Še nekaj o agrarni reformi. Ponovno opozarjamo čit^itelje na dobočbe zakona o agrarni reformi, ki so ga »Služ« bene Novine« v Beogradu objavile 26. junija in ki je ta dan stopil v veljavo. Zelo važna so določila tega zakona o pravici do pašnikov in gozdov. V članku objavljamo clen 24. zakona, ki vsebuje te določbe. Gre za tiste pašnike, ki niso sposobni za drugo kmetijsko kulturo,' odnosno v krajih, kjer je pomanjjikanje zemljišča, ki se da obdelati, za gozdove,1 ki so potrebni za pašo, za preskrbo s kurivom in gradbenim lesom, in za domačo industrijo in za ostale gospodar« Sike potrebe. Ta določba velja za pod-1 ročje cele Dravske banovine. V pošteVi pridejo samo tisti gozdovi, ki presegajo 1000 hektarjev. V smislu zakona tvorijoj celoto tudi tisti gozdovi, ki so raztre-: seni na več področij, pa so last iste osebe ali istih solastnikov. Za dod.litev takih gozdov pridejo v poštev kot agrai-ni upravtičenci občine, zemljiške zajcdnice, imovinsike občine in skupine kmetovalcev, če so tako organizirani,' da ima organizacija značaj pa*avne osebe. To so predvsem pašniške in gozdne zadruge, pa tudi druge kmetijske zadruge. Na{j bi vsi tisti, ki tukaj pridejo' v poštev, pravočasno uveljavili svoje pravice, katere jim daje zakon o agrar-' ni reformi. Občine imajo v tem oziru rešiti veliko gospodarsko in socijalna nalogo. Naj torej pazijo, da se ne bo izjalovila agrai*na refonna gozdov. Ne zamudite časa! Zakon predvideva zavlaganje prošenj za dodelitev gozdov.rok 30 dni od dneva, ko je ta zakon stopil v veljavo. To se je zgodilo 26. junija, torej traja ta rok samo do 26. julija. Po tem roku ni mogoča nobena zahteva več. Kako se bo vršila trgovina z žitom?Glede na izvajanje zakona o izvozu inuvozu pš&nice, rži in pš.nične moke se je izdalo naslednje uradno pojasnilo: Uvoz pš.nice, rži tn pšenične moke iz inozemstva v našo državo je izklj.učna pravica države, ki bo to pravico vršila v danih primerih p_ eko priviiegiranega izvozniškega društva. Tranzit skozi našo državo je prost, istotako se bodo spoštovale vse obveze, prevzete z medaai-odoimi _ osodbami . in ©]>ora_umL Izvoz pšenice, rži In pšeni.ne moke se bo vršil po sikl.pLb. ministrstva za trgovino in industrijo izključno preko privilegiranega izvozniSkega društva in njegovih zastopništev v Zagrebu in Skoplju, preko Kmetij&kih zadrug in trgovcev izvoznikov, ki kupujejo pšenico, rž in pšenično m.ko na račun privilegiranega izvozniškega društva. V mejali naše kraljevine je promet s pšenico, ržjo ln pšeni.no moko svoboden in se bo vršil kot d.zdaj neovirano z nakupovanjem od pridelovalc.v enako 6 strani zadružnih ustanov, kakor mliiiov, trgovcev itd. Istotako morejo za_ružne ustanovo, mlini in trgovci brez omejitev kupovati in prodaijati pšenico, rž in pšeni.no moko. To pomeni, da more vsakdo izmed njib biti kupec, samo plačati mora d.ločeno ceno na podlagi sklepa ministrstva trgovme in industrij. v soglasju z ministrskim svetom. Cene, ki jih bo privilegiran. izvoznižko društvo pla.alo poedinim pridelovalcem, trgovcem in zadružnim ustanovam na podlagi d.ločene cene, in sicer Din 160.— za 100 kg, bo objavilo privilegirano izvozno društvo od časa do časa. Pri tem s. bo trgovcem, mlinom in zadružnirn ustanovam d.p ustila cena 3 Din za 100 kg nad najnižjo ceno 160 Din za trud in stroške. Pri tem morajo paziti, da dobijo pridclorvalci vsaj 160 Din za 100 kg pšenice povprečne kvalitet. dotičnega kraja. Cena 160 Din za 100 kg velja za pšenico povprečne kakovo-sti. Pšenica boljše vrste se bo plačevala razmeroma dražje. Ta cena se bo v toku leta poivišala. Prva objava privilegiranega izvozniškega društva bo pred 5. julijem, ko se začne ta akcija v letošnyi žetvi. Podučni te.aji in zborovanja satljerejcev in sadniii trgovcev. Društvo sad ni_ trgovcev v Mariboru je priredilo izadnje čase celo vrsto poučnih tečajev tiii istočasnib zborovanj, na katerih se je po pomolo-kih in trgovsikih strokovnjakih razmotrival današnji položaj Badijarstva n sadneg« trgovstva. V ne- deljo dne 21. junija se je vršil zopet tečaj dopoldne pri Sv. Bolfenku na Kogu, popoldne pa v Dravskem Središču, kjer je ob nepričakovani udeležbi 160 udeležencev predaval srezki referent g. Žnidarič o umni sadjereji ter o pravilni pripravi sadja za prodajo. Sporazumno s trgovstv-om so se sadje_ejce_a priporočale za goj&nje posamezne vrste sadja iz našega izbora, katere so tudi v inozemstvu priljubljene in jib svetovna trgovina zahteva in dobro plača. Po daljših stvarnih govorih načelnika društva g. Peveca in drugih in po prečita.nju udanostne brzojavke in rosolucij, lie bilo oboje zborovanje zaključeno s splošno željo navzočih, da se slicni tečajiponove. — V nedeljo 28. junija je priredilo imenovano društvo sadnih trgovcev na Mestinju pri Šmarju v prostorih g. Smeha enak podučni tečaj z zborovanjcm, na katerem je ob lepi udeležbi poročal predsednik g. Pevec iz Ormoža o splošnem pol^ožaju v sadni trgovini in o zahtevaff raznih zunanjih sadnih trgovcev ter priporočljivo govoril sadjarjem, kako se čim bolj opriijeti edine panoge, ki je plodonosna, sadjarstva sploh. Govorila sta še gg. Kostanjšek in Marš v splošno zadovoljnost _a priznanje. Letošnja premovanja plem. konjev se vrše pod običajnimi pogc/ji dne 30. t. m. v Sv. Lenartu v Slov. gor. za srez Maribor levi breg, dne 31. t. m. v Ptuju za sodni okraj Ptuj, dne 1. avgusta v Ormožu za sodni okraj Ormož, dne 10. avgusta v Celju za sreze Celje in Šmarje pri Jelšah, dne 11. avgusta v Ljutomeruza toplokrvne konje sreza Ljutomer, dne 12. avgusta v Beltincih za sreza Murska Sobota in jDolnja Lendava, dne 1. septembra v Sv. Jcrneju za sreza Krško in Brežice, dne 2. septembra na Igu za sreza Ljubsljana okolica in Lititija, dne 3. septembra v Kranju za srez Kranj in v Lescah za srez Radovljica. Vpra.aii|a in odgovorl. F. K. v R. Ali sme župan ali tajnik računati živinskl potnl liat več, k_kor je bilo svoj čas objavljeno? Ako ste v dvomu, da vam je preveč zaračunal, tedaj zahtevajte, da vam da priznanico, koliko ste plačali ia se pritožite na srezko načelstvo. J. D. V. Sosed mi spušča iz svojega travnika vodo na trah krajih v moj gozd, kjer imam mlad zarod in si dovoli kopati celo jarek po moje_> gozdu na 1 m globoko. O d g o v o r: Tega sosed ne sme, to je motenje posesti, da bi proti vaši volji kopal jarke po vašem gozdu. In ako voda teče zaradi zamašenih občinskih jarkov čez travnik v gozd, zalitevajt« od občine, da jarek osnali. Dopovejte sosedu, da je za ureditcv teh spomih stvari potreban sporazum, tožbe so drage! L. Z. v E. O dgo v o r: Nezakonski ofe je že po postavl dolžen skrbeti za svojega otroka in je prav, če ga mati k temu tudi prisili. Ona se naj samo zglasi na sodniji in pove, da ima dotični — dedščino, pa bo dohila delež. A. T. St. I. Mramorji in kdo ve kake živali se mi izpodjedo povrtnino, kaj naj napravim? O d g o v o r: Prečistite zemljo: .to je, preorjite jo, prekoipljito v jeseni, da spravite živalice na plan in jih pobijte. F. P. v S. V svoji hiši bi rad imel gostilno in če seslra dobi osebno pravico. Kaj naj na.pravim? O d go v o r: Za gostilnibko obrt je- treba prositi na srezkega načelnika. Tam boste tudi dobili podatke, ki so potrebni, da sestra dobi osebno pravico. Če pa bo občina proti, bo težk-o šlo. Sicer pa: gostilna danes ni nikak kšeft. Ž. J. v E. Na tečaj za precepljenje šmarnice na morem, o.pišite mi ga na kratko. O dg o v or: Na kratko se to ne da povedati, še manj pa potom »Slovenskega Gospodarja« pokazati, -kar je glavno. Predlagajte občini, da se vrši tečaj v vaši občini ali v bližini kje. J. Š. v Š. Sosed je tik moje meje posadil smreke. Ali ame? — Zajec mi je celo njivo fižpla pojedel, kdo ppvrne škodo? 0 dgo v o r: Sosed sme na svojem saditi smreke. = Gle_e zajca in škode se pritožite pri lovskem najemniku, da vam škodo povrne. Škodo je treba po občini ali po sodnem cenilcu ugotoviti. P. I. v B. Delal sem že v Jugoslaviji orožne vaje in eedaj naj plačam še vojnico, ali je to prav? O dg o v o r: To je pomoita. Na orožne vaje hodijo le potrjeni in ti vojnice ne plačujejo. Pritožite se na davčno oblast. Ig. H. v H. Kje dobim ribolovni list in koliko takso plaCam? Odgovor: Pojdite na srezko načelstvo, tam vam bodo dali list in predpisali takso. Str. Hl. v Sv. J. Materi dajem prevžitek 35 kg mesa. Ker ga nimam, ga jim plačam. Plačam. pa tako, kakor mesarji plačujejo kmetom. Mati pa zahteva, kakor ga mesarji prodajajo. Ali ima prav? Odgovor: Seveda ima prav. Ona ima pravico zahtevati 35 kg mesa Tega dobi le od mesarja in vi ji morate plačati po ceni, kakor ga mesarji prodajajo H. K. v V. Imel sem cerkveno njivo v najemu, sedaj pa Jo je lastnik dal drugemu čeprav sem hotel večjo najemnino plačati. Ali lahko to izsilim s tožbo ali drugače? 0 d g o v o r: Izsiliti se to ne da. Lastnik da lahko svojo rijivo v najem, komur hoče. L. J. v C. Silno sem zadolžen, pa davkov ne morem plačati, ali je mogoče prositi za znižanje? 0 d g o v o n Znižal se vain davek no bo, 6e Je pravilno zaračunan, pač pa lahko prosite davčno upravo, da 8e vara dovoli plačevati v obrokih. K. P. v Ž. Ali mi banovina kaj pomaga, če hočem zbolj š_ta svoj travnik? 0 dgo v or: Prosite lahko, morda bo kaj, pa veliko jih je že prosilo, toda tudi tam ni denarjal I. B. v P. All sem dolžan plačati vojnico, ko pa imam »Vojničku ispravu« in sem bil vojak? 0 dgo v o r: Niste dolžni, ker jo plačuje samo oni, ki je spoznan za neaposobnega. Pojdite na davčno upravo in jim pokažite svoje dokumente. P. R. M. M. Prodal sem tremi meseci kravo, ki je bila zdrava in je sedaj kupcu povrgla zdravo tele. Krava pa sedaj ne j6. Ali jo moram vzeti nazaj? O d g o v P r: Ne. E. S. v L. Kako dobim pravico ubogih, če tožim? O d g o v o r: Zahtevajte na občini ubožno spričevalo in s tistim se zglasite na sodniji. J. P. v Tr. v. Meni so kulukarji napravili veliko škodo, ker so jarek po mojem pre.tavili. Ali se zoper občino lahko pritožim? 0 dgo v or: Zoper občino se lahko pritožite na srezkega načelnika. Pazite pa, da bo vse resnično in da lahko s pričamo dokažete! P. G. v Sv. J. Ali mi kdo lahko prepove voziti s traktorjem po cesti? O dg o v or: Samo po svoji zemlji laftko prepove. Če pa je po njegovem pot in jo vi uporabljate nad 30 let, lahko vozite tudi s traktorjem. Ako pa ste se drugače dogovorili in kaj podpisali, potem pa seveda dogovor drži, ki ga je pooblaščenec podpisal.