SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ASO) XLVI (40)	g“- I f*\\f g"" Hi I I A II Q ET	BUENOS AIRES
Štev. (No.) 4	& Ibh \r IZb l\l I im i £j? R tl	29- ianuarla 1987

• -* i
Vetrinje - simbol vstajenja Božič V ljubljanski reviji
V Sokolskem vestniku 3. 4. 86 je D. Adamovič pisal o tragičnem koncu četnikov. V letu 1944 je vojaški položaj postajal slab. Vedno težje je bilo z disciplino, posamezni poveljniki so v obupu odločali sami. To je povzročilo, da je prišlo do velikih vojaških polomov.
Marca 1945 so bile vse četniške sile koncentrirane v vzhodni Bosni. Draža in Pavle Djurišič sta se sporekla, nakar je zadnji na svojo roko svojim četam in civilistom dal nalog za umik preko NDH proti zapa-du. Kljub poganjanjem z ustaši so bili četniki in spremljevalci na Levcem polju skoraj popolnoma uničeni. Več sreče je imel vojvoda Djujič, njemu je uspelo prodreti z dinarsko divizijo vse do slovenske Istre in končno konec aprila 1945 preko Soče do zaveznikov. Draža je ostal sam s približno 15.000 četniki. 13. maja 1945 je bil obkoljen in napaden. Pobiti so bili takorekoč vsi razen 400 četnikov. S pomočjo Nikola Kambiča, ki so ga ujeli 5. decembra 1945, so končno prišli tudi do Draže. Sledil je proces in končno streli 17. julija 1946. V čast Srbom se lahko šteje, da kljub tej očividno veliki vojaški polomiji, ni nikjer kakega sledu o polemiki ali celo obtožbi odgovornih komandantov.
Še bolj tragično je preminula hrvaška vojska in civilisti na umiku preko Slovenije s koncem v Pliberku. Tudi med Hrvati je le malo ali nič polemike, kdo je kriv te silne tra-
gedije. Tako Srbi kot Hrvati razumejo, da je sedaj primarni interes za narod, da si zopet pribori svobodo. Vprašanje krivde, za maj 1945, če ta obstoji, je odloženo.
Pri nas je drugače. Tragedija maja 1945 je sicer največja v zgodovini našega naroda, vendar manjša od srbske in hrvaške. Kljub neštetim dokazom, posebno v zadnjih letih, ki nedvoumno razkrinkavajo odgovornost angleških političnih generalov za vračanje protikomunistov v smrt, se stalno, četudi neuspešno i-šče krivce med nami samimi. Še posebno je treba pri tem odkloniti vsako posploševanje ali celo obrekovanje. Izraelski narod je našel v tisočletnem preganjanju tisto moč, ki ga je ohranila. Armence drži in dviga spomin na genocid njihovega naroda. Srbe je skozi 500 let dvigal spomin na Kosovo. Nas Slovence združuje jezik, tradicija, krščanska etika, še bolj pa nas bi moral združevati spomin na Vetrinje. V domovini sami se dvigujejo pogumni ljudje in zahtevajo zadoščenje za pobito slovensko vojsko. Premnogi v izseljenstvu bi že davno prestali z narodnim delom, ako ne bi bilo Ve-trinja in epiloga v Kočevju in drugod. Ali si naj s praznim prerekanjem in nesmiselnim iskanjem krivcev med žrtvami pokvarimo ta največji simbol našega bodočega vstajenja?
dr. Peter Urbanc
Po štiridesetih letih se je božič zopet pojavil v ljubljanskih revijah.
V reviji „Jana“ je Jožica Grgič objavila daljši članek „Božična sporočila“ skupaj z Gasparijevimi Koledniki in še dvema slikama, iz katerega posnemamo naslednje:
„Božič si v zadnjih dveh letih znova pridobiva domovinsko pravico na Slovenskem. Dolga štiri desetletja je bilo namreč praznovanje božiča zaradi verske razsežnosti praznika na poseben način izrinjeno iz javnega življenja. Ljudje so skrivoma hodili k polnočnici, čeprav ni bila prepovedana, na skrivaj so jedli božično potico, božično drevesce pa so spremenili v novoletno jelko in še posebej pazili, da so jo okrasili, zaradi morebitnih izdajalskih obiskov, dan po božiču- O božiču se v laičnih krogih ni javno govorilo, še manj pisalo. V časopisih, na radiu in televiziji beseda božič ni smela biti omenjena.
Te okoliščine, pa čeprav neprijazne, praznovanja božiča še zdaleč niso izkoreninile. Slovenci ga praznujejo bodisi kot verski bodisi -kot družinski praznik, ali pa kot eno in drugo. Po letošnji raziskavi slovenskega javnega mnenja praznuje božič 78,9 odstotka Slovencev (42,9 odstotka kot verski praznik in 36 odstotkov kot družinski praznik). Nič ne de, bi torej lahko rekli, če božiča
uradno in javno ne priznavamo. Tisti, ki želijo, ga tako ali tako praznujejo. To je res, toda zakaj neki molčati o nečem, kar je neizpodbitno dejstvo in kar za nameček ljudem še veliko pomeni. Ne glede na tak ali drugačen odnos do vere oziroma do praznovanja Kristusovega rojstva pa današnja stopnja civilizacijskega razvoja zahteva spoštljiv odnos do praznovanja božiča. Kultura obnašanja je tudi spoštljivost do preteklosti, tradicije, navad pradedov, ki se nevsiljeno prenašajo iz roda v rod, kar božič je. Kultura obnašanja je tudi spoštovanje sporočil, ki jih obredno praznovanje, kot je božič, prenaša iz generacije v generacijo. Božična sporočila pa so mir, družina, domačnost ali kot pravi psalmist: „Združita se ljubezen in zvestoba, mir in pravica se poljubita.“.
Božični običaji so ljudsko praznovanje, in neprizadevanje tega ni mogoče označiti drugače kot prezirljivost do hotenja ljudi.
Za marsikoga je presenetljivo, da je bil božič do leta 1952 v Sloveniji dela prost dan. V veliki večini evropskih držav je to tudi danes. Poleg nas so izjeme še Sovjetska zveza, Romunija, Albanija in Bolgarija. Podoba o praznovanju božiča v Evropi pa je popolnejša, če vemo, da sta Slovenija in Hrvaška po tradiciji edini katoliški deželi v Evropi, kjer
božič ni dela prost dan. V drugih socialističnih državah Evrope — na Poljskem, češkoslovaškem, Madžarskem in v Nemški demokratični republiki — torej za božič ne delajo. Božič v teh državah, pravzaprav pa bi to lahko rekli kar za vse, nima predvsem ali zgolj lastnosti cerkvenega praznika. Gotovo pa je, da mu to lastnost manj pripisujejo tam, kjer imajo do njega sproščen odnos, kot pa pri nas.“
V nadaljnjih odstavkih pripoveduje Jožica Grgič, da sta dr. Metod Mikuž in župnik Fr. S. Finžgar v Slovenskem poročevalcu leta 1945, 1946 in 1947 voščila božične praznike. Od tega leta dalje pa ni bilo nobenega božičnega zapisa v slovenskem tisku. Šele leta 1985 je revija „Teleks“ objavila reportažo o polnočnicah v treh ljubljanskih cerkvah, kar je Svobodna Slovenija takrat ponatisnila. Avtorica članka v „Jani“ zaključuje svoje misli, da bi tudi letos ne bilo mogoče pisati o božiču, če se ne bi spremenilo politično o-zračje.
Partija letos dovoljuje komentarjem o praznovanju božiča več prostora kot prejšnja leta, ko „spo-. štljivost do preteklosti in tradicije“ še ni bila uradno sprejemljiva. Kaj bo dovolila čez leto dni? Ali bo takrat. slovenskemu katoličanu že priznano, da je božič njegova pravica?
Sm R

3BIBBBBBBBBBBBBBMBBBBBBBIBBBBIBBBBBBBI|1B
BBIBHIBBMKIBBU liaaiBlIBBiaBBBIBBSIB'
V
Žalostni (ne)uspehi OF
Memorandum srbske akademije
Ali je OF dosegla Zedinjeno Slovenijo? — Ali je OF spremenila narodni značaj Slovencev?
Ko je leta 1941 sprejelo vodstvo OF osnovne točke svojega gibanja, je med drugim sprejelo točki: o zedinjenju vseh Slovencev v eni državi ter o spremembi narodnega značaja Slovencev, to je aktivizacijo ljudskih množic, ki ndj se bore za svoje narodne in človeške pravice in ki bodo ustvarile nov tip aktivnega slovenstva. To je znamenita četrta točka osnovnih načel OF, v kateri smo videli predvsem uničenje duhovne katoliške usmerjenosti slovenskega naroda.
Jeseni lanskega leta se je vršil na Bledu kulturni plenum OF, za katerega podajajo Naši razgledi od 12. decembra svoj prispevek izpod peresa Antona Beblerja pod naslovom „Ali se je slovenski narodni značaj res spremenil?“ Iz tega članka je zanimivo posneti in komentirati nekaj misli:
Pesnik Matej Bor in bivši prosvetni šef v Sloveniji Matjaž Kmecl sta že svoj čas poudarila, da se v tem visokoletečem programu ni ničesar izpolnilo in da OF v teh temeljnih osnovnih točkah ni dosegla nikakršnih pozitivnih uspehov, temveč le popolen polom. Cilji so bili deloma nedosegljivi, deloma pa nesprejemljivi, ker so bili zagledani povsem v boljševiške zglede, ki so bili slovenskemu značaju nesprejemljivi.
Ideal Zedinjene Slovenije ni bil dosežen, ker bi bil za to nujen pogoj istočasna boljševizacija Avstrije in Italije, kar pa, kakor vemo, se ni zgodilo. Anton Bebler poudarja, da je Sovjetska zveza sicer bila pripravljena pomagati Slovencem v tem stremljenju, da pa je bila vezana na medsebojne dogovore zapadnih zaveznikov.
Istočasno pa pisec ugotavlja, da je krivda za neuspeh predvsem pri Slovencih samih. Če bi bila politična združitev na demokratični podlagi v okviru „slovenskega kulturnega prostora“ sploh možna, bi terjala bistveno drugačen in manj vzhodnjaški
socializem v primerjavi s sedanjim, kaj šele s tistim iz leta 1945. Moral bi vključevati legalni in trajni politični pluralizem, bistveno več političnih svoboščin, avtonomne sindikate, tisk in sodstvo, drugačen odnos do Cerkve, vernikov in kmetov, mešano gospodarstvo, itd.
Te zahteve so bile z dolomitsko revizijo temeljnega dogovora OF popolnoma onemogočene.
Težko je verjeti, da bi bili slovenski komunisti 1. 1945 pripravljeni odreči se temeljnim postulatom boljševizma za dosego cilja Zedinjene Slovenije. Meja med dvema blokoma ter med dvema in pol zvrstema političnih in gospodarskih sistemov je presekala ;,slovenski kulturni prostor“ ter onemogočila Zedinjeno Slovenijo. Tako je zaradi zunanjih in notranjih vzrokov splavala po vodi enkratna priložnost, ki se zanesljivo ne bo nikoli ponovila, za kar nosi krivdo predvsem KP sama.
OF ni dosegla tudi druge temeljne točke svojih osnov, spremembo narodnega značaja Slovencev. Pisec sam priznava, da med revolucijo in tudi po njej, „pomemben del Slovencev ni podpiral partizanov“, da je bil tako slovenski narod razklan in da si brez te razklanosti „težko razložimo množično likvidacijo na Rogu“. Jasno je, da za proces spremembe narodnega značaja, ki dejansko potrebuje na stotine let, že tedaj niso bili vsi Slovenci.
Pač pa še več, OF je dosegla same negativne premike: zelo razširjeno potrošništvo, primitivni materiali zem, zaslužkarstvo, snobizem. Širi se pornografija, nasilje, kriminal in nemorala, pojav narkomanije med mladimi, samomori (saj je Slovenija dosegla v tem najvišji svetovni vrh), alkoholizem... Nazadovanje pri nekaterih tradicionalnih slovenskih krepostih je potekalo pri nas vzporedno s širjenjem balkanskih (pred tem pa bližnjevzhodnih turškoarab-skih) artefaktov. Bebler se sprašuje, zakaj smo posnemali senčne lastnosti naših južnih bratov in ne njihovih pozitivnih, recimo večje spontanosti in gostoljubnosti.
Meseca septembra lani je Srbska akademija znanosti in umetnosti u-stanovila posebno komisijo, ki naj razpravlja o pripravi napotkov, po katerih bi lahko Jugoslavija rešila sedanjo ekonomsko krizo. Kakih 30 akademikov je bilo v polnem delu, ko je beograjski časopis „Večer-nje novosti“ objavil članek, ki naj bi bil izvleček iz tega dela.
Takoj je bil škandal tu: vlada je označila ta memorandum kot „protirevolucionaren“ in je zahtevala od Akademije, naj razpusti „to agencijo CIA“.
Akademija ni ostala dolžna odgovora in je obdolžila vladne organe, da so ukradli še nedokončano delo, ga falsificirali in objavili nepopolno. Seveda je vlada zahtevala od Akademije nezaupnico in odpust komisije, a je propadla; praktično vsi akademiki so na seji podprli predsednika in člane komisije. Akademik Dobriča Čosič je celo dejal, da je „Jugoslavija padla na naj nižjo raven kulture in evropskega razvoja, pod dominacijo političnega režima, ki prikazuje laž kot resnico in politično ubogljivost kot krepost.“ (Clarin, 28. XII. 86)
In kaj je pravzaprav to delo Akademije vsebovalo?
Točno ne vemo, kajti delo ni končano niti uradno objavljeno. Lahko samo vemo za vsebino iz napadov partijskih časopisov in oblasti po vsej Jugoslaviji, tudi po ljubljanskih. Naj sledi nekaj iztrganih stavkov iz vsebine, o katerih pa je možno, da so samo delni in netočni.
Memorandum pravi, da je gospo-
Tako piše A. Bebler, mi pa lahko ugotovimo, da se je tradicionalni slovenski narodni značaj povsem ohranil v politični emigraciji, ki se je umaknila leta 1945 tej nasilni, krvavi predrugačitvi slovenskega značaja. V svetu je ta slovenska politična emigracija znana po svoji delavnosti, poštenosti, vestnosti in duhovni globini, ki preprečuje že v kali vsake gori omenjene negativne premike, katerih žrtev je slovenski človek doma.
td
darstvo na „protizgodovinskih poteh razvoja“, da „ni pravega samoupravljanja“, in da so tega „vsilili politični voditelji in da ga uporabljajo le kot olepševalni princip“. In vsemu temu je kriv hlapčevski odnos KPJ do Kominterne.
Obenem pa ocenjujejo položaj Srbije v Jugoslaviji ter pravijo, da je ta pod politično in ekonomsko dominacijo Slovenije in Hrvaške, (ki sta že pred vojno ustanovili svoji nacionalni partiji, medtem ko je srbska bila ustanovljena šele po vojni) ki sta naravnani protisrbsko in da je to koalicijo utrdilo dolgoletno sodelovanje med Hrvatom Titom in Slovencem Kardeljem. Kot vse kaže, je tu tudi početek srbske separatistične ideje, ker da so sedaj v Jugoslaviji srbski interesi omalovaževani; da obstoj dveh avtonomnih pokrajin v sami Srbiji povzroča, da se Srbija ne more tako razvijati kot druge republike itd. če Slovenci in Hr-
Vsako leto priredi American Association for the Advancement of Slavic Studies (Ameriško združenje za pospeševanje slavističnih študij) svoj simpozij v kakem mestu Združenih držav. Istočasno pa prireja svojo znanstveno konferenco Society for Slovene Studies — Družba za slovenske študije. Lani so bili v New Orleans za konec novembra. Za nas je bila zelo zanimiva, ker sta bili dve predavanji posvečeni Slovencem v Argentini in je bila avtorica enega od njih naša sourednica in znana kulturna delavka dr. Katica Cukjati.
Program konference se je razvijal v treh sekcijah. Prva je bila posvečena Vzdrževanju jezika v večjezičnih državah, vodil jo je dr. Toussaint Hočevar, predavali pa so: Jean Martucci (Kanada), Robert Minnich (Norveška), Dimitrij Rupel (Ljubljana) o Položaju slovenščine v Jugoslaviji ter Silvo Devetak (tudi iz Ljubljane) o Legalnih, in političnih vidikih jezikovne enakosti v Sloveniji. Diskutirala sta Aleš Lokar (Trst) in Timothy Pogačar (ZDA).
vati nočejo razumeti srbskega stališča — pa lahko gredo!
To bi bile glavne ideje, v kolikor jih lahko izluščimo iz napadov partije. Vidimo, da se je v Srbiji začel prebujati nacionalni element, tako kot v 70 letih na Hrvaškem in v zadnjem času v Sloveniji. Ni več govora o Jugoslaviji kot „veliki Srbiji“. Zanimiva je trditev, da Slovenija e-konomsko in politično izkorišča Srbijo! Stvar je ravno nasprotna!
Naj omenimo še to, da je med člani uradne komisije, ki sestavlja ta prikaz, tudi nekaj podpisnikov političnih zahtev Odbora za zaščito mišljenja in izražanja, ki smo ga objavili v prejšnji številki. In še bolj zanimivo, da je med večino Akademije, ki je proti vladni želji izrazila zaupnico svojemu odboru in komisiji, tudi nekaj članov centralnega komiteja srbske partije!
Kakor se sedaj v Sloveniji kuha med kulturniki, pisatelji in mladino, se je začelo tudi v Srbiji, a to pot v njeni najvišji narodni ustanovi. Akademiji znanosti in umetnosti!
Druga sekcija je bila tudi posvečena problemu jezika, a to pot o medsebojnem stiku slovenščine in srbohrvaščine. Vodil jo je prof. Rado Lenček, predavali pa so Radmila Gorup, Lew Micklesen in Olga Nedelj-kovic, vsi iz ZDA.
Tretja skupina, za nas najzanimivejša, je obravnavala temo Slovensko priseljevanje v Ameriko. Sekcijo je vodil dr. Jože Velikonja. Najprej je govorila dr. Katica Cukjati z buenosaireške univerze o „Perspektivah slovenske emigracije v Argentini“, in Rado Genorio iz Ljubljane o „Slovenski emigrantski skupnosti v Argentini v času med obema svetovnima vojnama“. Poleg njiju sta predavala še Matjaž Klemenčič (Ljubljana) o Slovenski emigraciji v ZDA ter Erik Kovačič (ZDA) o misijonarju Francu Pircu; o referatih pa so razpravljali dr. Bogdan Novak in dr. Rudolph Susel, oba iz ZDA.
Ob priliki bomo podali poročilo vsaj o predavanjih, ki se tičejo naših problemov.
TDmL
Predavanje o Slovencih v Argentini
ta
Promusica -
Revija Promusica, ki je najboljša glasbena revija v Buenos Airesu, sedaj praznuje petletnico svojega obstoja. Za nas Slovence je posebno važna, ker je od vsega početka njen poddirektor naš znani basist Janez Vasle1, ki je poleg svoje pevske kariere tudi končal Višjo časnikarsko šolo.
Skoraj v vsaki številki ima Vasle pogovor s kakim slavnim pevcem ali kak važnejši članek v zvezi z glasbo, pa seveda poročila in novice iz vsega sveta. Revija tudi prinaša programe vseh večjih svetovnih oper ali glasbenih festivalov, tako da so ljubitelji glasbene umetnosti lahko popolnoma na tekočem.
Promusica je v zadnjem času podpisala pogodbe z najvažnejšimi glasbenimi revijami po svetu (Opera iz Londona, Diapason iz Pariza, Musič & Theater iz Švice, Neue Muzikzei-tung iz Nemčije), da tako lahko odpira okno v svetovno glasbeno okolje.
V vseh 36 številkah, kolikor jih je do sedaj izšlo, lahko v reviji ved-
iBBBBBBBBBBaBBaBBBBBBBBBBBBaBBBaBnBBBBaBHBRBBaBaBBKHBCI
ŠEF TAJNE POLICIJE
Šef sovjetske tajne policije čebri-kov je pred kratkim obiskal Beograd, kjer se je sestal in razgovarjal z jugoslovanskim notranjim ministrom (Sulafičem. Predsednik zveznega odbora jugoslovanskih komunistov Re-novica je obiskal Sovjetsko zvezo, v kratkem pa pričakujejo v Jugoslaviji Gorbačeva. Jugoslovanski politiki so na splošnem mnenja, da se odnpšaji med obema državama s temi obiski bistveno ne bodo spremenili. V prejšnjih letih je bila izmenjava gostov na dnevnem redu, bodisi predstavnikov vlad ali partije. Le-ta je v zadnjih letih nekoliko zastala zaradi pogostih menjav vodilnih osebnosti v Moskvi, kaže pa, da se bodo takšna srečanja v bodočnosti zopet zgodila. Seveda Jugoslovani zahtevajo, da se mora spoštovati dogovor, sklenjen med obema državama v letih 1955 in 1956, to se pravi, da se priznava različne razvojne poti socializma ter zagotovi suverenost in nevmešavanje v notranje razmere obeh držav, kar so Sovjeti dosedaj na splošno upoštevali.
Jugoslovani imajo dobre trgovske zveze s Sovjeti, ki so jim tudi glavni dobavitelji nafte. Seveda Jugoslovani z zanimanjem zasledujejo razvojno pot novih gospodarskih reform, tako v Sovjetski zvezi kakor tudi na Kitajskem, in bodo brez dvoma iz njihovih uspehov ali neuspehov i-skali odgovore na vedno močnejše
5. obletnica
no zasledimo slovenska imena. Pred časom je npr. Vasle tu objavil pogovor z Dermoto, ki smo ga deloma tudi mi v prevodu ponatisnili. Posebno zanimivo pa je dejstvo, da se v reviji pogosto omenjajo Slovenci v Argentini: Mariano Drago Šijanec, Niños cantores de Bariloche — dirigentka Lučka Jermanova, starona-seljenec Karel Košuta, Bernarda in Marko Fink, Janez Vasle; vse te lahko velikokrat vidimo tudi na slikah.
Zanimivo je poročilo v zadnjem zvezku o knjigi: Jacobus Gallus O-pus Musicum, ki jo je izdala SAZU v Ljubljani v pripravi Eda Škulja in vsebuje transkripcije Gallusovih del.
Posebno sekcijo revije — Discos (Plošče) — pa redno vodi Slovenec Mirko Vasle; tu priobčuje poročila in kritike raznih plošč in kaset z vsega sveta.
Kot smo imeli že večkrat priliko opaziti, so se mlajši Slovenci dobro vpeljali v tukajšnji glasbeni svet in prihajajo na visoka mesta, tako kot solisti, kot glasbeni kritiki in poročevalci.
ZSSR \ BEOGRADU
diskusije v lastni državi.
Le-te so v zadnjem času zavzele precejšnje območje, ko so se na novo oživeli spomini na povojne odnose s Sovjetsko zvezo. Srbi kritično o-cenjujejo prejšnjo tesno povezavo jugoslovanskih komunistov s komin-terno. Omenjajo pokojnega Tita, kateremu očitajo, da ni bil dosti naklonjen Srbom in njihovim političnim ciljem. Srbski znanstveniki tudi ne soglašajo s Titovimi izjavami, da je Jugoslavija nastala po paktu v Versaillesu. Pravijo namreč, da so se jugoslovanski narodi sami odločili za ustanovitev svoje države, in predlagajo, da se ponovno vzpostavi 1. december kot praznik ustanovitve Jugoslavije. Srbi tudi zamerijo Titu, da se ni zavzel za rehabilitacijo jugoslovanskih komunistov, ki so izginili v Sovjetski zvezi v času Stalinovih čistk, člani Srbske akademije znanosti trdijo, da so bili nekateri srbski komunisti v prejšnjih letih neopravičeno napadani in celo obsojeni in usmrčeni. V odgovor poroča zagrebški „Danas“, da že zbira neki nekdanji partizanski-vodja snov za rehabilitacijo Djilasa in Ranko-viča, ki sta bila v letih 1954 in 1966 na Titovo povelje odstavljena. Na splošno vedno močneje obsojajo tesno povezavo Tita s sovjetskimi komunisti v dobi 1948. leta, v omenjenem obsegu pa vse do leta 1955.
P. D-ova.
Dostikrat smo že poudarili, da je leto 1987 — volilno leto. A v trenutku, ko pišemo te vrstice, je skoraj potrjeno, da bodo te volitve 8. novembra, drugo nedeljo omenjenega meseca. Razlaga je dvojna. Po eni strani so mnoge stranke prosile, naj se volilni datum podaljša čim bolj se da. Tako je prvotno prišla v poštev prva nedelja. A kmalu je vlada opazila, da ta datum ni najboljši. Gre namreč za Vse svete, ki ga, kljub temu, da zadnji dve leti Vsi sveti niso prost dan, ljudje izredno spoštujejo, in polnijo pokopališča res množično. Tako se je vlada morala ukloniti ljudski volji in navadi. Sedaj veljavni datum je torej teden pozneje.
STRAH IN GROZA
Usoda na prihodnjih volitvah predstavlja, domala za vse stranke, veliko neznanko. Naj si že dajejo optimizma po zadnjih volilnih poizkusih, najsi zapadajo pesimizmu zaradi zunanjih in notranjih težav, zadnja beseda bo izrečena šele, ko bodo skrinje odprte in glasovi na mizi. To pa ne preprečuje računov in naporov s strani politikov. Ne ugibanja in pisanja s strani opazovalcev, ki radi rišejo domnevni zemljevid političnih simpatij v državi.
Ne bomo zapadli stari skušnjavi napovedovanja; omenimo le, da je zanimivo slediti „upu in strahu“, ko srce še ni prazno in bo vse leto „dolgo upalo in se balo“. Lahko pa podamo, skoraj na začetku leta, trenutni položaj v strankah, da bomo potem, v teku dni in mesecev, bolj uživali to predstavo, ki je povsod na svetu zanimiva, v Argentini pa ima še poseben priokus.
RADIKALI
Kljub rastočim notranjim nasprotjem moramo priznati, da v trenutku volitev ni radikala, ki bi, iz maščevanja, volil drugo stranko, ali pa pred volitvami skušal povzročati razkol. Zadnji veliki razkol je bil za časa Frondizija in Balbina, pa je mnogim še danes žal. Po Alendejevi odcepitvi intransigentov so vsi spoznali, da po tej poti ne gre — in iz-gleda, da ,so izkušnjo dokončno vključili v svoj politični etos.
Radikali imajo glede bodočih volitev dvoje pozitivnih in en negativni činitelj. Njih najvažnejši pozitivni činitelj je, da se v opoziciji nahaja — peronizem. Razklanost in sprtost peronizma je tisti steber, na katerega vlada opira mnogo svojih upov- Doslej ji je bila sreča mila. Peronisti imajo še točno devet
mesecev, da najdejo edinost, ki bi resno ogrožala radikalne pozicije. Drug pozitiven činitelj je, da so radikali na vladi. To v Argentini pomeni izredno silo zaradi prostega u-porabljanja silnih družbenih občil (radia in televizije). In zaradi tudi lahkega dostopa do številnih fondov za financiacijo volilne kampanje. Opozicija je v tem oziru vedno na slabšem. Demagogijo je vedno laže izvajati z vladnega stolčka kot iz opozicibnalnih nižin.
