazne vreče in drujte pridelke kupu c trgovina s semeni SEVER & komp; ;- LJUBLJANA, Wolfova ulica št, 12. -: Hntassa H v c-ria » Trnk6cz,y zraven rotovža v LJubljani. Mastin je bil odlikovan z najviftjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v 1'arizu, Londonu in Himu. Na tisoče kmetovalcev bvnll in rabi „MoKtin'< «.» š v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih t=> t£"1 4 S Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nacl 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. H N svetovn ozn an a tfazpošiljalniea 'eMne H- SUTTNER samo v Ljubljani št. 935 ■MM—w Izdaja knnzorcii »Domoltuba«, Ja Odgovorni urednik Josip GoatinČar t Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarna.