Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani *< w>0» O blažena Matil naše zveličanje je v Tvojih rokah. (Sv. Bonov.) Brača Karlo i Nikola Benziger n EInsledelnu, Svajcarska. Šmarnice ali Spisal Simon Grabere, Framski župnik. Z dovoljenjem vis. čast. knezoškofijstva Lavantinskega. -4»*—BiH*-— -- V Ljubljani 1884. Založba „Katol. bukvarne 11 . — Tisk „Katol. tiskarne 11 . 32487 rTakove bi tedaj biti morale vse matere, potrpežljive in postrežljive do svojih mož. Bo svojih otrok pa bodite mile, pametne, skrbne; molite za nje, da jim Bog pamet razsvetljuje; posvarite vsako napako; hodite za njimi, da se vam ne zgubijo, ne pogubijo; tedaj vas bodo že spošto¬ vali v vašem življenju, gotovo pa tudi ne pozabili po vaši smrti. — Avguštin je že svojo mater začel spoštovati, ko je še živela. Ljubeznjivo se pogovarja 74 ž njo na potovanju; ji zvesto streže v bolezni; ji spoštovalno zatisne materne oči, ktere so neštevilno solz zanj prelile. Lepo, krščansko da svojo mater poko¬ pati ; vedno joka in moli za svojo drago pokojno mater, da je tako svojo zamudo popravljal, in dopolnil božjo zapoved: „Spoštuj očeta svojega, in mater svojo, da boš starovičen na zemlji. “ — Bere se o nekem lagodnem sinu, ki ni zvr- ševal četrte zapovedi božje; kruto, gro¬ zovito je ravnal s svojimi roditelji, dokler so živeli. Oj groza! še celo ubil je svo¬ jega lastnega očeta, in pokopal. Vest mu pokoja ne da; grize ga po dnevi in po noči; žene ga na grob pokopa¬ nega očeta. Ondi se pripogne, z rokami kopa in razkopava gomilo, da bi prišel do očetovega trupla, naj bi slišal iz nje¬ govih ust tolažbe glas: Sin! odpustim ti tvojo grozno hudobijo. Pa zastonj! Potuje v sv. deželo, moli na božjem grobu za svojega očeta; razbičati se da krvavo, naj bi Bog milostljivo pogledal na njega — skesanega ubijavca, in na 75 dušo pokojnega očeta. Prav je imel; upajmo, da je bil Bog skesanemu greš¬ niku usmiljen. — Ti pa, krščanski sin, ne delaj žalosti svojemu očetu; ubogaj ga lepo; in krščanske hčerke, ne dražite svojih mater. Gotovo vas ljubijo rodi¬ telji , tudi vi jih ljubite in spoštujte, dokler vam jih Bog na svetu pusti! Ako vam je pa že nemila smrt pobrala vaše ljubljene starše, in vam vaša vest pravi, da jih niste zadosti ljubili, in spo¬ štovali, jokajte in molite na njihovih gomilah za nje, ker Bog sam tako za¬ poveduje, govoreč: »Spoštuj očeta svo¬ jega in mater svojo, da boš staro- vieen na zemlji Spoštuj svojo telesno mater! Pa še vse bolj častito mater nam je Bog dal, ktero še nad telesno mater spoštovati moramo, ako hočemo časno in večno srečni biti, in ta častita mati naša je: Marija Devica. — Jezus, umirajoč na sv. križu, je izrekel sv. Ja¬ nezu, ljubljencu svojemu: „Glej. tvoja mati!“ in s tem je mili Zveličar svojo 76 mater Marijo izročil Janezu za mater. (Jan. 19, 27.) Pa ne samo Janezu; vsem pobožnim in nedolžnim, vsem kristjanom je Jezus Marijo Devico dal za Mater, takrat govoreč: „ Grlej, tvoja mati!“ (Jan. 19, 27.) Marija je naša duhovska mati, usmiljena mati vseh pravovernih kristja¬ nov; zato jo pa tudi vsi ljubiti, spošto¬ vati, častiti moramo. „Spoštuj mater svojo, da boš dolgo živel na zemlji." (Eks. 20, 12.) Marija se skazuje v naših telesnih nadlogah dobro in usmiljeno mater. Ko¬ likokrat peša naše telo pod bremenom mnogoterih križev, ki nas potlačiti ho¬ čejo ? Koliko uboštva, koliko žalosti, ko¬ liko bolezni stiska ubogega človeka ? Od zibelke do groba je cela vrsta različnih nadlog, kakor že v pobožni trpin Job zdi¬ huje, govoreč: „Človek od žene rojen, le kratko časa živi in je poln nadlog." (Job 14, 1.) Kadar nam pa telesna mati več pomagati ne more in kadar vsa človeška pomoč nič več-ne zda, tedaj še pristopi naša druga mati Marija, po- 77 močnica kristjanov, in prežene telesno nadlogo, razveseli bolnika z ljubim zdrav¬ jem. „Iz nemškega mesta — Weilheim — so žalostni starši pripeljali sključeno in nadložno deklico v Bernried. Pred po¬ dobo žalostne Matere Božje, ki je- v tisti cerkvi premnogim revežem pomoč že podelila, položijo in priporočijo sirotico mogočni nebeški Kraljici. Ko so spol¬ nili obljubo in svojo pobožnost dovršili, posadijo sključeno dete zopet na konja in potujejo domu. Komaj so bili kakih tristo korakov odrinili, kar se sključeno dete raz konja prevrže. Starši hočejo dete hitro pobrati, da bi ga konj ne po¬ hodil, pa kako ostrmijo, ko deklica sama vstane, ravno hodi in je popolno ozdrav¬ ljena. Vsi se zopet povrnejo v cerkev Marije Device, toliko dobro in usmiljeno mater hvalit ter se ji zahvalit, potem pa so se veseli domov vrnili. “ (Liebfrauen- garten 668, 52.) Enako še zdaj v Lurdu Marija revnim bolnikom obilno in rada deli telesno pomoč — ljubo zdravje! Spoštuj in rad časti toliko milo svojo 78 mater Marijo; ker ona nam še bolj po¬ maga v dušnih nevarnostih. Hude so telesne nadloge, še vse hujše pa so dušne nevarnosti, ki nas lahko večno pogubijo, ako nas mati Ma¬ rija ne obvaruje. Satan hodi okoli kot rjoveč lov ter duše lovi za večno po¬ gubljenje, in žalostno! le preobilno jih se¬ boj potegne. Tudi po nas sega in hlepi. Ubraniti bi se toliko zvitemu sovražniku ne mogli, če bi nas Marija, naša ljuba mati, ne varovala. Ees, hvaležno moramo reči in spoznati: „Ako bi mi ti, Gospa moja in Mati moja Marija, ne bila po¬ magala, bi prebivala v peklu duša moja.“ (Ps. 93, 17.) Neštevilno duš je ravno mati Marija rešila pogubljenja. Dne 5 . maja 1832 kleči pobožni starček Gre- ramb v dolini Jozafat blizo Jeruzalema na grobu blažene Device in ves ginjen ondi moli: „Tukaj je tvoj grob, o Marija, moja ljuba mati, pa tvoja ljubezen ni umrla. Ti si me od mladosti varovala, stala si pri moji zibelki, nisi me zapu¬ stila, ko sem po grešnih stezah hodil. 79 Ti si me spreobrnila, k pokori pripeljala — rešila pogubljenja. 11 (Hunner 260.) Andrej Korzin, jako malopriden deček, svoji materi veliko žalosti dela, da ga pokrega: ,,Poberi se mi, ti volk.“ Ko mati razloži, da se ji je ob porodu sa¬ njalo, da bode volka dobila — Andreja pretrese, se sodbe zboji ter pred Mari¬ jin altar poklekne in prosi za pomoč za gnado spreobrnjenja. — Marija ga je rešila, zveličala. Bil je Andrej pozneje škof, sloveč učenik — svetnik. To ste toraj dve častiti materi! Lju¬ bite svoje telesne matere, ostanite pri njih, strezite jim, dokler jih imate; pa tudi Marijo, svojo duhovno mater, častite ter si ji priporočevajte v življenji in v smrti, dokler nas vseh ne zveliča. Amen. Ceščena Marija (trikrat). 80 9. dan. Zveličanje. „Bodite trezni in bedite, ker vaš nasprotnik, satan kakor lev rjoveč kroži, išče, koga bi požrl.“ I. Petr. 5, 8. Mili Zveličar prelepo primerja nebesa ve¬ seli gostiji, ko pravi: „Nekdo je napravil po¬ jedino in jih obilno povabi. In je poslal svo¬ jega služabnika ob uri večerje pravit povablje¬ nim, naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. In začnejo se vsi skupaj izgovarjati. Prvi mu reče: Pristavo sem kupil in moram iti jo ogle¬ dat; prosim te, izgovori me. In drugi reče: Pet jarmov volov sem kupil in jih grem po¬ skusit; prosim te, izgovori me. In tretji reče: Oženil sem se in zato ne morem priti. In slu¬ žabnik se vrne in je povedal svojemu gospodu. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in reče svojemu služabniku: Idi na ceste in mestne ulice in pripelji sem ubožce, hromce, slepce; in hlapec reče: Gospod! zgodilo se je, kakor si zapovedal in še je prostora. In gospod reče slu- 81 žabniku: Idi na pota in ograje in prisili jih priti, da se napolni moja hiša.“ (Luk. 14, 16—23.) Kako lepo nas ljubi Jezus s tem uči, da smo vsi povabljeni k preveseli nebeški večerji. Kajski dom nebeškega očeta je naše večno sta- novališče. Bog nobenega ne zavrže. Jezus no¬ benega ni pozabil: bogataš kakor ubožec ima enako pravico do svetih nebes, do večne ve¬ čerje. Pa nekteri ljudje sami nočejo skrbeti za nebesa; odtegujejo in izogibajo se nebeške ve¬ čerje, izgovarjajo se s praznimi rečmi, da ne morejo do nebes. Druge pa zopet sovražniki prekanijo, zmotijo, da ne postanejo gosti ne¬ beške večerje. Zato nas prisrčno opominja sv. apostelj Peter, govoreč: „Bodite trezni in be¬ dite, ker vaš nasprotnik satan kakor rjuveč lev kroži ter išče, koga bi požrl.“ (I. Petr. 5, 8.) Danes je god sv. Gregorija Nazijančana. Bil je posebno goreč branitelj sv. vere zoper hudobne Arijance; njegova prisrčnomila beseda je neštevilno zmotenih odpadnikov zopet k Je¬ zusu pripeljala. Za zveličanje duš se je vedno trudil; nasprotnike vse premagal in je šel k nebeški večerji; nas pa uči: za svoje zveličanje delati in skrbeti. Zato danes govorim o našem 6 82 zveličanju in sicer tako, da pomislimo, kteri so zveličanja: 1. nasprotniki; 2. pomočki. Gotovo je in naravno, da si vsak človek sreče želi in sicer časne in večne. Vsak človek sreče tudi išče, ali časne ali večne, ktero že višje ceni. Vse je na tem ležeče, da ima človek najpred prave zaumene od sreče in potem, s kako go¬ rečnostjo, s kakimi pripomočki je išče. In tu se žalibog tako rado zgodi, da si prizadevamo najpred in najskrbnejši za časno srečo, potem še le za večno. Pu¬ stimo pa danes vse drugo premišljevanje na stran, od kod in zakaj to pride, in pomislimo le nektere nasprotnike ali so¬ vražnike na potu našega zveličanja. 1. Najprvi in najhujši nasprotnik našega zveličanja je satan, hudobnež iz pekla. On vedno lazi in hodi okoli ter išče, koga bi požrl in pogubil. Sam je zagazil v večno pogubljenje in mrzi mu. da bi se človek pri Bogu veselil, kte- rega je on z napuhom zapustil; sam od¬ ločen in zavržen vekomaj s pred Bož¬ jega trona, je zaviden, če bi se človek 83 še pri Jezusovi večerji veselil; on ob¬ sojen v večni ogenj, želi tudi druge za seboj potegniti v enako obsojenje, enako kazen. Zato človeka vedno zalezuje; on je tista požrešna ptica, ktera pozoblje zrno božje besede iz njive človeškega srca, da ne obrodi zveličanskega sadu; on je tisti sovražen človek, kteri priseja ljubko nevere, da ljudi ložej pogubi. Tako je satan uganjal in delal ob času našega današnjega godovnika. Seme kri- vovere arijanske je razsejal po vzhodu in skoraj da po vsem znanem svetu; preobilno jih je zamotal v njo in nešte- vilno duš se je pogubilo po Alijevi kri- voveri, ki je Jezusu odjemala in kratila čast Sinu Božjega. Enako pa satan tudi pri posameznem človeku svojo moč ska- zuje. Kar dobrega storiš, ti satan vni- čiti skuša; kar po dnevi postaviš, ti po noči podira; da, on zalezuje in moti člo¬ veka povsodi: doma, v društvu, v sa¬ moti in v cerkvi. Bero se, da je ta pe¬ klenska pošast se prikazovala sv. An¬ tonu v puščavi, sv. Martinu na smrtni 6 * 84 postelji, drugim pri premišljevanji in mo¬ litvi. Besnica je toraj, da je satan prvi, najgrozovitniši nasprotnik našega zveli¬ čanja ; do poslednjega zdihljeja išče člo¬ veško dušo požreti, večno pogubiti. Zato sv. Peter tako skrbno verne opominja: ,,Bratje, trezni bodite in bedite, ker vaš nasprotnik, hudič, kakor rjoveč lev vedno okoli hodi ter išče, koga bi požrl. “ In kar sam ne more storiti, dela po svojih namestnikih. Da, satan" svoje ima pomočnike: malopridneže, 'ki nam delo zveličanja kvarijo in motijo. V podobi pisane kače je Evo in z Evo Adama premotil. In tako še zdaj dela. Posluži se maloprid¬ neža, slabih tovaršev in tovaršic, ki sa¬ tanovo službo opravljajo in ljudem zve¬ ličanje podirajo. Nek svetnik je enkrat gledal, kako je okoli igrajočih se otrok vse polno satanov bilo, ki so nedolžne otroke v nek grd greh skušali zapeljati, a niso jih mogli. Pride pa k njim spri- den fantalin in v četrti ure je bil greh doprinesen, v kterega je satan zastonj 85 zapeljeval. Tako največkrat človeka za¬ peljivci pokvarijo in dušo za pekel za- zorijo. — Deček je priden in pobožen, dokler je pri svojih ljubih starših; za¬ pusti pa naj očetov dom, gre v šole, k vojakom ali križem-svet, malopridneži ga v pest dobijo in kmalu prejšnjemu več podoben ni. Deklica je pobožna, nedolžna, sramožljiva, dokler jo nadzoruje ljubo materno oko; ko so pa oddaljeni, ali mater pokopljejo, ali zapusti očetov dom zarad službe, nepazljiva sirota zaide med razuzdane tovarše, nesramne prijatljice: hitro zgine nedolžnega lica rudeči cvet. pobožno srce postane mlačno, namesto cerkve obiskuje hrame posvetnega ve¬ selja in razuzdanosti; poprej se je raz- cvetala za nebesa, zdaj zori za pekel! Tako delajo malopridneži, satanovi po¬ močniki in kruti nasprotniki našega zve¬ ličanja. Tako je po spridenih ljudeh Mar¬ jeta Kortonska grozno zašla; tako se je godilo Avguštinu in tako brez števila ne¬ skrbnim mladenčem in deklicam, ktere je satan vjel, ki vedno kroži ter išče, 86 kje bi koga našel in seboj potegnil v večno brezdno. Pa tudi gorje nam, če smo se dali nasprotniku ukleniti; gotovo nas čaka večno peklo, ako še v pravem času ne porabimo pomočkov našega zve¬ ličanja. In kteri pa so ti? 2. P o m o č k i z v e 1 i č a n j a! Kadar se vladarji vojskujejo, dajo svojim voj¬ ščakom različna orodja, da se zamorejo braniti; tako je ljubi Jezus nam, svojim vojščakom, dal pomočke za zveličanje. „Ne zapustim vas sirot, pridem k vam.“ (Jan. 14, 18.) Ako le čemo za zveličanje skrbeti, vojskovati se, ljubi Jezus nam pomaga zveličanja pomočke dobro po¬ rabiti. Tako nas opominja sv. apostelj Pavel, govoreč: „Oblecite orožje Božje, da zamorete stati zoper zalezovanje sa¬ tana. “ (Efež. 6, 11.) Zveličanja pomoček je treznost. Tega so se svetniki kaj radi posluževali, zato so pa smeli iti k nebeški večerji. Današnji godovnjak, sv. Gregorij Nazi- jančan. je bil čudežne treznosti, tako, da je mnogokrat le s kruhom in vodo za- 87 dovoljen bil. Njegova koča ni imela ne strehe, ne vrat; dim se ni vzdigoval iz nje, ker ni potreboval ognja; suhi kru¬ hek in pa zelišče mu je bila priljubljena hrana. In tukaj najde sv. Gregorij po¬ polno zadovoljnost in veselje srca. Ni ga mikal svet, ni ga vabila vesela družba k obloženi mizi. In tako se je zveličal. — Ravno tako trezno je živel tudi sv. Anton v puščavi. Vpijanljivih tekočin ni poznal, po dovršenem delu, po noči bere, moli, premišljuje. Satan ga je vedno zalezoval, pa ker je bil Anton trezen, mu ni mogel škodovati. Vžival je dinje, sladke kore¬ nine, sočivje, zelišča, pil pa črstvo stu¬ denčnico. In nasprotnik, dasiravno je leta in leta vse poskušal, ni imel nobene oblasti ali moči do njega. Treznost je pa tudi nam pomoček zveličanja. Trezni rad moli, v cerkev hodi, varuje se kletve, vsakega greha. Naj pa vino srce razbeli, ne moreš vladati svojega jezika, ne k molitvi sklepati svojih rok, ne na po¬ šteno stezo spraviti svojih nog. Satan te potegne, kamor te hoče, porabi te za 88 vsako pregreho. Le pogledaj mladino, premisli starino; ker nočejo biti trezni, zato jih satan vlovi, dela ž njimi, kar hoče in poslednjič potegne v večno po¬ gubljenje. Toraj, ljubi kristijani, ako nočete biti pogubljeni, vbogajte sv. apo- steljna Petra, ki opominja; „Bodite trezni in bedite: ker vaš nasprotnik, satan, kakor rjoveč lev kroži ter išče, koga bi požrl." (I. Petr. 5, 8.) Se mogočnejši pomoček zveličanja našega vam danes naznanim, in ta je Marija Devica, ktero počastiti smo se tii zbrali. Ona je premagala sovražnika svojega, premaga tudi sovražnika za nas vse. S svojo deviško peto je satanu glavo strla; nobene moči satan nima, ako nas Marija brani in varuje. Potoval je nekdaj mladi Tobija v ptujo deželo; truden enkrat počiva ter v reki Tigru noge hladi, in glej, grozna riba priplava in ga hoče požreti: „Splašen Tobija na ves glas tovarša zakliče: Gtospod, napada me!“ — Tobija bil je rešen. (Tob. 6, 3.) Tako tudi mi kličimo v nevarnosti Marijo in 89 rešeni bomo večnega pogubljenja. Naj tudi peklenska kača po nas zeva, svoje žareče žrelo po naši duši odpira; da, naj že tudi smrtno ranjeni, ne obupajmo; skesani in v srcu potrti zakličimo: Marija, pribežališče grešnikov, prosi Boga za nas — zaupajmo, ona nas še reši pekla in pogubljenja. In naj bi bili še tako blizo pekla, pa se zaupno ozrli na ljubeznjivo Mater Marijo, oteti, rešeni bomo. V dokaz tega poslušajte čudežno zgodbo: „Sv. Odilo, opat Klunjaški, po¬ tuje skoz neko zelo nevarno goščavo, kar ga sreča tolovaj, ki se čudi, da tako mirno in pogumno ondi hodi, kjer je vsaki le trepetal, ko ga je zagledal. Ropar ogleduje mirni, veseli obraz opata; ginjen in molče poklekne pred Odilom, ki ga milo popraša: Kaj pa želiš ? Ropar reče: Nič clruzega ne, kakor da me seboj vzemite; ako me odvržete, sem pogubljen. Vzame ga seboj v samostan, in razboj¬ nik začne novo, spokorno življenje. Po dolgih letih pokore zboli ter sv. opata k sebi naprosi, in reče: Moj oče, nocoj 90 sem videl prečastitljivo gospo v nebeški lepoti pred svojo posteljo, ki mi je rekla: ..Jaz sem mati usmiljenja. Naznanim ti: Oez tri dni boš umrl v določeni uri — boš pri mojem sinu Jezusu. “ (Liebfrauen- garten 415, 13.) Oj srečna duša! Sicer že v nevar¬ nosti večnega pogubljenja, pa Marija jo je otela! Bodimo trezni, da nas satan ne vlovi; priporočujmo se Mariji, naj nas varuje, in vse srečno pripelja k Je¬ zusovi večerji — večnega veselja. Amen. Ceščena Marija (trikrat). lO. dan. Naš poklic k Mariji. ,,Klical sem, pa ste odrekli (niste hoteli).“ Prov. 1, 24. Bog je neskončno moder; njegovi nameni ali sklepi so prečudni, kakor piše sv. apostelj Pavel, govoreč: „0 visokost bogastva, modrosti in razumnosti Boga; kako nerazumljive so nje- 91 gove sodbe in nedosegljiva njegova pota! Kdo namreč je spoznal misel Gospoda, ali kdo je bil njegov svetovalec ?“ (Rom. 11, 33—34.) Čudovite pomočke Bog zbira, da doseže svoj namen. Treba je v hramu dobre gospodinje ali pa skrbnega gospodarja, tako naravnd, da smrt malopridneža pokosi in preživeči poišče marljivo tovaršico. Ako Bog v fari potrebuje skrbnega duhovnika, bo tako delal po čudežnih naključbah, da ga najde in pošlje. Ako potre¬ buje v deželi dobrega kralja, bo si ga vedel tudi oskrbeti. Bili so slabi časi zmešnjave in hudobije pri Izraelcih, treba je hrabrega, po¬ božnega vodnika, kralja. Kje ga Bog išče? Na paši pri čedi, rahlega pastirčka — Davida; pokliče ga na kraljevi prestol, pomazili, napolni z vsemi milostmi pobožnega vladarja. (I. Reg. 16 , 11 .) Kako srečnega se je moral šteti deček David, ko je pastirsko palico odložil in v roke vzel kraljevo žezlo; ko je odložil kernir iii sprejel kraljevo krono! Srečen poklic! Pa še vse veselejši je poklic Marije do nas; še nad Davida srečnejši smo mi; naš poklic je k Mariji Devici! Milo nas ona k sebi vabi. Da bi se 92 pa ne upirali, temu milemu klicu ne ustav¬ ljali, zavrača nas Marija sama na besede pre- strašne, kakor že Bog nepokornim judom: „ Klical sem, pa ste odrekli. 1 ' (Prov. 1, 24.) Kam pa se utegne Marija danes groziti: „Klicala sem, pa niste hoteli!" „Klical bo človek, pa uslišan ne bo." (Prov. 21, 13.) Današnji godovnjak sv. Antonin je od mladosti mili Marijin glas rad poslušal; nam so izgled, da, ako hočemo čudno in večno srečni biti. moramo svoj poklic k Mariji zvesto in vedno spolnovati; Marijo častiti, nji služiti je naš veseli poklic. Naš poklic je k Mariji: 1. ubogaj; 2. drugače si nesrečen. 1. Angeli v raju hodijo, rožo Ma¬ rijo hvalijo; svetniki božji se pred Ma¬ rijinim prestolom veselijo: tj e smo pa tudi mi poklicani; Mati Božja nas sama k sebi vabi: »Pridite k meni vsi in jaz vas okrepčam." (Mat. 11, 28.) Vsa narava nas kliče k Mariji. Kamor se oko obrne, povsod je vse lepo okinčano za prihod nebeške kraljice; vse rožice so oživele, vsa drevesa se ople¬ tajo, ker iz nebes na zemljo je prišla 93 nebeška gospa, ki se meseca maja po vsem svetu časti. „Spet kliče nas ven- čani maj — k Mariji nas kliče v svet raj — cvetlice goščave si venčajo glave — raduje se polje in gaj:“ — „Na svetu obširnem cvetličice vse — na tebe Marijo spominjajo me." — V jutro zarano se oglasi farne cerkve zvon; premilo doni njegov glas črez hrib in plan, verne farane iz spanja drami in k Mariji v cerkev vabi. To je Marije glas, srečen, kdor ga posluša. „Danes, ako njegov glas slišite, ne utrdite svojega srca." (Ps. 94, 8.) — Pa tudi prazniki ali svetki nas kličejo k Mariji Devici. Lepo je to vravnala sv. katoliška cerkev tako, da je skoro vsaki mesec določila kakšen Marijin svetek ali god, ki so nam lepi odihljej v posvetnih skrbeh in lju- beznjivi materni klic k Mariji Devici. Kdo bi se ne veselil godov Marijinih! Marija pa k sebi vabi vse. Mogoč- njaki in velikaši si zbirajo svoje društvo ali tovaršijo. Na cesarjev dom ne sme sleherni: Marija pa k sebi vabi in kliče 94 nas vse brez vsakega razločka in ozira. Posebno rada ima male nedolžne otroke; jim je prav mila mati in ljubeznjivo za nje skrbi. „Ako je kdo majhen, pridi k meni;“ govori Marija. (Prov. 9, 4.) Ma¬ rija kliče mladino, da bi pobožno in sveto živela. Veliko je nevarnosti za ne- zvedeno mladino, obilno zapeljivosti in popačenosti: zato pa Marija vedno kliče mladino k sebi, jo zakriva s svojim maternim plajšem, da je satan ne vlovi in ne pogubi. — Premnogi ljudje Ma¬ rijin glas preslišavajo v mladosti; dokler so črstvi in zdravi; tekajo za grehom, ki jih rani, v bolezen in nadloge za¬ vodi; zajdejo na nevarno stezo večnega pogubljenja. Pa še tudi take zastarane grešnike kliče Marija, naj bi se spame¬ tovali in zopet obrnili k ljubemu Jezusu. „Se neumnežem je govorila: Pridite, uži¬ vajte moj kruh, pite vino, ktero sem vam pripravila. “ Tako nas Marija kliče k po¬ kori in k sv. obhajilu. (Prov. 9, 5.) Lepi izgled poklica k Mariji nam je današnji godovnjak sv. Antonin. Že z mladega je 95 on sveto živel; le dva pota je znal: v solo in v cerkev. V cerkvi je vedno le klečal, najrajši pred podobo Device Ma¬ rije. Da bi pa ložej pobožno živel, je presrčno želel v samostan sprejet biti, kar se mu je po dolgih prošnjah in obil¬ nih molitvah tudi dovolilo in posrečilo. Čudežno goreče za Jezusa in Marijo v samostanu živi do svojega sedemdesetega leta, ko je bil poklican k Mariji v ne¬ beško domovino. Tako nas kliče Marija. Vstanimo torej radi zjutraj, ko nas Ma¬ rija milo vabi k majniški pobožnosti. Ne bodimo zaspani. Mala deca vstajajo, prihajajo ; lepo bi ne bilo, če bi pa starši poležavali in odraščeni izostajali od te pobožnosti. Pobožne duše se zbirajo pred Marijo Devico; kako nevarno in žalostno pa je, ako grešniki za njo nič ne pra- šajo! Tako se Marija pritožuje: ..Klicala sem, pa ste odkimovali.“ (Prov. 1, 24.) Ne zanemarjajmo glasa Marijinega, ne odbijajmo njenega milega klica, ker, ako mi nje ne poslušamo, tudi ona nas usli¬ šala ne bo, ker tudi ona nam grozi: 96 „Klical bo človek, pa uslišan ne bo.“ (Prov. 21, 13.) Ali mali ali odraščeni, pobožni ali grešniki, vsi radi poslušajmo, kadar nas Marija k sebi vabi in kliče, ker: človek, 2. drugače si nesrečen! Brez ljubega solnca ni cveta, brez Marije pa ni čednosti, ne zveličanja; kdor Marije ne posluša, kadar ga k sebi kliče, ne¬ srečen je za časnost in večnost. Slepca je opominjal nekdaj pastirček, naj postoji ali na desno krene; pa ga ne uboga, in kmalo se v globok pre¬ pad prekucne! Ondi kliče in vpije za pomoč, pa je ne dobi, ker žive duše blizo ni. Tako koraka grešnik v svojo lastno nesrečo, ako ne uboga, kadar ga Marija Devica kliče na pravo stezo po¬ božnosti. Posamezniki, pa tudi cele rod¬ bine zabredejo v strašne nesreče, ker Marijo zapustijo. Tako se nam ona sama grozi: ..Klicala sem, pa ste odkimovali.“ (Prov. 1, 24.) Klicali bodete vi, pa tudi jaz vam bom odkimovala, da vam po¬ magati ne morem iz vaše nesreče. ,,Klical 97 bo človek, pa uslišan ne bo.“ (Prov. 21, 13.) Neka deklica, posvetnjača, je o ne¬ deljah rada veselice obiskavala. Njene vrstnice in tovaršice so se pred službo božjo v cerkvi zbirale, molile rožni venec in Mariji na čast svete pesmi popevale, ali sv. križev pot opravljale; to posvetno dete pa ni ne zvona, ne tovaršic, ne Marije ubogalo, postajalo je zunaj cerkve, pogosto na plesišču med godbo ostajalo. Kratko potem pa jako zboli, vpije in kliče Marijo na pomoč, da je njen otožni glas daleč med sosede odmeval. V svoji hudi bolezni klicala je zastonj; zdaj bi rada bila šla v cerkev, rada Marijo častila med svojimi zdravimi vrst¬ nicami ; pa dolga, huda vratna bolezen jo veže na posteljo! „Klical bo človek, pa uslišan ne bo.“ (Prov. 21, 13.) Vsa nesreča se vsiplje na take ljudi, ki Ma¬ rije ne ubogajo, ne poznajo; tako že sam sv. Duh govori: „Klicala sem, pa ste odkimovali; podajala roko svojo, pa ga ni bilo, ki bi se bil zmenil. Prezirali ste vse moje nasvete in svaritve moje 7 98 zanemarili. Pa tudi jaz se bom vaši ne¬ sreči smejala in šalila z vašim strahom. Ko pridere nagla nadloga in poguba kakor burja proti, ko pride čez vas težava in stiska; tedaj me bodo klicali, pa ne bom uslišala, zgodaj bodo vsta¬ jali, pa me ne bodo našli.(Prov. 1, 24—28.) Pa še veča nesreča čaka take, ki Marije Device ne ubogajo; nesreča namreč večnega pogubljenja. Marija po Modrem pravi: ..Kdor mene posluša, ne bo osra- moten.“ (Eccli. 24, 80.) Kdor pa nje ne posluša, bo osramoten na sodnji dan in po¬ gubljen vekomaj. Zato tudi sv. Bernard resnico govori, ki pravi: „Kdor Marije Device ne časti, zveličan biti ne more. “ — Koliko žalostnih izgledov bi se zamoglo našteti takih nesrečnih ljudi, ki so se pogreznili v večno pogubljenje samo zato, ker Marijinega klica poslušati niso hoteli. Naznanim vam samo jednega. brez¬ božni cesar Kopronim je bil toliko hu¬ doben, da se je izjavil kot sovražnik Marije in je ljudem prepovedoval jo na 99 pomoč klicati, ker v njegovem cesar¬ stvu nima nobene oblasti, ne pravice; Marijine podobe, kipe in stebre je porušil in pokončal. Pa brž je moral čutiti in spoznati moč Jezusove matere. Strašna bolezen ga napade, hudo ga peče in žge, ves turov in krastov je bil. Zdaj spozna svojo pogubo, grozno kriči, kliče Marijo na pomoč; pa zastonj in prepozno je! Njegovi krivoverski tovarši mu do prave pokore niso pripomogli. Umrl je ne¬ srečne smrti. (Liebfrauengarten 734, IV.) Kakor sv. Antoniu poslušajmo mili materni glas Marije Device, zvesti nji bodimo vse svoje žive dni, in ob naši smrtni uri nas bo poklicala k sebi v nebeško veselje. Amen. Ceščena Marija (trikrat). 7 * 100 11. dan. Prošnja. „Prosite in dalo se vam bo.“ Luk. 11, 9. Potoki in reke tečejo po vesoljni zemlji; še vroča Afrika ima svoje reke, ktere zemljišče napajajo in plodijo. Ni ga ne kraja, ne dežele, kjer bi potokov ne bilo; pa tudi nikdar popolno usahnili ne bodo! Tako tečejo potoki solz povsod, v vsa¬ kem hramu, iz slehernega časa. Malo dete se na svet že prijoče; bolniki si pogosto solze bri¬ šejo; žalostna mati pretaka obilno solz; greš¬ nik se solzi zavoljo svojih grehov; starček obrača solzne oči proti svetim nebesom. Tako se bo godilo, dokler bo svet stal; solze se bodo pre¬ takale, dokler očesa ne zatisnemo, ker povsod so nadloge, povsod je sila doma. — Bog pa nam je dal Marijo Devico, da nam svojim otro¬ kom pomaga v stiskah, da svojim služabnikom solze briše, jih tolaži in njihoye prošnje usli- šuje. Kakor je mili Zveličar nekdaj svojim 101 učencem, tako govori nam pri majnikovi po¬ božnosti ljuba mati božja tolažljive besede: „ Prosite in dalo se vam bode“. (Luk. 11, 9.) Danes imamo god sv. Mamrta, franco¬ skega škofa. Živel je v grozno žalostnih časih stisk in nadlog. Pa zbiral je svoje ljudstvo k obhodom, procesijam, in je tako postal začet¬ nik prošenj križevega tedna. Trumoma je ljud¬ stvo molilo; njegove prošnje bile so uslišane: nadloge, punti, vojske — vse je potihnilo, zgi¬ nilo. Ako kaj potrebujemo od Boga, nam je treba prositi. Tako nas opominja danes Marija: „ Prosite, in dalo se vam bo.“ Zato danes o molitvi ali prošnji govorim in rečem, prošnja: 1. je potrebna; 2. bo spolnjena. 1. Kolo sreče se vedno in urno obrača! Danes bogat, jutri že siromak; zvečer se vleže človek zdrav k počitku, zjutraj se več ne prebudi. Pred Bogom smo vsi siromaki, berači; pred Marijo Devico smo vsi reveži, zato nam je mo¬ litev, prošnja potrebna. Prositi moramo sami za-se. Ni ga človeka, ki bi ničesar ne potreboval; še do kraljevega prestola prilezejo nadloge. 102 Moliti, prositi mora vsak najprej za-se. Imenitni judovski kralj Ezekija, ki je imel veliko zemlje in ljudstva v svoji oblasti, pa manjkalo mu je ljubega zdravja, začne na svoji bolestni postelji milo jokati, moliti in Boga za pomoč prositi. Sv. pismo o njem govori: „Obr¬ nil je kralj Ezekija svoje lice k steni in molil k Bogu, rekoč: Prosim, Gospod, spominjaj se, kako sem vpričo tebe ho¬ dil v resničnosti in popolnosti in kar je dobro, sem storil. In Ezekija je jokal z močnim jokom. (Iz. 38, 2.) Salomon je bil za kralja zbran, mlad in nezveden je še bil, zato se je bal spre¬ jeti vladarstvo malopridnega, trdovrat¬ nega ljudstva. V ti zadregi pa se v po¬ nižni prošnji obrne k Bogu za pomoč: „Zdaj, gospod Bog, si izbral svojega hlapca za Davidom, mojim očetom, jaz pa sem deček mali in ne vem kod in kam . . . Daj toraj svojemu služabniku učljivo srce, da tvoje ljudstvo soditi more in razločevati med dobrim in sla¬ bim. “ (III. Reg. 3, 7—9.) 103 Neki mitar Zahej pa je čutil težo svojih grehov; teče v svetišče pred Boga in mu ondi preponižno najavi svojo prošnjo. Jezus nam to sam pripoveduje, govoreč: „ Mitar je daleč stal, še oči ni upal proti nebu povzdigniti, temuč trkal je na svoje prsi, rekoč: „Bog, bodi mi¬ lostljiv meni grešniku.“ (Luk. 18, 13.) Glejte, tako ima vsak človek, če tudi kraljevo krono nosi ali pa za oralom hodi, zadosti vzroka moliti za-se, svoje prošnje pred Boga in Marijo pošiljati. Dolžni pa tudi smo moliti za bliž¬ njega. Vsi ljudje smo eno telo; krščan¬ ska ljubezen nam veleva moliti in pro¬ siti tudi za drage. To je storil posebno današnji godovnjak, sv. škof Mamrt. Hude nesreče so teple takrat njegove vernike. Morilne vojske, krvavi boji so razsajali po njegovi škofiji, silni po¬ tresi rušili hrame, zagrinjali ljudi in ži¬ vali, požari in nevihte nadlegovali so pre¬ bivalo^: orožja hrup, jok ljudi odmeva v zraka! Sv. Mamrt zaupa na božjo obljubo : „Prosite in dalo se vam bo“; 104 — napove slovesni obhod, vsa duhovščina in ljudstvo se mu pridruži, pa tudi ime¬ nitna gospoda pristopi. Tri dni pred vnebohodom Jezusovim hodijo pod mi¬ lim nebom moleči, psalme pevajoči, Boga proseči, naj bi jim v tolikih nadlogah pomagal! Bog je uslišal njihove prošnje; križevski obhodi pa so nam ostali za vedni spomin in opomin, da bi tud: mi radi molili in Boga prosili za pomoč sebi, pa tudi drugim ljudem. Krščanski starši, imate različne nadloge, hudobne otroke, revščino: prosite Boga, prosite Marijo za pomoč! Ljubi otroci, imate bolne starše, le skrbno molite za-nje in prosite Marijo Devico, da jim pošlje lju¬ bega zdravja. Prosite vsi, da bo vaše veselje popolno, molitev uslišana. 2. Morebiti si pri tem kdo misli: prosim; pa za-me ni uslišanja; molil sem, a pomoči ni! Ne tako ljubi moji! Veste, kaj pobožni Bernard piše? „Ni¬ koli ni bilo slišati, da bi ne bil uslišan, kdor je kaj Marijo prosil. “ Velikaši in bogataši ubožcev prošnje radi preslišu- 105 jejo in pod mizo ali v kot vržejo; Ma¬ rija pa naše prošnje usliši in spolnuje že tukaj na svetu. ,,Prosite in dalo se vam bo.“ In kdor prosi, prejme! Ljubi mir, tolažbo, gorečnost, zdravje in vse druge reči nam Marija da, ako vedno in lepo prosimo. Sv. Duh pravi, tudi Marija nam govori: „Dalo se vam bo.“ Kdaj, to nam ne gre vedeti. Ko bo volja božja, bomo prejeli. Kadar bo Marija hotla, nam bo naše prošnje spol¬ nila. Mi moramo vedno z molitvijo in prošnjami trkati na milo srce Marije device, in kadar bo njena volja, bomo uslišani. (Num. 20, 11.) čudno je to, da Marija nekterim hitro prošnjo spolni, drugim pa po dolgih molitvah in ča¬ kanju ; pa uslišan je vsak, ki pri Mariji išče pomoči. — Mlada deklica je bila v nevarnosti zgubiti pogled; dva učena zdravnika jo vračita, pa brez vspeha. Pogled vedno slabi, da v šolo več ne more. Ker vsa zdravila nič ne poma¬ gajo , popustijo zdravnike, pa začnejo devetdnevnico na čast Mariji Kurdski. 106 Pobožnost je vsak dan naraščala; do¬ mači in sosedi, posebno šolske tovar- šiee, se vdeležujejo z veliko gorečnostjo, ker so vedeli, da ni nihče zapuščen, kdor se k Mariji zateče. Dne 28. no¬ vembra je ta pobožnost skončana. Slepa deklica, njene sestrice in tovaršice pa tudi vse nune so prejele sv. obhajilo, da bi se Marija naklonila ubogi deklici milost skazati. Po sv. maši se poda neka nuna k bolnici, da bi ji oči zinila s prečudno Lurdsko vodo, pa jo najde že zdravo. Jaz vidim, zakliče veselo deklica. Po svetem obhajilu sem zapazila, da je svitel dan. Kdo bi popisal splošno veselje. Vse hvali in časti ljubo Marijo, mogočno Mater Božjo in opravljajo nove zahvale ce¬ lih devet dni zopet. (Šmarnice 1881,83.) Neka druga bolnica je tudi pri Mariji zdravja iskala, opravlja devetdnevne po¬ božnosti zaporedoma, pa brez pomoči ; še le ko je že deveto devetdnevnico oprav¬ ljala, jo Marija usliši, njeno prošnjo spolni! Zato prosite in dalo, se vam bo, govori nam danes tukaj Marija. Pač, 107 dalo se nam bo, če že na tem svetu nismo uslišani, nam bo celo gotovo Ma¬ rija naše prošnje spolnila v nebesih. Nam ne gre vedeti ure in časov, ktere si je Marija pridržala. Vendar gotovo je, da Marija svojim pobožnim otrokom molitve in prošnje popolno spolnuje še le v nebesih. Minljivo je vse na tem svetu, nepopolno, kar je pod milim soln- cem; dobro in stalno nas čaka še le v večnosti. Kadar kaj prosimo in od Ma¬ rije dobiti želimo, moramo vselej nji in Bogu na voljo pustiti. Velikokrat nam¬ reč prosimo, kar je za dušo pogubljivega in Marija nam ne more naše prošnje uslišati. Svetniki so jo prosili za goreč¬ nost, za odpuščenje grehov, za sv. sta¬ novitnost, in to jim je Marija vselej dala; prosili so jo za nebeške dobrote, ktere jim je Mati Božja vsem podelila. Ko prosimo za telesno pomoč, ne pozabimo svoje duše. Kaj bi nam kasnilo, če bi si ves svet pridobili, svojo dušo pa po¬ gubili ! Hrepenimo in poželujmo po več¬ nem zveličanju; obračajmo se s svojimi 108 prošnjam k Mariji, ki nam bo naše želje v nebesih spolnila. Prosite, in dalo se vam bo! Kako lepo se te besede glasijo iz ust Marije Device! Le prosimo toraj za-se, za svoje domače, za telesne in dušne dobrote! Mati Marija bo odprla svoje milostne roke, in nam bo naše prošnje uslišala; če že tukaj ne vselej, naj nam pa naše prošnje spolni v sv. nebesih. K tebi, Marija, vpijemo zapuščeni Evini otroci, k tebi zdihujemo žalostni in objokani v ti solzni dolini. Obrni tedaj, naša be¬ sednica, svoje milostljive oči na nas, in po tem revnem življenju pokaži nam Jezusa, blaženi sad svojega telesa, v večnem veselju. Amen. Ceščena Marija (trikrat). 109 12 . dan. Nedolžnost, mladine kinč. „0 kako lep je čisti rod v svit- lobi: neumrljiv je njegov spomin, ker je pri Bogu znan, in pri ljudeh." Sap. 4, 1. Egiptovski Jožef je prelepi izgled nedolž¬ nega mladenča. Med vsemi Jakobovimi sinovi je bil najpridnejši; častil je Boga, greha se bal in starše spoštoval; zato ga je oče Jakob najrajši imel. V znamenje te posebne ljubezni mu kupi lepo pisano suknjico, da se je med drugimi otroci in brateči odlikoval. In ravno to je dalo povod razprtiji in sovraštvu. Brati ga začnejo črtiti; prodali so ga v sužnost. (Gen. 37, 8.) Starši ljubijo svoje otročiče, skrbijo jim za dedovino in potrebno obleko; posebno matere rade kupujejo svojim hčerkam pisano obleko, šumečo, svilnato opravo, da ljudem dopadajo, da se prikupijo. Velikokrat, če ne vselej, pa je to za otroke nevarno. Deklice postanejo prevzetne, zapeljive, nastavljajo zanjke mladenčem,terzape- 110 ljivci njim, dokler se same ne vlovijo za časno in večno nesrečo. — Le ena je mladine najlepša obleka, ktera vas, ljubi otroci, Bogu in ljudem stori dopadljive: nedolžnost ji je ime. Sam sv. Duh tega zagotavlja, rekoč: „0 kako lep je čisti rod s svitlobo: neumrljiv je njegov spo¬ min, ker je pri Bogu znan in pri ljudeh." (Sap. 4, 1.) Sv. Pankracija god obhajamo danes, mla- denča in mučenika. Ko ga sodnik zagleda, se zavzame nad njegovo lepoto, prosi ga popustiti Kristusa, da si obvaruje svoje zalo obličje in mlado življenje. Nedolžnost je sv. Pankraciju dajala toliko lepoto, da je bil celo ajdovskemu sodniku dopadljiv, še bolj pa Bogu všeč. Nedolž¬ nost daje nam, nedolžnost daje vam vsem po¬ sebno krasoto, zato danes o nedolžnosti govo¬ rim in rečem: Nedolžnost je mladini kini;; 1. pred ljudmi; 2 , pred Marijo. 1. Bere se o nekem svetniku, sv. Be¬ nediktu, čegar svetost je daleč slovela, in mu obilno obiskovalcev privabila, da ga nekega dne pride obiskat in skušat kraljevi služabnik. Bil je prelepo oblečen, kraljevi blišč se je na njem lesketal. 111 Mislil je namreč, da ga bo za kralja spoznal in častil, on pa puščavnika zato ložej zasmehoval in njegovo svetost za sleparstvo razglašal. Pa kaj se zgodi? Komaj svetnik kraljevo oblečenega slu¬ žabnika zagleda, mu reče mirno in hladno: Sleci, sleci sin blišč; ta obleka ni tvoja! Premnogi se drago in lepo oblačijo, pa še zato niso dopadljivi ne ljudem, še manj Bogu, ako jih ne kinča prelepa obleka svete nedolžnosti, ktera nas Bogu in poštenim ljudem dopadljive stori. To nam spričujejo premnogi izgiedi. Sv. Pankracij je bil edini sin bogatih pogan¬ skih staršev. Na smrtni postelji oče Kleo- donij svojega z na,tornimi darovi bogato obdarovanega sinka stricu, svojemu bratu Dioniziju, izroči in prosi, naj lepo zanj skrbi. Iz tega namena se iz Frigije pre¬ selita v slavni Rim, da bi tam ložej užival vso omiko in poduk. Lepo je rastel mladeneč na telesu, še lepše pa na duši, ker posrečilo se mu je spoznati Jezusa in sprejeti njegove božje nauke; sv. škof Marcelin mu k temu pripomore, poduči 112 in krsti ga. Prelepo je mladenčevo živ¬ ljenje, kakor jutrna zarja, ki napoveduje mili prijetni dan. Ko stric hitro po krstu umrje, posveti se mladeneč le Bogu. Malo zahaja med ljudi, izogiblje se nevernikov; prebira sv. knjige, premišljuje in moli. Malikovalci ga zasledijo in zatožijo. Pan¬ kracij stoji pred sodnikom. Zali mladeneč se smili sodniku, ki bi ga rad rešil in smrti otel; zato mu govori o nje¬ govem obilnem bogastvu, o njegovi cve¬ toči mladosti; ga prosi, naj zataji vero, in popusti Kristusa. Pa mladeneč Pan¬ kracij odgovori srčno: Jaz sem kristijan še le postal in tak ostanem vekomaj; Kristus je moje življenje, za Njega umreti moj dobiček. Kakor dišeča rožica pade njegova cveteča glava pod ostrim mečem leta 304. Mladenči! učite se od današ¬ njega godovnjaka, da le čistost in sv. ne¬ dolžnost, če vam v srcu prebiva in se vam na licu žari, vas dela Bogu in lju¬ dem dopadljive. Omenim še sv. Barbare. Bila je edina hči bogatega Dijoskura, maliko- 113 valca; edino dete, srčnoljubljena doraste ko cveteča deklica. Pri telesni krasoti imela je tudi vse duševne sposobnosti. Da bi ne bila zapeljana, zapre jo Dioskur v samotni stolp. Tukaj spozna Boga in Jezusa Zveličarja, in mu svoje deviško srce podari. Oče po vrnitvi iz nekega potovanja zapazi, da je hčerka Jezusova nevesta postala; strašno se razsrdi in jo neusmiljeno pretepa; še celo pred sodnika jo sam zavleče. — Marcijan za- gledavši prekrasno devico, jo odklene, se ji* prilizuje, da bi jo pridobil mali¬ kom. Kdor preblago devico le vidi, je ginjen. Silijo jo malikom darovati, a bilo je zastonj; darovala je Jezusu kri in življenje. Krščanske deklice, ki morebiti želite dopasti ljudem, zdaj veste, kaj vas stori dopadljive Bogu in ljudem. Le nedolžnost vašega srca, pobožnost in pošteno lepo krščansko življenje, to vas dela prijetne ljudem, bolj kakor šumeča obleka ali prevzetna noša. Zato prelepo škof Slomšek pišejo: Boljša je deklica v hodniku in deček v rašovini, 8 114 ki ima nedolžno srce, kakor pa raz¬ uzdanka ali nečistnik v svili. Le gro¬ zoviti Herod mora biti on, kterega ne¬ dolžnost no gane! Resnico toraj govori sv. Duh: „0 kako lep je čisti rod s svitlobo: neumrljiv je njegov spomin, ker je pri Bogu znan, in pri ljudeh 11 . (Sap. 4, 1.) Nedolžnost je mladine naj¬ lepši kine pred ljudmi; pa tudi 2. pred Marijo. Neka deklica misli iz svoje službe obiskat iti svojo mater. Kaj mi je storiti, kako se imam obleči in obnašati, da bodo mati z menoj zadovoljni. Prav ponižno se hočem obna¬ šati, in oblekla bodem rožnato obleko, kakoršno tudi mati nosijo ob največih praznikih; gotovo jim bom dopadljiva. Tako stori, in mati so nje jako veseli bili. Mili Zveličar nas uči, da za ne¬ beško domovino moramo tudi mi imeti neko posebno lepo obleko; kdor bi si je ne oskrbel, bil bi od nebeške gostije zvržen v skrajno temnico, kjer bo jok in škripanje z zobmi. (Mat. 22, 13.) Kakšno obleko pa moramo obleči, ako 115 hočemo Bogu dopadljivi biti in Mariji Devici? Tako, kakoršno je Marija nosila — obleko nedolžnosti; le tedaj bomo Mariji dopadli: Nedolžnost je mladine najlepši kinč pred Marijo. Kraljevi pesnik, David, prepeva krasoto Marije in njene čednosti in piše: „Stoji kraljica na tvoji desnici, Bog, v zlati in s pisano obleko ogrnjena (Ps. 44, 10.) Kar pomeni, da je Marija okinčana z vsemi čednostmi; pa naj¬ lepša, poglavitna obleka ali čednost je sv. nedolžnost, ki drugim čednostim še le pravo krasoto in dišavo daje. Marija je lirez madeža spočeta, kakor nas uči sv. Duh sam v sv. pismu, rekoč: „Vsa si lepa, prijatlica moja, in madeža v tebi ni“. (Oant. 4, 7.) In akoravno je med grešnim svetom živela, in se gibala, je vendar vsa nedolžna ostala: „lilija med kropivami", tako da se je trohica pre- grešnosti prijela ni. Solnce vzhaja nad blatno zemljo, pa se ne ogrdi; mesec plava nad hudobijami sveta, pa ga ne dosežejo; neštevilne zvezdice migljajo 8 * 116 nad temnimi brez dni, pa nobena v ne¬ varnosti ni: tako je tudi Marija, kra¬ ljica majniška, ostala vsa lepa in pre¬ krasna, cista in nedolžna, dasi je morala živeti v solzni dolini sveta. To neoma- dežanost Marijino sam sv. Duh občuduje, govoreč: „Kdo je tista, ki prihaja kakor vzhajajoča zarija, lepa kakor luna, iz¬ brana ko solnce, prestrašila ko vojna vredjena“. (Cant. 6, 9.) Ker pa je Marija sama obleko ne¬ dolžnosti najrajši imela, zato ji tudi tisti ljudje najbolj dopadajo, ki nosijo obleko nedolžnosti: kakor postavim, sv. Alojzij, sv. Neža, in premnogo drugih devic, ki si obleke nedolžnosti kot najlepšega kinča, oropati dali niso. V nedolžnost oblečeno mladino ljuba Mati božja najrajši ima, in jo k sebi vabi: „Ako je kdo majhen, pridi k meni“. (Prov. 9, 4.) „Moje veselje je biti med človeškimi otroci". (Prov. 8, 31.) „ Pustite malim k meni prihajati, in ne branite jim, takih je namreč kraljestvo božje". (Mark. 10,14.) In kraljica majniška nam vsem danes 117 govori, da bi ja skrbeli za prelepo obleko nedolžnosti ter pravi: „Resnično vam povem, ako se ne spreobrnete, in niste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kra¬ ljestvo (Mat. 18, 8.) Iz vsega tega spoznamo, da pred Devico Marijo so najljubše tiste duše, ktere nosijo obleko nedolžnosti, kakor so jo imele v otroških letih. Le takih ljudi, mladenčev in deklic, duše se bodo najbližej pri Mariji v sv. nebesih veselile, kakor nas uči sv. Janez apostelj, ki je zamaknjen gledal Jezusa in za njim celo vrsto belo oblečenih duš, ki so ga povsod spremljale in mu rajske pesmi popevale, kamor koli je šel. (Apok. 14, 4.) Ljubi starši! skrbite svojim otrokom za to prelepo obleko nedolžnosti; za nje in za vas bo sreča. Otroci moji! izogibajte se roparjev, ki vam hočejo vzeti najlepši kinč: nedolžnost, in se vam prilizujejo, kakor sv. Pankraciju, da bi vas ložej zapeljali v greh. Pomnite: „0 kako lep je časti rod s svitlobo: neumrljiv je njegov spomin, ker je pri Bogu znan 118 in pri ljudeh!“ (Sap. 4, 1.) Mi, brez razločka, vsi skrbimo za naš najlepši kine pred ljudmi, za nedolžnost, ki nas pa tudi Mariji najbolj prikupi; živimo čislo in nedolžno na tem svetu, kakor sv. Pankracij, da bi se tudi poleg Marije enkrat v nebesih nahajali! Amen. Ceščena Marija (trikrat). 13. dan. Gorečnost. „Aposteljni so bili napolnjeni s sr. Duhom." Akt. Ap. 2, 4. Sv. apostelj Janez je zamaknjen gledal nebeško prikazen, kako goreče da nebeščani Boga častijo in hvalijo, kar je tudi prelepo po¬ pisal, govoreč: „Videl sem štiri živali: sleherna njih je imela šest perotnic in okoli in znotraj polna oči; pa niso imele miru noč in dan, govoreče: Svet, svet, svet, Gospod Bog, vse¬ mogočni, ki je bil, je in bode. In ko so dajale te živali slavo in čast in počešeenje sedečemu 119 na tronu, živečemu vekomaj, so popadali štiri- indvajseteri starašine pred sedečim na tronu, in so molili večnega Boga ter polagali vence svoje pred sedež, rekoč: „Vreden si, Gospod, naš Bog, sprejemati slavo in čast.“ (Apok. 4, 8—13.) Tako bi morali tudi mi v vsi gorečnosti ljubeznjivega Gospoda Boga hvaliti, častiti, moliti, za Boga delati, živeti in umreti, kakor so apostoli sprejemši sv. Duha le za Boga goreli, za Boga delali, živeli in umrli. Lep izgled za Boga goreti, govoriti in delati, nam daje današnji godovnjak, sv. Ser- vazij, ki je v hudih časih arijanske krivovere goreče zagovarjal Jezusa, Sinu božjega, in branil njegovo sv. cerkev; leta S37. Bil je napolnjen s sv. Duhom. Tako tudi moramo biti goreči mi, pa kako mrzli smo! Zato premišljujmo danes: Gorečnost, 1. kaj je; 2 . kdo jo d A. 1. „Vem tvoja dela“, govori Jezus mlačnežu, „da nisi mrzel, ne topel; o da bil bi mrzel ali pa vroč; ker pa si mlačen in ne mrzel, ne vroč, hočem te izpljuvati iz svojih ust. “ (Apok. 3,15—16.) S tem nas opominja, da moramo biti goreči; človek brez gorečnosti Bogu ne 120 dopade, bo izpljuvali in zavržen. Kaj pa toraj je gorečnost? Gorečnost je dušna žeja po Bogu in sv. rečeh! Tako je po Bogu hrepenel spokorni kralj David: ..Kakor poželjuje jelen po studenčnici, tako hrepeni duša moja po tebi, Bog! Dušo mojo žeja po močnem, živem Bogu. Kdaj dojdem in se prikažem pred obličje Božje. “ (Ps. 41, 2—3), Žeja je največa muka; močna, dereča žival kakor je jelen, omedljuje, ako nima hladivne studenčnice; človek glad še ložej prenaša, kakor pa pekočo žejo; zato je pa tudi ljubi Jezus tako milo zdihoval na svoji smrtni po¬ stelji, umirajoč na križu: Žeja me! In taka skeleča dušna žeja po Bogu, po sv. nebesih, imenuje se gorečnost, ki človeku ne da zadovoljnosti na svetu, ki mu življenje ogrenja, kakor tožuje David spokornik: „ Joj meni, ker je prebivanje moje podaljšano.“ (Ps. 119, 5.) Žeja je tudi poželjenje po božjih rečeh, po besedi božji. — Ako jo željno posluša ali rad razlaga — se to imenuje gorečnost. „ Go¬ rečnost hiše tvoje me ujeda“ (Ps. 68, 121 10), govori za božjo čast vneti kralj David, ki je Bogu svetišče stavil, in službo božjo vpeljal in opravljal. Tako kopernenje ali gorečnost je imelo tisto ljudstvo v svojem srcu, ki je šlo za Jezusom v puščavo in ondi na jed in pijačo pozabilo, ter pazljivo poslušalo sv. nauke iz ust Sinu božjega Jezusa Kristusa, ki jih poslednjič pohvali: ,, Mno¬ žica se mi usmili, ker glejte, tri dni me že obdajajo in nimajo kaj jesti. “ (Mark. 8, 2.) Gorečnost pa tudi je natančno spol- novanje božjih zapovedi! — Kristus pravi: „Ne vsaki, kteri mi pravi, Gospod, Gospod, dojde v nebeško kraljestvo: temuč, kdor stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, on pride v nebeško kraljestvo. “ (Mat. 7, 21.) Toraj ne samo v besedi, temuč v djanju mora biti goreč, kdor v nebesa priti hoče: gorečnost prava se skazuje v delu, v dejanji. Zato govori Jezus: „Ako me ljubite, naro¬ čila moja spolnujte!“ (Jan. 14. 15.) „Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnoval, in moj Oče ga bo ljubil 122 (Jan. 15, 23.) Zato že kralj David v svoji gorečnosti Boga hvali, ki mu je dal milostvse zapovedi zvrševati. (Ps. 118,14.) „Na stezi tvojega sporočila se veselim kakor v vsem bogastvu. V tvojih naro¬ čilih se vadim, in ogledujem tvoja pota. Stezo tvojih naročil sem tekal, ko si razširil moje srce“. (v. 32.) Kralj David je v svoji gorečnosti natanko spolnoval božje zapovedi. Ravno tako zraven mnogo drugih služabnikov božjih je storila sv. Terezija. Sklenila je povsod in vselej to storiti, kar bode Bogu za dopadljivše spoznala. Vse svoje žive dni je goreče in natančno spolnovala voljo Božjo in njegove sv. zapovedi. Tako pa tudi mi moramo želje in voljo imeti, Bogu ve¬ selo, goreče služiti, ker: „zveličani so lačni in žejni pravičnosti, kajti oni bodo nasiteni“. (Mat. 5, 6.) Tako uči Jezus, večna Resnica, sam. Toraj o potrebi gorečnosti smo prepričani, zdaj nastane še važno vprašanje: 2. Kdo pa da gorečnost? Sv. apostelj Pavel vpraša prevzetneže: „Kdo 123 te razločuje? Kaj pa imaš, kar nisi dobil? Ako si pa dobil, kaj se hvališ, kakor bi ne bil dobil?" (I. Kor. 4, 7.) In od koga vse dobimo, to nas pa uči sv. apostelj Jakob, rekoč: „Ne motite se, brati moji preljubi. Vsako dobro darilo in vsaki popolni dar je od zgoraj, pri¬ haja od Očeta sviti obe". (Jak. 1,16—17.) Vse, kar dobrega imamo, dohaja nam od našega nebeškega Očeta, tako tudi sv. gorečnost le z nebes dobimo od sv. Duha. Ko se je bil prikazal sv. Duh aposteljnom, zbral si je vid¬ ljivo podobo ognjenih jezikov; s tem pa je naznanil, da on ogreva človekov jezik in srce. Sveta gorečnost je dar ali delo samega sv. Duha. Aposteljni so bili pred prejetim sv. Duhom vsi boječi, pred vsakim hrušem so že trepetali kakor šiba na vodi; bili so kesnega razuma in volje: kadar pa pride sv. Duh v nje ter jih prešine, so bili razsvetljeni in potrjeni. S čudežno srčnostjo stopi prvak aposteljnov, sv. Peter, pred trdovratne jude; navdušen in goreč božjega ognja 124 razlaga Jezusove nauke. In tako za njim vsi drugi njegovi tovarši. Ker „aposteljni so bili napolnjeni s sv. Duhom". (Akt. Ap. 2, 4.) Tudi današnjemu godovnjaku je sv. Duh v srce vlil sv. gorečnost. V kratkih črticah njegovega življenje¬ pisa se gorečnost sv. škofa Servazija prelepo žari. „Na cerkvenem zboru v Sardiki je sveto gorečnost za vero sv. cerkve razodeval; z vso močjo je na¬ sprotoval naklepom Arijanov; tudi zmo¬ tene škofe je v pravi veri vterjeval. Nje¬ govi iskreni molitvi, ganljivi pridigi se je posrečilo, da je veliko zapeljanih zopet v sv. cerkev združil. Sv. cerkev nam daje obhajati god sv. Duha, da bi ga prosili, naj tudi nas prešine in na¬ polni s svetim ognjem. On je podaritelj svete gorečnosti. Sveto gorečnost deli tudi Marija Devica. ,,Jaz sem mati lepe ljubezni, in straha, in spoznanja, in svetega upa“, govori Marija. (Eccl. 24, 24.) Tiste ljubezni mati je Marija, ktero nam Jezus posebno priporočuje, govoreč: ,,Ljubi 1Ž5 svojega Gospoda Boga iz vsega srca svojega, in iz vse svoje pameti! “ (Luk. 10, 27.) To je največa ljubezen, to je lepa ljubezen, to je čista ljubezen, ktero nam ljuba mati Božja v naše srce daje. Živela je leta 374 neka razuzdana deklina v Egiptu, ki je mladino pohujševala, vsakega očarala in v pregrešnost nape¬ ljevala : Marija Egiptovska. Beva je bila zakopana in zakovana v najgršo ne¬ sramnost. Takih misel in želj polna se poda v sveto deželo z drugimi romarji, ki so šli v Jeruzalem na praznik po- vikšanja sv. Križa. Ko vidi, da vse vre v cerkev sv. Križa, misli tudi ona iti, pa neka nevidna moč jo trikrat zadrži. Ždaj zunaj cerkve zagleda lepo podobo mile Matere božje; vsa objokana po¬ klekne pred Marijino podobo ter prosi, naj ji pomaga v cerkev priti, pred kri¬ žanega Jezusa poklekniti, saj se hoče resnično poboljšati. Marija Devica usliši molitev razuzdanke, jo pelja v cerkev pred ljubega Jezusa. Ondi grešnica joka, obžaluje svoje neštevilne grde zmote; 126 zapusti svet in dom ter gre v puščavo, kjer ločena od vsakega človeškega društva celih osemnajst let v čudni spokornosti, v največi gorečnosti preživi, tako, da je iz velike grešnice postala imenitna spo- kornica in svetnica: sv. Marija Egip¬ čanska, ki ima svoj god 9. aprila. (Legenda.) Glejte, glejte dušice moje! pri Mariji Devici se dobi ogenj sv. Duha, ogenj gorečnosti, Marija zamore najve- čemu grešniku podeliti dar svete go¬ rečnosti. O Marijinih praznikih so cerkve nabolj polne, spovednice najbolj obisko¬ vane, sv. obhajilo najrajši sprejemano. Marijin mesec, majnik, je najživahnejši: Marija Devica da gorečnost! Poglejmo zdaj vsaki v svoje srce: Kaj najdemo v njem? Gorečnosti malo, mrzlote in vnemarnosti veliko; podobni smo zgoraj omenjeni Mariji Egipčanki. Ako bi nas Jezus danes na odgovor po¬ klical, morebiti bi nas začel izpljuvati spred svojega Božjega obličja. Prosimo toraj ljubega Jezusa, naj nam pošlje sv. Duha, da bi nas napolnil in obdaril 127 s sveto gorečnostjo! Prosimo ljubo Mater Marijo, prečisto Devico, naj se nas ona usmili! Oj milostljiva nebeška Gospa, kraljica majniška, daj nam sveto go¬ rečnost; užigaj naša srca, cla bodo po¬ dobna vedno gorečemu grmu, iz kterega šviga plamen božje ljubezni, da bi y vsi gorečnosti Tebe in Jezusa hvalili in častili zdaj in vekomaj! Amen. Ceščena Marija (trikrat). 14. dan. Stanovitnost. „Kdor bo stanoviten do konca, bo zveličan. “ Mat. 24. 13. Današnji sv. evangelij nam poroča do¬ mači pogovor Jezusa z Nikodemom, ki je v ve¬ černem mraku skrivši prišel poslušat božje nauke in vprašat, kaj ima storiti, da bo zveličan. Je¬ zus mu začne razlagati, govoreč: „Tako je Bog svet ljubil, da je dal svojega edinorojenega sina, da, kdor v njega veruje, se ne pogubi, 128 temuč ima večno življenje. M namreč Bog po¬ slal Sinu svojega na svet, da bi sodil svet, te¬ muč da bi se po njem zveličal svet. Kdor v njega veruje, ne bo sojen, kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Sina božjega. To pa je razsodba: ker je luč prišla na svet in so ljudje ljubili bolj temo ko luč: bila so namreč njih dela hudobna. Tsak namreč, kteri hudobno dela, črti luč in ne pride k luči, da se ne posvarijo njegova dela. Kdor pa dela resnico, pride k luči, da se razo¬ denejo njegova dela, ker so v Bogu storjena. 1 ' (Jan. 8, 16—21.) Ta kratki pogovor uči pa tudi nas, kaj nam je za zveličanje vse potrebno. Podlaga je sv. vera Jezusova. Kdor v Sina Božjega ve¬ ruje, ne bo pogubljen. Nadalje treba je priti k luči in delati dobro; treba pa tudi vedno delati dobra dela in v sv. življenju ostati sta¬ novitno. Zato mili Zveličar sam pravi: „Kdor bo stanoviten do konca, bo zveličan. “ (Mat. 24,13.) Sv. Bonifacija, mučenika, življenje nam danes Legenda popisuje. Grozne muke je mo¬ ral trpeti zavoljo Jezusa. Ni se dal zmagati, vse je strpel do konca, zato mu je pa tudi 129 Jezus dal krono večnega zveličanja. Zgled sv. stanovitnosti nam daje Marija Devica, ki je vse žalosti in bridkosti strpela; ravno tako sveti aposteljni, ki so med najstrašnejšimi mukami bili stanovitni. Zato danes premišljujmo sv. sta¬ novitnost: 1. potrebna; 2 . moli zanjo. 1. O priliki pomnoženja kruha nekega dne je Jezus razlagal prelepi nauk o presvetem režnjem Telesu. Paz¬ ljivo ga vse posluša. Ko svoj nauk skonča, se začnejo judi in farizeji in pismarji prepirati, govoreči: „Kako nam zamore ta svoje meso dati jesti“. „Trd je ta govor, in kdo ga zamore poslu- šati“. (Jan. 6, 58, 61.) Se nekteri učenci so začeli Jezusa po strani gledati, in ga že mislijo zapustiti, ko jih milo pobara: „Kaj tudi vi hočete oditi. “ Odgovoril je toraj Peter: ,,Gospod, h komu hočemo iti; Ti imaš besede večnega življenja 1 '. (Jan. 6. 69.) Kako lepo nas vse to uči, da moramo vedno pri Jezusu ostati, če je še tako trdo in težavno: moramo biti stanovitni, ako hočemo doseči večno zveličanje. „Kdor strpi do konca, on bo 130 zveličan 11 . (Mat. 24, 13.) Stanovitnost nam je čez vse potrebna. Salomon je najslavnejši kralj sta¬ rega veka; sv. pismo ga hvali, da njemu ni bilo enakega. Pa tudi res: bil je jako učen in zveden v vseh znanostih. Bil je bogat, bil je pa tudi pobožen. Bogu na čast je postavil velikansko sve¬ tišče, kakor ga svet ne zmaga; obilne daritve je opravljal, in vrh tega še obilno lepega in svetega popisal: cele knjige same modrosti božje. Pa glejte, na svoje stare dni se je soznanil z ajdovskimi ženskami, ki so ga celo prekanile, pre¬ valile, daje živega Bog zapustil in postal neverni malikovalec! Kako potrebna toraj je sveta stanovitnost. Judež Iškarjot bil je med aposteljne sprejet; hodil tri leta za Jezusom; po¬ slušal božje nauke; bil je oskrbnik cele Jezusove družbe, ker hranil je mošnjico in nabrane novce. Pa le predobro vam je znano, kaj se je s tem nesrečnežem zgodilo! Zapustil je Jezusa, zatajil in prodal ga je; potem gre, in se obesi v 131 svoji obupnosti. Namesto večne krone je dobil večni ogenj, ker si ni zapomnil Jezusovega nauka: „Kdor strpi do konca, on bo zveličan 1 '. (Mat. 24, IB.) Martin Luter, je bil učen mož; oster sam do sebe, zvest v spolnovanju samostanskih pravil; goreč v oznano- vanju božjih naukov, marljiv v branju in učenju sv. pisma ali biblije. Pa kaj se zgodi? Postal je napuhnjen, preziral svoje prednike, zaničeval papeža, grajal sv. cerkev, zatajil je Jezusa, in njegove svetosti ali zakramente zavrgel: strogi menih se je zlevil, in prikazal se je ru- javi gad odpadnika in krivoverca. Oj kako potrebna je vendar sveta stano¬ vitnost ! Premnogi začnejo korakati na stezi pobožnosti, pa pride vročina, kapajo grude, bode kamenje: opešajo in vse zopet popustijo; ali kar je še žalostnejše, začnejo sovražiti Boga, in svete reči zaničevati. Takim Jezus sam pravi: „Kdor dene svojo roko na oralo, pa se ogleduje nazaj, ni sposoben kraljestvu božjemu". (Luk. 9, 62.) Le kdor sta- 9 * 132 noviten ostane, vse zdrži in strpi do konca, on bo zveličan. Zato nas sv. Anzelm lepo opominja: „Pomislite, da v nebesa korakate — k svojemu Go¬ spodu in prijatelju Jezusu Kristusu, ki tam vabi, in tam pričakuje. Dokler ži¬ vite, tečete naprej, ali navzgoraj — v nebesa, ali navzdolj — v pekel, kakor pač dobro ali hudobno živite. Ako toraj hočete svoj namen doseči, morajo dobra dela kakti vaši koraki biti, in morate skrbno paziti na svojo stezo 1 '. (2. Cass. 266.) Tako stanoviten je bil sv. Boni¬ facij ; strpel je do konca najstrašnejše muke; le to mu je pripomoglo k mi¬ lemu Jezusu do nebeške slave! — Kaj ti hasne sveto življenje začeti, ako pa vse zopet zapustiš; ako pet let pobožno živiš, poznej pa stari in še hudobnejši grešnik postaneš! Stanovitnost nam je vsem po¬ trebna, ako se pri Jezusu veseliti ho¬ čemo, ako k svoji ljubljeni materi Mariji v nebesa priti želimo! Za sveto stano¬ vitnost je pa treba posebno: - 13B 2. Moliti za njo. „Ako bi go¬ spodar vedel, ob kteri uri bo tat došel, gotovo bi bedel in bi ne pustil podko- pati svojega hrama. Zato tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri ktere ne veste, pride Sin človekov . . . Blagor služab¬ niku, kterega, ko pride njegov gospod, najde tako delati.“ (Mat. 24, 43, 44, 46.) Stanovitno moramo biti na straži, ker ne vemo, kdaj da Jezus pride po našo dušo; ako opešamo in zaspimo, on od¬ ide, mi pa smo pogubljeni. Jako dober pomoček za sv. stanovitnost nam je na¬ znanil in dal ljubi Jezus sam, molitev, ko opominja svoje učence: „Bedite in molite, da ne zaidete v skušnjavo." (Mark. 14, 38.) Za sv. stanovitnost je toraj moliti. Ko je sv. Janez Nepomučan pred seboj videl grozno smrt, potoval je k čudoviti podobi Marije Device v Bole- slavo; ondi je klečal in molil celi dan, naj bi ga ljuba Mati božja še zdaj v strašnem smrtnem boju ne zapustila. Pozno na večer se vrne domu; gredo- 134 čega kralj pred-se poklice in ker noče v grešni reči vbogati, ga briči zgrabijo in na morišče peljajo; svetnik pa celi pot moli za Marijino pomoč in sv. sta¬ novitnost. Sv. Katarina, nežna deklica, je na smrt obsojena zavoljo Jezusa in njegove vere. Strašno jo mučijo, ona pa moli, nič je ne boli. Nožato kolo, ki bi jo imelo razkosati, razdrobi se na drobne kose. Ker se je te muke nič ne primejo, razkačeni poglavar Porfirij zapove obgla¬ viti jo. Vesela gre na morišče. Tje pri- šedša, prosi odloga in toliko oddihljeja, da svojo molitev opravi. Zdaj devica poklekne, povzdigne roke in moli: Go- spod Jezus Kristus, moj Bog, zahvalim se Ti, da si moje noge na skalo posta¬ vil in vodil moje stopinje. Zdaj stegni svoje roke, ki so bile na križu za-me .prebodene in sprejmi mojo dušo, ki jo za te darujem. Spomni se o Gospod, da smo meso in kri in ne daj, da bi to, kar sem iz nevednosti grešila, pred tvojo ostro sodbo prišlo, temuč zbriši moje 135 madeže s krvjo, ki jo za te prelij eni. Ozri se iz svojega svetišča doli na to ljudstvo in ga pripelji k luči božjega spoznanja. Na to ji rabelj glavo odseka. (Legenda 25. nov.) Glejte z molitvijo si je sprosila sv. stanovitnost, ki jo je k ■Jezusu v nebesa pripeljala. Tudi današnji godovnik je molil za sv. stanovitnost, čudno je življenje sv. Bonifacija ter kaže, kaj premore človek z gnado božjo, če hoče. Z neko bogato pa pregrešno Aglajo živel je dolgo v mehkužnosti in razuzdanosti. Nekega dne sedita pri mastnem' obedu, kar Aglaja spregovori: Nama se tukaj dobro godi, uboge kristijane na Jutro vem pa pre¬ ganjajo, in morijo. Oni gredo v nebesa, midva pa v pogubljenje! Idi na Jutrovo in prinesi ostanke svetnikov, da- nam spreobrnitev pri Bogu sprosijo. Boni¬ facij reče, kaj pa če mene in moje ostanke nazaj prinesejo? On odide. Aglaja ga pokrega, naj se s svetimi rečmi nikal¬ ne šali. Ko pa vidi strašne muke kri- stijanov, ga milost božja prešine, da se 136 srčno kesa svojih zmot in pregreh ter tudi on želi mučeniško umreti za pokoro svojih grehov. Zgabijo ga in mučijo, on pa milo moli: ..Zahvalim te Gospod Jezus za trpljenje, kterega si me storil vrednega. Pomagaj svojemu služabniku, vsaj veš, da zavoljo tebe vse to trpim. Molite tudi vi moji tovarši za-me, da krono življenja zadobim'". Vse to nas uči, in opominja, da tudi mi moramo moliti za sveto stanovitnost! Le kdor dobro moli, bo stanoviten, ljubi Jezus pa mu bo prinesel nebeško krono. „Kdor Ido stanoviten do konca, bo zveličan 1 '. (Mat. 24, 18.) Bodimo tudi mi stanovitni; tudi naše poslednje besede, ko nam prine¬ sejo sveto popotnico, naj bodo: Prebla- ženo rešnje Telo Jezusa Kristusa, bodi hvaljeno, in češčeno na zemlji in v ne¬ besih. Amen. Ceščena Marija (trikrat). 137 15. dan. Mrliča lepota. „Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjejo. 11 Apok. 14, 13. Neka oseba Ana V., ki je dolgo bolehala, spozna, da ne bo nikdar več ozdravela, in da je njeni odhod s sveta že blizo, zato govori večkrat o večnosti, o sodbi, sprejema sv. za¬ kramente, da se za dolgo pot okrepi. Nekega dne jo bolečine hudo stiskajo, da ji je umreti, zato svojim domačim naznani svoje poslednje naročilo, govoreča: Ko umrjem, oblecite mi najlepšo obleko, ki tam v omari visi; položite me lepo na pravico; okoli mojega trupla na¬ stavite cvetlice in sveče, da bo lepo videti, ko pridejo sosede in znanke za-me molit. Tako umirajoča naročuje! Človek je rad lep; koliko potrosijo ne- kteri v življenji za lepoto svojega lica in te¬ lesa; vsaki si tudi po smrti želi biti v grob spravljen lepo, in dostojno. Pa kaj hasne mrliču lepa obleka, če je tudi iz svile in se zlato leskeče; capa je brez vsake vrednosti pred Bogom. Kaj 138 koristijo duhteče cvetlice in drugi kine okoli rakve, če si pa prave lepote za smrtno po¬ steljo oskrbeli nismo! — Najboljši kinčmrličem je pobožno, sveto življenje; zato sv. Duh go¬ vori: „Blaga (draga) je pred obličjem Gospo¬ dovim smrt njegovih svetnikov 11 . (Ps. 115, 15.) Le kdor lepo krščansko živi, on tudi častitljivo v rakvi leži, kakor spričuje sam sv. Duh, govorec po sv. aposteljnu Janezu, ki piše: „Slišal sem glas iz neba, ki mi je rekel: Za¬ piši: Zveličani mrtvi, kteri v Gospodu umrjo! Odslej, reče Duh, naj počivajo od svojega truda; ker njihova dela jim sledijo 11 . (Apok. 14, 13.) Danes je god sv. Izidora, priprostega, pa poštenega kmeta. Molitev, duhovne vaje, marljivo delo, zvestoba: bilo je pri njem dnevni red. Zaspal je v Gospodu 15. maja 1170; ob trenutku ločitve je nebeška svetloba obžarovala njegovo obličje tako, da so pri nje¬ govi smrti že govorili: Svetnik je zemljo za¬ pustil. Pač res, zveličani mrtvi, ki v Gospodu umrjejo! Srečni bi tudi mi bili, ako bi nas nekdaj taka nebeška lepota obsevala; za njo moramo že zdaj skrbeti. Zato danes želim vam pokazati, kaj daje mrliču pravo lepoto. Mrliča lepota so: 1. čednosti; 2. dobra dela. 1. Smrt je grozna sama po sebi; že poganski Horacij otožno prepeva, kako grozovito je, kadar bleda smrt prileze in trka na vrata človeškega srca. Grozna pa tudi je po svojem činu ali nasledku. Najlepše lice stori strašno, odurno! Videl sem mrliča, bil je ves , napihnjen; oči so odprte kipele; lice in roke pa črne kakor zamurca; v roki je držal šopek cvetlic. Kaplja (mrtvoud) ga je bila za¬ dela, da sv. zakramentov ni več do¬ čakal ! Ljudje pa so pravili, da njegovo življenje ni bilo lepo, ne krščansko; živel je v pregrešni zavezi. Zato ves kinč, obleka, še šopek v roki mu lepote dati ni mogel. Ker mrliča lepota so nje¬ gove čednosti življenja. Sv. evangelist Marka nam popisuje prelepo zgodbo iz Jezusovega življenja, ki nam spričuje, da mrliča lepota so čednosti njegovega življenja. Oče Jajir je imel edino ljubeznjivo hčerko, dva¬ najst let staro. Dolgo je bolehala; skrbni 140 oče vse poskuša, zdravil povsod išče; ko pa vse nič ne pomaga, in že dete skoraj umira, gre še k Jezusu, pred njega poklekne in moli: „Gospod, pojdi doli na moj dom, preden mi moja hči umrje 11 . Jezus se ne da dolgo prositi, in gre. Ko pa pridejo do hrama, je bila deklica že umrla, in ljudje jokajo in javkajo za pridno, ljubeznjivo pokojnico. „In Jezus je stopil v hišo, in reče: Kaj hrumite, in jokate? Deklica ni mrtva, temuč spi“. (Mark. 5. 39.) čednosti te nedolžne deklice so njeno mrtvo lice in truplo tako kinčale, da je videti, kakor bi spala kakor najzdravejše dete v ma¬ ternem krilu. Kes, le stopi k mrličeku, ogledavaj njegove roke, lice in celo telo: čednosti njegovega življenja, nedolžnost, spokornost, treznost, pobožnost mu še na mrtvaški postelji dajejo miloto in lepoto. Tudi sv. Izidor nam to resnico po¬ trjuje. Ni bil visokoučen, ne plemeni¬ tega stanu, temuč priprosti služabnik, oskrbnik, kmet. Rojen na Spanjskem 141 blizo Madrida, ubogih pa pobožnih staršev sin, mora se po službah potikati, in mnogo bridkega, osornega požreti pri nekem velikašu, ki ga je zaradi nje¬ gove pobožnosti zbadal, zaničeval. Vsako jutro je bil pri sv. maši; med dnevom pa večkrat molil in skrbno delal. Moli in delaj, bilo je geslo — vodilo sv. Izidora. Zato so mu angelji božji stregli in pomagali delati, da se mu je vse posrečilo, in imelo blagoslov božji. Celo namesto njega so orali, kedar se je pri sveti maši kaj več časa zamudil. Po trudnem življenju želi si počitka. Zaspal je v Gospodu 15. maja 1170; v tre¬ nutku ločenja je njegovo obličje obžare- vala nebeška svitloba, tako, da so pri njegovi smrtni postelji že pravili: Svetnik je zemljo zapustil. (Legenda.) Kaj bi še govoril o Marijini lepoti na smrtni po¬ stelji, ktero so angelji božji obdajali, in Mariji prepevali. Venec njenih čednost v življenji kinčal jo je tudi ob njeni smrti. Vsa lepa in mila v življenju, vsa krasna in blaga ob smrti. Kdo bi si no 142 želel smrti svetnikov? Tako je resnično, da mrličev kinč in lepota so njegove čednosti. Zveličani mrliči, kteri v Go¬ spodu umijejo, kteri v čednostih živijo, in v milosti božji svet zapustijo. Skrbimo si za to prvo lepoto pravih krščanskih čednost; le pobožno življenje nas bo tolažilo ob smrti, in kinčalo pred ljudmi in tudi pred Bogom; posebno ako še drugi kinč imamo, namreč: 2. dobra dela, ki je druga le¬ pota in kinč mrtvih. Vsa narava se je prebudila iz trdega zimskega spanja. Trava glavice vzdiguje, drevesa zelenijo, ople¬ tajo se za nebeško kraljico Marijo; in ako Bog da. je po lepem cvetji tudi obilno različnega sadja! Kakor za listjem in cvetom priraste lep sad — jabelka, tako za čednostjo sledi dobro delo, kinč in lepota mrličev. „ Zveličani so mrliči, kteri v Gospodu umrjo . . ., ker njihova dela jim sledijo. (Apok. 14, IB.) Premnogi in neštevilni so izgledi svetnikov, ki so neutrudljivo opravljali dobra dela v življenji, vedoči, da le to, 143 kar dobrega storijo, ponesejo seboj v večnost. Sv. Izidor je skrbno nabiral dobra dela. Vrb obilne molitve in vsak¬ danjih sv. maš, vrh pogostega preje¬ manja sv. zakramentov, je izvrševal tudi zapoved ljubezni do bližnjega prav na¬ tanko : od svojih pičlih dohodkov je da¬ režljivo ubožcem pomagal. — Sv. Eliza¬ beta, posebno usmiljena mati revežev in ubožcev, razdeli za miloščino svoje obilno premoženje. Ni ga berača brez njene pod¬ pore. Enako je delal sv. Stefan, ogerski kralj; popotnike v sveto deželo je po¬ sebno darežljivo podpiral, domačim ubož¬ cem obilno miloščine delil. Bog pa je njegovo desnico tako poslavil, dajene- strohnjena ostala. — Sv. Martin, škof, slovenski rojak, je imel usmiljeno srce do revežev, kar vam je znano. S tem pridobil si je lepoto in slavo v sv. cer¬ kvi, ki na njegov god moli in ga slavi: „Sv. Martin, tukaj reven in ubog, šel je bogat dobrih del v nebeško veselje." (Brevir B. 8.) Pri njegovi smrti so an- gelji prepevali, kakor spričuje sv. Seve- 144 rin, njegov vrstnik. (Prop. Lav. 260, IV.) Tako se bere tudi o sv. Tereziji, ki je podobna najrodovitnejšemn sadniku za- rad svojih preobilnih dobrih del različne vrste, da se je celo vesela in pevajoča ločila s sveta. Ker so dobra dela tolika lepota mrličem, zato nas pa mili Jezus in sv. pismo prisrčno opominja za dobra dela skrbeti in marljivo opravljati, Čujte! Je¬ zus pravi priliko: „Nekdo je šel na ptuje, pa pokliče svoje hlapce in jim je razdelil svoje blago. In je dal enemu pet talen¬ tov, enemu pa dva, enemu pa enega, vsakemu po njegovi zmožnosti in je ta¬ koj odpotoval. Odšel pa je, kteri je bil pet talentov prejel in je kupčeval ž njimi, ter pet drugih pridobil. Ravno tako je tudi, kteri je dva prejel, pridobil dva druga. Tisti pa, ki je bil le eden talent prejel, odide in zakoplje ga v zemljo. Gez obilno časa pa pride gospod tistih hlapcev in dela račun ž njimi. In pri- stopivši, kteri je bil pet talentov prejel, je prinesel pet drugih talentov, rekoč: 145 Gospod! pet talentov si mi izročil; glej, pet drugih sem pridobil. Njegov gospod mu je rekel: Aj, dobri in zvesti hlapec, ker si v malem bil zvest, čez obilno te postavim, idi v veselje svojega gospoda. Pristopil pa je tudi, ki je dva talenta prejel in reče: Gospod! dva talenta si mi izročil, glej druga dva sem pridobil. Rekel mu je njegov gospod: Aj, dobri in zvesti hlapec, ker si v malem bil zvest, čez obilno te postavim; idi tudi ti v veselje svojega gospoda. (Mat. 25, 14—28.) Kako lepo nas tukaj Jezus uči dobra dela opravljati, da bomo tudi mi nekdaj pohvaljeni. Ravno tako opo¬ minja sv. apostelj Pavel: „Kar človek seje, to bo tudi žel. Kdor seje tedaj v mesu svojem, bo od mesa tudi žel po¬ gubljenje; kdor pa seje v duhu, bo od duha žel večno življenje. Dobro delajmo, pa ne opešajmo, ker ob svojem času bomo želi, ako ne opešamo. Dokler te¬ daj čas imamo, delajmo dobro vsem, posebno pa domačinom vere.“ (Gal. 6, 8—10. Se Jezus sam je vedno oprav¬ il) 146 ljal dobra dela nam za izgled in pravi: ,, Jaz moram delati dela tistega, ki me je poslal, dokler je dan; pride noč, ko nihče več ne more delati." (Jan. 9, 4.) Tudi za nas pride noo — smrt, ko nam več ne bo mogoče delati, zato si pa zdaj poskrbimo za dobra dela, ki nas bodo ob smrti tolažila in kinčala, na sodbi pa zagovarjala! Deklica je nesla venček rožic. Vpra¬ šana, kam ga nese, pravi: na grob mo¬ jega bratca ga bom položila. Lepo delo bratovske ljubezni je to, še boljše pa je, ako si sami oskrbimo venec prave le¬ pote mrtvih, krščanskih čednost in dobrih del. Veselo bo gledala mati Marija na svoje otroke, ako imamo veliko njenih čednost in obilno molitve, roženkrancev, obhajil in drugih dobrih del. To nas bo tolažilo in kinčalo, bolj kakor venci na rakvi ali okoli groba. Za vse to nam bo ljubi Jezus dal nebeški venec več¬ nega plačila. Zveličani so mrtvi, ki v Gospodu umrjejo! Amen. Ceščena Marija (trikrat). 147 16 . dan. Spovedni strah. „Spovedavajte se svojih grehov, in molite vzajemno, da se zveličate." Jak. 5, 16. . Velikokrat se vidijo po njivah strašila, posebno v koruzi in prosu. Kmetovalci jih na¬ stavijo zato, da tičice ne zobljejo in ne vniču- jejo pridelka, ki je kmeta toliko truda in pla¬ čila stal, ter mu je k življenju potreben. Na božjo njivo svete katoliške cerkve pa tudi satan stavlja neko strašilo in plaši duše, da ne gredo zobat zrnja božje besede, da se ne hodijo past na zeleni travnik presv. Beš- rijega Telesa, ter jih odganja od zveličavne vode sv. zakramentov in to strašilo je strah pred spovedjo! Satan ljudi slepari in straši, kaj boš k spovedi hodil, kaj se boš spoveda- vala, vsaj nisi nikogar ubil; kaj bodo ljudje rekli, kaj si bodo spovednik mislili. Premnogi se dajo preplašiti in zanemarjajo sv. reči, zao¬ stajajo od sv. zakramentov in zveličani biti ne morejo, ker podlaga zveličanja po grehu je dobra, 10 * 148 vredna spoved. K temu nas nagovarja že sv. apostelj Jakob, pišejoč: „Spoznajte svoje grehe in molite drug za druzega, da se zveličate. 11 (Jak. 5, 16.) Četrta cerkvena zapoved, ki vsa¬ kega brez izgovora in izjeme ojstro veže, saj enkrat v letu se vredno spovedati, vam je znana. Danes je god sv. Janeza Nepomueana, patrona spovednikov. Ker ni hotel razodeti spo¬ vedanih grehov, bil je grozovito mučen in umorjen zarad spovedne molčljivosti, ktero je ohranil. Bilo bi torej danes prilično govoriti o spovedi, ker se je pa nekteri preveč bojijo in izogibajo, ker nektere satan plaši, da menda leto na leto spoved odlagajo, zato govorim danes o strahu pred spovedjo in rečem: Spovedni strah je: 1. prazen, 2 nevaren. 1. Sv. apostelj Peter pravi, da je satan podoben prestrašnemu levu, ki vedno po svetu lazi, tuli in rjove, da bi kje koga splašil, zmotil in požrl. Sv. apo¬ stelj Peter piše: „Bodite trezni in be¬ dite , ker hudič, vaš zoprnik, kroži ka¬ kor lev, rjove in išče, koga bi požrl. “ (I. Potr. 5, 8.) Strašno se razlega močni 149 glas leva po goščavah; ker ravno s tem hoče zverine splašiti, zmešati, da zbe¬ gane ložej vlovi. Tako plaši satan ljudi s spovednim strahom, da jih ložej vlovi v mrežo večnega pogubljenja. Spovedni strah je v prazen zarad spovedne molč- ljivosti. Že v katekizmu ste se učili, da se pri spovedovanju ni treba bati ali sramovati, zato ker so spovednik pod strašno ostrimi časnimi in večnimi kaz¬ nimi dolžni zamolčati vse, kar se jim je kdo spovedal. To se pravi: spovednik mojih grehov, kterih sem se jim na spo¬ vedi obtožil, ne smejo nikoli nikjer raz¬ lagati , ne dokler živim, ne po moji smrti, še na sodbi bi zoper mene pri¬ čati ne smeli! Današnji godovnjak sv. Ja¬ nez Nepomučan bil je spovednik pobožne Ivane, žene krutega Venceslava, češkega kralja. Ker je kraljica pogostoma k spo¬ vedi hodila po tolažbo v svojih nad¬ logah, postane njen mož sumljiv, kaj se neki toliko spovedava in sili spoved¬ nika, naj mu vse to razodene! Pa vse zastonj; Janeza da zapreti in v Moldavo 150 vreči. Tako ne smejo noben spovednik ne besedice ziniti; in rajše morajo naj¬ strašnejši muke trpeti, kakor pa spovedno zamolčljivost prelomiti. Spovedni strah je prazen, ker dru¬ gim ljudem svoje grehe lahko praviš, le spovedniku ne! Prijatelj svojemu to¬ varišu široko razlaga svoja dela, ktera je sinoči ali v nedeljo storil, kako so se tepli, kako so se kregali, kleli, kako grozno so ga pili, da so vsi omamljeni cepali ali za stezo obležali. Deklice se rade pogovarjajo, kje so bile na plesu, na žegnanju, v slabi drušini, in še vse druge reči — rudečica me obliva in brani dalje govoriti — samo rečem: svoje slabosti, grehe in nemarnosti lahko razlagaš svojemu prijatelju in še meni, ako bi vas srečal, bi začeli razlagati svoje djanje in življenje, kako prazen je torej spovedni strah. Tam te čakajo tvoj najboljši prijatelj, ki ti hočejo butaro tvojih grehov odvzeti. Kako prazen je strah pred spo¬ vedjo, sem vam nedavno povedal v iz- 151 gledu od moža. ki že čez trideset let ni bil pri spovedi. Se ve, da je tam ne¬ koliko drugače obrnjeno, ker sem vam takrat hotel dokazati velikost in mogoč¬ nost Marijine pomoči. (Glej IV. dan. stran 38.) Naj vam danes enak izgled povem, ki kaže, da strah pred spovedjo nič druzega ni, kakor nevednost ali pa hudija. Škof Ohever v Bostonu (Amerika) je pri vseh prebivalcih zarad svoje go¬ rečnosti, dobrotljivosti in učenosti to¬ liko zaupanja imel, da so pri njem iskali tolažbe in sveta ne le nizki, ampak tudi osebe iz najviših stanov; da, celo lute- rani so prišli ter mu odkrivali vse svoje nadloge, najskrivnejše rodbinske in tudi nravne zadeve svojega srca. — Nekega dne, ker je ravno prilika tako nanesla, pravi luteranka, ki takrat ni prvič pri škofu tolažbe iskala: Meni bi v kato¬ liški cerkvi vse dopadlo, le eno ne. To pa mi je toliko zoprno, da se nikakor ne morem odločiti za prestop v kato¬ liško cerkev. Prijazno škof poprašajo: Kaj neki bi bilo tacega? Jaz si ne upam 152 vganiti. Gospa osupnjena sicer se vendar osrči ter pravi: To je vaša presitna spovedna zapoved. Smehljaje pravijo škof: Tako — kdo bi si mislil! ča¬ stita gospa, čemu se tega bojite, kar že dolgo delate? Saj ste mi že vse svoje srčne skrbi in tudi vestne muke razode¬ vali, da bi od mene kak svet dobili (Šmid zgodov. katekizem); zakaj bi pa za odpušenje grehov, za čisto vest in gnado božjo še malo kesa in obžalo¬ vanja čez grehe ne obudili, in takoj vas lahko od vseh grehov odvežem. Gospo so besede škofove tako pretresle, da je prosila za poduk ter je čez nekaj časa v katoliško cerkev prestopila. — Glejte, ljubi poslušalci, ta luteranka si je iz nevednosti toliko nepotreben strah de¬ lala, kar drugoverki ni bilo zameriti; mar li pa ni zameriti kristijanom, ki so od mladih nog v katoliški cerkvi ter bi imeli pravi nauk poznati in vendar si dajo od sveta ali satana nepotrebno strašilo postaviti ter hodijo klavrni (ali tudi togotni) memo spovednic, sveto 153 spoved pa leta in leta opuščajo? „Sodnik hoče tvoj pregrešek vedeti, da bi te po postavi kaznoval, Bog pa (spoznanje spo¬ vedniku), da bi ti odpustil ter zgubljeno pravico do nebes nazaj podelil, govori sv. Janez Krizostom. Mar li se je tega treba bati? Spoznajte iz tega, da spovedni strah je prazen, pa tudi: 2. nevaren. Grešnik hodi po rah¬ lem ledu, ako se mu udere, pogrezne se v morje pogubljenja večnega; hudobnež visi za las milosti božje nad globokim brezdnom; le en greh menda še in po¬ trpežljivost božja se pretrga, grešnik se prevrže v globočino večne nesreče! Cista, vredna spoved ga zamore pogube rešiti. Spovedni strah je torej jako nevaren. Ker spoved je podlaga našega zve¬ ličanja. Zato nas sv. apostelj Jakob opo¬ minja k spovedi: „Spovedavajte se svo¬ jih grehov in molite drug za druzega, da se zveličate. “ (Jak. 5, 16.) To je prav Jezusov nauk. Po vstajenju se Sin Božji prikaže zbranim aposteljnom, pri za¬ klenjenih vratih stopi med nje in reče: 154 „Mir vam! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem. “ In ko je bil to izrekel, je v nje dihnil in jim rekel: „Sprejmite svetega Duha. Kterim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni; in kterim jih bote zadržali, so jim za¬ držani “ (Jan. 20, 21-^23.) Da bi pa vedeli, komu se smejo grehi odvezati, komu ne, je treba, da se grešnik razo¬ dene, pokaže, kakšen da je, je treba spovedi, čista, skesana spoved je pogoj sv. odveze, odpuščenja grehov, podlaga našega zveličanja. Desni razbojnik, Dizma, je visel na križu; le en trenutek še in bil bi večno pogubljen. Milost božja ga ogreje, grešno srce se raztopi in vsa hudobija mu skoz usta priteče: obstal, spoznal in izpovedal je svojo hudobijo, za ktero trpi zasluženo kazen. In na tako ponižno spoved mu je Jezus sam odvezo podelil in nebesa obljubil, go¬ voreč: »Resnično ti povem, danes boš z menoj v raju.“ (Luk. 23, 43.) Spovedni strah je nevaren, ker se rado zamudi. Premnogi radi odlagajo 155 spoved; še bolniki pravijo: se že bom; pa smrt ne čaka in nepripravljene po¬ kosi za večno pogubljenje; rado je pre¬ pozno. „Nek pobožen mladeneč, Jernej Vrgara, naglo nevarno zboli, še ponoči poprosi za spovednika, pa oče mu pra¬ vijo : še ni tako nevarno, bomo pa jutri po nje poslali. Sin pa odgovori: Jutri? — za me ni jutra več. — Pošljejo toraj po spovednika, da opravi spoved, sprejme sv. zakramente in vzame neko podobo Matere Božje, pa jo poljubuje in takoj veselo umrje.“ (Liebfrauengarten p. 416, 14.) Skoro bi bilo tudi pri pobožnem zamujeno! Neka pregrešna gospa pride slučajno v cerkev, kjer so ljudje ravno že na pridigo čakali; tudi ona nekoliko postoji. Zdaj stopijo misijonar na pri- dižnico in ginljivo razlagajo, kako usmi¬ ljen je Bog. Gospa mirno posluša; po pridigi stopi k misijonarju in vpraša, ali bi tudi njej Bog usmiljenje skazal, ki ga je že petnajst let grdo žalila. Go¬ tovo, ako le svoje grehe obžalujete in se jih čisto spoveste, rečejo misijonar. 156 Pokažejo ji spovednico in dajo nekoliko odloga, da se za spoved pripravi. Dolgo traja spoved, že se je zmračilo, zarad grešne nevarnosti ponoči ne upa domu in ostane vso noč v cerkvi. Drugo jutro jo najdejo sklonjeno, klečečo — v kapeli Matere Božje, pa mrtvo. Usmiljena Ma¬ rija ji je gotovo prošnje uslišala, spro- sila odpuščenje in srečno smrt. (Lieb- frauengarten p. 304, 16.) Skoro bi bilo prepozno in zamujeno! Spovedujmo se torej svojih grehov, da se zveličamo. Ne dajmo se od satana preplašiti, da ne zamudimo dobe svojega zveličanja. Ako svojih grešnih ust od¬ preti ne upaš, pa prosi ljubeznjivo Ma¬ rijo Devico, da ti spovedni strah pre¬ žene. O Marija, bodi nam usmiljena; daj nam skesano spoved opraviti pri zdravju in v smrtni bolezni. Amen. Ceščena Marija (trikrat). 157 1 7 . dan. Krščanska ljubezen. „Kdor ne ljubi, ostane v smrti.“ I. Jan. 3, 14. Sv. apostelj Janez piše v skrivnem razo- denji, da je v zamaknjenju gledal neizrekljivo obilno trumo zveličanih duš pred božjim tronom. Sto štiri in štirideset jezer zaznamovanih iz vseh rodov Izraelovih otrok. „Potem sem videl veliko trumo, ktere nihče ni mogel sprešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezi¬ kov, stoječo pred sedežem in vpričo jagnjeta, ogrnjeni so bili z belimi halami in palmove veje v njihovih rokah. In so rekli z močnim glasom, govoreči: „Gast Bogu našemu, ki sedi na se¬ dežu in Jagnjetu.“ (Apok. 7, 9—10.) Besnično, lepa prikazen nebeškega veselja! Kjer se izvoljeni pri Bogu, Jezusu, in pri Ma¬ riji Devici veselijo. Nas pa uči, da iz vsakega kraja, iz sleherne dežele, iz vsakega roda in na¬ roda steza v nebesa pelja. Že smo imeli go¬ dove imenitnežev in velikašev, ktere je kinčala kraljeva krona in zlato žezlo; premišljevali smo 158 zglede in krasotice, ki so se na kraljevih dvo¬ rih gibale in zveličale; danes pa pred seboj imamo svetnika, ki je iz najnižjega stanu zra- stel in se povzdnignil med svetnike do Božjega trona; danes obhajamo god nekega pastirja, sv. Paskala. Ysi ti iz različnih krajev, mnogo¬ terih stanov so le po eni stezi v nebeško ve¬ selje došli: po stezi krščanske ljubezni namreč. Kdor pa te steze ne pozna, se zveličati ne more, ker sv. apostelj Janez uči in pravi: „Kdor ne ljubi, ostane v smrti.“ (I. Jan. 3, 14.) Oujte tedaj! Ne čudežev delati, ne bol¬ nikov ozdravljati, ne mrličev obudovati — te- muč bližnjega krščansko ljubiti je treba, da se posvetimo in zveličamo. Krščanska lju¬ bezen je steza zv el ižanska, kar vam k časti Marije Device danes razložiti želim. Lepo je cveteče drevo, ki obeta obilno sadu; tak je človek v cvetju kr¬ ščanske ljubezni, on obrodi nebeški sad večnega zveličanja. Kakor drevo brez cveta sadu nima in bo posekano in v ogenj vrženo, tako tudi človek brez kr¬ ščanske ljubezni živi in zori za ogenj večnega pogubljenja. Ker božja beseda 159 je ter ostane večna resnica: „Kdor ne ljubi, ostane v smrti.“ (I. Jan. 3, 14) 1. Kaj govori sv. pismo o ti zve- ličanski stezi: krščanski ljubezni ? — Farizeji so bili sebični ljudje, ki so iskali svoj lastni dobiček, čast in pohvalo. Na svojega ubogega bližnjega niso gledali, ne ga čislali. Neki taki sebičnež drzne se Jezusa skušati in ga vpraša: „Uče- nik, ktera je velika zapoved v postavi? Jezus pa mu je rekel: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše, iz vse svoje misli. Ta je največa in prva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe.“ (Mat, 22, 37—39.) Svojega bližnjega ljubiti moramo, ako hočemo prvo in največo zapoved božjo zvrševati. „Ako kdo reče: Ljubim Boga in sovražim svojega brata, je lažnik. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, kterega vidi, kako more Boga ljubiti, kterega ne vidi? In to zapoved imamo od Boga, da, kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata." (I. Jan. 4, 20—21.) 160 Prelepo nam to ljubezen priporočuje ljubi Jezus v znani priliki usmiljenega Sama¬ rijana. „Neki popotni Samarijan je do- šel do raztepenega človeka, in ko ga vidi, se mu v srce usmili. In je pristopil in mu obezal rane in je vlil v nje olja in vina in ga je posadil na svoje živinče. ga peljal v gostilno in ga oskrbel. In drugi dan je vzel dva denarja in ju dal gostilničarju in rekel: ,,Oskrbi tega člo¬ veka in kolikor več potrosiš, ti dodam, kadar se povrnem. “ Kdo teh treh (memo sta šla namreč tudi farizej in drugi jud, ki se ga pa nista usmilila), se ti zdi, je bil bližnji tistemu, ki je zašel med tolo¬ vaje ? On pa je rekel: Tisti, ki mu je usmiljenje skazal. In Jezus mu reče: Idi in tudi ti tako stori. “ (Luk. 10, 33—37.) Ali je znanec ali neznanec, kadar je v sili, mu pomagati moramo,, ker tudi nam bi dobro, djalo, ako bi se nas kdo v nadlogi usmilil. Zato Jezus uči: „Kakor hočete, da vam ljudje sto¬ rijo, tudi vi njim storite.“ (Luk. 6, 31.) V ti krščanski ljubezni ali potrpežljivosti, 161 si pa ne smemo zbirati, temuč moramo usmiljenje skazati slehernemu brez raz¬ ločka, ali nam je prijatelj ali nasprotnik. Tako lepo nas mili Zveličar uči, da še celo sovražnike moramo krščansko radi imeti: „Jaz vam povem: Ljubite svoje sovražnike, dobro storite njim, ki vas sovražijo, in molite za svoje preganjalce in obrekovalce, da ste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih, kteri daje svoje solnce vzhajati nad dobre in hudobne, in dežiti nad pravične in krivične. Ako namreč tiste ljubite, kteri vas ljubijo, kakšno plačilo bote imeli? Kaj ne de¬ lajo tega tudi cestninarji? In ako po¬ zdravljate le svoje brate, kaj odveč sto¬ rite? Ali ne delajo tega tudi pogani? Bodite tedaj popolni, kakor je vaš Oče nebeški popolen“. (Mat. 5, 44—48.) Človek brez krščanske ljubezni zveličan biti ne more; naj dela sicer karkoli hoče, vse je prazno, kar nam spričuje sv. apostelj Pavel, govoreč: „Ako bi človeške in angeljske jezike govoril, lju¬ bezni pa ne imel, sem kakor bron bučeč n 162 ali zvonec zvoneč. In ako bi znal pre¬ rokovati, in vedil vse skrivnosti, in imel vso učenost; in ako bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, ljubezni pa ne imel, nič nisem. In ako bi razdal ubožcem v živež vse svoje premoženje, in ako bi svoje telo dal, da bi zgorelo, ljubezni pa ne imel, mi nič ne pomaga (I. Kor. IB, 1—B.) Brez prave krščanske ljubezni je vse prazno; kar pa iz lju¬ bezni do Boga bližnjemu storimo, je vse za nebesa opravljeno. Tako pravo in zveličansko krščansko ljubezen nam pre¬ lepo priporoča sv. apostelj Janez, go¬ voreč: »Otročiči moji, ne ljubimo z be¬ sedo, tudi ne z jezikom, temuč v djanju in resnici 11 . (I. Jan. B, 18.) Kdor pa tako ne živi, ne hodi po zveličavni stezi, ker nima prave krščanske ljubezni, in bo pogubljen po nauku sv. aposteljna Janeza, ki pravi: »Kdor ne ljubi, ostane v smrti 11 . (I. Jan. B, 14.) Glejte, tako celo sv. pismo nam spričuje in pravi, da krščanska ljubezen je steza zveli- čanska. 163 2. Kaj pa pravijo svetniki o tej stezi krščanske ljubezni? človeško srce je z ljubeznijo na¬ polnjeno in brez ljubezni si ga skoraj misliti ne moremo, in tedaj se rado obrača do bližnjega, posebno kteri nam je naklonjen in nam dobro stori. Da so svetniki ljubili pridne in pobožne ljudi, se pač samo po sebi razumeva. Ubožče- kom so razdelili svoje premoženje, kakor sv. Elizabeta; bolnike so vračili ali celili, jim rane obvezavali, še poljubovali. To jim še ni bilo zadosti; njihova krščanska ljubezen je segala tudi do sovraž¬ nikov. Pomislimo sv. Stefana. Njegovi so¬ vražniki so škripali nad njim, kleli in kam- njali so ga. Kaj pa sv. Stefan stori? Največo krščansko ljubezen, kakor le pri človeku misliti zamoremo, jim razo¬ deva, kar nam sv ; pismo poroča tako-le: „In kamnjali so Stefana, kteri je klical, i*ekoč: Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo. Kleče je z velikim glasom vpil in rekel: Gospod, ne prištevaj jim tega v greh. n* 164 In ko je to rekel, je zaspal v Gospodu. 41 (Aet. Ap. 7, 58—59.) N Oh sveta krščanska ljubezen, ki je sv. Sefanu odprla vrata nebeška! Bere se o nekem svetniku, čigar srce je plamenelo prave krščanske ljubezni, da je čudežno pravil: „Ako bi mi moj nasprotnik izpahnil desno oko, pa bi ga poznej srečal, še z levim bi ga prijazno pogledal!“ Svetniki so pa tudi drugim krščansko ljubezen priporočali — kakor najlepšo stezo zveličansko in so jo ljudem v srce vsajali. Pomislimo samo to, kar nam danes legenda pravi o življenju sv. Pa¬ skala, da mu je najlepša prislovica bila ta: Človek mora imeti do Boga srce po¬ kornega otroka; do bližnjega srce lju- beznjive matere, do samega sebe pa srce ostrega sodnika. Vsaj njegovo srce je bilo takovo. Z neugasljivo gorečnostjo je dušni blagor bližnjega pospeševal. In njegove besede imele so čudovito moč. Neki menih si je vse prizadeval, raz¬ žaljenega moža potolažiti in za odpuščenje pomiriti. Pa razžaljenec neče od tega 165 nič vedeti. Na to ga Paskal prijazno nagovori: Ljubi brat, odpusti razžalniku zavoljo Boga! Naj bo, odgovori, zavoljo Boga mu pa že odpustim. Mar li mis¬ lite, da uni menih tega nagiba ni na¬ vodil ? Gotovo; kdo bi ga neki prezrl ? In zakaj Paskalova priprosta beseda toliko izda? Zato, ker je pri besedi plam¬ telo tudi srce, in beseda iz takega srca je šla k srcu ter tako naglo sad obro¬ dila. Krščansko ljubezen, ki je v nje¬ govem srcu gorela, hotel je tudi drugim vcepiti, naj bi se vsi zveličali, ker „Kdor ne ljubi, ostane v smrti." (I. Jan. 3, 14.) Krščanska ljubezen je steza zveli- čanska, ki naravnost v nebesa pelja, učijo nas svetniki Božji, najlepše pa Ma¬ rija Devica! 3. Kaj pa mi? Med ljudmi živimo, vendar se malo več nahaja krščanske ljubezni med nami. Sosed soseda videti ne more; ena preširoka brazda je svoje ali jeze kriva; živinica stopi na tvoj travnik ali vrt in že ti vso krščansko ljubezen zamaši in iz srca prežene. So- 166 seda ide temnega obraza in jezna mimo svoje vrstnice; in zakaj? vsaj ste si nekdaj dobri bili! Kokoši so nji grede razpraskale, kaka zrna pšenice pozobale, ali živinica grižlej detelje odtrgale. In to je že zadosti, da ti jezna hodiš okoli hiše tedne in mesece. Ko te soseda sreča, je ne pogledaš; ko te pozdravi, jo še le psuješ. Kaj je vzrok tega, je li res škoda tako neznanska ? Krščanske ljubezni manjka. „Ljubezen je potrpež¬ ljiva, je dobrotljiva, ljubezen ne zavida, ne ravna napačno, se ne napihuje. Ni častilakomna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudobno. Ne veseli se krivice, veseli se pa resnice. Vse pre¬ nese, vse veruje, vse upa, vse zdrži. “ Tako lepo uči sv. apostelj Pavel. (I. Kor. IB, 4—7,) Otrokom gostokrat pomanj- kuje krščanske ljubezni do staršev, v potrebi njih zapustijo brez pomoči, v sta¬ rosti jih celo znabiti zaničujejo, kar je še hujše, otroci sovražijo svoje starše, preganjajo in odganjajo svoje roditelje, ker otroško srce je prazno krščanske 167 ljubezni. — Bližnji naš pokaže nam sloki prst, mi njemu damo trdo pest; on nam eno krivo besedo, mi polen koš grdih psovk nanj vsipljemo; on nam eden las izdere, mi njemu skoraj glavo odtrgati želimo. Oj krščanske ljubezni primanj¬ kuje na vseh straneh! Kdor ne ljubi, ostane v smrti! Leta 1650 sta v Trstu živela dva smrtna sovražnika; v neki tesni ulici se srečata, drug druzega se bojita, a ubežati ni. Oba se ogledata na podobo Marije in bila sta si zopet prijazna. (Liebfrauengarten 837, 2.) Obrnimo tudi mi danes svoje oči na Marijo Devico; odpustimo si zavoljo nje. Živimo v lepi krščanski ljubezni, ki nas k Jezusu in Mariji v nebesa vodi. Kdor pa ne ljubi* ostane v smrti. Amen. Ceščena Marija (trikrat). 168 18 . dan. Trojna sreča deklet, in druzih stanovitnih. „Zvelieani so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali." Mat. 5, 8. Najhujša šiba božja so krvave vojske; kadar kruti sovražniki priderejo, vse pokončajo, požgejo, lepo deželo ugonobijo, mesta in vasi porušijo. Vojski za petami sledijo dragina, kuga, lakota, vrb tega še boji mnogo ljudi požro in kar je najžalostneje, sovražne vojske popalijo in uničijo navadno vse čednosti ter vse popačijo. Eedek, pa srečen, kdor še krščansk ostane. Take vojske ali krvavo preganjanje bilo je leta 803 in sicer samo zoper kristjane. Ne¬ usmiljeno so jih klali in morili. Mnogi so se muke zbali in so Boga zatajili in od prave vere odstopili. Sv. Deodat in sedem devic ostanejo stanovitni. Pohotneži se jim grozijo, neusmi¬ ljeno ravnajo, v ribnik jih pomečejo in potopijo. Deklice pa rajši vse za Jezusa pretrpijo, kakor da bi se razuzdancem dale oskruniti; prestale so mučeniško smrt in postale so svetnice, ker spolnile so se jim besede Jezusa, ki pravi: 169 „ Zveličani so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali. 11 (Mat. 5, 8.) Kaj si mislite, ljubljeni kristjani, pri tej zgodbi; posebno krščanske dekleta, kakošne misli se snujejo v vaših srcih pri groznih mukah nedolžnih deklic, ki so rajši umrle, kakor bi ne¬ dolžnost zgubile? Srečne so bile pri vsih svojih mukah: za kratko trpljenje so dobile večno ve¬ selje. Sle so Boga gledat in se v svoji nedolž¬ nosti pri Jezusu in Mariji veselijo. Tudi ve si srečo želite. Prav; pa prizadevajte si tudi za , pravo srečo. Ker nam danes legenda pred oči stavi sedmero deklic in ker tudi tukaj danes so večinoma dekleta pri Marijini pobožnosti, zato danes govorim: O trojni sreči deklet, kar pa vsakemu velja. Komu je neznana premila zgodba Jajirove hčerke? Sv. Luka nam jo je popisal. Grlej, pride mož, imenovan Jajir, on je bil glavar shodnice; poklekne pred noge Jezusu ter ga prosi, naj pride v njegov hram. Ker edino hčer pri dva¬ najsterih letih je imel in ona je umirala. In ko Jezus na njegov dom pride, ni pustil nikogar vstopiti, kakor Petra, Ja- 170 koba in Janeza, pa očeta in mater de¬ klice. Vsi pa so jokali in žalovali za njo. On pa je rekel: Ne jokajte, deklica ni umrla, temuč spi. Navzoči ga zasmehu¬ jejo, vedoči, da je umrla. On pa jo prime za roko, ter glasno zakliče: Deklica vstani. Njen duh se je povrnil in je vstala ta¬ koj." (Luk. 8. 41—55.) Srečna je bila ta deklica iz trojnega vzroka; tako tudi ve, krščanske deklice, mladina sploh in vsi imate trojno srečo. 1. Skrbni starši so vaša sreča. Oni lepo za vas skrbijo, kakor oče Jajir za svojo umirajočo deklico. Na-se poza¬ bijo; spanje, jed, obleko sebi pritrgajo, da le vam postreči zamorejo. Koliko britkih noči so tvoja dobra mati prebe¬ deli pri tvoji zibelki; koliko stopinj so storili skrbni oče za-te in ti vsega oskr¬ beli. Ti uživaš od njihovega truda in žuljev. Dobri starši pazijo na-te, ker ne¬ varnosti bolj vidijo in poznajo, kakor pa ti; zato te lepo učijo, opominjajo, da bi ne zašla v pregrešnost. Srečni ste otroci, ki imate skrbne starše. To srečo 171 pa še le takrat občutiš in ceniš, kadar moraš materni dom zapustiti in se med tujimi neusmiljenimi ljudmi pomikati; tam ni dobrotljive očetovske roke, ne premi¬ lega maternega glasu, tam je samo res¬ noba in ostrost. Svojo srečo, ljubljeni otroci, še le tedaj živo občutite, ko vam očeta ali ljubo mater iz hiše odnesejo in pokopljejo! Le eno besedo iz ust do¬ brega očeta, le en nauk iz blagih ust ljubljene matere! Bil bi srečen; bila bi vesela! Neko dete je imelo bolno mater; vedno je bilo pri nji ali se je blizo po¬ stelje pomikalo. Mati ponoči umrje, ko je dete sladko spavalo, in položijo jo na pravico ali mrtvaški oder. Zjutraj se dete zbudi, kliče mamico, prosi za kru¬ hek, pa nihče se več ne oglasi. Ko pa mater mrtvo pregrajeno z belo plahto zagleda, nemilo joka, ker njeno veselje, njena vsa sreča je proč! In skoro jo bodo za vselej iz hiše odnesli! Oh otroci ljubljeni, v presrečni ste, dokler ljube starše imate, če tudi vas nadloga ali bolezen zadene, vendar veste še kje tolažbe in 172 pomoči najti. Zato ostanite pri svojih skrbnih starših, ne zapustite jih; ako vas opominjajo, učijo ali svarijo, ubo¬ gajte ali poslušajte njihov glas, kar Bog sam zapoveduje: „ Spoštuj očeta svojega in mater svojo, da boš dolgo živel in ti dobro bode na zemlji!" Kolikokrat sem že slišal milo zdihovanje zapeljanih otrok, nesrečnih deklic, ki pravijo, dokler sem imela mater, bila sem srečna, zdaj pa sem največa reva! Mladine ali deklic največa sreča toraj so skrbni starši. Zato molite za nje, naj vam jih Bog ohrani, da dolgo žive; ako pa so že umrli, molite za njihovo dušo, priporočujte jih posebno Mariji Devici, da jim pomaga iz vic, ako bi zavoljo vas še kaj trpeti morali! 2. Deklice druga sreča je po¬ božnost. Kaj mislite, ali bi bil Jezus šel k umirajoči deklici Jajirovi hčerki, ako bi ne bila pobožna. Saj čitamo ne od takega primerljeja. Menda ne! Le ker je bilo dete pobožno, zato se je Jezus k njemu potrudil in ga oživil! 17B Tukaj spoznaj, koliko srečo ti prava po¬ božnost donaša ! Sv. apostelj Pavel nam jo kratko pa tehtno priporočuje, govorec: „Telesna vaja malo pomaga: pobožnost pa je za vse koristna in ima obljubo zdajnega in bodočega življenja. “ (I. Tim. 4, 8.) Pobožnost je za vse koristna: za bogate, za revne; v veselju in žalosti, za mlade in stare, za vsako delo in opravilo, za vse in povsod je pobožnost dobra in koristna. Tobija je bil v suž- nost odpeljan, pa bil je pobožen in je še ječo ali vjetje in sužnost porabil za svoje zveličanje. Nadlogo oslepljenja je mirno prenašal; od žene zaničevan ni klel, ne se rotil: pobožnost mu je hasnila. Job je bil ves krastav, zapuščen, zavržen, bil pa je pobožen, zato je bil srečen. Bog je dal, Bog je uzel; zgodi se njegova volja; to je bila vsa njegova tožba. Egiptovski Jožef je bil zalezovan in v veliki nevarnosti, pa bil je pobožen in hudobija ga ni premagala! ..Kako bi zamogel vpričo Boga kaj takega storiti! “ Bil je srečen, ker pobožen. Za vse toraj 174 je pobožnost koristna, posebna sreča pa je za deklice, ako imajo pravo pobož¬ nost v srcu! Veliko je nevarnosti za vas; povsod prežijo zapeljivci na vas; sata¬ nove zanjke so vam povsod nastavljene. Starši povsod poleg vas biti ne morejo. Le pobožnost vas obrani, greha ovaruje: Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme! Pobožnost je ohranila današnje godovnice — sedmere device, da niso Jezusa zatajile, pobožnost je nje v ne¬ beško veselje pripeljala. Bere se: Med zgrabljenimi je bilo tudi sedem devic. Oblastnik jih izroči mladim pohotnikom v oskrunbo. Njihovo orožje so le solze in mile prošnje, ki razuzdanosti ogenj pogasijo. Ko pa oblastnik izve, da so nedolžnost ohranile, nje pošlje k Dijani in Minervi malikovat. Vse zaničevane in razgaljene ondi stopijo, pa malikom nočejo darovati, ker Jezusa ljubijo; zato bile so vtopljene, njihove duše pa venčane s krono večne slave! Dobra mati so te učili pobožno živeti, te pokrižali in an- gelju varhu priporočali in še za slovo 175 ti dajali lepe nauke, Bogu služiti: zato bodite vedno pobožni in sreča vas za¬ pustila ne bo! 3. Tretja sreča krščanskih deklet pa je: nedolžnost. Jajirova deklica je bila vsa nedolžna, zato se je Jezus rad potrudil, jo oživil, ozdravil. Nedolž¬ nost ji kinča mrtvaško lice, da mili Jezus sam veselo reče: Deklica ni umrla, ona le spi! Kakor je človek srečen v sladkem spanju, tako je srečna in vesela mladina v žaru nedolžnosti! Vse jo rado ima, Bog, Marija Devica, starši, pa tudi vsi pošteni ljudje! Vesela gre na delo, vesela na počitek. Nedolžnost ji sladi suhi kruhek in p olajšava nadloge, ker ve, da ljubi Jezus milo gleda na vsako nedolžno Jajirovo hčerko! Oh, kako ne¬ umne pa so dekleta in mladina sploh, ki nedolžnost zavržejo, ter se zavozljajo v grešno znanje! Mislijo svojo srečo najti, pa zakopajo se v dušne in telesne britkosti in nadloge, iz kterih se ne mo¬ rejo več izkopati. Ogrenijo si kratke dneve svojega življenja. Strupeni nož 176 prerane smrti si same zasadijo v svoje revno srce! Same si zanetijo strašni ogenj večnega pogubljenja. Oj, neumneži, ki tako delajo: Jezusa zapustijo in grehu služijo; Marijo zaničujejo in razuzdanke častijo. Za njimi se pomika sramota, nadloga in pogubljenje! Današnje godov- nice, sedmere device, so rajši vse trpele, da so le ohranile svojo nedolžnost, zato se pa zdaj tudi pri Jezusu radujejo poleg Marije Device. „ Zveličani so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali." (Mat. 5, 8.) »Vojvoda Aleksander Farneze na Belgiškem premaga mesto Dorlent in ga razuzdanim vojščakom v rop in oskrunbo prepusti. Duhovnik Tomaž Sajlij vidi strašno zadrego mestjanov, sliši mili jok deklic in žen, da po vsem mestu raz¬ peti dve voži, kteri si za svoj pas pri¬ veže in zakriči: Kdor se rešiti hoče, naj prime za vožo in naj sledi njemu. Sredi med sovražniki izpelja celo trumo ne¬ dolžnih deklic in poštenih žen iz mesta na varni prostor, in jih tako reši.“ (Hunner p. 209.) Tako vodi ljuba Ma- 177 rija Devica deklice in mladenče na sv. roženkrancu po stezi pobožnosti in nedolžnosti skoz preobilne sovražnike v nebeško mesto večnega veselja! Oj, ljubi poslušalci, le hodite za Marijo! Da bo¬ dete srečni, poslušajte svoje dobre starše, bodite pobožni in ohranite sveto nedolž¬ nost ! To je prava sreča deklic, mladine in sploh vseh; to nas k Mariji pelja. Zveličani so čistega srca, ker oni bodo Jezusa in Marijo Devico gledali v ne¬ beškem kraljestvu. Amen. Ceščena Marija (trikrat). 19. dan. Večnost. „človek gre v hišo večnosti svoje". Eecles. 12. 5. Čudno mično je v toplem poletju gledati pri čebelnjaku, kako urno letajo bučeliee vsaka 12 v svojo hišico; šumijo in brnijo brez počitka; druga drugi se komaj izogiba: nabirajo si ži¬ veža za nepovoljne zimske čase. Kakor je pri čebelnjaku, ali v ulu, tako nekako po priliki se godi v naši glavi. Misel za mislijo roji, šumi po glavi, in zopet hitro zgine; različne misli se srečavajo, komaj se druga drugi umika. Od jutra do večera ni po¬ koja, še ponoči v glavi ni miru. Brez mi s li nismo skoraj nikdar! Vse misli človeku po glavi šumijo, le ena je redka, preredka: Misel na večnost! Ta misel bi nas morala povsod spre- vajati, kakor že sv. Duh veli: „ Spominjaj se svojih poslednjih reči, in ne boš vekomaj grešil 11 . (Eccl. 7, 40.) Misel na večnost bi nas morala vedno navdajati, ker vsaki dan smo bližej groba, vsako uro bližej večnosti: naše življenje je urna hoja v neznano večnost; zato sv. Duh pravi: „Človek gre v hišo večnosti svoje 11 . (Eccles. 12, 5.) Današnji godovnjak sv. Ivon je to ntisel na večnost zmirom v glavi in srcu gojil. Živel je sicer na zemlji, pa njegove misli so plavale v nebesih; za večnost se je pripravljal v mladosti, 179 za večnost je skrbel v možki starosti, po srečni večnosti je hrepenel v sivi starosti. Misel na večnost ga je vedno vodila, dokler ni šel v hišo svoje večnosti. Da bi ta misel tudi nas vodila, vam želim danes govoriti: o večnosti: 1. misli, 2. vodnika, poglejmo. 1. Nekterim ljudem so božji nauki napoti ali nepovoljni; takim ravno več¬ nost ne diši. Že sv. Duh nam njihovo modrovanje popisuje: „Pravičnikov duše so v roki Božji, in smrtna muka jih ne zadene. Očem nespametnežev se dozde¬ vajo umreti, in njihova ločitev se šteje za britkost, in njihov odhod od nas za skončanje: oni pa so v miru“. (Sap. 8, 1—3.) Mi pa od Boga podučeni veru¬ jemo na večnost, in vemo, da človek gre v hišo svoje večnosti. Tako misliti je dobro in zveličavno; misel na večnost je koristna, zato ker nas iz greha iz¬ kopa. Kralj Ezekija se je bil Bogu za¬ meril in v prevzetnosti pregrešil. Bog mu pokaže, da vsa njegova svitloba je prazna, in njegova kraljeva mogočnost 12 * 180 rahla in krhka. Položi ga na bolestno posteljo, in ga udari z nevarno bolez¬ nijo, da se mogočni kralj zvija kakor poteptani črvič v prahu. To zgodbo popisuje prerok Izaija sam tako-le: „ Tiste dni je bil Ezekija za smrt zbolel, in šel je Izaija, Amozov sin, prerok, k njemu, in mu rekel: To pravi Gospod: „0skrbi svojo hišo, ker umrl boš, in ne boš živelIn Ezekija je obrnil svoj obraz v steno, in je k Gospodu molil; in se je silno jokal. In prišla je Gospodova beseda k Izaiju, rekoč: »Idi in povej Ezekiju: To pravi Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, in tvoje solze sem vidil, dodam tvojim dnevom petnajst let“. (Iz. 38, 1—5.) Misel na večnost je kralja Ezekija spre- dramila iz grešnega spanja, da je svojo zmoto objokoval, in začel zopet prav pobožno živeti. Koliko takih prelepih zgledov bi vam zamogel našteti iz svetovne zgo¬ dovine, in posebno iz legende, ali živ¬ ljenja svetnikov! Pa le samo enega še 181 zaslišite, da spoznate koliko moč na pregrešno srce ima misel na večnost. Marjeta Kortonska je bila v resnici žalosten izgled za pekel zrele grešnice. Celih devet let je v najostudnejših pre¬ grehah živela. Ona sama ni mislila, in nihče ni več mislil na njeno poboljšanje! Pa kaj se zgodi! Nekega dne odide njen razuzdanec od doma, le psiček ga spremlja. Ni ga več domu. Njegov psiček čez dolgo pridirja, cvili in Mar¬ jeto seboj spravlja, ki ga poslednjič uboga, in gre. V gošči začne psiček cviliti in neko grmado razkopavati, in Marjeta mu pomaga. Pa joj, groza, ko vidi in spozna mrliča za svojega greš¬ nega tovarša! Vse to jo tako prešine, da na ves glas zavpije: 0j v nesrečnež, kje pa je zdaj tvoja duša! Živo ji stopi pred oči — večnost; ta misel, da tudi njo namreč čaka nesrečna večnost, jo toliko pretrese, da iz njenega srca zgine vsa posvetnost, vsa razuzdanost. Začne Bogu služiti, za greh se pokoriti, Marijo častiti. V triindvajsetih letih ostre po- 182 kore je oprala svoje madeže, in je šla vesela v hišo svoje večnosti. (Legenda 22. febr.) Misel na večnost je hasnovita tudi zato, ker nam gorečnost ohrani. Zato nas opominja sv. Duh: Misli na večnost, na svoje poslednje reči, in ne boš grešil nikoli. Kakor je prej omenjeno greš- nico ta misel celih triindvajset let za najtežavnejšo pokoro navduševala, in jo vedno gorečo ohranila, tako je ta misel osrčevala, in ogrevala današnjega go- dovnjaka, sv. Ivona vse njegove žive dni. Med spačenimi tovarši ga je ne¬ dolžnega ohranila, med zanikernimi mlač¬ nimi ljudmi ga je misel na večnost na stezi poštenosti in gorečnosti vzdržavala od mladosti do starosti. In čujte, kako lepo se bere: V postu leta 1803 spozna Ivon, da njegove moči dnevoma pešajo. Vendar pa ne preneha od navadnega ostrega življenja, prepričan, da kolikor bolj se večnosti bliža, toliko gorečnejše se mora na večnost pripravljati. Dan pred Kristusovim vnebohodom položi 183 svojo trudno glavo, in duša gre veselo v hišo svoje srečne večnosti. Oujte duše, ki vas greh vklenjene veže, pa nobena beseda več ne gine k spokorjenju! Premišljujte večnost, po- gledovajte hišo večnosti, ki že gori in se žari za vas! In radi in lahko se bote iz greha izkopali. Oj večnost, oj strašna večnost! Kako grozno je to, vendar: človek gre v hišo večnosti svoje in zraven grešno živi! Srečen, kdor še o pravem času spregleda ter hišo svoje večnosti premišljuje resno in krščansko. Zato še naznanim: 2. dva vodnika v večnost. Po velikih mestih so pripravljeni vodniki za ptujce, da se ne zmotijo, vedo naj- diti, kar želijo vedeti; po velikanski pu¬ ščavi Sahari so vodniki, ki potnikom kažejo pravo stezo, da v pesku ne po¬ ginejo ; prek velikanskih planin, na visoke snežnike so potrebni zvedeni vodniki, drugači se potniki lahko zgubijo, ubijejo. Tudi s potovanjem v neznano večnost ni nič drugače; ponujata se nam dva vodnika: 184 Prvi je satan. Ta vodnik se vsa¬ kemu človeku ponuja; se vedno glasi, da bi ga ložej našli. Sv. apostelj Peter namreč piše: ,,Hudič, vaš zoprnik, kroži kakor lev, rjuje in išče, koga bi požrl. “ (I. Petr. 5, 8.) Svojim pristašem obeta vse veselje, kaže rožnato stezo, ponuja vse sladnosti. Zaveže jim oči, da gleda¬ joči nič ne vidijo; zamaši ušesa, da sli- šijoči nič ne čujejo; vodi jih po široki in prostorni stezi posvetnega šuma in hrupa. V omotici posvetne radosti oča¬ rani stopijo čez prag večnosti in ondi jih prekanjeni vodnik zapre v strašno hišo večnega ognja, kakor nas uči mili Jezus, Sin Božji, sam: „Zvežite mu roke in noge in vrzite ga v skrajno temo, ondi bo jok in škripanje z zobmi. “ (Mat. 22, 13.) In to bo večno! večno! večno! Oj, ne zvolite si tega vodnika! Ze tukajšne solze so britke, ki se vendar še posu¬ šijo ; že tukajšne nadloge so nam sitne in težavne, kaj še le večni jok, večni ogenj! Zapustimo tega neusmiljenega vodnika, dokler je še čas in zberimo si 185 boljšega vodnika, ki nas vodi v hišo srečne večnosti naše, in ta je Jezus Zveličar sam. Glejte, vedno se nam naznanuje njegov klic, njegovo milo vabilo. Na oltar stopa vsaki dan v presvetem Za¬ kramentu, da nam je tu naš vodnik proti srečni večnosti. Cujte ga, kako milo kliče: „Pridite k meni vsi, kteri se trudite in ste obteženi in jaz vas okrepčam. Vze¬ mite moj jarem na-se, in učite se od mene, ker jaz sem iz srca krotek in ponižen in najdete pokoj dušam svojim. Moj jarem namreč je sladek, in moje breme je lahko. “ (Mat. 11, 28—BO,) Enako nas Marija za seboj vodi, nam ponuja sladek jarem pobožnega življenja. Nam obeta tukaj okrepčavo, tamkaj pa deli večni mir našim dušam. Srečen je, kdor se od Marije Device da voditi po bodečem trnju zatajevanja, pripelja ga na rožnate livade večnega veselja. Iz solzne doline ga izvodi v izvoljeni raj. „0ndi bo Bog obrisal vse solze od nji¬ hovih oči in smrti ne bo več; tudi ne 186 bo več žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ker poprejšnje je minilo. “ (Apok. 21 , 4.) To je vesela hiša naše večnosti, v ktero nas vodita Jezus in Marija. Kakor je današnji godovnjak, sv. Ivon, večnost rad premišljeval in se na srečno večnost vedno dobro pripravljal, tako tudi nam današnji nauk o večnosti naj vedno po glavi in srcu šumi! Za¬ pustimo satana, in držimo se Marije, naše nebeške vodnice, da bi nas vse srečno pripeljala v preveselo hišo nebe¬ škega Očeta. Vsaki dan bližej smrti, vsaki trenutek bližej večnosti in tudi nam bodo skoraj rekli: „človek je šel v hišo svoje večnosti!" Ljuba Mati Božja nam pomagaj, da bi ta hod in prestop v hišo naše večnosti tudi srečen bil! Svojo materno roko nam podaj; nas nobenega ne zapusti! „Daj nam, ljuba Mati, ves čas našega življenja skrbno, srečno in krščansko v dolgo večnost po¬ tovati!" Amen. Oeščena Marija (trikrat). 187 20 . dan. Marijo Devico častite. „Podpirajte me s cvetlicami, ob¬ sujte me z jabelki, ker ljubezni omedlevam." Cant. 2, 5. Ta teden smo pravi berači pred pragom Božje milosti. Ni nam zadosti, da se le doma Bogu priporočujemo, da mu ne le v cerkvi pri neskončni daritvi svoje dušne in telesne po¬ trebe in težave potožimo, ter ga za gnado pro¬ simo, ampak celo vun daleč po polji potujemo, dokler zopet do kakega Božjega lirama pridemo, molimo, ter še svetnike Božje v litanijah za pripomočnike prosimo. Tako smo delali včeraj, tako smo (bomo) danes in bomo delali zopet jutri. Prav tako; saj smo pa tudi potrebni. Oj, kdo prešteje potrebe Adamovih otrok na tem svetu za dušo, za telo, za prihodnjo večnost! Toraj le molimo, vzrokov imamo dovelj. Da, kristjani le molimo, pa molimo zvesto in pobožno, saj pa tudi nobeno delo nima tako gotovega sadu, kakor pobožna molitev kristjana. Dokaz tega nam je obljuba Jezusa samega. 188 Opomnim le na sveti evangelij prošnjega tedna: Prosite, trkajte in iščite in Kristus takoj pri¬ stavi: Prejeli bote in našli ter odprlo se vam bode. Oj tolažljiva beseda Zveličarjeva! Saj pro¬ simo, iščemo in trkamo še pri ljudeh, ko ne vemo, mar li kaj bode ali nič, ko celo vemo, kako težko se kaj sprosi, kako naj bi ne pro¬ sili dobrotljivega nebeškega Očeta, ko nas še tolika obljuba Jezusova spodbada! Res lepa prilika se mi ponuja govoriti o molitvi, o njenih lastnostih, o njeni potrebi, o njenem sadu, a ker ima naša pobožnost drugi namen, češčenje Marije prečiste Device, ozrimo se zopet danes, kakor vsak dan na godovnika tega dneva in na neko njegovo prelepo last¬ nost. Praznik je danes sv. Bernardina, njegova posebna lastnost pa prisrčno češčenje Marije Device. Ker so nam že dve tretjini prijaznega majnika potekle, zato opominjam še enkrat. Po izgledu sv. Bernardina, častite Marijo Devico: 1. mladi; 2. stari. 1. Mlado drevo se prav lahko nagne, kamor želiš; je lahko zravnaš, da lično raste. Tako je tudi človeško srce v mla¬ dosti. Lahko se nagne na dobro, pa še 189 ložej na lagodno ali pregrešno stran. V mladosti se nežno človeško srce najložej k Mariji Devici vravna, da jo začne lju¬ biti, da jo človek začne častiti še mlad. Danes imamo god sv. mladenča Bernardina. On je izmed tistih presrčnih svetnikov, ki so Marijo, Mater Jezusovo, od mladih nog vedno zvesto in goreče častili, dokler se niso k nji v nebesa preselili. Cujte kratko, kaj nam legenda o njem pripoveduje. Bernardin se je rodil leta 1380 v Mari na Italijanskem. Deček je bil jako bistre glave, učljiv, priden, pokoren, pobožen. 0 prostih urah ne pohaja po igrališčih in plesiščih, ampak obiskuje cerkve, streže pri sv. maši ali pa podobe Matere Božje s cvet¬ licami venča, da želje spolni Mariji, ki nam pravi: „Podpirajte me s cvetlicami, osujte me z jabelki, ker ljubezni omed- ljujem.“ (Oant. 2, 5.) Zgodaj se v nje¬ govem blagem srcu budijo čutila usmi¬ ljenja in ljubezni do revežev, da večkrat razdeli svojo južnico lačnim otrokom. Skrbel si je za vsako čednost; posebno 190 je pa čislal nedolžnost. Da bi se mu ta rajska cvetličica sv. čistosti ali nedolž¬ nosti med spačenim svetom pri njegovi telesni lepoti ne oskrunila, je že od mla¬ dosti najrajši Marijo častil, se nji pri¬ poročal, nji na čast vsako soboto postil in vrli tega je še vsaki dan hodil k neki kapelici za mestom Marijo Devico častit. Tako goreči Marijin častivec je bil sv. Bernardin do svoje blage smrti, ki je 20. maja 1444 ga preselila k Mariji¬ nemu tronu v nebeško veselje. Tukaj imate, ljubljena mladina, lepi izgled in močni glas, ki vas opominja in pravi: častite Marijo vi mladi! In Marija posebno vas k sebi vabi: .^od¬ pirajte me s cvetlicami in obsujte me z jabelki, ker ljubezni omedljujem“. Marija Devica male in nedolžne tako rada ima, da v ti ljubezni za vami omedleva. »Pustite otročiče, in nikar jim ne branite k meni priti, ker takih je nebeško kraljestvo“. (Mat. 19, 14.) Tako vam govori ljuba Mati Božja, ki otro¬ čiče posebno rada pri sebi vidi; zato 191 pravi: „Ako je kdo majhen, pridi k meni“. (Prov. 9, 4.) Mladenči in deklice! radostno se na vas ozira Marija kadar sem pridete, in se lepo obnašate. Z ve¬ likim veseljem posluša Marija vaše mo¬ litve in pesmi, ki tako lepo donijo iz mladega in nedolžnega srca vašega. Ako toraj hočete ljubljenci Marijini biti in ostati, Mater Božjo venčajte in podpi¬ rajte s cvetlicami svetega petja in obsujte z jabelki zlatimi sv. roženkranca. Mla¬ denči in deklice častite in hvalite gospo Marijo Devico. Srečna si mladina okoli trona Marije! Mater Božjo preslavljati se lepo pri¬ lega ne samo mladim, temveč tudi: 2. starim. Neki spačen človek je bil zarad svoje spačenosti posvarjen od svojega župnika, pa jim celo kratko od¬ govori: Sem že prestar, da bi se po¬ boljšal in začel pobožno živeti! Ali je pobožnost menda samo za otroke? Kaj še! Pobožnost je lepa obleka, ki se tudi starčekorn prilega in jim je celo po¬ trebna. 192 Mladina je rada in mnogokrat raz- mišljena, zanikrna; svoje pobožnosti slabo in mlačno opravlja, le samo na lice ali na videz. Le poglejmo jo, kako se ne¬ deljo in svetek obnaša! Slabo živi in Boga žali. Mladost je norost, pravi slo¬ venski pregovor; mladost je razuzdanost, kaže zdajna doba. — Zato je pa treba na stare dni popraviti, dostaviti, kar se je v mladosti opustilo ali zanemarilo. Bil si bolan, vse ti je že menda življenje odrekalo; bila si že na robu groba, mo¬ rebiti so že deske in žreblje za tvojo ra- kev kupovali in znašali: pa ozdravela si, star si postal. Ali pa tudi veš, zakaj ti je Bog starost učakati dal, zakaj ti je Marija Devica zdravje sprosila in te do današnjega dne ohranila ? — Ali zato menda, da bi še vedno Boga žalil? Ali pa zato morebiti, da bi že saj star za spreobernjenje in pobožno življenje skr¬ bel? — Oj, gotovo le zarad pokore te je Marija od tvoje zibeljke vodila in ova- rovala premnogih nadlog in smrtnih ne¬ varnosti, zato, da zdaj srebrnolasni starec 193 popraviš, kar si neumni mladeneč zamu¬ dil in zakrivil. Oh vi starovični ljudje! porabite zvesto trenutke zlatega časa, ki vam jih je še sprosila Marija Devica! Solnce za goro zahaja vam, ljubljene pri¬ letne ženice, hitite popravljati svoje za¬ mude; radi častite Marijo, da vam bode usmiljena Mati; saj tudi vas milo vabi govoreča: „Podpirajte me, starčeki s cvetlicami in obsujte me z jabelki, ker ljubezni omedljujem.“ (Kant. 2, 5.) Ča¬ stite Marijo! „Slavo ji pojte, vi starčki mili, ki je varovala vas mnogih nadlog, bila pomočnica vam vselej je v sili, je spremenila v veselje vaš jok. (Venec p. 223.) Lep in ginljiv je prizor sv. treh Kraljev pred Jezusovimi jaslicami: mo¬ gočni kralji pred novorojenim detetom, bogataši pred otrokom v revne plenice zavitim — človek pred Sinom Božjim! Kako lepo in ginljivo, Bogu in Mariji dopadljivo tudi je, ako ti srebrnolasnik, vela ženska pred večno lepo in vekomaj mlado nebeško kraljico Marijo tukaj kle- 13 194 čiš in ji namesto mire, kadila, zlata, da¬ ruješ svoje molitve, svojo pobožnost, svoje svitle solze, ki se po tvojem ove- lem licu zlivajo tukaj pred noge Marijine! Živel je, pravi pobožni Tomaž Kemp- čan, v samostanu sv. Neže na Nemškem neki star brat Ekbert prav pobožno; posebno goreče je častil Marijo Devico, pa je tudi druga težka dela rad oprav¬ ljal. Pa lažnjivec satan ga začne motiti, naj bi samostan zapustil, si med svetom kruha beračil, hodil na daljne božje pota, vse to bi bilo zaslužljivejše pred Bogom. Prednik in tovariši ga svarijo, naj ne stori tega; on pa se ne vda. Nekega dne pelja naložen voziček domu, kar ga dremota posili in vidi prikazen Marije, ki mu reče: Starček ostani tukaj! Ek¬ bert se zdrami in ostane v samostanu in služi Mariji prav zvesto do večera svojega življenja, ko je 1420 veselo šel spat! (Hunner p. 230.) Marija starčke rada vidi pred svojim altarjem! Srečen, kdor na večer svojega življenja še k Mariji pride, kakor nas uči sledeča zgodba. 195 Neki starček leze po bergljah k romar¬ ski cerkvi poleg Celovca na jezeru Ma¬ rije Loreto. Sreča ga detič ali popotni pomagač in ga začuden vpraša, kam se pomika starček, ki še ni bil daleč od svoje bajtice. Še bolj se čudi, ko mu starček tako dolgo in težavno potovanje naznani in mu kar nasvetuje takoj se raje nazaj obrniti. Starček pa noče in leze dalje. Cez leto detič sam pride v to cerkev in se veselo začudi, ko res za altarjem zagleda znane bergljice starčka in pri cerkovniku p oprašuj e, kako in kaj je s tem starčkom. Dobro se starčku šepavemu godi, ker zunaj na mirovišču sladko počiva. Lahko in veselo je tukaj umrl in svoje bergljice je izročil Mariji v zahvalo, da je njegovo prošnjo usli¬ šala in mu dala večno zdravje, večni mir, veselo domovino nebeško. (Hunner p. 235.) Tako ljubeznjivo in usmiljeno sprejema Marija stare ljudi, jim njihove nadloge prevzema in podeli srečno smrt! Zato mladi in stari! venčajmo, ča¬ stimo radi Marijo, naj tudi ona nam pri- 13 * 196 nese nebeški venec na večer našega živ¬ ljenja ! v „Se enkrat bi pesmico tebi zapel, — da slovo od tvoje podobe bi vzel; — potem naj, Marija, ti dušo zročim — da zopet v nebesih te večno častim." (Ven. 289.) Amen. Ceščena Marija (trikrat). 31. dan. Osoda pobožnika. „Blagor vam, kadar vas bodo kleli in preganjali in vse hudo zo¬ per vas lažnjivo govorili zavoljo mene.“ Mat. 5, 11. Nekega dne je Jezus svoje učence tolažil, govoreč: „Ne bojte se, majhna čedica, ker va¬ šemu Očetu je dopadlo, vam dati kraljestvo. Prodajte svoje posestvo in dajajte miloščino. Storite si mošnjiee, ktere se ne starajo, nemin¬ ljivi zaklad v nebesih, kamor se tat ne pri¬ bliža in molj ne razjeda." (Luk. 12, 32—33.) 197 Jezus imenuje svoje izvoljence „majhno čedico“ po razlaganju pobožnega Beda, ali za¬ radi prevelikega števila zavržencev ali brž za¬ radi svete ponižnosti. Resnično, v primeri s po- gubljenci je pač malo takih, ki se bodo pri Mariji v nebesih radovali; majhna čedica ljudi hodi za Jezusom in Marijo, ker je treba se zatajevati, križ na svoje rame sprejeti in vrh tega še mnogokrat zaničevanje trpeti. Ako bi bilolle po rožnati stezi hoditi in le dišave vži- vati^in samo mehkužno in lahkotno živeti, bi pač Jezusova zdanja čedica bila velika in obilna. Tako pa se premnogi zbojijo, zbežijo in Jezusa zapustijo. Pa Jezus sam pravi, da se nam ni treba tega bati, on sam nas tolaži, rekoč: „Blagor vam, kadar vas bodo kleli in prega¬ njali in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo mene.“ (Mat. 5, 11.) Današnji godovnjak, sv. Feliks, je bil za- rad svoje pobožnosti zaničevan od posestnikov, pa to ga ni nič motilo; ni ga preplašilo biti zaničevanemu zarad Jezusa, zato pa je tudi zveličan, je svetnik in nas uči, kakošnja osoda čaka človeka navadno na tem svetu, ki zveličan biti hoče. Danes z vami premišljujem, kakošno 198 osodo imajo pobožne (Me med spačenim sve¬ tom. Osoda pobožnika je, biti: 1. za¬ ničevan; 2. poveličevan. 1. Sv. apostelj Jakob piše v svo¬ jem listu: „Jezik je sicer majhen ud in vendar veliko zvrši. Glej, mali ogenj veliko goščo zažge. Tudi jezik je ogenj, zapopadek hudobije." (Jak. 3, 5—6.) Človeka jezik je gnjezdo vse pre¬ grehe! on zaničuje bližnjega; človek s svojim jezikom zažge čast in poštenje svojemu sosedu; jezik laže, jezik pre¬ klinja, jezik obrekuje, zaničuje vse, še poštenih ljudi pri miru ne pusti. Ker osoda pobožnega človeka na tem svetu je, biti zaničevan. Svetniki — so imeli obilno hudega zaničevanja prestati. Sv. Avguština so krivoverci vedno pikali in grizli zarad njegovega grešnega življenja, predno je bil kršen. Svojemu najgršemu obreko¬ valcu Petilijanu piše tako-le: Kadar svoje tedajšno življenje grajati slišim, nikakor nisem žalosten, ne jezen. Hujše ko me obrekuješ in opravljaš, bolje hvalim svo- 199 jega zdravnika Jezusa. (8. Oass. 858.) Neki hudobnež je posnemal pisavo sv. Frančiška Salezijana; načrta grdobni list in ga med ljudi spusti, naj bi svetega moža pred ljudmi počrnil, da je hinavec, ki se z neko nemarnico peča. Tri leta lazi ta strašno obrekovalni list po Fran¬ čiškovi škofiji iz roke v roko; svetnik zapazi neko mrzenje svojih podložnikov; pa ne ve, od kod in kaj je vzrok. Vsi ljudje so ga grdili za hinavca in raz¬ uzdanca; sv. Frančišek vse mirno pre¬ trpi. čez tri leta obrekovalec nevarno zboli in na smrtni postelji prekliče in obžaluje svojo hudobijo. (8. Oass. 859.) — Sv. Vincencij Pavijan, mladi duhov¬ nik, je s svojim rojakom v Parizu v eni izbici stanoval, kteremu je bilo štiri sto kron ukradenih. Sumil je svojega to¬ variša, in ga očitno psoval in dolžil tatvine. Vincencij pa je na to odgovarjal: Bog že bolje ve. čez šest let se pravi tat zve. (Oass. 859.) Glejte, ljubi moji, svetniki so imeli veliko zaničevanja trpeti; to pa jim na njihovem zveličanju trohice 200 ni škodovalo. Jezusove besede so se jim spolnile; trpeli so mirno in veselo vse zavoljo Jezusa, zato se jim je vse za nebesa prištelo. Kaj pa ti? — Se zdaj se vidi, da osoda pobožnih ljudi je biti obrekovan. Ti gospodar se trudiš, da vse lepo po¬ šteno opraviš, svoje dolžnosti do ljudi in Boga spolnuješ, pa vendar le te glo¬ dajo nemarni jeziki. Ti poštena gospo¬ dinja zmerno, pametno živiš v svojem stanu, pa te hudobni jeziki objedavajo. Ti pobožna deklica ne poznaš drugih potov kakor v cerkev, na delo in zopet domu, pa malopridneži si svoje jezike nad teboj brusijo. Osoda pobožnika je, biti zaničevan. Ose le sladko grozdje iščejo, sršeni pa medanke ljubijo, tako tudi hudobneži radi glodajo in pikajo pobožne in dobre ljudi, kteri Jezusa molijo in Marijo častijo. Ako te kdo zaničuje, ali obrekuje, ne bodi srdit; mirno se zagovarjaj in brani, kakor je delal današnji godovnjak, rekoč: „Pu¬ stite me, vsaki naj dela za-se, kar hoče, 201 samo da je prav“. — Ako pa nič ne pomaga, prenašaj vse zaničevanja celo tiho, ker tako najgotovejše premagaš svoje nasprotne lažnjivce. Tolažijo te naj Jezusove besede: „Zveličani ste, kadar vas bodo kleli, in preganjali, in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo mene: radujte in veselite se, ker vaše plačilo je obilno v nebesih(Mat. 5, 11—12.) Iz teh Jezusovih besed pa tudi spoznaš, da osoda pobožnega človeka ni samo zaničevanje, temuč osoda po- božnika, in njegova sreča je tudi: 2. poveličan biti. Svoje dni je Jezus farizeje svaril, rekoč: „Jaz častim Očeta svojega, in vi ste me onečastili. Pa jaz ne iščem slave svoje: je, kteri jo išče in sodi“. (Jan. 8, 49—50.) Mili Zveličar res ni svoje slave iskal, temuč je skrbel vselej in povsod za čast in slavo svojega Očeta nebeškega. Pa pošteni ljudje so vendar ljubemu Jezusu vso božjo čast skazovali; še njegov naj¬ hujši sovražnik, prebodnik Jezusovega srea, je mu naposled božjo čast priznal, 202 izrekši: „Res, ta človek je bil Bin Božji". (Mark. 15, 89.) Tako tudi Jezusovi na- sledovalci, ali služabniki ne iščejo svoje časti, temuč le vselej, da bi Bog bil povsod in od vseh ljudi češčen, in po¬ veličevan. Tako je govoril sv. Ignacij Lojolec: „Vse za večo čast Božjo". In v znani molitvici molimo: „Posvečeno bodi Tvoje ime". Vendar pa je sreča ali osoda pobožnih ljudi, da pri tem, ko iščejo slavo Boga razširjati, tudi svojo čast najdejo, in pri ljudeh dobijo. Osoda pobožnika, pravim, je biti poveličan, ali hvaljen pri ljudeh. Znano nam je, kako so pogani z aposteljni Kristusovimi ravnali, in jih zaničevali; pa sv. pismo nam pripove¬ duje, kako lepo so ravno tiste možake poveličevali, in v visoki časti imeli. „Vedno se je množila vernikov Gospo¬ dovih množica mož in žen; tako da so na ceste nosili bolnike, in tje polagali postelje in odre, naj bi prišedšega Petra senca njih obsenčila, in bili rešeni svojih bolezni". (Act. Ap. 5, 14—15.) Ali si 203 zamoremo še večo čast med ljudmi in od ljudi misliti, kakor je ta, zdaj omenjena ? Gotovo ne! Vsi pošteni ljudje častijo, in poveličujejo prave služabnike Božje, naj so možaki ali ženske. Ko je sv. Koleta, devica angeljske čistosti, v nekem mestu Savoje stavbo samostana vodila in nad¬ zorovala, morala je s svojimi tovaršicami tačas v svetnem hramu prebivati. Ho¬ dila je vsak dan k sv. maši prek ceste in skoz ulice. Pa tega hoda ni sama nikdar opravila, temuč obilno število po¬ božnih ljudi se zbere pred njenim sta¬ novanjem, jo čakajo, dokler ne pride, in trumoma jo spremljajo v cerkev. Toliko ljubezen in čast so ljudje sveti služabnici božji skazovali. (Hunner p. 245.) Ali berite današnjo legendo, in najdete, kako so ljudje poveličevali da¬ našnjega godovnjaka sv. Feliksa. Ondi se bere: Oeščenje mrtvega Feliksa je bilo toliko, da so Rimljani, naj bi kakšen spomin od svetnika imeli, oropali nje¬ govo izbico, in mrliču obleko razkosali in porezali, tako da so morali truplo 204 trikrat vnovič spreobleči in močno stražo postaviti, da so ga pokopali! Ees, po- božniki so češčeni in poveličevani! A koliko bolj še le bodo češčeni in poveličevani pri ljubem Jezusu in Mariji Devici. Pomislimo samo čudežno zgodbo današnjega godovnjaka, in go¬ tovo bomo spoznali, kako da Marija svoje služabnike časti. Feliks je namreč vse svoje žive dni Marijo posebno in prisrčno ljubil ter goreče častil, tako, da so ga sploh ljubljenca Marije ime¬ novali. Ko je nekdaj po svoji navadi v cerkvi molil, je njegovo srce ljubezni do Jezusa vskipelo, da skoro nezaveden do velikega altarja teče, k podobi Ma¬ tere Božje z detetom Jezusom. Tukaj je prisrčno prosil, da bi mu Marija svoje Božje dete le za jeden trenutek v na¬ ročje podala. In glej, Mati Božja se mu res prikaže, in svojega Sineka njemu v naročje položi! Največa čast služabnike božje čaka pa še le v svetih nebesih, tedaj bo mili Jezus prišel sodit vse ljudi. „Tu poreče kralj tistim, ki bodo na nje- 205 govi desnici: Pridite, blagoslovljen« mo¬ jega Očeta; posedite kraljestvo vam pri¬ pravljeno od začetka sveta". (Mat. 25, 34.) Veče polivale ni, kakor bo ta, ko ti bo Jezus rekel: Pridi zvesti služabnik mo¬ jega Očeta, pridi dobri moj hlapec, pridi pobožna hčerka moje Matere, raduj in veseluj se poleg nas v svetih nebesih! In vsi izvoljeni služabniki božji pojdejo z milim Jezusom v preveselem in slavnem obhodu ali procesiji k Mariji Devici, kraljici nebeški, ktero so v svojem življenju najrajši častili. To je toraj osoda — sreča in ne¬ sreča — pobožnih ljudi: zaničevanje in poveličevanje. Da se mi pobožnosti ne zbojite, da Marije ne zapustite, zato sem vam danes razlagal, to osodo, ktera tudi vas čaka. „Blagor vam, kadar vas bodo kleli, in preganjali, in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo mene; ra- dujte in veselite se, ker vaše plačilo je obilno v nebesih". (Mat. 5, 11—12.) Ne bojte se toraj zaničevanja zavoljo pobožnosti. Marija Devica vas ljubi, in 206 ljubi Jezus vas bo za svoje spoznal. A k o bi se pa mi pobožnosti sramovali pred ljudmi, bi se tudi nas Jezus sra¬ moval pred Bogom in pred Marijo De¬ vico. Bodimo toraj iz srca pobožni; akoravno smo nizkega ali priprostega stanu, kakor današnji godovnjak, sv. Feliks, smo pred Bogom in pri poštenih ljudeh imenitni in čislani, in ljuba Mati Božja milo na nas gleda, in nam bo dala ljubega Jezusa gledati in uživati na vse večne čase. Amen. Ceščena Marija (trikrat). 22. dan. Zapuščenost. „Ne zapustim vas sirot, pridem k vam.“ Jan. 14, 18. Milo zdihuje prerok Jeremija na razva¬ linah Jeruzalemskega mesta: „Kako samotno sedi mesto polno ljudstva? Kakor vdova je po¬ stala gospa narodov; kraljica držav podvržena 207 je davku. Steze Sionske žalujejo, ker nikogar ni, ki bi prišel k svečanosti; vsa njena vrata so podrta, njeni duhovniki zdihujejo, njene de¬ vice so nesnažne in ona je vtopljena v britkost. (Thren. 1, 4.) Tako se tudi velikokrat zgodi človeku; zapuščen od ljudi, brez vsake pomoči in omi- lovanja, človek tudi duševno suhoten, kakor bi ga že Bog bil zapustil. Vendar ni tako, nikdar ne obupati; le srčnost velja, ker Bog nas nikdar ne pozabi, ne zapusti; vsaj Jezus sam pravi tolažljive besede svojim aposteljnom, učencem, kar velja vsaki pobožni duši: „Ne zapustim vas sirot, pridem k vam.“ Tako zapuščeno sirotico nam Legenda danes pred oči stavi, sv. Julijo, devico in mu¬ čenico. Brez staršev, brez prijateljev, brez do¬ mačije, v oblasti poganskega gospodarja, pa Bog je pri nji, Jezus je ni zapustil. Nam v tolažbo in poduk govorim danes o zapuščenosti, ki tudi velikokrat zdihujemo, zato rečem: z a- puščenost je: 1. britka; 2. sladka. 1. Človek je na društvo ali tovar- šijo navezan in navajen, Bog sam je tako osnoval: „Ni dobro človeku biti 208 samemu, naredimo mu pomočnico, njemu podobno. “ (Gien. 2. 18.) Oe mladega človeka vse zapusti in pred njim beži, mu ni prestati, rajši zapusti hišo, kraj in deželo; še starčki svoja leta težko no¬ sijo zarad zapuščenosti. Britka je zapu¬ ščenost: od strani ljudi. Očak Jakob je imel dvanajst sinov; najbolj je ljubil pobožnega Jožefa. Zato so pa brati Jožefa črtili in iskali prilike ga odstraniti. Nekega dne ga oče po¬ šljejo gledat, kje pasejo in kako se čedi godi. Že daleč ga zagledajo in se mu grozijo. Ko se Jožef približa, ga zgra¬ bijo, pisane suknjiče oropajo, ter v vod¬ njak vržejo in pozneje pa tujcem pro¬ dajo ; krvavo suknjico pa očetu prinesejo, rekoč: Našli smo jo, poglej ali je suk¬ njiča tvojega sina, ali ne. Ko jo oče spozna, reče: Suknjiča je mojega sina, prehudobna zver ga je požrla, zverina je Jožefa pokončala. In pretrga si svojo obleko in si rašovino obleče, ter obža¬ luje svojega sina dolgo časa. Vsi nje¬ govi otroci so prišli, da bi polajšali očetu 209 žalost, pa neče tolažbe sprejeti, temno reče: „Bližam se k svojemu sinu žalo¬ sten v grob. In je stanovitno žaloval." (Gen. 37, 32—35.) Ni mi živeti, v grob moram iti, si večkrat mislijo starši, ka¬ dar jim nemila smrt pokosi dobre, po¬ božne otroke, na ktere so se nadejali v starosti opirati. Veliko britkost čutijo za¬ puščene vdove, kadar moža v hladno zemljo k počitku položijo. Huda je za¬ puščenost v nadlogah. Julija, današnja godovnica, imenitnega rodu, je od po¬ božnih staršev bila lepo vzgojena, kr : ščansko podučena. Vgodne in vesele so bile razmere njenega življenja. Pa bila je vjeta in v sužnost odpeljana; Evzebij, pogan, si jo kupi. Oj kaki spremen osode ! nagli prestop iz bogastva v revščino; iz mile prostosti v kruto pokorščino; iz ma¬ ternega krila v poganovo oblast; vse to jo je hudo bolelo. Debele solze je pre¬ takala po bledem licu, kolikokrat se je spominjala svojih staršev in nekdanjih tovaršic, od kterih je odločena in po¬ polno zapuščena. w 210 Še vse britkejša je zapuščenost od strani Boga. Kadar se človeku dobro godi, prerad pozabi Boga in ga samo¬ voljno zapusti. Bog pa še bodi za člo¬ vekom, mu svoje milosti ponuja, ga milo kliče in k sebi vabi. Ako pa grešnik, Boga zapustivši, vedno le po stezi svoje pregrešnosti hodi, tedaj ga tudi Bog za¬ vrže, zapusti. Hudo je, ako nas ljudje zapustijo, še vse britkeje je, kadar nas Bog zapusti. To zapuščenost od strani Boga so britko občutili Izraelci, ki so bili zavoljo svojih grehov v Babilonsko sužnost odpeljani in so ondi jokali in žalovali v strašni zapuščenosti, govoreči: „Ob Babilonskih rekah, ondi smo sedeli in jokali, ko smo se Siona spominjali. Na vrbe smo obešali svoje citre, ker tam so nas popraševali, ki so nas vjete peljali, po pesmih, in kteri so nas odpe¬ ljali, rekli: Hvalnico pojte nam iz Sionskih pesmi. Kako bomo peli Gospodovo pe&em v tuji deželi?" (Ps. 136, 1—4.) V enaki zapuščenosti prisrčno tožuje tudi kralj David, govoreč: „Bog, moj Bog, poglej 211 na-me: zakaj si me zapustil? Daleč od rešenja mojega so besede pregreh mo¬ jih. Moj Bog, vpijem po dnevi, pa me ne uslišiš, in po noči, pa mi ni nespa¬ metno. 11 (Ps. 21, 2—3.) Oh kako ža¬ lostno je za grešnika, kterega Bog za¬ pusti in zavrže, kakor nesrečnega Kajna, bratomorca ali pa izdajalca Juda Iška- rijota! Kar pa je najžalostniše pri tej zapuščenosti, je zlasti to, da se je greš¬ nik še ne zave, je ne pozna, se je zna- biti celo veseli. Oj nesreča čez vse ne¬ sreče — noben človeški jezik je ne do¬ pove, tudi noben človek ne ume. Oj ne zapustimo Boga, da tudi on nas ne bo zapustil: „Sem klical, pa niste hotli; celi dan sem svojo roko stegoval, pa ste jo zavrgli. .. tudi jaz se bom enkrat posme¬ hoval vašemu pogubljenju. “ Tako žugaBog trdovratnim grešnikom z zapuščenostjo. Pa tudi sicer pobožnim se pripeti, da morajo včasih okušati neko dušno suhoto in zapuščenost. Zdi se jim, ka¬ kor bi ne imeli nobene moči več, nobe¬ nega veselja za dobro; kakor bi bila 14 * 212 vsa njih dobra dela prazna in zastonj; da, kakor bi tndi gnade Božje ne imeli, z besedo, kakor da bi bil jih res Bog popolno zapustil, ter bi bili odločeni le za večno pogubljenje. Kdo ne vidi ali ne ume, kako žalosten mora biti tak stan zapuščenja. In vendar komaj vemo za svetnika, da bi te dušne zapuščenosti pred ali potlej ne bil okušal; celo koli¬ kor večji svetnik, toliko pred, toliko bolj. N. pr. sv. Terezija je 18 let tako dušno zapuščeuost trpela, mnogo let sv. Fran¬ čišek Salezij, in tako drugi. Bog jih je v tem ognji poskušnje očistil vsega ma¬ deža, vsega še svetnega, in potem še le nastopil je tisti nebeški mir in pokoj v Bogu, ki ga svet ne pozna, dati in vzeti ne more. Bes, britke so ure in dnevi poskušnje, a „tistim, ki Boga ljubijo, služi vse k dobremu “. V resnici pa pobožen takrat ni ne zapuščen, ne nesrečen; saj nam Jezus sam srčnost daje, rekoč: „Ne zapustim vas sirot, pridem k vam.“ (Jan. 14, 18.) Kakor je pa zapuščenost gro¬ zovita za posvetnega, pregrešnega člo- 213 veka; tako je za pobožno in pravično dušo sicer britka, pa tudi: 2. sladka. Ako se človeka vedno dobro godi, prerad pozabi Boga in misli, da pač mora tako biti. Uživamo dobrote od Boga, dobrega darovnika ne hvalimo, zato se pobožnikom Bog skrije, da iščejo in ko zopet najdejo ali občutijo pričujo¬ čega Boga, da ga tem bolje ljubijo. Za kristjana je zapuščenost sladka; posladi jo pa misel na Boga. Božje bitje nas obdaja povsod; ni kraja, ni mesta, kjer bi Boga ne bilo. To je bila tolažba zapuščenega Davida, ki prepeva: „Ako bi vzel zarjine perot- nice in prebival kraj morja, bi me tudi tje peljala tvoja roka in me držala tvoja desnica." (Ps. 138, 9—10.) Božje oko prešinja vse, gleda na vse ljudi, vidi vse kraje in dežele; Božje uho sliši vse zdi- hovanje, prošnje in molitve: ,,Oči Gospo¬ dove so nad pravičniki in ušesa njegova (obrnjena) na njihove prošnje", govori sam sv. Duh. (Ps. 33,16.) Vse te besede sv. Duha se vresničujejo nad današnjo 214 godovnico sv. Julijo. Če jo je trudnost premagovala; če so jo roke in noge bolele; če jo je sprehajala grenka misel zapuščenosti, in ji žalost morila srce: tedaj je na prsih skriti križec poljubo- vala, in pri križanem Jezusu tolažbo našla. Eavno to se kaže tudi nad sv. Frančiškom Saverijanom, ki ima svoj god 8. decembra, čudežni mož božji, zapustivši Španijo, svojo ljubljeno do¬ movino, jadra prek nevarnega morja v poganske dežele divjih Indijanov in Japa- nezov. Neutrudljivo divjakom oznanuje Jezusove nauke vse svoje žive dni. Po dolgem delovanju mu Bog naznani dan večnega plačila. Huda mrzlica mu na¬ poveduje odhod. Svetnik je še bolj za¬ mišljen v nebeško domačijo. Stopi v bolnišnico na ladiji, da bi ondi samotno in ubožno umrl. Vedno zibanje ladije in neugodni zrak morja mu bolezen shujša, da poprosi, naj ga na suho zanesejo, in na morskem obrežju zapustijo. Mislite si ondi zapuščezost starega duhovnika, opešanega misijonarja, bolnega tujca. 215 Pod milim nebom kraj morja leži brez jedi, pijače, brez postrežbe, omilovanja; v rastoči bolezni omedleva, umira. V taki prežalostni zapuščenosti mu vendar prečudna milota po licu plava, zveli- čanski mir in veselje mu sije iz obraza. Verska misel na Boga, ki ga tudi ondi gleda in vidi njegove nadloge, mu sladko veselje vliva v potrto, umirajoče srce. Ko se še poslednjič iz omedlevice prebudi, še kratko pa prisrčno pomoli, vpre svoje kalne oči v razpelo božje, in spregovori svoje poslednje besede: „V tebe, o Gospod, sem zaupal, ne bom osramoten vekomaj “. In njegova blažena duša se je iz svetne zapuščenosti po¬ vzdignila v preveselo nebeško tovaršijo. (Legenda 3. decembra.) Kako lepo so se na njem zvršile tolažljive besede mi¬ lega Jezusa, ki svojim zvestim služab¬ nikom pravi: „Ne zapustim vas sirot: pridem k vam“. (Jan. 14, 18.) Pobožni človek! nisi zavržen, ako te tudi ljudje posvetni zapustijo, božje vsevidno oko te gleda, ljubi Jezus te gleda v tvoji 216 nadlogi, bolezni, smrti, in čaka, da bi ti večno plačilo podelil. To je prva pre- blažena misel, ki nam našo zapuščenost sladi; pa tudi še druga misel je, ki nas v zapuščenosti tolaži ter nam jo po- lajša misel na Marijo Devico. Dete očetov obraz boječe pogleduje, maternega očesa pa se razveseli. Mi ubogi grešniki se bojimo stopiti pred razžaljenega nebeškega Očeta, trepečemo pogledati križanega Jezusa, kterega so naši grehi na križ pribili — umorili: verni pogled na preblaženo Devico Ma¬ rijo, našo usmiljeno mater, pa nam vliva v srce zaupanje, mir in veselje. Ako dete ves dan zapuščeno v zibelki leži, zvezano in povito, zanemarjeno, revno, lačno, objokano: pa zvečer zasliši mili glas svoje drage matere, vidi njeno lju- beznjivo lice, in svojo glavico položi na njene prsi, o kako naglo je pozabljena vsa prejšnja zapuščenost. Grešnik zvezan in povit v spone grdih zmot, odločen od Boga, zapuščen od svojega angelja varha še na večer svojega življenja za- 217 sliši poslednji klic Marije Device, po¬ gleda pri luči mrtvaške sveče še na usmiljeno Božjo Mater, ki mu posled- njikrat ponuja ljubega Jezusa, in nje¬ gova zapuščenost se osladi, strah večnega pogubljenja zgine. Se vse slajši je pogled pobožnega človeka na Marijo, ker ve, da Marija še nobenega svojih služabnikov ni pozabila, ga ni zapustila, in ga ne bo, ne v življenju ne v smrti. Tedaj se zaupljivo tolaži in Mariji pre¬ peva: „Se smrtna težava mi strašna ne bo — če gleda materno tvoje oko — če z milostno roko mi brišeš obraz — če v srcu „Marija“ je zadnji moj glas“. (Venec.) Neka oseba v kočici bolna leži; sosedinje ji strežejo in jo obiskujejo. Ko pa bolezen dolgo traja, jo vse za¬ pusti, domačih pa revica ni imela. Gez več dni še le zvedo, da je umrla od vseh zapuščena. Na golih tleh je ležala, roke sklenjene, oči v nebo povzdignjene. Tako so jo našli! Akoravno od ljudi zapuščena, je Jezus in Marija nista 218 pozabila. K molitvi sklenjene roke, v nebo vprte oči, zaupljiva vdanost po obrazu, vse to je dovelj spričevalo, kdo ji je na smrtni uri na strani stal! Skle¬ pajmo tudi mi radi svoje roke k mo¬ litvi, častimo Marijo vedno, naj nam z ljubim Jezusom pride na pomoč in to¬ lažbo v zapuščenosti naše smrtne ure. Amen. Ceščena Marija (trikrat). 23 . dan. Krona nebeška. „Pridi, nevesta Kristusova, sprejmi krono, ktero ti je Gospod pripravil na veke.“ Comm. V. Anna Mag. V neki županiji naše mile domovine je leta 1868 razsajala kužna bolezen, pomor ali kolera. Obilno ljudi je s svojim črnim mečem pokosila. Velik strah je bil. Zdravniki so bo¬ jazljivo stregli bolnikom. Zdravila so jim po drugih pošiljali. Ako je pa moral k bolniku, 219 ogledal ga je pri vratih ali skozi okno, da bi si kuge ne nabral in domu med svojo rodbino ne privlekel. Tako so si ljudje vedeli pripove¬ dovati pozneje. Duhovniki pa so vse svoje dolžnosti zvesto opravljali: prestrašene tolažili, bolnike obiskovali, mrliče krščansko pokopavali. Takega pogumnega duhovnika god danes obhajamo: sv. Andreja Bobola, Poljskega ro¬ jaka. Ob njegovi dobi je po Evropi razsajala črna kuga, kazen božja za sprideno ljudstvo. Trikrat se je bila povrnila, leta 1628, 1630, 1683. Andrej pa je neustrašljivo kuženim stregel, pripravljen za Boga in bližnjega da¬ rovati svoje življenje. Pa Bog mu je dal krono mučeništva. V kužni bolezni je postrežljiv, v poduku neutrudljiv, v mukah nepremagljiv, ker nadjal se je nebeškega plačila. Po dokončanem delu in trudu ga je Jezus poklical po zaslu¬ ženo plačilo, in rekel: „Pridi, zvesti hlapec Kristusov, sprejmi krono, ktero ti je Gospod pripravil na veke“. (Oomm. V. Anna. Mag.) Sicer ne živimo v kužnih časih, hvala Bogu, več v srečni in zdravi dobi, hvala Ma¬ riji ; vendar je trdo delo za zveličanje; preradi opešamo. Kdor sicer začne, pa zopet vse po- 220 pusti: on krone nebeške ne dobi. Današnji godovnjak je hrepenel po kroni mučeništva, tako tudi nas uči po nebeški kroni koprneti. Naj bi mi ne opešali v boju, v nadlogah, in srečno prišli do nebeškega plačila, vam danes povem nekaj o kroni nebeški, in rečem: Krona nebeška, 1. je pripravljena; 2. Marija jo prinese. 1. Bliža se nam preveseli praznik Jezusovega presvetega Rešnjega Telesa. Vse se ga že veseli. Že se spletajo venci, ki imajo hišo božjo kinčati; krajcarji se zbirajo za krasne venčeke deviškim deklicam. Rožice se zalivajo in varujejo, naj bi preje ne obletele. Bršljin in druga zelenjad se bo zbirala in pripra¬ vila za ta presveti god, ki je solnce vse svečanosti, jedro vse pobožnosti. Tako tudi v nebesih za milim Jezusom hodijo zveličane duše opletene, in okin- čane z nebeško svojo krono, ktero so si na tem svetu v življenju zaslužile. Sv. Janez apostelj nam to prelepo po¬ pisuje: „Videl sem, in glej, Jagnje je stalo na gori Sionu, in ž njim stoštiri- 221 inštirideset jezer, ki so imeli njegovo ime, in ime njegovega Očeta zapisano na svojih čelih. In slišal sem glas z neba, kakor glas velike vode, in kakor glas velikega groma; in glas, kterega sem slišal, je bil kakor glas citrarjev citrajočih na citrah svojih. In so peli kakor nekako novo pesem pred sedežem in pred štirimi živalmi, in pred starašini; in nihče ni mogel peti pesmi razun onih stoštiriinštirideset jezer, ki so odkupljeni z zemlje. Ti so, ki se z ženami niso oma¬ deževali; device namreč so. Ti sledijo Jag¬ njetu kamorkoli gre“. (Apok. 14, 1—4.) Kadar duša pobožna svet zapusti, ji ljubi Jezus nasproti hiti, jo pozdravlja ter pravi: „Pridi, nevesta moja, sprejmi krono, ktero ti je Gospod pripravil na veke“. (Oomm. V. Anna. Mag.) Za pre¬ veselo nebeško procesijo za Kristusom se nam toraj krone nebeške priprav¬ ljajo. Angelji nebeško krono za tebe spletajo iz vedno zelenega bršljina tvoje stanovitnosti; pridenejo rožmarin tvoje močne vere, ščipek rudeči — ali vrtnico 222 — tvoje ljubezni goreče, vijolico tvojih čednosti; vlagajo naša dobra dela: jagode molitve, zlate klase sv. obhajil, posta in miloščine. In tako spleteno prelepo tvojo krono ti angelji še porudečijo s presveto Košnjo Krvjo tvojih svetih maš; pa ti jo kinčajo in varujejo, dokler te Jezus po njo ne zakliče ob tvoji smrti. 0 tej nam pripravljeni nebeški kroni prelepo govori sv. apostelj Peter: „Kadar se bo prikazal poglavar pastirjev, bote sprejeli nezvenljivo krono časti“. (I. Ptr. 5, 4.) Kavno tako hvali Boga, ki nam je'po Jezusu dal upanje do te nam pri¬ pravljene krone: „Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je po svojem velikem usmiljenju prerodil v živo upanje, po vstajenju Je¬ zusa Kristusa od mrtvih, v nestrohljivo in neognjušeno in nezvenljivo dedovino prihranjeno vam v nebesih“. (I. Ptr. 1, 8—4.) Nekdanji Grki in Rimljani so tekmovali za vencem slave v tekališču, dolgo so se urili, da bi ga gotovo spre¬ jeli, in ga dobivši veselo in slovesno 223 nesli domu. To premišljava sv. Pavel in piše slavnim Korinčanom: ..Ne veste, da tisti, ki v ograji tekajo, vsi sicer tekajo, pa le eden dobi stavo? Tako tekajte, da jo dosežete. Vsak pa, kteri se na premaganje skuša, se vsega zdrži: in oni sicer, da strohljivo krono sprej¬ mejo, mi pa nestrohljivo (I. Kor. 9, 24—25.) Za to nezvenljivo nebeško krono je današnji godovnjak, sv. Andrej Bobola, svojo kri prelil, in mučeniško smrt pre¬ trpel; za to nestrohljivo nebeško krono je sv. apostelj Pavel toliko različnih nadlog prenesel; zato se je nje pa tudi tako močno veselil, da še na bolestni postelji, blizo svoje smrti piše svojemu prijatelju: „Jaz namreč sem že darovan, in čas moje razveze nastaja. Dober boj sem bojeval, tek dokončal, vero ohranil. Zdaj mi je založena krona pravice, ktero mi poda Gospod tisti dan, pravični sodnik: pa ne samo meni, temuč tudi tistim, ki ljubijo njegov prihod.“ (II. Timot. 4, 6—8.) 0 predraga ne¬ beška krona, ki še umirajoče človeško 224 srce tako razveseljuješ! 0 presrečna duša pobožnega kristijana, ki boš nekdaj k Jezusu pozvana po to zlato nebeško krono! Preveseli trenutek, ko bomo- za¬ slišali veseli glas: Pridi, zvesti hlapec, nevesta Kristusova, sprejmi krono, ktero ti je Grospod pripravil na veke! Kristus je svoji nevesti, pobožni duši, pripravil nebeško krono. Pa kako do nje priti, kako jo dobiti? Kdo nam pa bi to ne¬ beško krono prinesel iz visokih svetih nebes? Taka misel te, krščanska duša, menda navdaja pri tem premišljevanju. Sami si je vzeti ne moremo. Nebeško krono nam prinaša: 2. Marija Devica. Čudežno ginljivo se poroča o štirdeseterih mučenikih. Po¬ gani zavlečejo štirideset krščanskih voj¬ ščakov na premrznjeno jezero, naj ondi zmrznejo ali pa Jezusovo vero zatajijo. Blizo je bila topla hišica malikov in ko¬ pel, ako bi kteri zbegnil, se šel gret in malikovat. Hude muke prešinjajo juna¬ kom vse v ude in srce, že omedlevajo mraza, čuvaj vidi nebeško prikazen: 225 Rajska svitloba obdaja mrtve mučence na ledu; angelji se shajajo kakor od kralja poslani, ki so leskeče krone držali nad glavami pogumnih mučencev; le eden ni bil krone deležen. Ko čuvaj prikazen premišljuje, kako da eden krone ne dobi, v tem trenutku se eden zboji, gre v toplo sobo se gret in malikom darovat, pa se v očitno kazen mrtev zgrudi. Prelepa je bila krona; čuvaj stopi na led, spo¬ znava Jezusa, zmrzne in nebeška krona, drugemu namenjena, je njegova. (Le¬ genda, 10. marca.) Tako jim je angelj božji prinesel zlate nebeške krone, ker so za Jezusa trpeli in umrli. Res je, da Bog svoje angelje po¬ šilja ljudem pomagat, jih podpirat in osrčevat; resnica je, da angelji božji človeka vodijo v življenju in ob smrti njegovo dušo spremljajo pred božji sodnji stol. Sv. katoliška cerkev pri pogrebih moli: Pritecite angelji Gospodovi, sprej¬ mite dušo in jo zanesite v naročje Abra¬ hamovo — v nebeško veselje. Pa ravno tako vesela je resnica, da do nebeške 15 226 krone nam pomaga posebno Marija De¬ vica. Prelepo se današnjega premišlje¬ vanja besede prilegajo Materi Božji, ko nese človeški duši nebeško krono, nam¬ reč: „ Pridi, nevesta Kristusova, sprejmi krono, ktero ti je Gospod pripravil na veke.“ (Oom. V. Anna. Mag.) Tako se je že večkrat očividno zgodilo. Ko je sv. Julijan, španjski škof v Kvenci, po dolgem in pobožnem življenji za Boga, Marijo in bližnjega, čutil, da se mu smrt bliža, sprejme pobožno sv. zakramente, obleče spokorno rašovino, vleže se na popepeljena tla in mirno pričakuje ondi svoje razveze. Zdaj zagleda v svoji iz¬ bici čudno gospo rajske lepote, obdano z milo bliščavo, ovenčano z vencem di¬ šečih cvetlic. Truma angeljev jo spremlja in sladko prepeva: Glej velikega duhov¬ nika, ki je svoje dni dopadal Bogu. Na to se starček sklone, poklekne, da bi pre¬ lepo gospo počastil. Zdaj ta gospa, ki je bila Marija, ktero je pobožni mož vedno prisrčno častil, pristopi, rekoč: Služab¬ nik božji, sprejmi to palmovo vejico v 227 znamenje svoje čistosti in svetosti. Pri¬ kazen zgine, srce Julijanovo je polno sladkosti, se zalivali Mariji Devici in mirno umrje leta 1208. (Liebfrauengar- ten 419, 18.) Tako Marija svoje služab¬ nike obiskuje ob smrtni uri, jih tolaži, ovenčava z rajskimi cvetlicami nebeškega vrta — jim prinese nebeško krono! Tu imaš nauk, ljubi kristjan, ki pra¬ viš, da imaš veliko trpeti; ti pobožna duša zdihuješ in se solziš pod težkim bremenom svojega stana! Ako veliko delaš in trpiš, bo tudi krona plačilna obilnejša. Ako Marijo Devico častiš, te pozabila ne bo, zasluženo krono ti ona prinese. Kadar ti žalost srce mori, ko te nadloge podpirajo, da ne opešaš, po- gledovaj na pripravljeno krono nebeško. Ti pa, o visoka nebeška gospa Marija, kraljica majnika, pokliči nas nekdaj vse po nebeško krono in reci duši: „Pridi, nevesta Kristusa, sprejmi krono, ktero ti je Gospod pripravil na veke.“ Amen. Oeščena Marija (trikrat). 15 * 228 24:. dan. Nebes veselje. „Oko ni videlo, uho ni slišalo in v srce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil jim, kteri ga ljubijo". I. Kor. 2, 9. Na različne načine si ljudje iščejo razve¬ seljevanje. Premožni zapuščajo mestna obzidja, ter gredo na deželo, drugi korakajo, da vživajo ondi veseli razgled po prečudni božji naravi; zopet drugi se vozijo po morju in jezerih, da se ondi razvedrijo, Boga spoznavati in moliti učijo. Premnogi pa gredo na božja pota v ve¬ likanske imenitne cerkve, da se jim ondi srce razširi in veselja napolni. Pičlo je vse to veselje; le kratko traja, od zarije do mraka. Se veselje pobožnih v cerkvi le hitro zgine ali se brž skonča. Pa v nebesih je sveta gora večnega veselje — morje neskončne radosti, kakoršne še „oko ni videlo, uho ni slišalo in v srca človekova ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, kteri ga ljubijo.“ (I. Kor. 2, 9.) Tako uči sv. apostelj Pavel. Danes je prelepi god Marije Device — pomočnice kristjanov, ki v nebesa pomaga; pa tudi godovnico sv. Domicijana in Eogacijana nam današnja Legenda priobčuje, ki sta iskala božje časti in hvale Jezusove in potem za Je¬ zusa kri prelila in po mučeniški smrti sta do¬ spela v slavo Kristusovo leta 257. Te naštete okoliščine obračajo naše oči in srca danes na nebeški Sijon večnega veselja. Zato vam želim danes razlagati nebes veselje, pa rečem: Nebesveseljeje: 1. obilno; 2. premalo cenjeno! Nekega dne je stopil usmiljeni Jezus v hišo cestninarja Zaheja. Ljudje so se nad tem spotikovali in začeli mrmrati, rekoč: „K grešnemu človeku je šel v hišo.“ Kristus pa reče: „Sin človekov je prišel iskat in zveličevat, kar je bilo zgubljenega. “ (Luk. 19, 10.) Ne samo bogati farizeji, tudi ubogi mitarji so smeli z Jezusom občevati, obedovati: ne samo pobožnim, marveč tudi grešnim se je Jezus pridruževal, da bi vse za nebesa pridobil ali zveličal. Nihče ne sme žaljen biti ali bližnjemu zveličanja zavidati, ker 230 bi bilo to jako grešno. Vsi ljudje smo k zveličanju poklicani; vsi bodo popolno zadosta imeli, ker nebes veselje je obilno; sam Jezus tako uči, govoreč: »Nebeško kraljestvo je podobno zakladu skritemu v njivi, kterega je človek, ki ga je našel, skril in njega vesel gre, proda vse, kar ima in kupi tisto njivo. Zopet je nebeško kraljestvo podobno kupcu, kteri išče do¬ brih biserov. Ko je pa našel dragi bi¬ ser, je odšel, prodal vse, kar je imel in ga je kupil.“ (Mat. 13, 44—46.) Toliko ceno ali vrednost ima nebeško kraljestvo; vse blago, vse premoženje tega sveta je manj vredno, kakor dragi biser nebe¬ škega veselja. Tako veliko ali obilno je nebeško veselje, da vse veselje tega sveta in vse, kar nas razveseljevati zamore, je le gola senca, rahla pena, brez vsake vrednosti. Tako nas Sin Božji, Jezus sam uči, re¬ koč: „Kaj pomaga človeku, naj bi tudi ves svet pridobil, svojo dušo pa pogu¬ bil? Ali kakšno zamembo bode človek dal za svojo dušo?“ (Mat. 16, 26.) Ves 231 svet je brez vrednosti v razmeri k ne- umrjoči duši, ki ima vživati nebeško ve¬ selje. Vse dobrine tega sveta nebes ve¬ selja ne presežejo; tako obilno je. Da bi nam Jezus to veselje občutno popisal, ga primerja preveseli gostiji, govoreč: „Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kteri je napravil ženitnino svojemu sinu. In je poslal svoje služabnike klicat po¬ vabljence na ženitnino . . . Potlej reče svojim služabnikom: Hite na razpotja in ktere koli najdete, pokličite na ženitnino. In njegovi služabniki so šli na steze in nabrali vse, ktere so našli, hudobne in dobre in ženitnina je bila napolnjena s svati. 11 (Mat. 22, 2—10.) Veselo je na gostiji premožnih in poštenih zaročen cev, neskončno veselejše še je poleg nebeškega ženina Jezusa, poleg nebeške Matere, Marije Device se radovati v tovaršiji naj¬ svetejše družbe svetnikov božjih. Sveti apostelj Pavel je z zemlje prigledoval ne¬ beško gostijo — v zamaknjenju; ko se zopet zave, mu od veselja srce kipi in reče: „Oko ni videlo, uho ni slišalo in v 232 srce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripra¬ vil njim, kteri ga ljubijo. “ (I. Kor. 2, 9.) Svetniki so visoko cenili nebeško veselje. Vse so rajši dali in pustili, da le nebes niso zgubili. Blago, življenje jim jo bilo ničvredno blato proti nebesom; strašne muke so prebili, svojo kri prelili, da so le nebes veselje dobili. Pomislimo današnja godovnjaka, sv. Domicijana in Rogacijana. Po strašnih šibah, mukah in ječi sta pripeljana pred sodnika, ki se jima nareži: Poslednjič vaju pozovem danes, da si izvolita ali smrt ali zata¬ jita križanega Juda (Jezusa)! Enoglasno izklikneta brata: Smrt si izvoliva, ker smrt za Kristusa je pravo življenje. Zdaj pomigne sodnik beričem, kteri jima glave prebodejo in odsekajo. Tako sta brata po groznem mučenstvu dospela v nebeško veselje, ktero sta više cenila, kakor ves svet, više kakor svoje življenje in kri. In enako na stotine drugih svetnikov. Vse drugače pa mi! Akoravno je nebes veselje preobilno, smo neskrbljivi, vne¬ mami; od nas je nebes veselje: 233 2. p l* e m a 1 o c e n j e n o. Sv. pismo nam pripoveduje znano zgodbo Bzava, ki je svoje prvenstvo prodal za skledico leče. Bil je lovec in se je nekega dne bil na lovu utrudil, ves razstradan pride domu. Jakob, njegov brat, je pa jed pripravljal in ko je prišel Ezav s polja utrujen, reče: Daj mi te rujave kuhe, ker jako sem utrujen. Daj mi svoje prvenstvo, reče brat Jakob. On pa odgovori: Glej, lakote umiram, kaj mi kasne prvenstvo ? Jakob reče: Prisezi mi toraj. Prisegel mu je in prodal prvenstvo. In tako je \ dobil kruha in lečne jedi, to je jedel in pil in je odšel, pa malomaren, da je prodal prvenstvo.“ (Gen. 25, 29—84.) Pri judih je prvorojenec bil gospodar, mlajši bratje mu podložniki in sužniki. Vse to je Ezav malo cenil, za skledico leče, rujave jedi, je to bratu prodal in pre¬ pustil; glad ga je silil. Tako dandanašnji ljudje prvenstvo božjih otrok, nebeško veselje malo cenijo; satan nas oslepi, prekani in strasti nas prisilijo, da ne¬ besa pustimo za malo reč. 234 Neumno se nam zdi ravnanje Eza- vovo, pa ravno tako nespametno delamo tudi mi. Nekteri dajo nebeško veselje za kupico vina, ker pijančujejo ali ne¬ srečno žganjico srebajo. Takim sv. apostelj Pavel govori: ,,Pijanci kraljestva božjega posedli ne bodo.“ (I. Kor. 6, 10.) Zopet drugi prodajo za žljico razuzdanosti ne¬ skončno veselje. Njim veljajo besede sv. aposteljna Pavla: ,,Nikar se ne motite: ne razuzdanci, ne malikovavci, ne prešest- niki ne bodo posedli kraljestva božjega. “ (I. Kor. 6, 9—10.) Sv. Avguštin pa ta¬ kim samopašnikom pravi: „Kratko je, kar razveseljuje, večno pa, kar muči.“ Neki zastaran grešnik, zakopan v dolgo¬ letno razuzdanost, posvarjen zarad tega, reče: Eajši se nebes tvegam, kakor pa to zapustim. Oj slepa neumost! luščino minljivega, pa grešnega in nesramnega veselja više ceniti, kakor neskončno morje nebeškega veselja! Ezav je svojo minljivo dedovino malo cenil in se ti be¬ dak vidi, ti pa dedovino božjih otrok za¬ metuješ, odbijaš in misliš znabiti celo 235 moder biti? Ezav je spoznal svojo ne¬ umnost, nesrečo; je jokal in tulil, da ga je brat tako prekanil; obžalovanje je bilo prepozno. Tako bomo tudi mi jokali, tulili, škripali, pa tudi nam bo prepozno, ako se še o pravem času ne spameto- vamo in ne spokorimo. Poiščimo si toraj pomočnico, ki nas uči nebeško veselje visoko in po vrednosti ceniti ter po njem hrepeneti. In ta pomočnica je, kakor vsak ve. Marija Devica, kraljica maj- nikova. „Leta 1660 je neki poseben romar obiskal Loreto, čudežno hišo Marije De¬ vice ; bil je kraljevič, nekdaj mohamedan, ki se je pa pred kratkim bil pokristjanil. Čudežne okoliščine so ga k Jezusovi veri pripeljale. Hotel je namreč po zapovedi korana — svoje turške vere — potovati v Meko, da bi na grobu Mohameda molil, pa ladija je bila vjeta in došel je na otok Malto. Ko je bil rešen ali odkupljen iz ječe čez nektere mesce, hoče svoje po¬ tovanje nadaljevati in dovršiti, pa zopet je po ovinkih prijadral do Malte. Ko se 286 je mislil odpeljati, se mu prikaže Marija, Mati milosti božje, razodene mu plame¬ neče jezero — pripravljeno, ako se ne pokristjani. Ees, dal se je podučiti in krstiti. Preseli se v Eim in prav pobožno živi. Prava vera se v djanju — v lju¬ bezni do Jezusa in Marije — kaže; zato kraljevič v borni obleki nastopi peš 60 milj dolgo pot v Loreto k Mariji Devici; poslednji dve milji še celo bos v goreči ljubezni in prisrčnem zaupanju do mile Matere Božje. “ (Liebfrauengarten 863,9.) Tako je Marija nekdanjega nevernega turčina ogrela, da je gorel in plamenel za nebeško veselje. Toliko za danes. Nebes veselje je res obilno in neskončno! Že tukaj nam je veselo biti pri Jezusu in Mariji. Hitro nam tečejo ure, zginejo dnevi! Že so zadnji dnevi prijaznega majnika. Kako kratkočasno in čez vse veselo bo še le v nebesih! Ne bodimo malomarni in mlačni. Neskončno nebeško veselje je vredno našega truda. Marija, pomoč kristjanov, nam bo pa rada pomagala, 237 da nas sovražnik satan ne prekani, ne vlovi. Priporočajmo se ji goreče. Tebi, nebeška Grospa! se žalostni otroci Evini priporočujemo, pripelji nas iz te solzne doline k sebi v nebeško veselje! Amen. Ceščena Marija (trikrat). 25. dan. Samota. „Jezus je bil od Duha v puščavo peljan.“ Mat. 4, 1.. Slavček je čudna tičica; obleke nima pi¬ sane in ošabne, prav priprosto pepelnato; vi¬ soko ne leta, ampak nizko stanuje; po zraku se ne razkazuje, ampak v kak skrit grmiček sede, da ga komaj zagledaš. Tu pa stoje na kaki vejici, z glavico proti nebu, prepeva svoje prelepe in mične popevke, da prekosi v pre- slavljevanji Božje vsegamogočnosti vse svoje so- vrstnice, ptice pevke, in tudi največe in najlepše. Sveti Maksim Turinski primerja slavčka pobožnim dušam, govoreč: „Kdo bi se ne sra- 238 moval brez spevanja psalmov dan skončati, ko še tičice Bogu hvaležne prelepo prepevajo! Po¬ snemaj drobne ptičice in hvali Boga zjutraj in zvečer. In ako si pobožnejši, posnemaj pa slavčka, dan mu je prekratek, zato še ponoči bedi in poje." (3. Oass. 224.) — Besnično, po¬ božne duše imajo veliko enakost ali podobnost s slavčkom. Bade lepe pesmi pojejo; rade mo¬ lijo po dnevi, pa tudi po noči; ponižno hodijo, se priprosto oblačijo in ljubijo samoto brez po¬ svetnega truša, po zgledu Jezusa, ki „je bil od Duha v puščavo poljan." Tako današnja godovnica sv. Magdalena Paciška, devica. Legenda pravi: Ljubila je sa¬ moto in se je rada podajala na skrite kraje molit. Tako se je zveličala. Za naše posveče¬ vanje nam je samota jako vgodna, da, tudi po¬ trebna; zato danes premišljujmo samoto, in pokažem samote 1. blagost; 2. kraje. 1. Ako bi me kdo vprašal, kteri so najboljši pomočki za pobožno življenje, rekel bi mu: Molitev, sv. maša, spoved in obhajilo; posebno tudi samota. Brez tihe samote se moliti ne da; sv. maša se slabo služi; spoved in obhajilo je mlačno 239 brez samote in tihote. Tako nam je Jezus pokazal, zato se je dal od sv. Duha peljati v samoto, da se je ondi pripravil na velikansko delo našega od¬ rešenja. Kdor se zveličati hoče, mora ljubiti samoto, ki je začetek pobožnosti; samota je za pobožnike prava blagost ali dobrota. Dokler je Adam bil sam, bil je po¬ božen, pravi nek učenik; dobil je tovar- šico in (kmali) ni bil več Bogu dopadljiv. Hudo kazen, nesrečo je nakopal sebi in potomcem. Sramota je podlaga pobož¬ nosti. — Sv. Makarij bogat, sprevidi, da ne more Bogu in svetu služiti. Po- proda vse, ubožcem razdeli ter gre v puščavo; ondi vzraste do visokih čed¬ nosti zveličanja. (Legenda, 2. jan.) — Plemeniti mladeneč Norbert, izobražen in učen, pa vtopljen v posvetno veselje. Norberta milost božja zdrami, da spozna nevarnost posvetnega življenja. Poišče najbolj divjo puščavo, ki mu je sladko bivališče, in začetek njegove svetosti. (Legenda 6. jun.) — Razuzdani Andrej 240 Korzin se zboji pogubljenja, prosi v sa¬ mostan. Sprejet, opravlja vsa najnižja dela veselo, in zvesto; molitev, post, zatajevanje mu je le sladkost. (Legenda 4. febr.) — Pavlin, imenitni in prebo¬ gati poglavar, zapusti svojo službo in čast; umakne se v Burdegale uživat tihi mil’ in sladki pokoj molitve in pre¬ mišljevanja. Vedno bolj spoznava neči- merno posvetnost, lažnjivi lišp sveta; uči se visoko ceniti božje nauke; po- proda vse posestvo, in v sveti samoti skrbi, za zveličanje svoje duše. (Legenda 22. jun.) — Sv. Vilhelm ali Viljem, slavni vojvoda kralja Karola Velikega, zapusti visoko službo, odloži svetni blišč, v neki cerkvi na altar položi svoje orožje, spremeni obleko, in kakor prosti, spo¬ korni romar koraka bos v samostan, da ondi svoje stare dni mirno in po¬ božno skonča. (Legenda 28. maj.) Sv. Melecij popusti škofovski sedež, njega čast in blišč, gre v samotno Berejo, da ondi ložej za svojo dušo skrbi. (Legenda 12. febr.) — Berite življenje sv. Antona 241 puščavnika, 17. jan. Srečnejši se je čutil v gosti puščavi, kakor rimski ce¬ sarji na svojih zlatih prestolih. Izvoli si stanek v neki grobni votlini, potem pa v podrtim starega grada. Ondi pre¬ živi 20 let; nihče za njega ne ve. Bog je njegovo svetost razodel. Ljudje vrejo k njemu. Velikansko društvo mnihov se osnuje; puščava je oživljena, sveti psalmi se po nji razlegajo. Sv. Anton se pa skrije niže v puščavo med skalovje, da bi ga nihče ne obiskoval, v pobožnosti ne motil. Tako sv. Rozalija in nešte- vilni drugi svetniki, ki so spoznali in oku¬ šali svete samote milo blagost. Vendar pa je tudi v samoti treba paziti. Satan je v samoto prilezel za Jezusom, in ga ondi skušal. Hudobnež fi tudi v samoti miru ne da, skuša, zape¬ ljuje ter „gleda, koga bi požrl". Kajn je bil jezen nad bratom Aboljnom. Doma vpričo očeta in matere si ne upa brata napasti, zato pa reče Kajn svojemu bratu Abeljnu: „Izidiva vun. In ko sta na polju, se je Kanj vzdignil zoper svo- 16 242 jega brata Abeljna, in ga ubije(Gen. 4, 8.) Hud je skušnjavec v društvu, še močnejši je v samoti, ako pozabiš, da te Božje oko povsod gleda. Bog te vidi na njivi; te gleda v gorici; te opazuje v pivnici; te vidi v gošči, na cesti, na travniku in povsod. Misel na vsepriču- jočnost božjo te pred satanom obvaruje. „Kako bi zamogel v pričo Boga kaj ta¬ kega storiti “, je rekel egiptovski Jožef, in skušnjava je premagana! Da ti sa¬ mota ne bo pogubljiva, imej Boga vedno pred očmi! Bog vse vidi, Bog vse ve: greh se delati ne sme! Blaga je samota, ondi najdemo ljubega Jezusa; in mila Mati Božja se je le v samoti ljudem prikazovala; da¬ našnja godovnica se je v samoti zveli¬ čala. Kteri so pa tedaj blage samote 2. srečni kraji? Ko me slišite danes o blagi samoti govoriti, si mo¬ rebiti kdo domišljuje, da vas vse želim spraviti kam na Veliko Kapo, ali na Boč ali v ogerske nezmerne pustinje, ali kam drugam v neobljudene goščave. Ne; 243 tega jaz ne bom svetoval, tega vi tudi storiti ne morete. Kraji svete samote so bližej, in sicer: Tvoja hiša. Akoravno vas morebiti več pod eno streho živi, vendar ti je tvoja hišica blaga samota za zveličanje, ako nikogar pri hramu ni, ki bi te pačil, motil, za¬ lezoval, ti zanjke nastavljal, da zamoreš vaje pobožnosti opravljati, kakor da¬ našnja godovnica sv. Magdalena Paciška. Večkrat se je po noči vlegla na gola tla, napravila si je trnasto krono, jo na glavo poveznila in se tako vlegla k po¬ čitku; njena hišica bila ji je sveti kraj blage samote. Kavno tako je bila ob¬ ljudena palača kraj blage samote spo¬ kornemu Davidu, ki je na pepelnatih tleh ležal, jokal in molil! (Ps. 6, 7.) Pogan Dioskur, kruti oče sv. Barbare, še po¬ gansko hčerko zapre v neki stolp, da bi nihče ne mogel do nje, da bi jo po¬ kristjaniti ali pa zapeljati mislil. Bila je v ti tesni hišici zaklenjena; in ravno ondi je spoznala Boga, in začela lju¬ biti Jezusa, tako, da je za Njega rada 16 * 244 vse trpela, dala svoje življenje in pre¬ lila svojo kri! Tako tudi tebi je tvoj dom lahko kraj blage samote. Ne izhajaj od doma brez potrebe, ne v nedeljo, ne v delavnik; bodi lepo doma po dnevi, še bolj pa po noči, cla te greh ne vlovi. — Kdor se rad po vasi klati ter mu je dolgčas doma, zgubi pobožnost, za¬ pravi poštenje in zabrede v nastavljene zanjke satanove, in se vjame za večno pogubljenje. Mladina, ostajaj lepo v hiši svojih ljubih staršev. Drugi presrečni kraj blage samote pa ti bodi cerkev. Navadno je na kakšnem gričeku sezidana, zunaj vasi bolj v samoti, da pobožnikov ne moti truš in ropot v molitvi ali pri sv. maši. To je za pobožne posebno vesel kraj. Glinljivo je brati, koliko veselje je imela današnja godovnica, sv. Magdalena, do cerkve, do sv. Rešnjega Telesa. Silno hre¬ peneča z Jezusom zediniti se, komaj uro svetega obhajila pričakuje. Vsaki dan gre v cerkev molit, ljubega Jezusa obis¬ kovat. Tako tudi sv. Alojzij. Ko so se 245 njegovi tovarši igrali, ali v prostih urah počivali, je on na tihem zahajal v sa¬ mostansko kapelico, in je ondi v sveti samoti častil Marijo, pa v družbi an- geljev molil Jezusa v altarnem zakra¬ mentu. Jezus se je umaknil v samoto, da ga vsaki dan lahko najdemo in obiščemo. Srečna ti duša, ki za Jezusom rada greš v cerkev. To so zveličanske stopinje za Jezusom v nebeško veselje. Vse svoje žive dni radi zahajajte v to blaženo samoto, v hišo božjo. Še tretji kraj blažilne samote vam naznanim, in ta je pokopališče, ali mi- rovišče. Tam ni več krega; prepir se ne razlega; sosed pri sosedu mirno spava; prijatelj pri svojem sovražniku tiho počiva. To je kraj svete tihote, ki človeku srce prešine in glavo poniža. Dobro je na ta kraj zahajati! Ondi naj¬ demo svoje dobre starše, ktere nam je nemila smrt pokosila, predno smo jih prav spoznali in hvaležno ljubili. Ondi ležijo naši znanci, vrstnice naše mla¬ dosti; ondi počivajo grešniki, ki so se 246 na svoji grešni stezi prerano utrudili, in za kazen tudi prerano v grob prišli; ondi mirujejo pobožni in hudobni. Kaj ima tu hudobnež od svojo hudobije, lakomnik od nagrabljenega premoženja ali tudi pobožen od tega sveta ? Nobeden nič, le njih dela so jih spremile, le od tega vživajo plačo. Ondi najdemo pa tudi svoj kraj, kamor bodo položili naše revno telo, kadar duša na sodbo božjo pojde. Slika sv. Magdalene Paeiške nam kaže Marijo z ljubim Jezusom, ker tako se ji je bila Mati Božja prikazala. Iščimo Jezusa in Marijo tudi mi v sveti samoti, daleč proč od posvetnega šuma in greš¬ nega truša, naj bi se ljuba Mati Božja tudi nam nekdaj prikazati blagovolila ter na strani stala o naši smrtni uri. Ako se nam pa tukaj gledati ne daš v samoti tega življenja, nam pa vsaj v nebeškem kraljestvu daj gledati svoj mili obraz, in pokaži nam Jezusa, blaženi sad tvojega telesa, o usmiljena Mati Marija! Amen. Oeščena Marija (trikrat). 247 £6. dan. Misli o vsakdanji sv. maši. „Voda, ktero mu jaz dam, bo v njem studenec vode izvirajoče v večno življenje. 11 Jan. 4, 14. Nekega dne se je Jezus vsedel pri Ja¬ kobovem studencu opoldne, učence pa je po¬ slal v mesto Sihar po kruha. Med tem pa pride neka Samarijanka po vode; Jezus ji reče: Daj mi piti. Zena se začudi, rekoč: „Kako ti, ko si jud, piti od mene zahtevaš, ki sem Samari- janka? Judje namreč nimajo tovaršije s Samari¬ jani. Jezus pa ji reče, ako bi poznala dar božji in kdo je, ki ti pravi: Daj mi piti, bi bila ti njega morebiti prosila in bi ti bil dal žive vode. Zena mu reče: Saj nimaš s čem zajeti in stu¬ denec je globok; od kod imaš tedaj živo vodo? Ali si ti veči, kakor naš oče Jakob, ki nam je dal studenec in je sam iz njega pil in si¬ novi njegovi in njegova živina? Jezus je od¬ govoril in je rekel: Vsaki, kteri pije to vodo, ga bode zopet žejalo, kdor bo pa pil vodo, 248 ktero mu jaz dam, bo v njem studenec vode izvirajoče v večno življenje." (Jan. 4, 6—14.) Mili Zveličar nam je dal take vode, izvi¬ rajoče za večno življenje, milost božjo, ki nam priteka po svetih zakramentih. Sedmeri je stu¬ denec, po kterem nas ljubi Jezus napaja za večno življenje ali milosti deli. Nekteri le ob določenih časih izvirajo, enkrat v našem živ¬ ljenji. Eden studenec pa je med njimi, iz kte- rega nam voda zveličanja priteka vsaki dan. To je neusahljivi studenec sv. maše. Vedno iz¬ vira, vedno teče, vsaki dan se iz njega zamo- remo napiti zveličanske vode — za večno živ¬ ljenje. O ti vodi Jezus sam pravi: „Voda, ktero mu jaz dam, bo v njem studenec vode, izvi¬ rajoče v večno življenje." (Jan. 4, 14.) * Danes je god sv. Filipa Nerija. Legenda nam ga priobčuje v mašni obleki pred altar- jem sredi sv. maše, pri spremenitvi. Ves za¬ maknjen v presveto skrivnost s čudno goreč¬ nostjo opravljal je vsaki dan presveto daritev. Večkrat je bil od tal vzdignjen ter je v zraku plaval, tolika gorečnost, toliko veselje, pa tudi zveličanje si je zajemal iz sv. maše. Tudi mi smo se zopet na klic Marijin zbrali k Jezuso- 249 vemu studencu in se zbiramo vsak dan; zato danes prevdarimo nektere misli o vsakdanji sv. maši. Saj Marijini častivci radi hodijo k sv. maši. Vsi katoliški narodi poznajo besedo maša (meša), ki je vzeta iz poslovice, s ktero duhovnik zbrano ljudstvo raz¬ pustijo od službe božje: Ite missa est; to je: idite, opravljena je služba božja. Missa, maša ali meša, kakor tu pa tam pravijo, je toliko, kakor sv. opravilo, sv. daritev, v kteri se ljubi Jezus nebeškemu očetu za nas daruje. Kadar pa prevdar- jamo sv. mašo, je misel prva: 1. to je veselo za nas, da imamo to presveto daritev. Sv. apostelj Matej popisuje čudno prikazen Jezusovega spre- menjenja na gori: „Jezus vzame Petra, Jakoba in Janeza, njegovega brata, in jih pelje na visoko goro posebej. In se je spremenil pred njimi. Njegov obraz se je svetil, kakor solnce, njegova obla¬ čila pa so bila bela, kakor sneg. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ž njim govoreča. Peter pa spregovori in 250 reče Jezusu: G-ospocl, dobro je nam tu¬ kaj biti. “ (Mat. 17, 1—4.) To se za- more obrniti na sv. mašo. Vsaki dan se Jezus na sveti gori, gričku, kjer cerkev stoji, svojim pobožnim služabnikom pri¬ kaže v snežnobeli podobi posvečene hostije in v rajskožarnem licu presv. Bešnjega Telesa. Pobožni kristijani se zbirajo za- rano Jezusa molit in pri njem se veselit. Prisrčna molitev, posamezna in skupna, se vzdiguje do Jezusovega srca in milo petje doni do zlatega trona Božjega. Prav ginjeno čuti revno človeško srce, kako dobro in veselo je bivati pri Jezusu vsak dan. Sv. Peter je videl Jezusa o tisti pri¬ liki kratke trenutke,, pa je že toliko ve¬ sel bil: ,,Gospod, dobro nam je tu biti;“ mi pa ljubega Jezusa gledamo vsak dan. Bes, ne vidimo sicer njegovega nebeško spremenjenega obraza, a sv. vera nam ga kaže prepričavno, kot navzočega pra¬ vega Boga — Izveličarja. Koliko veselje, kolika radost je to, kolika nezapopadljiva skrivnost nam je to! Bes, tukaj je nam dobro biti. Na ves svet tečejo milosti 251 božje iz Jezusovega studenca, ves svet se oživlja. Kakor jutranja rosa napaja cvetlice, tako Jezusova Rešnja Kri v nas zaliva blagodišečo cvetlico mile pobož¬ nosti in svete gorečnosti. Vse krščanske čednosti nam vsakdanja sv. maša oživlja, da smo kakor veseli vrtec božji. Žalost pa je ondi doma, kjer sv. maše ni. Na Rusovskem in Poljskem so duhovnike iztiravali in vernike preganjali. Premnoge župnije so bile brez duhovnikov. Kristijani so se k službi božji zbirali ob v delavni¬ kih, še obilnejše ob nedeljah. Čas maše doteče, pa ni duhovnika. Verniki molijo, pa ni spremenitve; ljubi Jezus se jim ne prikaže. In po vsi' cerkvi nastane mili jok, vsako oko v solzah plava in srce se žalosti topi. Veselo je le ondi, kjer se sveta maša redno obhaja in pobožno vsaki dan obiskuje. Kakor stu- denčina zemljo med pečinami pozeleni, in potniku lep in vesel razgled oskrbi: tako živa voda iz Jezusovega studenca vsako krščansko srce razveseljuje v puščavi revnega sveta. Blage Kristusove 252 ovčice! le vsaki dan rade prihajajte k temu neusahljivemu studencu zajemat si rajskega veselja. 2. Druga misel: Zakaj hoditi k vsakdanji sv. maši! Bog je ustvarjal šest dni, sedmi dan pa je za v praznik, počitek odločil in posvetil. „Šest dni delaj, sedmi dan počivaj ti in tvoja družina: tako zapoveduje Bog“. (Eks. 20, 9—10.) Ni pa še pravo posvečevanje nedelje, če se težaškega dela varuješ; treba je pobožno biti pri sv. maši. Pod smrtnim grehom smo dolžni vsako ne¬ deljo in praznik biti pri sv. maši, če je sicer mogoče. Zakaj pa v bi še o delav¬ nikih zahajal v cerkev ? Ce bilo bi treba, bi bilo zapovedano. Bes nisi dolžan pod grehom o delavnikih hoditi k sv. maši; vendar pa je dobro, nasvetovano, zve- ličansko delo, ako obiskuješ vsakdanjo sv. mašo. — „0d dni Janeza Krstnika dozdaj nebeško kraljestvo silo trpi, in siloviti ga pridobijo", uči Kristus. (Mat. 11, 12.) To se je posebno prvim kri- stijanom vresničilo, ko so imeli stra- 253 sanske muke, grozovitim silo trpeti. Le pomislite grebene, sekire, meče, ogenj, vislice in druga morila zvestim kristi- janom pripravljena. S čudno srčnostjo so gledali ta mučila in ne trepetali, pa še s čudovitnejšo stanovitnostjo so šli v grozovitno smrt! Od kod pa jim je dohajala ta prečudna moč, me morda želiš vprašati; od kod hladivna voda za strašno razbeljena ognjišča? — Iz vsak¬ danje sv. maše so rahli mladenči, nežne deklice, sivi starčeki in vsi mučeniki srkali zveličansko moč. Biriči so kristi- jane iskali, in lovili; oni pa so se skri¬ vali v podzemeljskih kapelicah zgodaj k sv. maši, Tako piše sv. Luka: „Bili so pa stanovitni v nauku aposteljnov, in združeni v lomitvi kruha, in v molitvah 11 . (Act. Ap. 2, 42.) Ko so se pa nasitili Jezusovega Telesa, in napili Njegove presvete rešnje Krvi, vračali so se okrep¬ čani in siloviti, da se nobene muke niso ustrašili. To spričuje sv. Krizostom. govoreč: „ Kakor levi plameneči se vra¬ čamo od tiste mize — sv. maše in 254 sv. obhajila, da smo hudiču postrašni“. (Liebermann II. 527.) Živa voda iz vsakdanje sv. maše jim je pogasovala žrjavico molilnega ognja, in siloviti pri¬ dobili so si nebeško kraljestvo. Vsak¬ danja maša je bila in bo vselej naj- izdatnejši pomoček zveličanja; komur je skrb za zveličanje, se rad vdeležuje vsak dan te presvete daritve. Sv. Lu- dovik IX., francoski kralj, je navadno vsaki dan bil pri dveh sv. mašah; ako so mu okoliščine dopuščale, še celo pri treh ali štirih. (VIII. Cass. 56.) — Sv. Elizabeta je zveličavno moč v svojem prebridkem življenju dobivala iz sv. maše, pri kteri je bila vsak dan z vso po¬ božnostjo. (VIII. Oass. 55.) —- Svetniki so vsaki dan hotli piti iz studenca Je¬ zusovega, ki vedno izvira na posvečenem altarju, da bi jih hudobija ne bila pre¬ magala. Res jih ni, temveč oni so svet s tako lahkoto premagali, da se mi le čudimo in skoraj umeti ne moremo, kako bi človek z navadnimi slabostmi svet tako popolno premagal. In vendar so 255 ga, v daritvi sv. maše in v presvetem Rešnjem Telesu je bila njih moč. „Ne bojte se, jaz sem svet premagal, in ga bote tudi vi z mojo gnado“. Kako redke pa so med nami duše, ki bi prisrčno hrepenele po tem zvelieanskein studencu! Teden za tednom mine, pa nikoga ni. Ali je lepo ali deževno vreme, ljudje ne utegnejo priti k sv. maši; preradi se izgovarjajo kakor evangeljski povab¬ ljeni. Povabljenci k Jezusovi večerji se začnejo izgovarjati: Pristavo sem kupil... vole sem kupil . . . oženil sem se: Ne morem priti. (Luk. 14, 16.) — Tako različne, pa puhle izgovore radi rabijo ljudje, da le k maši ne gredo. Ni navada o delavnikih hoditi v cerkev! Ce tudi bi ne bila navada, pa se lahko vpelja; mar li se ni že mnogo reči in navad vpeljalo, ki še celo dobre niso? Ako se spačenih reči rad pri¬ vadiš, zakaj pa svetih ne ? Lepa navada naj se vselej sprejemlje, razvada pa vselej odpravlja. 256 Nimam časa! Drugod postajati pa utegneš! ko greš po voclo ali kaj ku¬ piti , postajaš; piti, igrati, posedati, po- leževati, po semnjih hoditi pa imaš čas! Lenobi toliko zlatega časa daruješ, svoji duši pa še zveličanski trenutek odjemlješ! Zamudim pri delu! Zamuda ta se lahko poravna. Poznej urno delaj in vse dostaviš, tudi tovaršice pri delu doideš, ker urnejše in zvestejše delaš. Se več opraviš, ker ti Bog tvoje delo blagoslovi, kakor sv. Izidoru, pobožnemu kmetu. Kaj pa, če bi bil bolan? Tedaj bi nič ne za¬ mudil ? Toraj Boga zahvali, da za- moreš pri sv. maši biti in potem delati eeli dan. Ljubi moji! ne izgovarjajmo se’ Hodimo radi k sv. maši, da si zajemamo vodo večnega življenja, kakor današnji godovnjak sv. Filip Nerij, ki je vsaki dan z največo pobožnostjo maševal, da- siravno ni bil zavezan vsaki dan ma¬ ševati, kakor ti ne vsaki dan k sv. maši hoditi; dasiravno je premnogo dela imel, gotovo mnogo več, kakor marsikdo izmed 257 vas, ko vendar znabiti nikoli čez teden ne pride. Ko umirajočemu Filipu pri¬ nesejo sv. popotnico, ves vnet božje ljubezni pravi: Glejte mojo ljubezen, glejte mojega Zveličarja! Vsaki dan ho¬ čemo pri sv. maši prositi za to milost, naj bi ljubi Jezus tudi nas podpiral v življenju in obiskal ob smrti, ter se nam vredno sprejeti dal za popotnico v večno življenje. Amen. Ceščena Marija (trikrat). 27 . dan. Pravi kristijan. ,,Zveličani so lačni in žejni pra¬ vice: ker oni bojo nasiteni. 11 Mat. 5, 6. Jezus je o svetih nebesih v priliki govoril: „Nek človek je napravil veliko pojedino in jih obilno povabil. In je poslal svojega hlapca ob uri večerje pravit povabljenim, da naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. In začnejo se vsi 17 258 vkup zgovarjati. Prvi mu reče: Pristavo sem kupil in moram jo iti ogledat; prosim te, imej me zgovorjenega. In drugi je rekel: Sprego petero volov sem kupil in grem jo poskušat; prosim te, imej me zgovorjenega. In tretji je rekel: Oženil se sem in zato ne morem priti. Gospodar pa to zvedivši se jim je zagrozil: Povem vam pa, da nobeden onih mož, kteri so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje.“ (Luk. 14, 16—20. 24.) Vsi so bili povabljeni, prošeni priti; pa ker so se malomarno zgovarjali,. tudi niso bili deležni prevesele večerje. Kako lepo mili Jezus nas uči v tej priliki, da, ako nebeške večne večerje deležni biti hočemo, ne smemo se zgo¬ varjati, ne smemo biti vnemami; temuč moramo veselo poslušati premilo vabilo, ki nas k Jezusovi nebeški večerji ravno zdaj meseca majnika tako ljubeznjivo kliče: „Zveličani so lačni in žejni pravice: ker oni bodo nasiteni." (Mat. 5, 6.) Naša zgovorjena pravica so sv. nebesa. Kdor po ti pravici žeja in gladuje, ali prisrčno hrepeni: on se bo pri Jezusu in Mariji gostil; to nam spričuje današnji godovnjak, sv. Gre¬ gor VII., papež. On je žejal po pravičnosti; za 259 pravico se je potegoval; neustrašeno branil pravice svete katoliške cerkve. Krivico pa je so¬ vražil ter je nikdar ni storil. Njegove poslednje besede so bile: »Ljubil sem pravičnost, sovražil brezbožnost, zato umiram v pregnanstvu. “ Tako bi tudi mi in vsaki kristijan morali vselej pra¬ vico ljubiti in delati, po pravičnosti hrepeneti, ako hočemo biti pravi kristijani in deležni postati nebeškega veselja. Pravi kristijan: 1. ljubi pravičnost; 2 . sovraži brez¬ božnost. 1. Nek imeniten cestninar Oahej je želel Jezusa videti. Ker je pa bil majhne postave, splezal je na smokvico, da bi ga videl; ker ondi je imel memo priti. Jezus pride, ga zagleda in pokliče: Oahej hitro doli stopi, ker danes moram v tvoji hiši ostati. Tolikega gosta prisrčno vesel, reče Oahej: Glej, Gospod, polovico svojega premoženja dam ubogim, in ako sem koga kaj ukanil, povrnem čveterno. (Luk. 19, 1—10.) Tako je Oahej želel vso storjeno krivico popraviti, da bi Jezusu dopadel. Jezus le tiste ljubi, kteri so lačni in žejni pravice; in takim obeta 17 * 260 nebeško veselje. Učenca Kristusovega, pravega kristijana znamnje je: ljubiti pravičnost. To zapoveduje Bog v sedmi zapovedi božji: „Ne kradi!“ S tem hoče zabraniti vsako krivico: tatvino, ukanljivost pri meri in tehtnici; pri- drževanje ptujega blaga in plačila: odr- tijo, poškodovanje bližnjega na pra¬ vicah ali premoženju. Bog zapoveduje ukradeno, najdeno blago povrniti, kri¬ vico popraviti, ker lastnina je sveta! Kdor pa pravičnosti ne dela in v krivici živi, njemu veljajo besede sv. aposteljna Pavla: „Ali ne veste, da krivičneži božjega kraljestva ne bodo posedli?... Ne tatje, ne lakomneži, ne roparji ne bodo posedli božjega kraljestva. “ (I. Kor. 6, 9-—10.) Krivičnike čaka težka ječa, kjer bodo za svoje hudobije trpeti morali, tako uči mili Jezus v znani priliki od neusmiljenega hlapca, ki se je bil močno zadolžil in veliko kvara napravil svojemu gospodarju. Ker ni mogel kvara deset jezer talentov poravnati, prosi gospo¬ darja za odlog in usmiljenje, kar mu je 261 bilo tudi podeljeno. Ali proč grede sreča svojega tovarša, ki mu je bil dolžen sto desetic. Tega zgrabi in davi, rekoč: ,,Plačaj, kar si dolžan.“ Prosečega hlapca se ne usmili, da-si je ravnokar veče usmiljenje prejel. Gospodar to zve, ga pozove in pokrega, rekoč: »Hudobni hlapec, ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil: Ali bi se ne bil moral usmiliti tudi ti svojega tovarša, kakor sem se jaz tebe usmilil ? In njegov gospod se je razsrdil ter izdal mučiteljem, dokler ne poplača vsega dolga. »Tako bo tudi moj nebeški Oče vam storil, če ne od¬ pustite vsakteri svojemu bratu iz svo¬ jega srca.“ (Mat. 18, 32—35.) Pravično ravnanje z blagom, ktero nam je Bog izročil, nam in bližnjemu v pomoč, za delo usmiljenja, nas reši in obvaruje vic, ječe, časnega očiščevanja'. Farizeji so bili naličjaki; pred ljudmi so se kazali jako poštene in pravične, v srcu pa je bila sama grdoba in krivica doma; podobni pobeljenim grobom, zvunaj cvet¬ lice, znotraj gnjusoba! Pa taka hinavska 262 pravičnost ni za kristijana, mu v nebesa ne pomaga, zato pa Kristus svoje učence navdušuje za boljšo, popolnejšo pravič¬ nost, govoreč: „Povem vam, ako ne bo obilnejša vaša pravica, kakor je pis- marjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo." (Mat. 5, 20.) Lep zgled pra¬ vičnosti nam daje pobožni Tobija že v starem testamentu. Ubogi slepi starček zasliši kozlička meketati, kterega je žena s predenjem zaslužila in domu prinesla. Ker ne ve, od kod je in misli, da ga je ukradla, mu njegovo pravično srce mira ne da in starček posvari svojo ženo, rekši: „ Glejte, če ni ukraden, vrnite ga gospodarju, ker ne smemo jesti ukra¬ denega, ne dotakniti se.“ (Tob. 2, 21.) To ljubezen do pravice je pa tudi svo¬ jemu mlademu sinu v srce vsajal, go¬ voreč: „Ne boj se, moj sin: ubožno sicer živimo, pa veliko dobrega bomo imeli, ako se bomo Boga bali, vsega greha se izogibali in dobro delali." (Tob. 4, 23.) Tako bi morali mi se izogibati vsake krivice in rajši uboštvo 263 trpeti, kakor pa s krivičnim blagom si pomagati! Marijo častimo: „Podoba pra¬ vice" — ker je bila sicer vsa ubožna, pa vendar ni trohice krivice nikomur napravila. Njo posnemali so tudi vsi pravi kristijani, kakor današnji godovnjak sv. Gregor VIL Kar je bilo dobrega, koristnega, blagega, pred ljudmi in Bogom pravičnega, to mu je bilo ljubo in drago, to se je moralo zgoditi. Joj in gorje pa tistemu, kteri ubozega bliž¬ njega odira, vdove zatira, sirote ropa in nobene pravice ne pozna, ne dela. On ni pravi kristijan in deleža v božjem kraljestvu nima, ker: „Zveličani so lačni in žejni pravice, oni bodo nasiteni." (Mat. 5, 6.) Sv. apostelj Jakob pa pre¬ lepo govori: „Cista in pred Bogom in Očetom neomadežana pobožnost je ta: obiskovati sirote in vdove v njihovi nad¬ logi in neomadežanega so ohraniti pred tem svetom." (Jak. 1, 27.) Pravega, pobožnega kristijana znamnje in dolž¬ nost je, ljubiti in delati pravičnost; pa tudi 264 2. sovražiti brezbožnost. Nekdaj so živeli pogani na zemlji; taki ljudje, ki pravega Boga niso poznali, nič slišali, nič vedeli o večnem Bogu, Stvar¬ niku vseli reči. Njih srce se je nagibalo k malikom, t. j. različnim podobam in delu lastnih rok, ktere so po svoji domišljiji po božje častili — tedaj malikovali. Re¬ veži so bili pač milovanja vredni. Luč svete vere jim ni svetila, sedeli so v grozni temi in smrtni senci brezbožnosti. Dandanašnji pa. se nahajajo drugačni ljudje: imenujejo se kristijane; imajo oči, pa resnice ne vidijo; imajo ušesa, pa nočejo resnice sv. vere poslušati; imajo roke, pa nočejo jih k Bogu vzdi¬ govati; imajo jezik, pa ne za Boga; imajo srce, pa jim za Boga, Jezusa, za Marijo ne bije. Sramujejo se cerkve, zanemarjajo sv. zakramente, zasmehu¬ jejo svete običaje in božje roči. To je brezbožnost sedanje dobe; pravi kristijan mora tako grdobo sovražiti, in se je iz¬ ogibati. Sv. apostelj Pavel graja take brez- božnike, ker Rimljanom piše: ,,Razodeva 265 se jeza božja z neba nad vso brezbož- nostjo in krivico tistih ljudi, kteri božjo resnico s krivico zadržujejo: ker, kar je Bogu znano, je razodeto med njimi; Bog se jim je namreč razodel. Kar je nevid- Ijivo na njem, se iz stvaritve sveta po tem, kar je stvarjenega, spozna in vidi; tudi njegova večna moč in božanstvo: tako da niso izgovora vredni. Ker ko so bili spoznali Boga, niso ga kakor Boga ča¬ stili, ali hvalili, temuč so se izneverili v svojih mislih, in otemnelo je njihovo nespametno srce. Modre so se imeno¬ vali. in so neumni bili “. (Bom, 1,18—22.) Taki izneverjeni ljudje so sami za-se ne¬ srečni, ker tapajo po temi brezbožnosti v večno pogubljenje; so pa tudi drugim nevarni in zapeljivi. Treba se je takih ogibati, kakor sv. apostelj Janez opo¬ minja, govoreč: „Ako kdo k vam pride, in ne prinese tega nauka, ga nikar ne sprejmite v hišo, in ga ne pozdrav- ljajte“. (II. Jan. 10.) Takih brezbožnikov je bilo ob času današnjega godovnjaka vse polno. Nemški 266 cesar Henrik IV., prava nesreča na vla¬ darskem prestolu, grozovitnež, krivičnež, nevernež je bil najhujši nasprotnik pa¬ peža Gregorja VIL Čudna moč podpira sv. očeta, cla brezbožnega Henrika iz¬ obči, premaga. Velikaši tiste dobe so bili mnogotero pokvarjeni; tudi med dru¬ gimi stanovi je bilo obilno napak. Si¬ monija (kupčevanje s svetimi rečmi in službami) je prepregala ubogo Evropo; kdor je več štel, je imenitnejšo službo dobil. Za tem so se premnoge druge brezbožne gnjusobe šopirile. Sv. Gre¬ gor se zoper nje vzdigne in jih s svetim srdom pokori (kaznuje). A bil je zavolj pravice mnogo preganjan, pregnan iz svoje dedšine je na ptujem umrl. Smel je v pregnanstvu umirajoč reči: „Ljubil sem pravičnost, sovražil brez- božnost, zato umiram v pregnanstvu 11 . Kako lepi izgled za nas, z brezbožniki in krivičniki se ne družiti, jih ne hvaliti, ne poslušati. Pravi kristijan črti in sovraži vse, kar je brezbožnega in krivičnega, naj že svet dela in sodi, kakor hoče. 267 Kristus govori o nekem bogatašu, ki se je lepo oblačil, dobro jedel in pil, na Boga pozabil, do ubožcev pa trdo¬ srčen bil. Umrl je, in bil v pekel po¬ kopan, kjer zdihuje in za pomoč prosi. Pa zastonj! (Luk. 16, 24.) Kaj ti bodo pomagali krivični krajcarji — kaj ti bo hasnila tvoja brezbožnost, ko boš moral stopiti pred sodnika Jezusa, ki te bo .zavrgel v večni ogenj! 0 Marija, ljuba mati, vžigaj nam naše srce za pravičnost in pobožnost, da postanemo vredni gosti nebeške večerje: „Zveličani so lačni in žejni pravice, ker oni bodo nasiteni.“ (Mat. 5, 6.) Amen. Če.ščena Marija (trikrat). 268 28 . dan. Marijino orožje. „ Oblecite orožje božje, da za- morete obstati proti zalezovanju hudobnega duha“. Ef. 6, 11. V naravi rastejo neštevilne lepodišeče rožice, ki nam oznanujejo premodrega, dobrot¬ ljivega Boga stvarnika. Človeka pa razveselju¬ jejo, kader se pod milim nebom sprehaja; in nas opominjajo, naj bi tudi mi bili milodišeče cvetličiee v božjem vrtu, sv. katoliški cerkvi. V božjem stvarjenju je pa tudi mnogo bode¬ čega trnja, kterega se človek izogiba in varuje. Tako je tudi med ljudmi. Nekteri so po¬ dobni milim cvetlicam, okinčani z vsemi čed¬ nostmi, obdani z vso milostjo; oni nas razve¬ seljujejo, nam tudi pomagajo ; take imenujemo prijatelje. Je pa tudi med svetom mnogo bo¬ dečega trnja, neprijaznih ljudi, kteri nas pi¬ kajo, sovražijo, preganjajo; taki delajo zlobno, kjer le zamorejo. Težavno je bivati med sovraž¬ niki ; britko je življenje, vendar pa se takih ljudi ne smemo preveč bati, da bi od pobož- 269 nosti odstopili zavoljo sovražnih nasprotnikov, j Imamo namreč dobro in izdatno orožje, s j kterim zamoremo slehernega sovražnika odpo- I diti, premagati; ako to orožje ogrnemo, ma- I homa zbeži vsak sovražnik. Zato nas prelepo | opominja sv. apostelj Pavel, govoreč: „Oblecite orožje Božje, da zamorete stati proti zaleza- vanju hudobnega duha“. (Efez. 6, 11.) Danes imamo god sv. Viljema. Bil je zmagovit vojskovodja vojne Karola Velikega. Zmagonosno premagal je vse sovražnike; do¬ movino varoval pred Saraceni; pa odložil je vojaško orožje, oblekel orožje Božje, da je pre¬ magal dušne sovražnike, in dosegel večno krono nebeškega veselja. Tudi mi se moramo vojsko¬ vati, da nam sovražniki ne oropajo nebeške domovine; Marija nam ponuja mogočno orožje. Poslušajte me toraj danes o Marijinem orožju: roženkrancu ali čislu. To Marijino orožje, čislo, premaga: 1. sovražnika; 2. sa¬ tana. 1. Mili Zveličar je nekega dne učil, govoreč: „Delajte si prijateljev s krivičnim blagom, da, kadar obnemorete, vas sprej- ' mejo v večna stanovališča. “ (Luk. 16, 9.) 270 Naša krščanska dolžnost toraj je, skrbeti za prijatelje; več ko jih imamo, veselejše za nas. Vendar pa tudi sovražnikov se preveč bati pobožnim ljudem ni treba, ker Marija daje svojim služabnikom dobro orožje, čislo, ki vsakega sovražnika pre¬ maga in odpodi. Sveti roženkranc je Marija iz nebes dala svojim otrokom, da so se z njim branili svojih krutih sovražnikov. Resnično je Marijin sv. roženkranc — ali čislo — tisto premogočno orožje, ki je že od nekdaj vsakega sovražnika pre¬ magalo, odpodilo. Albingenzi, zviti in siloviti sovražniki Kristusove cerkve in vere, grozno razsajajo in trosijo ljuliko krivovere, ktera se je hitro širila in premnogo duš pogubila. Marija se usmi¬ ljene ozre na ponižne prošnje zvestega služabnika božjega. Sv. Dominiku poda orožje, s kterim se bode sovražnik pre¬ magal in verni obvarovali pogubljenja. Uči ga premišljevati sv. skrivnosti rojstva, trpljenja in vstajenjenja Njenega Božjega Sina Jezusa Kristusa, t. j. moliti sv. rožni- 271 venec. Sv. Dominik moli in verne uči moliti sv. rožni venec. In glejte kriva vera je bila zatrta in brez števila kri- stijanov rešenih večnega pogubljenja. (Brev. Dom. 1. okt.) — Leta 1571 so kristijani imeli s Turkom strašne boje na morju. Turška vojna je bila veliko močnejša kakor krščanska. Grozni strah pretresal je vse kristijane, pa zanašajo se na Marijino pomoč. Rimski papež napovejo molitev sv. roženkranca po vsi Evropi. Vse moli, vse vpije za pomoč, vsi vzdigujejo s čislom omotane roke k nebeški kraljici Mariji in sovražniki so bili premagani. (Velik Katek. 2, 203.) — Rožni venec, Marijino orožje, je naj¬ mogočnejše, zato so ga kralji in vojvodi v boju vedno seboj nosili. Tako cesar Karol V., francoski kralji Henrik H., Franjo n., Karol IX., in obilno drugih, ki so se na to Marijino orožje bolj zanašali, kakor pa na svoje lastno. (Himer 282.) Pa še zdaj ima to Marijino orožje izdatno moč zoper vse sovražnike; z molitvijo sv. roženkranca prepodiš vse 272 svoje nasprotnike. Kristus Gfospod sam nas opominja v taki okoliščini moliti, on pravi: ,, Jaz pa vam povem: Ljubite svoje sovražnike, clobro storite jim, kteri vas sovražijo, in molite za preganjalce, in obrekovalce svoje.“ (Mat. 5, 44.) — Tako je molitev pomoček zoper sovraž¬ nike, posebno pa sv. roženkranc pomiri najhujše sovraštvo. Ako za svoje so¬ vražnike, ki te vedno napadajo, pobožno moliš sv. rožni venec, nič ti ne morejo škodovati; na tvojo molitev se bodo ukrotili in postali bodo tvoji prijatelji, najhujši nasprotniki so se pri molitvi sv. roženkranca zopet spravili. Kdo tedaj ne bi rad imel tega Marijinega orožja, kdo ne bi rad čisla molil, ko pa toliko moč nad sovražniki v sebi ima! Sprej¬ mite, nas opominja sv. apostelj Pavel, sprejmite orožje Božje, da zamorete stati proti 2. zalezovanju hudobnega duha.“ Telesni sovražnik se zboji meča, noža, streljiva: satan pa se takega orožja nič ne boji, še le veseli se ga, tembolj ko je kri- 273 vično. Marijino orožje odpodi satana; roženkranoa se satan boji. Ako ta gro- zovitnež grešnikovo dušo lovi, ali že vjeto drži, pa še ubogi grešnik poprime za to Marijino orožje in moli sv. rožen- kranc, zbeži vsa sovražna moč in duša postane prosta, reši se iz okovov. Premnogi so si to skusili, da čislo jih je rešilo iz satanove oblasti. Tako prečudno zgodbo nam popisuje nek po¬ božen Alan. Neki knez je bil navidezno umrl ali pa ga je mrtvoud zadel. V ka¬ pelo ga v cerkvi položijo. Ko so se pa opravljale zadušnice, se predrami, bodisi ali da je bil navidezno mrtev, ali pa se je to iz posebne milosti božje zgo¬ dilo, naj bi se drugič bolje na smrt pripravil, ker njegovo življenje bilo je jako nerodno, pregrešno. Kar mu je pa milost božjo naklonilo, pripoveduje po¬ božni Alan tako-le: Ob začetku mrtvaške maše je knezova duša na sodbo potir- jana, dva žalostna angelja ji sledita, satan pa se je veselil. Pred sodnim stolom čakal je sv. nadangelj Mihael z 18 274 mečem in tehtnico. Tehtnice leva skledica je polna hudobij, desna pa prazna dobrih del. Že se satani veselijo, dušo lovijo in bi jo bili odpeljali. Ko bi v tej sili ne bila pristopila Naša ljuba Gospa, ki je v prazno skledico vrgla roženkranc, ki je vse hudobije premagal: na to je duša dobila milost, da je še zopet smela iti v svojo telo in v njem še živeti. Kakšno je pa to čislo bilo? Knez molil ni, odkar je postal vladar; rožnega venca že pa celo ne. Vse, kar je še krščanskega imel na sebi, bila je ta na¬ vada, da je na svojem orožju nosil rožni- venec. Po knezovem zgledu so se vsi ravnali in nosili seboj čislo in tudi molili sv. roženkranc. Ta roženkranc, ki ga knez sicer molil ni, pa je druge k ti mo¬ litvi navajal, vložila ga je usmiljena mati Marija na tehtnico in zgodilo se je po besedah sv. aposteljna Jakoba: pove¬ ličuje usmiljenje sodbo.“ (Jak. 2, 13, 0. Hunner S. J. 288.) Resnično pa je, da čislo, Marijino orožje, premaga, od- podi satana. Zato pobožni kristijan čislo 275 rad ima. Po mestu vidiš vojšake sprehajati se, vendar brez orožja ne izhajajo. Vsaj bodala pri sebi imajo, za brambo zoper sovražne napade. Tako tudi pobožnega kristijana nikjer brez čisla — Marijinega orožja — ne najdeš. Kadar ide na delo, prebira čislo, moli sv. roženkranc; po dokončanem poslu domu grede ovija si roženkranc na opešane roke; ko gre v cerkev, nese ga v roki; ako je sam, ga gredoč moli; ako se pod milim nebom sprehaja, razveseljuje se v molitvi sv. roženkranca; v veselju rožni venec moli, v žalosti ga tolaži sv. roženkranc. Ob smrti najslajše delo, najmilejša godba je sv.roženkranc, prelepa molitev. Neki kmet, Gregor, je lahkomišljeno živel; vino in žganjico je preveč ljubil; tudi druge na¬ pake so se ga bile oklenile in ga na bo¬ lestno posteljo vrgle, s ktere ni več vstal. Dolga bolezen ga je bila celo potrla; začel je na Boga misliti, svoje grehe obžalovati; ves pripravljen sprejme svete zakramente za odhod in popotnico. Kratko pred svojo smrtjo kliče svojo ženo in reče 18 * 276 ji že do konca oslabljen in z rahlim glasom umirajoči mož tako-le: Ljuba moja žena, moli sv. roženkranc, že slišim svojo smrtno uro! (Parochia Keršbach.) Najmilejša molitev ob smrtni uri je sv. roženkranc; najmogočnejše orožje zoper satana je Marijino orožje. Tudi grešniki še sežejo po njem. Oblecite torej orožje Marijino, da zamorete stati proti zalezovanju satano¬ vemu ! Vi mladenči, ki ste v nevarnosti; ve krščanske deklice, ki vas sovražniki povsod zalezujejo, vzemite Marijino orožje: sv. rožni venec; molite ga radi, molite ga pogosto. Vi ostareli in mi vsi, oble¬ cimo danes to mogočno Marijino orožje, molimo pogosto in pobožno sv. rožen¬ kranc, naj nas brani sovražnikov. Marija nam bo pomagala v boju, nas bo rešila iz satanove oblasti. Na sodbi pa bo vse zmoljene roženkrančeke v tehtnico vlo¬ žila, in nas pri ljubem Jezusu zagovar¬ jala. Am en. Ceščena Marija (trikrat). 277 *29. dan. Pobožnega misli in želje. „Želim biti razvezan in biti s Kristusom." Pil. 1, 23. Človeško srce je kotel, v kterem vedno vre ter se kuhajo različne misli in želje. Ali kakor Jezus z drugimi besedami pravi: „Od znotraj, iz človeškega srca namreč izhajajo hude misli, prešeštva, nečistovanje, uboji, tatvine, lakomnosti, hudobije, zvijača, nesramosti, kletva, napuh, norost." (Mark. 7, 21—22.) Take misli se morajo zatreti, ker so pregrešne, nekoristne in škodljive, ki pogreznejo človeka v prepad in pogubo. (I. Tim. 6, 9.) Pa tudi pobožne želje se v srcu rodijo, ktere se morajo gojiti, ker so Bogu dopadljive. Samo ena želja, en zdihljej iz obžalovanega srca nam milost božjo nakloni. Desni razboj¬ nik na križu viseč in že umirajoč premilo zdihne k ljubemu Jezusu: „Gospod, ko prideš v svoje kraljestvo, spomni se mene." In Jezus mu ta¬ koj odgovori: „Besnično, povem ti, še danes boš z menoj v raju." (Luk. 23, 42—43.) Po- 278 božne želje so tolovaja zveličale! Tudi naše srce mora imeti svete želje, kakor nas uči sv. apostelj Pavel: „Želim biti razvezan in biti s Kristusom." (Fil. 1, 23.) Današnji godovnjak, sv. Maksimin, škof, slovi po svoji gostoljubnosti, zaradi svoje go¬ rečnosti, ko je zagovarjal in branil Jezusovo vero proti Arijancem. Lepo se bere o njem, da v svoji visoki starosti je želel obiskati svojo ljubo domovino, svoj rojstni kraj, sorodnike in znance svojih mladih dni, da bi ondi svoje živ¬ ljenje skončal, kjer je živeti začel in se od ondod preselil v nebeško domovino. Te želje današnjega svetnika so lepe, vredne posneme. Oj da bi tudi naše srce napolnovale take svete želje! Zato pomislimo danes, kakšne želje po¬ božni, sveti človek imeti sme in mora; toraj rečem: je pobožnega misel in želja: 1. do domovine; 2. do nebes. 