Paradoks pa je v tem; da je radikalizem — na vladi. In s tem izpostavljen poplavi kritik, ker nekdo mora biti kriv težkemu socialnemu položaju, in kriva je vedno vlada. To je bilo jasno razvidno na zadnjih volitvah v Cordobi, ko je sicer precej uspešna provincialna vlada nazadovala zaradi splošnega položaja v državi. Še bolj se to opaža v provinci Buenos Aires, ki je najvažnejša volilna točka. Zaradi tega spremembe v ministrskih območjih na državni ravni, in zamena štirih provinci j skih ministrov v Buenos Airesu. Bo pa volilni nastop radikalov silen in združen s čim bolj blestečimi efekti (nov gospodarski plan? Malvine? Narodna sprava? Preselitev prestolnice?).
PERONIZEM
Še mnogo vode bo preteklo, pred-no bodo mogli vsaj v osnovi, sestaviti svoje volilne liste. Razkosanost peronizma na dele in delce je v sami osnovi te stranke ki, bolj kot stranka, predstavlja „narodno gibanje1, kjer je prostora za vse. Zato včasih prepaščeni prisostvujemo ne le sporom med „pravovernimi“ in „obnovitelji“, marveč zlasti v posameznih strujah v lastni notranjosti, kjer gre včasih za politične in ideološke zadeve, največkrat pa za o-sebne koristi ter interese. V isti meri, kot bo peronizem uspešno premostil te notranje težave, bo dosegel volilne uspehe, kajti ljudje so razočarani nad vlado, a se boje peronizma zaradi njih polpretekle zgodovine.
Ta strah skušajo radikali napeljati na svoj mlin. A taktika se more spremeniti v boomerang. Prestolni-ški voditelj Carlos Grosso je zadnje dni izjavil, da radikali „skušajo prestrašiti državljane“. In ljudje dojemajo, da je to res. In to jim ne godi. Peronisti aktivno delujejo v provincah, ki jih imajo pod: lastnimi guvernerstvi. Tu včasih krivdo za lastno neuspešnost mečejo na centralno vlado. In to jim večkrat uspe. Zato so, glede rezultatov, bolj optimisti kot pa radikalizem.
SREDINSKA POVEZAVA
Dejansko, po svoji moči, spadajo na tretje mesto. A problem sredine in desnice je isti, kot problem pe-ronistov. Preveč je strank in strančic, ki ne znajo poiskati ne skupnega vodstva, ne skupnega programa. Te dni teče v prestolnici polemika (ne pogajanje) med Alsogara-jevimi liberalci, demokrati in nekaterimi konservativnimi delci, kako naj bi skupno nastopili. V sami Al-sogarayevi UCeDe pa bo na notranjih volitvah nastopilo baje kar pet list.
Še težja je povezava med sredinci posameznih provinc. Dokaj močne formacije ne najdejo skupnega nastopa, in večkrat zapadejo petju pe-ronističnih ali radikalnih siren. Tako se ta tretja sila, ki bi s časom lahko postala druga in prva, pretresa v notranjih krčih osebnih in skupinskih interesov. A kljub temu njih volilna moč vidno raste, in bo še rasla zaradi radikalnih polomij in peronistične neresnosti.
INTRANSIGENTI
Te pa pretresajo ideološki problemi. Stranka se nahaja v „krizi osebnosti“, ki lahko pelje le v dve smeri: ali utrditev lastnega perfila, ali pa v dokončno razcepitev, ki bi vodila levo krilo v ljudsko fronto, desno v peronizem, srednjo strujo pa nazaj v radikalni objem.
DEMOKRISTJANI
Na žalost, je kriza med njimi še hujša. Dejansko polemika teče med večinsko strujo, ki jo skrbi le kako se prisliniti k peronizmu, in manjšinsko, ki sili bolj na levo k radikalom. Majhna skupinica skuša o-hraniti strankino identiteto, še bolj levi odcep pa sili k ljudski fronti. Stranka kot taka dejansko izumira.
LEVICA
Pogajanja tečejo le glede progra-matične edinosti. Skrajna levica, čeprav maloštevilna, nastopa vedno bolj bojevito, in ne bo težko, da bi to pot spravili v kongres kakega poslanca. Leto bo še dolgo, in boj o-ster. Nestrpno bo narod pričakoval 8. november.
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
4.
Pater Marko je nedeljsko pridigo rad potegnil malo na politično stran. Tako se je nekoč preveč razvnel in postavil svoje župljane pred odločitev: „Por Vaticano o por Mosca*!“
* muha.
30 let slovenskih lazaristov v Slovenski vasi
Pred tridesetimi leti so se slovenski lazaristi odločili, da se ustalijo v Argentini na najbolj strnjenem o-zemlju slovenskih rojakov, v Slovenski vasi v Lanusu. Od tedaj dalje neprestano skrbijo za svoje rojake v okraju, imajo zavetišče s slovenskimi sestrami, poleg tega pa imajo argentinsko faro, osnovno in srednjo šolo in ateneo, pa še skrbe za redovniški naraščaj in misijonsko delo z Baragovim misij oniščem itd.
Zato je bilo prav, da se je tamkajšnja slovenska srenja skušala oddolžiti lazaristom za vso skrb. Da so se primerno pripravili na ta duhovni praznik, so najprej opravili devetdnevnico v cerkvi Marije Kraljice, ki jo je vodil namestnik vizi-tatorja iz Slovenije univ. prof. dr. Anton Stres, ki je nalašč za to prišel iz domovine.
Glavno praznovanje pa je bilo 28. decembra s celodnevnim programom. Zjutraj je bila slovenska koncelebri-rana maša vseh slovenskih lazaristov, ki so trenutno v Slovenski vasi, pridigal pa je dr. Anton Stres. Pri maši je pel cerkveni zbor pod dolgoletnim vodstvom Ivana Meleta. Po maši je bilo v sosednji duhovni hiši odkritje spominskega reliefa, ki ga je izdelal umetnik Ivan Bukovec, ki so ga poklonili sovaščani. Pod reliefom Marije Kraljice piše. „Očetom lazaristom ob tridesetletnici njihovega prihoda rojaki Slovenske vasi 1956 •— 1968.“ Relief je predal predsednik
pripravljalnega odbora Stane Mehle, ki je med drugim dejal: „V vašem marljivem in vztrajnem delu in žrtvah za duhovni in kulturno narodni napredek Slovenske vasi je vtisnjena vaša ljubezen do slovenskega vernika. Ta relief naj vas vsak dan spominja, da so med vami rojaki, ki vas spremljajo z ljubeznijo pri vašem delu. Da bi bila ta obletnica nov zagon za bodoče delo za slovenski duh v tem okraju.“
Relief sta odkrila predsednik Hladnikovega doma Andrej Goljevšček ter predsednica Zveze žena in mater v Slovenski vasi Marija Mehletova; blagoslovil ga je dr. A. Stres.
Ladislav Lenček CM, superior slovenskih lazaristov v Lanusu, ki spadajo pod' slovensko provinco, se je nato vaščanom zahvalil in dejal, da se veseli, ker njih delo ni bilo zaman, in jih bodril pri delu vnaprej.
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
Opoldan je bila nato v bližnjem Hladnikovem domu slavnostna akademija. Navzoče je pozdravil dr Andrej Fink, ki je nato tudi napovedoval posamezne točke. Zahvalil se je vsem lazaristom, tudi že pokojnim, ki so tu orali ledino, in končal š svetopisemskim izrekom: In njih delo je bilo dobro!
Nato je vaščan Jože Čampa podal nekak pregled dela naših redovnikov, iz katerega posnemamo:. „Prva slovenska maša v okraju se je daro-
vala na sam božični večer leta 1956. Slovenska vas je bila ravno v svojih skromnih začetkih, za kapelo je služila prizidana soba tedanji zasilni dvorani. Bili so problemi za nastanitev, a se je uredilo. Msgr. Hladnik, ki je bil župnik fare, je odstopil del, da se je ustanovila vikarija, ki so jo vodili slovenski lazaristi. Začeli so zidati sedanjo farno hišo in kmalu za tem je dr. Gregorij Rožman blagoslovil temeljni kamen sedanje cerkve Marije Kraljice, prve slovenske cerkve v Južni Ameriki. In končno so vaščani s prostovoljnim delom še dozidali zvonik, ki visoko kraljuje nad Slovensko vasjo.
Lazaristi so ustanovili najprej o-šnovno šolo, nato pa še gimnazijo. Za telesno razvedrila so sezidali tudi športni dom Ateneo, kateremu sedaj grade še veliko kopališče.
In Baragova tiskarna, ki deluje v vasi in v kateri dela precej vaščanov!
Tudi zavetišče sv, Vincencija, ki ga upravljajo s pomočjo slovenskih sester čudodelne svetinje.
Ker so se zavedali, da je potreben naraščaj, so ustanovili Baragovo mi-sijonišče, iz katerega je izšlo že veliko duhovnikov, ki so ali ostali tu, odšli v misijone ali drugam med Slovence in Argentince.
Poleg vsega tega dela so še z veseljem pomagali pri organizacijah v vasi, bodisi verskih, kulturnih, športnih ali dobrodelnih.“
Vsi zbrani v dvorani so se zahvalili lazaristom s ploskanjem, nato pa se je akademija nadaljevala. Mladinski pevski zbor pod vodstvom
Andreja Jana je zapel vrsto prijetnih slovenskih in drugih pesmi, mladina je recitirala Naše dragotine Ludvika Ceglarja, nato pa so otroci pod vodstvom Marije Levstik prikazali simbolično Slomškove besede.
Sledilo je slavnostno kosilo v dvorani, med katerim so pozdravili še predsedniki raznih organizacij, ki delujejo v vasi: predsednik Društva Slovenska vas Andrej Goljevšček, predsednica Zveze slov- mater in žena Marija Mehletova, ravnatelj slovenskega srednješolskega tečaja Dušan Šušteršič, predsednik odbora staršev slov. osnovne šole prof. Franci Sušnik, predsednik SFZ Franci Gorše in predsednica SDO Marta Jemec ter v imenu Misijonskega odseka Zdenko Rot. Pozdravila sta še delegat slov. dušnih pastirjev v Argentini dr. Alojzij Starc in gost dr. Anton Stres, nato pa je v imenu društva predsednik A. Goljevšček razglasil za častna člana društva Ladislava Lenčka in Janeza Petka, ki sta od prvih početkov delovala v vasi, kar so navzoči potrdili z dolgotrajnim ploskanjem.
Nato se je zahvalil v imenu vseh lazaristov superior Ladislav Lenček, ki je opomnil še na Ignacija Glinška, ki jim je v prejšnih časih do svoje preselitve zvesto stal ob strani.
Ob koncu so vsi zbrani dvignili čaše v napitnico zahvale.
IGRA SLEHERNIK
Zvečer so se na dvorišču pred šolo zbrali skoraj vsi vaščani in mnogo gostov, da so prisostvovali že klasični igri Slehernik. To je re-
žiral Ladislav Lenček, igrali pa so jo vaščani s sodelovanjem gostov. Igra je bila primerna z versko vsebino, kot je pač delo lazaristov v vasi. Glavno vlogo — Slehernika je imel že znan igralec gost Jure Vom-bergar, ki je primerno prikazal spreobrnjenje ob smrtni uri. Okoli njega so bile nanizahe figure, ki so jih dobro prikazali: Mati — Ana Goljevšček, ljubica — Brigita Cerar, družnik — Franci Stanovnik, dolžnik — Franci Sušnik, dolžnikova žena — Marija Sušnik, oskrbnik — Ciril Jan, nečaka — brata Burja, Mamon — Lojze Rezelj, Dobra dela — Mirjam Goljevšček, Vera — Marjanca Burja, smrt — Sandi Strah Božji glas — Andrej Fink.
Pri igri je sodeloval s pesmimi pevski zbor Andreja Jana.
Igri je prisostvoval tudi gost iz Ljubljane dr. Anton Stres. S to igro, ki je obrnila duha vaščanov v pre-mišljanje in onostranstvo, se je končal slavnostni dan, s katerim so se vaščani dostojno zahvalili delu slovenskih lazaristov, ki iz dneva v dan nudijo čedalje več svojim faranom, predvsem slovenskim. Tudi drugi Slovenci po Argentini in svetu lahko uživamo del njihovega dela, saj preko svojih inštitucij, predvsem misijonskih, presegajo meje in se posvečajo Slovencem in vsemu človeštvu po svetu.
Za to slavnost je tudi izšla posebna izdaja lokalnega lista „Slovenska vas“, kjer je opisano delo lazaristov in priobčenih precej slik o zgradbah.
Naj jih Bog še vnaprej obilno podpira pri njih nesebičnem delu!
NOVICE IZ SLOVENIJE
BEOGRAD — Debate o jugoslovanski himni še ni konec. Tiste spremembe: Jugoslovani, in Duh svobode... so občani v javnih debatah že skoraj soglasno zavrnili. In tako se iskanje nove himne nadaljuje...
ŠTORE — Likvidacija tovarne traktorjev je bila nujna in potrebna, saj je delala z izgubo. Sodelovanje s Fiatom ji je podaljšalo življenje za leto dni, a sedaj je vsega tega konec. Tovarno ¡bodo usmerili v nove manj ošabne in bolj ekonomske smeri, traktorje pa bodo u-važali.
MARIBOR — Izguba v elektrogospodarstvu in premogovništvu v Sloveniji znaša za leto 1986 celih 40' milijard din. To bodo pokrili z ostankom od prej, pa ne mislijo dati nič v sklad federacije za financiranje nerazvitih republik in Kosovu!
LJUBLJANA — Šef slovenske redakcije jugoslovanske agencije Tanjug, Matjaž Vizjak je odstopil. Dejal je, da končno redakcijo opravljajo v Beogradu in on ne more nositi odgovornosti za novice iz Slovenije, ki jih „popravljajo“ v Beogradu. Za novega direktorja je bil postavljen Jaka Koprivec, strog partijec in režimovec.
LJUBLJANA — Kitajci bi radi še eno tovarno pohištvenega okovja. Slovenijales je dosedaj na Kitajskem zgradila že dve taki tovarni. Tudi Lesnina je postavila tam svojo tovarno. Morda bodo podpisali pogodbo tudi za novo tovarno prefabriciranih elementov.
MARIBOR — Tehnične šole niso zadovoljne s prenovo vzgojno izobra,-žtevalnih programov. Pravijo, da so predmeti le „premaknjeni“ in je povečan delež predmetov, ki niso zanimivi za tehnike.
LJUBLJANA — V mesecu novembru
so cene narastle za 5,6%, kar pomeni 99,8% inflacije v preteklih dvanajstih mesecih.
Umrli so od 4. do 13. decembra 1987
LJUBLJANA: Dolfe Gajzler; Ana Auer roj. Strniša; dr. Ivo Pavlič; A-malija Zrnec; Kristina Šuster roj. Kompare; Nada Tominec roj|. Abulner; Franjo Japlin; Ivanka Vrhovnik; Stanislav Gune; Julka Golob roj. Godnja-vec; Franc Kumar; Vera Schiro roj. Peterca; Ivanka Vrhovnik roj. Bračun; dipl. ing. Jože Malerič, 80; Božidar Teržan; Mila Stankovič; Karolina Skup-ca roj. Flak, 901; Josip Murko; Janko Bras; Anton Venderber; Janko Sever; Danilo Vojska; Vinko Nebec; Nika Špendal roj. Sterle; Anton Jordan; Jo-sipina Ivančič; Gilda Petrič roj. Zura;
MIRKO VASLE
Slovenci
HOKEJ NA LEDU
Z izvrstno igro prepričljivo vodi ljubljanska Kompas Olimpija. Ima tri točke več kot beograjski Partizan. Na tretjem mestu so Jesenice, zadnja pa je Kranjska gora.
KOŠARKA
V	1. B. zvezni ligi pri moških odločno vodi Smelt Olimpija iz Ljubljane s tremi točkami prednosti. Na zadnjih mestih so mariborska Tima MTT in ljubljanski Mineral Slovan.
Po ne zelo dobrih igrah so Ljubljančanke Iskra Delta Ježica na drugem mestu.
V	2. zvezni ženski ligi je Kors Rogaška prva. Na tretjem mestu so Marles Branik ter Ilirija. Potem pa še Sava Commerce na predzadnjem mestu.
NOGOMET
V	II. zvezni nogometni ligi se je končal jesenski del prvenstva. Maribor se drži zadnjih mest, čeprav je v zadnjem kolu premagal Iskro, ki je zato izgubila 2. mesto. Mariborčane čaka v pomladanskem delu prvenstva vroč boj, če hočejo ostati v drugi ligi.
V	Slovenski nogometni ligi je jesenski prvak ljubljanski Integral O-limpija. Ima točko prednosti pred lanskim drugoligašem Koper. Ome-
Franc Vrabec; Jože Rabun; Jana Šu-štavc; Milan Bolarič; Stanka Babič roj. Pctecin; Franc Mihelič; Julijana Bradeško roj. Vidmar; Anton Mohorčič; Franc Omirs; Marija Tovornik; Marica Benedik; Anton Mohorčič; Stanka Bobič; Mafija Leban roj. Turnšek; Bernarda Kermavner roj. Lakner,63; Miroslav Šetinc; Boris Pirkovič; Štefka Berger; Jože Vidovič; Ivanka Potočnik roj. Rojšek; Pola Suyer roj. Štukelj; Alojz Vrenk; Pavel Kovač; Justin Reven.
RAZNI KRAJI: Franci Grad, Kamnik; Elizabeta Hlade, Trbovlje; Štefka Zajko, Maribor; Slava Ipavic, Maribor; Alton Laznik, Žalec; Dane Založnik, Krško; Frančiška Novak roj. • Leeb; Marija Ferfila, Senožeče; Milan Murn, Radomlje; Ivana Žitko, 97, Planina pri Rakeku; Olga Gorišek, Žalec; Lojzka Babnik, 56, Kamnik; Terezija Ocepek roj. Penič, 86, Domžale; Venčeslav Ku-češ, Zagorje; Antonija Rajer, Šentjernej; Radka Lebinčnik roj. Kurent, Zagorje ob Savi; Angela Gabrovšek, Polhov Gradec; Peter Jošt, 84, Naklo; Tone Merkužič, Domžale; Štefka Perdan, Celje; Anton Drolc, Šmartno; Ivanka Suhovršnik (Gregorčeva), Sp. Gameljne; Jože Prašnikar, Podkoren; Janez Paulus, Lipica pri Škofji Loki; Ivan Pahtev, Piran; Franc Sotlar, Sostro; Danica Vinski, Metlika; Vera, Golo-granc roj. Cimerman; Olga Redelštajn roj. Janežič, 81, Bizeljsko; Andrej Bergant st, Šmartno v Tuhinju; Franc Brančič, Kranj; Majda Cmok, Ponikva pri Grobelnem; Martin Birk, 75, Sostro; Anica Dupin, Kočevje; Marija Rogelj roj. Padar, Preserje; Stanislava Ambrožič roj. Logar, Kranj; dr. Štefan Berden, Martjanci; Silvo Vidic, Rimske Toplice; Anton Fleren, Domžale; Ivanka Ivnik roj. Košir, Tržič; Branko Boksa, Tomaž pri Ormožu; Anton Makovec, Dob pri Domžalah; Jetica Miheljak roj. Škrlec, Ljutomer; Terezija Fritz, Prebold; Terezija Ivanjko, Domžale; Terezija Vatovec roj. Janež, Ločna v Novem mestu; Slavko Obadič, Lipica pri Škofji Loki; Darinka Ocepek roj. Bol-skar, Šmartno pri Litiji; Jože Lavrač, 91, Zagorje ob Savi; Jože Šturm, Koper; Ivana Merčun roj. Gabrič, 84, Radomlje; Marko Strle, Viševek; prof. Hedvika Sevškova roj. Berglez, Celje; Karlo Premrl, Dolane; Franc Krmavnar, Laze; Anton Malavašič, Rovte; Jože Gole, 86, Dol pri Hrastniku; Janko Žvanut, Lozice.
SLOVENCI t ARGENTINI
Osebne novice
Poroka: V soboto 24. januarja sta
se poročila v kapelici sv. Edvarda v Llao Llao - Bariločah gdč. Anica Arn-šek in Milan Magister ml. Za priči sta bila Martin Jerman in gdč. Katica Arnšek. Poročil je Branko Jan CM. Čestitamo!
Smrt: V sredo 21. januarja je umrl v Villa Ballester g. Maks Loh v 78. letu starosti. Naj v miru počiva!
(15)
in šport
niti je treba, da so Ljubljančani po 13 kolih še neporaženi.
ODBOJKA
Pri moških je v prvi ligi Mariborčan Stavbar MTT na predzadnjem mestu; v 9 kolih je dobil samo dve igri, ostale pa je izgubil.
V	drugi zahodni ligi sta na gornji sredini lestvice Bled in Salonit, spodaj Pionir, Fužinar pa je zadnji brez točk.
Pri ženskah v I. zvezni ligi so dvakratne prvakinje Palome Branik na drugem mestu: v 3. kolih so le eno igro izgubile, vse ostale pa dobile.
V	drugi ligi so vse slovenske ekipe na sredi lestvice.
ROKOMET
Končno se je ljubljanski prvoligaš Dinos-Slovan uvrstil v četrtfinale v pokalu evropskih pokalnih zmagovalcev, čeprav so v Reykjaviku (I-slandija) izgubili s Stjarnanom 17: 20, so se Slovenci prebili višje zaradi boljše razlike v golih.
V	prvi zvezni ligi pri moških so Ljubljančani na gornji sredini lestvice, v drugi zvezni ligi pa je Aero Celje na zadnjih mestih.
Turnir prve zvezne rokometne lige pri ženskah je zaenkrat prekinjen zaradi svetovnega prvenstva na Ho-. landskem.
Počitniška križanka
	mm	B
1	2	3
17		
21		
25		
30		
		
		
71	72	73
77		
82		
88		
		
Vodoravno: 1) Bitje, ki v spanju duši človeka. 5) Svojilni zaimek. 9) Sklanjatveni pojem. 14) Član nekega slovenskega naroda. 17) Skandinavsko božanstvo. 18) Vrču podobna posoda. 19) Okrogel prostor za, nastopanje. 20) Kar določa gibanje glede na določeno u-mišljeno črto. 21) Je zaposlen. 22) Prijeten vonj. 2:3) Plemiški vojak. 24) Prižnica. 25) Nekatere. 26) Odsek tekmovalne poti. 27) Zelenica v puščavi. 28) Tek. 30) Lipid, ki vsebuje fosfor in ho-lin. 32) Huda, razdražena. 34) Nepremično gledam. 35) Izstrelek minometa. 36) Slovenska reka. 37) Slovenski samostan. 41) Stopa v ritmu. 44) čudežna hrana Izraelcev v puščavi. 45) Razmočena zemlja. 46) Ogenj, vročina. 47)
V	drugi zvezni ligi pa leži Velenje na predzadnjem mestu.
SMUČANJE
Pričela se je nova smučarska sezona v Evropi. Prve tekme so se vršile v Sestrieresu v Italiji. Piemontsko smučarsko mestece na nekaj več kot 2000 m nadmorske višine ostaja še naprej srečno za slovensko smučarsko reprezentanco v alpskem smučanju. Ko so se pričela tekmovanja za svetovno serijo, so bili Slovenci odlični. Pri ženskah je v slalomu zmagala Mateja Svet (sedaj se že lahko napiše, da je to najboljša slovenska in jugoslovanska smučarka vseh časov), pri moških pa je bila spet zmaga naklonjena Bojanu Križaju (ki je morda letos spet v svoji najboljši formi?), osmi je dospel na cilj Benedik. Končni vrstni red: Italija 99 točk, Jugoslavija 96.
V	istem mestecu se je nadaljeval boj za svetovni pokal za moške (začel se je v argentinskem smučarskem centru Las Lenas). V slalomu je zmagal „večni“ Šved I. Stenmark, 4. je bil Križaj, 6. pa Benedik. V veleslalomu pa je bil prvi Italijan Pra-motton, 7. je bil Rok Petrovič, 19. Bergant, 20. Robič in 28. Benedik.
Na lestvici za svetovni pokal je najboljši Slovenec Križaj na 22. mestu.
Ženske so odprle sezono v Park City ju v ZDA. V veleslalomu je zmagala Zahodna Nemka Gerg. Odlična druga je bila Mateja Svet. V slalomu pa je zmagala Švicarka Schmid-hauser, 8. je bila Svet in 11. Dežman.
Teden dni pozneje so smučale v Waterville Valley (ZDA); slalom je dobila Švicarka Hess, M. Svet je bi-
Zadnja grška črka. 48) Simbol za pra-zeodim. 49) Povezava glave s trupom. 50) Nekdaj, delo obrtnika na domu. 52) Vrv z zanko za lovljenje. 53) Rastlina, ki raste med žitom. 54) Simbol krščanstva. 56) Delavec na ladji. 56) Veznik za izražanje pogoja. 57) Očka. 58) Riskira. 59) Prislov za, uvajanje vprašanja. 60) Izredno lep, očarljiv. 62) Posušena omlatena rastlina. 63) Južnoameriška potomka Špancev. 67) Ki je snežne barve. 68) Prav take. 69) Brž, takoj. 70) Tarnanje, vpitje. 71) Manjšalnica od moka. 74) Prozorno te-.lo, ki ga omejujeta dve ali ena kriva ploskev. 75) Notranja stran roke. 76) Kujanje, kazanje jeze. 77) Samostojni deli celote. 78) Nasičeni. 80) Nada. 81)
la 8. V veleslalomu je zmagala tudi Švicarka Schneider, ,22. pa je bila Zajc.
Tokrat je imela Svet smolo, malo je manjkalo, pa bi padla; komaj se je ujela, a je vseeno izgubila možnost za kvalifikacijo v finale.
V skupni lestvici je M. Svet na tretjem mestu.
SMUČARSKI SKOKI
Tudi v tej disciplini se je začelo tekmovanje za svetovni pokal. Na 70-metrski skakalnici v Thunder Bayu v Kanadi je dobil Vzhodni Nemec Weissflog, šesti je bil Ulaga, 15. Tepeš itd.
Drugi dan so skakali v istem kanadskem mestu, a na 90 m skakalnici. Tu se je dogodil škandal. Krat-komalo je nekdo „sunil“ smuči Primožu Ulagi, zaradi česar ta ni mogel tekmovati.
Človek bi se lahko vprašal; „Ali ne more tekmovati z drugimi?“ A moramo vedeti, da za taka tekmovanja vsak skakalec testira smuči in jih pripravlja za sezono že nekaj mesecev prej. V tem času najprej izbere, katere smuči mu najbolj prijajo, potem pa ves čas z njimi trenira. V primeru Ulage je vse to delo padlo v vodo, tako da bo lahko nastopal dalje na turneji v ZDA le, če mu pošljejo nove podobne Elanove smuči od doma.
Da se vrnemo k tekmovanju, je na veliki skakalnici dosegel svoj dosedaj najboljši uspeh Slovenec M. Tepeš, ko je zasedel 5. mesto. 29. je bil Kopač. 31. Debeljak. Zmagal je Finec Nykanen; v. skupni lestvici za svetovni pokal je 7. Tepeš, 10. pa Ulaga.
Neuglajen. 82) Nobena stvar. 83) Čevljarska nit. 85) Prerekanje. 87) čeprav, tudi če. 88) Umetnikov proizvod. 90) Osoljen. 91) Raj. 92) Vodna žival. 93) V letih, zastarelo. 94) Polomljen, zanič. 98) Bučen prepir, spopad. 101) Grška sveta gora. 102) Hranim. 104) Grški bog pastirjev. 105) Prvi človek. 106) Avtomat. 108) Se pogovarjam z Bogom. 109) Del stanovanja. 110) Papeška listina. 111) Zamisel, predstava. 112) Izgovarjajo a namesto o. Il3) Zelo ošaben. 114) Oče. 115) Podoba nepravega boga. 116) Dvorana za predvajanje filmov. 117) Indijsko žensko vrhnje oblačilo.
Navpično: 1) Vzorec. 2) Pokrije z odejo. 3) Prednji del svinjske glave. 4) žensko ime. 5) Staroslovenska boginja. 6) Vojaški obrambni nasip. 7) Srednjeameriška otočna država. 8) Medmet, ki izraža spodbudo. 9) Tropski travnik z redkim drevjem. 10) Veliko pomanjkanje. 11) Se premika po zraku. 12) O-sebni zaimek. 13) Mesto, kjer je prebivala sveta Družina. 14) Majhna premakljiva umazanija. 15) Izgovori! 16) Menih, ki ni duhovnik. 18) Močan u-daree. 20) Najvišji rob strehe. 26) Skupek moralnih načel. 27) Ki ni široka. 29) Učenec petega razreda. 31) Razvita žuželka. 33) Žensko ime. 34) Iz zlata. 37) Delo brez umetniške vrednosti. 38) Iz rži. 39) Mlada, nova. 40) Državno premoženje. 41) Hlebec. 42) Polivka. 43) Delovno področje. 44) Mračnost. 45) Skrb. 48) Kar se ulovi. 49) Metereološko stanje. 51) Tercet. 53) Antična nagrobna plošča. 54) Kljuka, čačka. 55) Marljiv, delaven. 57) Učbenik za začetni pouk branja. 58) Pritiska, teži. 61) Prevlečen z obojem. 62) Ne več nataknjena. 63) Ploščata riba stoječih vod. 64) Dekle, nevesta. 65) Duhovniški ovratnik. 66) Pestovati, spati. 68) Po družbenem položaju izstopajoči posamezniki. 69) Priprava za o-ranje. 71) Jedilni list. 72) Tistim. 73) Zasilna bivališča- 76) Ki more obstajati. 78) Francoska reka. 79) Popravljavec ur. 81) Potrebujem. 84) Lovim ribe. 86) Zgornji del rastline, ki vsebuje zrnje. 86) Ki imajo samo eno roko. 87) Mislimo, nameravamo. 89) Množica. 90) Bankovec za sto denarnih enot. 91) Dajejo na voljo. 93) Je pokonci. 95) Doba. 96) Sprejemanje novih vojakov. 97) Letopis. 98) Uporabljanje, navada. 99) Klicana barva pri kvartanju. 100) Nevestina oprema. 101) Kajnov brat. 103) Polet, vnema. 107) Lirska pesem. 108) Rastlina iz katere ee pridobiva opij. 109) Radiotelegrafski klic na pomoč.
MALI OGLASI
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ZA DOM
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in , Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle —- vse za
vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned, do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.	,
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10'. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SIOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 -(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9,30 do 11,30 (gdč. Julka Moder).
STANOVANJE
Slovenska družina sprejme na stanovanje študentko pod ugodnimi pogoji. - Informacije: 665-6928 (po 18 uri).
X SLOVENCI V ARGENTINI
razgovor. Mladi so želeli vedeti, kako živi, čuti in dela mladina v domovini in kakšne cilje ima.
DR. ANTON STRES IN SLOVENSKA MLADINA V BUENOS AIRESU
Mladinski odbor je zaprosil dr. Antona Stresa iz Ljubljane za razgovor, kar je veselo ustregel.
V soboto, 27. decembra zvečer se je zbralo zelo veliko slovenske mladine iz Velikega Buenos Airesa v dvorani Slovenske hiše. Po predstavitvi in pozdravu se je razvil živahen
Povedal je, da se v mladih vzbuja narodna zavest, zato protesti. V mladih je zanimanje za teološke tečaje, torej je upanje na boljšo bodočnost!
Razgovor je bil tako živahen in sproščen, da je kar prehitro pošel čas in bilo je treba končati.
Taki razgovori so tako prijetni in koristni, da bi jih bilo dobro večkrat pripraviti.
P. K.
SLOVENIJA V SVETU
CLEVELAND
BOŽIČNICA DSPB
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev je — kakor vsako leto — tudi letos pripravilo za svoje člane in njihove prijatelje božičnico in sicer v nedeljo, 21. decembra v dvorani pri Šv. Vidu. Dvorano sta okrasila in vse potrebno za božičnico pripravila Zalka Likozar jeva in Lojze Bajc. Za petje božičnih pesmi je skrbel Frank Šega. Navzoči so bili tudi štirje duhovniki-župnik Jože Božnar, dr. Pavel Krajnik, Jože Simčič in John Kumše. Ljudi je bilo nad dvesto in je vladalo zelo lepo razpoloženje. Župnik Božnar je prebral božični evangelij, blagoslovil jaslice in imel lep božični govor. Nato so dekleta deklamirale božične pesmi. Moški zbor je zapel nekaj pesmi. Končalo se je seveda z malico.
T. M.
OPERNI NASTOP
Ponovitev opere Orfej in Evridika, kjer poje Bernarda Fink, bo 30. 1. in 1. 2. ob 21 zvečer v Parque Centenario. Vstop je prost.
ZARADI POČITNIC V TISKARNI BO NASLEDNJA ŠTEVILKA SVOBODNE SLOVENIJE IZŠLA 26. 2.
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA — Pivovarna zgodovina na Slovenskem je dobila svoj muzej. V Pivovarni Union so odprli stalni muzej, ki naj na dosedaj 800 kv. metrih kaže razvoj pivovarne, predvsem seveda unionske, v kateri varijo pivo že čez 120 let.
TOLMIN — Tolminski grad kruši zob časa. Zato so soški gozdarji in vojaki začeli z odpravo grmovja in dreves na zidovju, nato pa bcr treba še z zidarskimi opravili podpreti ostanke skoraj tisočletnega gradu. ,
Naš dom	San Jnsto
■
■
PUSTNA VESELICA
■
v soboto, 28. februarja, ob 21. uri in v nedeljo, 1. marca, ob 19. uri, na katero so povabljeni tudi otroci.
Najboljše maske bodo nagrajene.
Sodeluje orkester ZLATA ZVEZDA
TRADICIONALNA
TOMBOLA NA PRISTAVI
BO V NEDELJO 8. MARCA
Glavni dobitek:VIDEO GRABADOR (Panasonic)
In — kot vedno — stotine drugih lepih dobitkov.
Rezervirajte si 8. marec' za Pristavo in si nabavite tablice (po 1- Austral) v predprodaji
OBVCSTILCI
SOBOTA, 28. februarja:
Naš Dom San Justo — pustna veselica ob 21. uri. ,
NEDELJA, 1. marca:
Naš Dom San Justo — pustna veselica ob 19. uri.
NEDELJA, 8. marca:
TOMBOLA na Pristavi.
NEDELJA, 22. marca.
TOMBOLA v Slomškovem domu. .
TOMBOLA v Slomškovem domu bo letos, v nedeljo, 22. marca
Slovenci na Koroškem
Deželni šol. svet je podal številke otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku ali ki slovenščino obiskujejo kot prosti oz. alternativni predmet. K dvojezičnemu pouku je na 65 ljudskih šolah prijavljenih 1130 otrok, to je 19,85%.
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 50; pri pošiljanju po pošti A 56; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” SKL., ESTADOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
Šeststoletnico posvetitve je obhajala priljubljena božjepotna cerkev Marije v Trnju. Župnija Železna Kapla je to obletnico praznovala z vrsto prireditev in pobožnosti.
\ NAJEM
OPREMLJENO ENONADSTROPNO HIŠO
E v Slovenski vasi damo v najem Ogled na Hernandarias 2571 !	(1826) Remedios de Escalada
Lanus Oeste
: V sredo, soboto in nedeljo od 16-20.
Izredna prilika
Zaradi izselitve ugodno prodam lepo, dobro ohranjeno Hišo v Buenos Airesu
in
2 krasni zemljišči
v Mar del Plati
STANE ZUPANČIČ
Martiliero publico nac.
Tel. 755-2678
Sporočava, da je iz vrst protikomunističnih beguncev, prevaranih in tolikokrat razočaranih, odšel v večni mir dragi naš
Maks Franc Kurt Loh
v, sredo, dne 21. januarja 1987 v 78. letu starosti.
Ob tej priložnosti se prav lepo zahvaliva prečastitima dr. Alojziju Starcu in dr. Juriju Rodetu za tolažbo v bolezni, sveto mašo ob krsti in vodstvo pogreba. Iskreno se zahvaliva dalje gospodu Martinu Duhu, prijatelju in soborcu za katoliške ideale med visokošolsko mladino še v letih pred vojno, ki je orisal pokojnikov neizprosen boj proti komunizmu in njegovo težko življenjsko pot v begunstvu. Prav enaka globoka zahvala gospodu Mihu Benedičiču za njegove priznalne besede odločnega borca za vero in dom, ki jih je govoril ob odprtem grobu. In prav prisrčna zahvala vsem prijateljem in znancem, ki • so se prišli poslovit od njega in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu zahvala in prošnja, naj se ga spominjajo še nadalje v molitvi.
Žena in hčerka
Villa Ballester, (Buenos Aires), 21. januarja 1987.
BaaBBBBBBBBBBaBBaBBaaBttaaaaBBaaaBaBBFUiBaaaaaaBBBBattBBBBBBaMi
IBflBBflflOflBflBBBBBBBBBBBflBBBflflaaaBIlDBBBlIBBBBflaBflBBBIIflBBBaaBBBBalB^BBBalBflBBCailBBBBBBBtBBflBIBBflaBIIBflBBBRIfll
BiiaaBiBHaiaBBHBaBBamamaiBi
FRAN MILČINSKI	(45)
Ptički brez gnezda
/
Konec vrta kraj groblja so bile ozke duri, ki se je prišlo skoz nje na Mirje — na grede in tratine ob ostankih starega emonskega obzidja. Te duri so bile odprte; tu skoz je torej odšel stari Koren s Sultanom — kdo ve kam! Že leta se ni zgodilo, da bi šel zdoma.
Prejšnji večer se je bil Kocmur sporekel z ženo. Kakor se je sporekel vsa-kikrat, kadar je imel sušo v žepu in se mu je hotelo denarja. Zastran povoda prepiru ni bil nikdar v zadregi. To pot mu ga je nudil sin Stanko in njegov ubeg: ubega je kriva slaba vzgoja, tej seveda nikdo drugi nego žena...
žena ga je prekinila in ga spomnila na bruno v lastnem očesu.
Pa se je razburil, naj mu milostno dovoli, da vsaj do konca pove svojo misel. Vsega je kriva revščina! Da ni revščine, bi bil sin tudi drugačen. Revščine pa je kriva žena, ki ima takega očeta. V očetovi hiši se šopirijo gostači, lastna kri pa se mora potikati po šupah. O, Kocmurju ni nič za svojo osebo, zase ne potrebuje milosti, samega sebe lahko vsekdar sijajno preživlja! Ali deca se mu smili, ki po nepotrebnem trpi. Če je kaj pravice pri Bogu — stari bo še odgovor dajal za to deco!
Kocmurjeva je sklenila roke: „Da bi hotel Bog in omehčal očetu srce! Res je, kaj zaleže očetu hiša in svet in denar? Nam bi pa bilo pomagano in bi se
dalo kaj storiti za najina otroka.“
„Vidiš,“ je rekel Kocmur, „to je krivica, ta krivica mene peče. Jaz nisem hudoben človek, ali staremu želim smrt. Iz pravičnosti mu jo želim. Naglo smrt brez testamenta! Zato ker ljubim otroka.“
„Hudo je, hudo!“ je vzdihnila Kocmurjeva. „Morebiti se pa le tako obrne, kakor je prerokovala Marjanica.“
Kocmur se je bridko zasmejal. Potem je srdito izbruhnil: če bi bile misli nož ali strup ali krogla, bi pravica hitro zmagala!“
Kocmurjeva je sklepala roke in globoko zasopla. Kocmur je jezno gledal skoz okno, oba sta molčala, utopljena v svoje misli.
Kocmur se je spet spomnil na sušo v žepu in je primerno zasukal pogovor. S pikro besedo je očital ženi, zakaj se ne briga za fanta, da ga dobe spet domov. Takole z vzdihi se nič ne doseže, je rekel, ukreniti je treba korake...
Kocmurka je bila zmučena od dela, žalosti in skrbi; strah jo je bilo lastnih misli, ki so ji begale po možganih, strah jo je bilo moža. Iz žepa je vzela robec, odvozlala mu vogal in tiho dala Kocmurju krono — saj je vedela, kam ob koncu koncev merijo njegovi očitki.
Kocmur se je pokril s klobukom in odšel v noč, da ukrene „potrebne korake“. Pot ga je vodila na Dolenjsko cesto. V hiši pri mitnici je policijska
stražnica, semkaj je zavil — nemara jih bo tukaj ukrenil one slavne „potrebne korake“. Pa se je moral zadnji hip zmotiti ali premisliti, kajti namesto v stražnico je zavil v Vežo in tu po stopnicah v klet, kjer se je točilo žganje. Šele pozno v noči je prikolovratil domov
Tako se je zgodilo, da je imel drugo jutro zelo trdno spanje. Ko je sla žena zgodaj za svojimi opravki, je še spal. In bi ne bil še tako kmalu zaključil blaženega, spanca, da ga ni vzdramila trda roka.
Zbudil se je — dva mestna stražnika sta stala pred njim.
„Ej, vraga!“ ju je pozdravil.
„Ste vi gospod Kocmur?“ je vljudno vprašal starejši. „Napravite se, da greste z nama, gospodje na policiji bi vas radi zaslišali! Le kar hitro se oblecite!“
Gospod Kocmur se je odkašljal, slab okus je imel v ustih. Pričel je vstajati. Bolj težko mu je bilo najti ta ali drugi kos oblačil, razmetanih po sobi, in v prid mu je bila prijazna pomoč mlajšega stražnika, ki je pobiral in mu dajal oblačila in jih hkrati neopaženo pretipaval, ali ni kaj sumljivega notri.
Starejši je vohal po koteh, ogledoval si steno in tla, odprl predal, edini v sobi, prekladal polena, še v ognjišče je pogledal.
Kocmur je imel en čevelj že na nogi, drugega je držal v roki, pa je prekinil oblačenje; krmežljavo je pogledal stražnika, stikajočega po stanovanju, in ga vprašal: „Kaj pa iščete?“
„Ali nimate sina, ki mu je ime Stanko, kaj?“
Kocmur je treščil čevelj ob tla, sedel vznak na ležišče in se pričel krohotati, da so mu tekle solze. „Pa ga iščete v predalu? V loncih? V ognjiču? Saj ni ščurek!“
Stražnika sta se takisto smejala, mlajši je pobral čevelj in ga vrnil Kocmurju, ki si ga je sede srečno obul, starejši pa je z dobrohotnim nasmehom pojasnil: „Fanta nisem iskal, ampak denar.“ Opazovala sta Kocmurja.
„Kakšen denar?“ je vprašal Kocmur in njegovo začudenje je bilo očitno pristno.
„Saj veste, tisti denar, ki ga je u-kradel vaš Stanko — ali sam ali v družbi, odnosno ga dvignil iz hranilnice. Saj je mogoče, da ste vi nedolžni — le da se vrne denar, pa bo dobro.“ Tako je zlepa navajal stražnik, da bi se Kocmur izdal.
Kocmur se je požuril z oblačenjem. Da je sin ukradel denar, ta novica ga je presenetila, razburila ga ni. Pač pa je bil ogorčen, da sumničijo njega, in sicer to pot slučajno res po nedolžnem. „Nič ne vem o denarjih,“ se je kregal. „Fanta lahko obesite, ali jaz nimam nič pri tej stvari! Tistega, ki me dolži, hočem videti. Naj mi dokaže, da vem tudi le za en sold. Za obrekovanje bom tožil vsakogar.“
Čim je bil oblečen, jo je ubiral s takimi koraki proti rotovžu, da je mlajši stražnik komaj sledil. Starejši je bil tiho zaostal in izvršil natančnejšo hišno preiskavo: nesnage je dosti našel, žive in mrtve, denarja pa nič.
Kocmurja je jezilo, da na policiji ni prišel koj na vrsto, dokler mn je bilo
ogorčenje še silnejše kakor maček in mu je ponujalo polno krepkih in je-drovitih besed. Čutil pa je, da se mu ugodno razmerje med ogorčenjem in mačkom bolj in bolj obrača narobe. Ka,-ko grd okus je imel v ustih — fej te bodi! Rasla mu je žeja in slednjič ni mislil na nič drugega več, kakor na to, da bi pil — tačas šele so ga pozvali v sobo.
Gospod komisar Žuraj ni imel dosti časa. Še pred Kocmurjem je bil zaslišal oba stražnika in njuno poročilo ga je uverilo, da Kocmur menda res ni v zvezi s sinovo tatvino. Zato sta hitro opravila. Dražilo pa je Kocmurja, da se je komisar osmelil in ga vprašal, ob čem živi. Ob vašem gotovo ne, mu je hotel odgovoriti, pa rajši ni, preveč je bil žejen, bal se je prerekanja in zadržkov.
šel je, še z Bogom ni rekel. Spotoma je brcnil psa in iz plota odlomil re-melj in mu nista bila nič naredila — ne prvi ne drugi.
Doma ni bilo nikogar, da bi znosil jezo nad njim. Kar mu je prišlo v pot, je cebnil, grdo je gledal in preklinjal zemljo in nebo. Sit je bil življenja, kakor ga le more biti sit človek, ki ne ve, ali ima mačka ali opico, le to ve, da bi rad še pil, pa nima v žepu ne beca.
Ozrl se je po stanovanju, ali je kod kaj, kar bi se dalo prodati ali zastaviti. Upanja ni imel prida. Trikrat je obhodil sobo, vsakikrat dal na tanjše rešeto svojega preudarka sleherni predmet — nič ni ostalo na rešetu razen edinega para čevljev, ženini so bili, v tej vročini je hodila v šolnib.