1. Ljubo doma, kdor ga ima; kdor ga pa nima, pa za njim kima! Ta resnični pregovor so nam pokojni škof Slomšek velikokrat ustmeno in pismeno najav¬ ljali. Ljubi je dom, draga je domačija, radi se je spominjajo mladi in stari. 279 Tudi v pobožnem srcu tlije želja po do¬ mačiji. Sv. Maksimin, čudno pobožen in vi¬ soko učen škof v Tre viru, z molitvijo in besedo brani Jezusovo cerkev pred bogokletno krivovero Arijancev, ki so tajili Jezusa, Sina Božjega. Tako mu je teklo življenje med vedniin bojevanjem. V svoji visoki starosti po trudapolnem življenju obišče svoje rojstno mesto v Piktaviji, da bi svoje domačine in znance še enkrat videl. In tam, kjer je zagledal luč sveta, je sklenil svoje sveto življenje leta 349 in šel uživat nebeško luč! Glejte, svetnika pravično željo po svoji ljubi do¬ movini ! — Izraelci so v Babilonski suž- nosti rekli: „Ako tebe pozabim, o Jeru¬ zalem, bodi pozabljena moja desnica. Prime naj se jezik mojih ustnic, ako se ne spominjam tebe: ako ne denem Je¬ ruzalema v začetek svojega veselja. “ Glej, tako iskreno ljubezen so imeli Izraelci do svoje domovine. (Ps. 136, 1—6.) Mili Zveličar sam opravičuje to željo do do¬ movine v srcu pobožnega kristijana. Saj 280 nam je iz sv. pisma znano, da je ljuM Jezus naj rajše hodil in učil po svoji domači deželi; med ptujce in pogane je le redko kdaj zahajal. Kananejki, ktera je za svojo obsedeno hčer prišla zdravja prosit, Jezus naravnost pove: ,,Nisem poslan, razun k zgubljenim ovčicam Iz¬ raelove hiše ... To je v začetku in pred drugimi moram učiti Izraelce. “ (Mat. 15, 24. 26.) Tako je naročil tudi svojim apo- steljnorn: „Na pot poganov (na prvo) ne zahajajte in v mesta Samarijanov ne hodite, marveč idite k zgubljenim ovčicam hiše Izraelove.“ (Mat. 10, 5—6.) Prava lju¬ bezen do domovine je znamenje pobož¬ nega srca, v kterem ljubezen do Boga in do bližnjega prebiva in cvete; 'kjer je pa ta ljubezen pretirana, je srce mrzlo, pregrešno, dokler ljubezen božja ljubezni do domovine ne oblažuje. Ali ne veste, kaj seje zgodilo zgubljenemu sinu? Dobrega očeta je zapustil, šel v ptujo deželo; pa pogreznil se je v jamo različnih pregreh. In v tem grešnem stanu ni čutil nobene želje po domu, ne po očetu ali materi, 281 ne po bratu ali domačinih. Dokler je grešna temota polnila njegovo srce, ni bilo nobene želje po domu. Le ko je mislil greh zapustiti, mu srce tudi po domu poželjuje, ga vleče k dobremu očetu, v naročje ljubljene matere. Mislil pa je sam pri sebi in rekel: „Koliko najem¬ nikov v hiši mojega očeta ima obilno kruha, jaz pa tukaj glada umiram! Vstal bom in pojdem k svojemu očetu in mu rečem: Oče, grešil sem zoper nebo in zoper tebe.“ (Luk. 15, 17. 18.) Lepo znamenje otroškega krščan¬ skega srca so svete želje, da bi se do¬ movini dobro godilo, da bi srečna bila. Nepopačeni deček, dijak, se rad spreha¬ jat hodi po stezi proti domačiji in ka¬ dar prosto ima, rad hiti domu starše obiskat. Nedolžna deklica že dolgo šteje tedne in dneve, marljivo dela, da jo gospa ob praznikih le vsaj za nekaj časa domu spusti. Kadar je srce pokvarjeno, domu ne poželjuje in se boji stopiti pred starše. Še visoko učeni gospodje se radi od svojih poslov odtrgajo, da zamorejo 282 svoj dom obiskati. Ondi se spominjamo lepih mladostnih let svoje nedolžnosti. Ondi se spominjamo svojih dobrotnikov. Ondi nam zeleni gomilica, ktera krije blagega očeta in ljubljeno mater! Srce se nam širi, sveti občutki kipijo, ko iz ptujega stopimo na tla ljube domovine. Kako lepo nas tedaj današnji godovnjak, sv. Maksimin, spominja, da tudi mi svo¬ jih domačinov, svoje ljube domovine po¬ zabiti nikoli ne smemo; še svetnikovo srce po domovini poželjuje; še vse bolj pa: 2. po svetih nebesih. Naše živ¬ ljenje na zemlji je kratka pomuda na svetu. Hitro ko dim in senca nam zgi¬ nejo naši dnevi. Mi smo le popotniki tukaj; naša prava, vesela domovina pa so nebesa: Nebesa so naš dom. Tam gori je naš predobri Oče, ki tako milo skrbi za vse svoje otroke; tam gori je naš mili Jezus na desnici Boga Očeta, on, ki nas je toliko ljubil, da je svojo Rešnjo kri za nas prelil. Tam gori je naša preljubeznjiva mati Marija, ki nas za seboj vabi in vse pri sebi imeti želi. 283 Tam gori so naši ljubi ranjki starši, bratje, sestre in sorodniki, kteri se pred Božjim tronom veselijo. To je presrečna domovina naša, raj večnega veselja, ka¬ kor to sv. apostelj Janez okuša in po¬ pisuje: „ Glej hišico Boga z ljudmi, in prebival bo ž njimi. In oni bodo nje- - govo ljudstvo in sam Bog bo ž njimi njihov Bog. In Bog bo obrisal vsako solzo iz njih oči in smrti ne bo več, tudi ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bo več, ker vse v prejšno je minilo.“ (Apok. 21, 3—4.) Človeška učenost je nezmožna, naš jezik nespreten popisati preveselo nebeško našo domovino, ko še sam sv. apostelj Pavel za to primerne sposobnosti ni imel, temuč iz nebeškega zamaknjenja se prebudivši piše: „Oko ni videlo, uho ni slišalo in v srce člo¬ veku ni prišlo, kar je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo. “ (I. Kor. 2, 9.) Na drugem kraju pravi, da je tam videl in slišal reči, kterih človeku ni pripuščeno govoriti. Po toliki lepoti in nebes nezmer¬ nem veselju mora srce pobožnega kri- 284 stijana hrepeneti. Oujte, kako milo vzdi¬ huje spokornik David, po svetih nebesih : „Kakor hrepeni jelen po studenčnici, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog! Mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu; kdaj pridem in se prikažem pred Božje obličje?" (Ps. 41, 2—3.) Kako hrepe¬ neče, kako goreče je moglo biti srce sv. aposteljna Pavla po svetih nebesih, nam prelepo kaže njegov izrek: „Želim razvezan biti in biti s Kristusom". (Pil. 1, 23.) — Ali pa tudi prav raz¬ umite te besede ? Pomislite, da sv. apostelj pravi: željo imam, namreč le eno, edino željo, ne več; in ta edina želja mojega srca je: umreti, in biti s Kristusom v svetih nebesih. Vse želje kristijana se morajo v tej edini želji strinjati ali zedi¬ niti v želji, namreč po svetih nebesih. Kakor se vsi solnčni žarki strinjajo v solncu, tako morajo vse naše želje se vzdigovati do Boga, da se strinjajo kakor ena želja po večnem zveličanju. Ta edina želja mora naše srce polniti v našem zdravji; ta želja pa mora navda- 285 jati naše srce v bolezni. Lepo je za bolnika, ako rad govori ali posluša o sv. nebesih, ako večnost rad premišljuje. Žalostno znamenje nepobožnega srca pa bi bilo, ako bi bolnik vse druge misli gojil, in druge želje pasel: kako bi rad delal, oral, kosil, sušil; po večnem zve¬ ličanju pa ne poželjeval, za svete za¬ kramente ne poskrbel. Lepo in tolaž- ljivo, pa veselo je za bolnika, za umi¬ rajočega, in za strežnike, ako se ta sveta želja po nebesih večkrat zasliši: Željo, edino željo imam: biti z Jezusom in Marijo. Pobožni jezuit P. Alfonz Salmeron, je bil goreč častivec Marije Device. Blizo svoje smrti, je prisrčno poželjeval po svetih nebesih, rekoč: ,,Pustite me, ljubi bratje, naj hitim v nebesa. O pre¬ srečne ure, ko sem Marijo častil. Pre- blažene pridige, ktere sem Tebi na čast razlagal, moja ljubljena Gospa! Blaženi trudi in želje, ktere sem po Tebi imel! Naj hitim k Tebi, moja ljuba Mati, v nebesa!“ (Liebfrauengarten 425, 2.) Vse 286 druge želje so prazne, minljive: le želja po Bogu, po Mariji, po svetili nebesih, je tolažljiva, je zveličanska. Zato naj tudi iz našega revnega srca svete želje puhtijo k Mariji Devici v našem živ¬ ljenju in posebno v naši smrtni bolezni. „Da bi rajskomila zala — gledati se večno dala — o pokliči me Gospa — v krilo svojega srca.“ Amen. Ceščena Marija (trikrat). 30. dan. Vožnja v večnost. „Strašno je pasti v roke živega Boga“. Hebr. 10, 31. Leta 1842 urno drdra železniški vlak iz Pariza v Trzaji. Nenadoma se ogenj vname in ves vozovlak je v plamenu. Izmed tri sto po¬ potnikov je mnogo opečenih, mnogo sežganih. Na vlaku so bili tudi nekteri mladenči, ne¬ kdanji učenci jezuitskega zavoda v Frajburgu na Švicarskem, udje bratovščine svetega ška- 287 pulirja. Ze zdavno šolskim klopem odrastli, so vendar med lahkomišljenim svetom po svoji obljubi Mariji zvesti ostali, in so tudi na tem grozovitnem potovanju nosili seboj sveti ška- pulir. Glej čudo! Med mali m številom obvaro¬ vanih in rešenih bili so le ti mladenči, ki so svojo srečo in rešenje pripisovali Mariji Devici. (Hiinner 307.) Tako se tudi mi vozimo! Hitro ko senca bežijo dnevi našega življenja; rahli smo kakor dim, kterega še rahlejši veter razpodi; nežna rožica, ktero mraz hitro popali. In vrh tega se še vozimo po globokem morju v vedni ne¬ varnosti; ako nam greh razbije čolnič, se po¬ greznemo v brezno večnega ognja! O tej strašni vožnji sv. apostelj Pavel Judom govori, rekoč: „Strašno je pasti v roke živega Boga“. (Hebr. 10, 31.) Danes je god sv. Ferdinanda, kralja. Legenda nam pravi, da je pobožni kralj na svojem potovanju vselej seboj nosil svetinjo Matere Božje, v boj je dal javno nositi podobo Marije pred vojščaki, in bil je povsod srečen, vsakega sovražnika je premagal: srečno so mu tekli njegovi dnevi, srečno in veselo se je 288 peljal v večnost. Kdor tedaj hoče iti vesel v večnost, mora Marijo Devico za spremljevavko seboj imeti na ti vožnji! Bratje! v večnost se vozimo; zato danes pomislimo vsi skupaj: Vožnja v večnost je: 1. strašna, pa tudi 2. vesela, kakoršnjo si hočemo preskrbeti. 1. Smrt dela strah domačinom, bližnjim, znancem, še bolj pa bolniku: Vožnja v večnost je strašna zavoljo smrtnih bolečin. Bog je dnšo s telesom tesno sklenil; smrt pa to vez raztrga, prereže. Koliko bolečino ima vodeničnik trpeti: telo vse otečeno, trudno, koža se trga, sopenje težavno, ga skoraj duši. Dragega peha in bode po pljučih, po prsih, po vseh udih, kakor bi ga z gre¬ beni dregal in obdeloval; milo zdihuje, joj, o joj — da ga je grozno in žalostno poslušati. Že sv. pesnik javlja: „Obdale so me smrtne bolečine in nevarnosti pekla so me zadele, nadlogo in žalost sem na¬ šel in ime Gospoda sem klical. O Gospod, reši mojo dušo. “ (Ps. 114, 3—4.) Smrtna težava je britka za vsakega; še možaka srce se vije, še junaško oko se solzi, 289 kadar smrti kosa z zadnjim makljejem žuga. Tako nam pravi sv. pismo o mo¬ gočnem kralju Ezekiju. Bog mu po pre¬ roku Izaiju smrt napove: „Oskrbi svojo hišo, ker ti boš umrl in ne boš živel. In Ezekija je obrnil svoj obraz v steno, k Gospodu molil in rekel: Prosim te, Gospod, spomni se vsaj, kako sem ho¬ dil pred teboj v resnici in s popolnim srcem in delal, kar je dobro pred tvo¬ jimi očmi. In Ezekija je silno jokal. “ (Iz. 38, 1—3.) Kaj še le bi govoril o strašnih mukah bogatina Joba, čigar jok in otužno zdihovanje ponavlja sv. cer¬ kev za svojimi mrliči v zadušnicah. — Le stopi mož k bolestni postelji svoje žene, sin k odru bolnega očeta, hčerka stopi k svoji bolni materi, ko se smrtna ura bliža. Postoj tu, pomisli resno; tu se učimo, kako strašna da je selitev v večnost zarad groznih neozdravljivih bo¬ lečin; še strašnejša pa zavoljo večnosti same. Kaj je večnost ? Doba brez konca in kraja! Kaj je v večnosti? Za svet¬ nike nebeško veselje, za grešnike pa 19 290 peklensko trpljenje! Brez posebnega razoclenja božjega si nihče ni zvest ali zagotovljen večnega zveličanja. Vedno se imamo bati pogubljenja, kakor nas prisrčno opominja sv. apostelj Pavel: „Zatoraj, preljubi moji delajte za svoje izveličanje s strahom in trepetom “. (Filip. 2, 12.) Satan vedno po svetu kroži, zanjke povsod nastavlja, duše za peklo vselej lovi, posebno pa vse svoje zvijače in moči napenja pri umirajočih bolnikih. Kakor stara zapeljiva kača preži na človeško dušo; še pobožnikom se približuje; le berimo legendo sv. Mar¬ tina in drugih svetnikov. Grešnikom pa je že tako vedni tovariš, dokler ga v nesrečno večnost ne potegne. Ako na tem svetu kakor si bodi zavoziš, vse se da popraviti: ako pa v peklo zavoziš, se ne da nikoli več popraviti. Ni ga več upanja, ni ga rešenja, ne pomoči, ako v nesrečno večnost zavoziš: nesrečen si in ostaneš vso neskončno večnost. In kako se v večnosti godi takim ne¬ srečnikom ? Osodo pogubljenih nam mili 291 Jezus, večna Besnica, prav grozno po¬ pisuje v znani priliki od neusmiljenega bogataša, ki ubogemu Lazarju še od mize padajočih drobtinic ni podaril. Oba sta umrla, umrl je revni Lazar in bil je v naročje Abrahama sprejet; umrl je pa tudi bogatin, in je bil v peklu po¬ kopan. Ondi pa je tarnjal, jokal in kričal: „Oče Abraham, usmili se me, in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo ter ohladi moj jezik, ker muči me ta plamen in grozovito trpim. Med nami in vami, Abraham odgovarja, je globok prepad postavljen, da, kteri ho¬ čejo odtod preiti k vam, ne morejo, in tudi ne od ondot sem priti. In je rekel: Prosim te toraj oče, da ga pošlješ na dom mojega očeta; imam namreč pet bratov, da jim spriča, da še oni ne pri¬ dejo v ta kraj trpljenja“. (Luk. 16, 22—28.) Kdor je pogubljen, je vekomaj pogubljen. Nobena molitev, nobena pri¬ prošnja, še daritev presvete maše po- gubljencem nič več ne pomaga, poma¬ gati ne more, ker gnado sprejeti niso 19 * 292 več zmožni. Zato nam je sv. apostelj Pavel zapisal pregrozne besede: ,, Strašno je pasti v roke živega Boga“. (Hebr. 10, 31.) Bolj kot goreči vlak grozovita je za grešnika selitev iz njegovega življenja v večnost. Nasproti pa za vsakega po¬ božnega je pot v večnost: 2. vesela. Ali ste že videli voj¬ ščake iz boja vračati se ? Ali se še spo¬ minjate, koliko veselega petja in krika se je razlegalo na železnici in po mestih hrumeče godbe, ko so se zmagonosni vojščaki domu vozili! Taka in še vse veselejša je pobožnega človeka vrnitev na očetovski dom v nebesa. Posebno Zvesti služabnik Marije Device se veselo preseli v večnost! Tolaži ga obramba Marije, ki svoje služabnike ob smrti osrčuje, govoreča: ..Kdor mene najde, najde življenje". In če kedaj, veljajo zlasti v nevarnosti smrtne ure tolažljive besede Jezusove, ki jih je boječim učencem na nevarnem morju govoril: „Zaupajte, jaz sem, ne bojte se“. (Mark. 6, 50.) Sicer tudi pobožni človek čuti smrtne 293 bolečine, in groza ga sprehaja, ko mu je iti skozi vrata neusmiljene smrti: pa njegova pot v večnost je vesela, ker Marija Devica poleg njega hodi. Tako veselo se je v večnost preselil sv. Alojzij. Tovarši mu napovedujejo bližnjo smrt, on pa jim reče: ,,Veselim se tega, kal¬ mi pravite, da bom skoro umrl, ker v hišo Gospodovo pojdem 11 . Poslušajte, ljubi poslušalci, kaj da to potovanje v večnost veselo stori! Ne blago in premoženje, ne sloveče ime in spoštovanje, ne visoke službe in mo¬ gočnost; ker vse to moramo zapustiti. Potovanje v večnost delajo veselo dobre dela, opravljena v Bogu. Kdor je vse svoje žive dni pobožno preživel, kdor je ohranil sveto nedolžnost in čistost srca, on, če že ne hrepeni po trenutku, ko ima stopiti pred sodnji stol Jezusov, ' se saj tudi ne boji. Saj ve: ,,Zveličani so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali 11 . (Mat. 5, 8.) Tudi spokornik gre veselo iz sveta, ker seboj vzame svoja dobra spokorna dela. Da so mu grehi 294 odpuščeni, ima poroštvo v Jezusovem zasluženji, v Njegovi presveti Rešnji Krvi. Sv. apostelj Janez piše: „Slišal sem glas z neba, kteri mi je rekel: Zapiši: Zveličani mrliči, kteri v Gospodu umrjejo. Odslej reče Duh, naj počivajo od svojega truda: ker njihova dela jim sledijo 11 . (Apok. 14, 13.) Vsako dobro delo, ktero opraviš iz ljubezni do Jezusa, v večnost seboj vzameš. Svoje molitve, svoje poste, svoje miloščine, to so pre¬ vesele tovaršice pri potovanji v večnost. Sv. rožnikranci, sv. maše, sv. obhajila tvoja, vse to te bo ob tvoji smrti tola¬ žilo, razveseljevalo in potrdovalo. Zato le skrbimo za obilnost dobrih del, drugo prepustimo ljubemu nebeškemu Očetu, ki nas je le za-se vstvaril. Majnik nam že sicer poteka, pa za različna dobra dela bomo tudi še pozneje imeli obilno prilike. Vsaki dan hočemo lepo porabiti, kakor bi bil posleden našega življenja. Marijo Devico bomo' vedno častili, ker ravno Marija potovanje v večnost veselo stori, ko pride svoje služabnike obiskat 295 zlasti o smrtni uri. „Neki Pavel Cister¬ cijan je ležal na revni postelji loeenju bhzo. Kar začne smehljati se in prepe¬ vati. Bratje se bojijo, in mu rečejo: Prijatelj, ali ne veš, da se je celo naš oče sv. Bernard bal umreti; ti pa se smeješ brez skrbi in prepevaš? Bolnik pa jim odgovori: Kaj bi se ne veselil! Moja ljuba Gospa, Mati Božja, je že tukaj, ki me bo v nebesa peljala. Bal sem se umreti, pa Marija mi je ves strah in trepet odpodila. In tako je ve¬ selo umrl“. (Liebfrauengarten 427, 15.) Tu imate zdaj potovanje v večnost: strašno ali veselo, kakoršno hočete. Da ne bo za nas strašno, vzemimo si danes Marijo Devico za tovaršico, kakor sv. Ferdinand; vedno jo častimo, povsod jo nasledovajmo: srečni bomo vselej; poleg Marije bo nam pot v večnost srečna in vesela. Amen. Češčena Marija (trikrat). 296 31. dan. Stanovniki nebes. „ Gospod, kdo bo prebival v tvo¬ jem šotoru ? ali kdo počival na sveti gori tvoji?" Ps. 14, 1. Dragi čas nam hitro teče. Maj je že pri koncu, danes obhajamo zadnje Šmarnice. Pri¬ šel bo poslednji dan tudi za naše življenje, ka¬ kor Jezus pravi: „Takoj po stiski tistih dni bo solnce otemnelo in luna ne bo dala svoje svetlobe in zvezde bodo padale z neba in moči nebeške se bodo gibale. In tedaj se prikaže znamenje Sina človekovega na nebu; in tedaj bodo jokali vsi rodovi zemlje in videli Sina člo¬ vekovega priti v oblakih neba z veliko močjo in veličastvom. In bo poslal svoje angelje s trobento in močnim glasom; in bodo izbrali izvoljene njegove od čveterih vetrov, od kraja do konca nebes." (Mat. 24, 29—31.) Potem bo sodba in ločitev na veke. Pobožni gredo za Jezusom v nebesa; hudobnežem pa bo rekel: „Poberite se spred mene, vi prokleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angeljnom.“ (Mat. 25, 41.) 297 Ali nam je mili Jezus peklo podkuril? Ne! On nam je nebesa kupil, pripravil, odprl: „Pridite, blaženi mojega Očeta, posedite kra¬ ljestvo vam pripravljeno od začetka sveta.“ (Mat. 25, 34.) Kdo pa bo šel z Jezusom v nebeško veselje? Kdo so tisti srečni, ki bodo uživali nebeško veselje? To je važno vprašanje za vsa¬ kega človeka, kakor ga je že kralj David pre- vdarjal, ko Boga vpraša: „Gospod, kdo bo pre¬ bival v tvojem šotoru? ali kdo počival na sveti gori tvoji? 11 (Ps. 14, 1.) In sv. Duh mu je hitro odgovor dal, rekoč: „Kdor hodi brez madeža in dela pravičnost. 11 (Ps. 14, 2 .) Tisti se bo v nebesih radoval in vekomaj veselil. Danes sklenemo majnik, Marijino pobož¬ nost, prelepo in preveselo s to željo, da bi to veselo pobožnost pri Mariji Devici enkrat v ne¬ besih vekomaj obhajali. Tam cvete večni maj. Ako pa hočemo prišteti biti nebeškim Stanov¬ nikom, moramo posnemati današnjo godovnico sv. Angelo, ki je milo lepo živela na zemlji, zdaj pa se pri Bogu veseli, v društvu nebe- ščanov. Danes za sklep poglejmo toraj nebesa, in pomislimo: Stanovniki nebes so: 1. nedolžni; 2 . spokorniki. 298 1. Prelepa Marijina romarska cer¬ kev blizo Ptuja na prijaznem griču je Marija na gori. Krasni razgled imaš na vse kraje. Obilno Marijinih otrok se ondi vedno zbira. Ceste in steze se od vseh krajev vijejo med njivami, travniki, go¬ ricami in goščavami. Vse mrgoli, koraka, dokler se pobožniki v velikanski cerkvi pri Mariji Devici ne zedinijo v sveti mo¬ litvi in petju. Tako tudi k Mariji v ne¬ besa steza pelja iz vsacega kraja, iz vsake dežele; in mlado in staro se trudi za Marijo v nebesa. Ali veliko je poklicanih, pa malo izvoljenih. Odbrani Marijini Sta¬ novniki nebes pa so nedolžne deviške duše, uči Jezus sam prav razločno v priliki deseterih devic, rekoč: „ Nebeško kraljestvo je podobno deseterim devicam, ki so, vzemše svoje svetilnice, šle na¬ proti ženinu in nevesti. Pa pet jih je bilo nespametnih in pet pametnih. Pe¬ tere nespametne so vzele svetilnice, olja pa niso vzele seboj: pametne pa so vzele olje v svojih posodah s svetilnicami. Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale 299 in zaspale. O polnoči pa šum nastane: Glejte ženin pride, idite mu naproti. Te¬ daj so vstale vse tiste device in napra¬ vile svoje svetilnice. Nespametne pa so modrim rekle: Dajte nam vašega olja, ker naše svetilnice ugasujejo. Modre pa so odgovorile: Da ga kje ne zmanjka, nam in vam. idite rajši k prodajalcem in si ga kupite. Ko pa so šle kupovat, je prišel ženin in pripravljene so šle ž njim na ženitnino in vrata so bile za¬ prte. Poslednjič pa pridejo še druge de¬ vice, govoreče: Gospod, gospod, odpri nam. On pa je odgovoril: Resnično, po¬ vem vam, jaz vas ne poznam. “ (Mat. 25, 1—12.) V nebesih pri božjem že¬ ninu Jezusu in ljubeznjivi Materi Božji Mariji, se bodo toraj samo le čiste duše gostile; take duše, ki so iz ljubezni do Jezusa in Marije svojo nedolžnost ohra¬ nile v temni noči tega sveta, skušnjav in zalezovanj z zveličanskim oljem svete molitve in gnade sv. zakramentov. — Stanovniki nebes so nedolžni. „Kdo pojde na Gospodovo goro? ali kdo bo stal na 300 njegovem svetem kraju? Kdor je ne¬ dolžnih rok in čistega srca. “ Tako go¬ vori sv. Duh. (Ps. 23, 3—4.) Mili Je¬ zus pa še lepo pristavi: „Zveličani so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali. “ (Mat. 5, 8.) Te nebeške Stanovnike je sv. apostelj Janez, zamaknjen, gledal, ko piše: „Ti so, ki se niso z ženami ognju- sili; device namreč so. Ti sledijo Jag¬ njetu, kamorkoli gre.“ (Apok. 14, 4.) Ali pa: „Jezus je bil oblečen z oblačilom s krvjo poškropljenim; in Njegovo ime se imenuje Beseda Božja. In vojne, ki so ga v nebesih nasledovale na belih konjih, oblečene s tenčico belo in čisto. “ (Apok. 19, 13—13.) Beli konji in bela obleka pomeni sveto čistost, deviško ne¬ dolžnost, ktera je neštevilno mladenčev in deklic k Jezusu in Mariji v nebesa pripeljala. Pomisimo le samo en pre¬ lep zgled, današnjo godovnico sv. An¬ gelo. Že od mladih nog je vsa pobožna, najlepše pa jo kinča nebeška čednost sv. deviške čistosti, ktero je tudi tovaršicam priporočevala. Vidi namreč, kakor nekdaj 301 Jakob skrivnostno od zemlje do neba se¬ gajočo lestvico, po kteri so rajsko ozalj¬ šane in kronane od angeljnov spremljane device proti nebu šle in sliši glas: An- gelja, zemlje ne boš zapustila, dokler ne vstanoviš družbe devic. Zdaj začne zbi¬ rati male deklice in Bog blagoslovi njeno delo, neštevilno devic je za nebesa do¬ zorelo. Krščanska mladina, ki med sve¬ tom živiš, zapomni si to, da sv. čistost in deviško življenje je Bogu najbolj do¬ padljivo. Beži pred grehom, ne delaj grešnih zavez; živi čisto in nedolžno, da boš med nebeške Stanovnike sprejeta. Za minljivo grešno veselje saj ne boš dal večnega veselja, ki je pri Jezusu in Mariji v nebesih za-te pripravljeno! 2. Sv. pismo nam pravi, da je ne¬ kdaj vesoljni potop poblatil vso lepo zemljo. Tako se zdaj po svetu razliva vesoljni potop razuzdanosti, ki vse ognjusi mla- denče, deklice, pa še bolj priletne in stare v svoj nevarni vrtinec potegne. Kaže se, kakor da bi tvoje prepadeno lice, tvoje kalno oko in žalostno srce se 302 pritožiti hotelo o veliki nesreči, ki te je zadela, da si nedolžnost zapravil, da si čistost zgubila. Kaj bo zdaj z menoj, znabiti žalostno zdihuješ in milo jokaš v dolgi, dušni noči. Kaj pa zdaj ? Nedolž¬ nost si zgubil, zgubila, nebesa sta za¬ vrgla! Sveta, večna resnica je, da naj- bližej Jezusa in Marije se veselijo v ne¬ besih le nedolžne deviške duše; vendar pa spokornim v tolažbo rečem, da tudi za spokornike je še v nebesih prostor. To je vesel nauk sv. pisma. Bog sam govori preroku Ezekijelu: „Beci Izraelcem: Kakor resnično živim, pravi Gospod: Nečem smrti grešnika, temuč da se spreobrne in živi. Vrnite se, vrnite s svojih prehudobnih potov! in zakaj bi umrli, Izraelova hiša“. (Ezek. 38 , 11 .) Kralj judovski, Ezekija je Boga razžalil; smrt in pogubljenje bi ga bilo zadelo, ako bi se ne bil spokoril. Po¬ kora pa ga je pogube otela, zato kralj Boga hvali, rekoč: „Glej v miruje moja 30B najgrenkejša britkost. Ti pa si mojo dušo rešil, da se ni pogubila, za svoj hrbet si vrgel vse grehe moje“. (Iz. 38, 17.) In zopet govori Gospod Bog grešnim judom: „Umijte se, bodite čisti, hudob¬ nost svojih misli spravite spred mojih oči, nehajte delati napačno. In pridite, pa tožite me, pravi Gospod. Naj bi bili vaši grehi rudeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg, če se k meni spre¬ obrnete in me poslušate 11 . (Iz. 1,16—19.) Tako tudi ljubi Jezus obeta vse dobrote nebeške tistim, ki se resnično spokorijo ter svoje grehe objokujejo. Nekega dne je svojim učencem, ki so se za prvi prostor v nebesih prepirali, predstavil nedolžno dete ter jih opomnil, da le prava spokornost jih zamore zveličati. „Besnično, povem vam: ako se ne spre¬ obrnete, in niste kakor otroci, ne poj- dete v nebeško kraljestvo. Kdorkoli se tedaj poniža kakor ta otrok, on je veči v nebeškem kraljestvu 11 . (Mat. 18, 3—4.) Pravim spokornikom Jezus naravnost obeta večno zveličanje, rekoč: ..Zveli- 304 čani so žalostni, ker oni bodo razve¬ seljeni". (Mat. 5, 5.) Tisti, kteri na tem svetu svoje zmote obžalujejo, svoje grebe objokujejo, bodo deležni nebeškega ve¬ selja. Cela legenda, ali življenje svetnikov, to resnico spričuje. V teku majnika smo premnoge svetnike spoznali, ki so bili strašno zagazili, pa so svoje grehe objo¬ kovali, ostro se pokorili: in so tako stopili med nebeške Stanovnike. Magda¬ lena; Marjeta Kortonska; Marija Egip¬ čanka. Marija jim je pomagala, jih re¬ šila, zveličala. — Sportelija, misijonarja, poprosi starček za spoved in sv. od¬ vezo , ko ga je Marijina pridiga bila prešinila. Ves potrt starček pred misi- jonarjam kleči, govoreč: Marija me je k spovedi primorala, pa bojim se, da ne bom vedel jo prav opraviti, ker se nikoli nisem spovedal. Misijonar ga podučijo, poslušajo, odvežejo; in starček v ostri spokornosti umrje". (Liebfrauen- garten 312, 16.) Marija ga je zve¬ ličala ! 305 Ljubi poslušalci! Današnji dan nas opominja na konec vsega časnega. Ve¬ seli-smo pričeli prijazno pobožnost naj¬ lepšega meseca v letu, cvetečega maj- nika in danes — smo že na koncu in — sklep je pred mesecem dni pričete pobožnosti. Zato vzamem slovo od vas, ve pobožne duše, ki ste z radostjo in zatajevanjem obiskovale Marijino po¬ božnost. Ti pa Marija prečista Devica! vodi nas vsa leta našega potovanja. Bodi nam močni turn pred vsemi sovražniki našega izveličanja v življenji; stoj nam pa tudi na strani pred zalezovanjem sata¬ novim o naši smrtni uri. Pripeljaj nas v sveto nebo, da bomo prišteti sveti trumi čistih duš, ki Jagnje Božje spremlja kamorkoli gre; ali. če znabiti to ni več mogoče, da bomo vvrsteni saj sveti trumi spokornikov, kteri so svojo obleko oprali v Krvi Jagnjeta. Da, Marija, Mati Božja, prosi Boga za nas zdaj in našo smrtno uro! Amen. češčena Marija (trikrat). 20 Lavretanske litanije. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gtospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, usmili se nas. Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas. Bog sveti Duh, usmili se nas. Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Sveta Marija, Sv. Mati Božja, Sv. devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brezmadežna, Mati nedolžna, Ul O cS O PQ Ul rt ES3 Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje,* Začetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, 20 * 308 Prebižališče grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica mučencev, Kraljica spoznavavcev. Kraljica devic, Kraljica vseh svetnikov, Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta, Kraljica sv. rožnega venca, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš i. t. d. Češčena Marija i. t. d. za nas Boga prosi! 309 Molitve. 1. K presvetemu Rešuj emu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil. 0. Kteri ima vso sladkost v sebi. Moli m o. 0 Bog! kteri si nam v prečudnem zakramentu spomin svojega trpljenja za¬ pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬ nosti tvojega Telesa in tvoje Krvi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. (Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen.) 2. K sveti Revici, Materi Mariji. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica ! ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej vseh nevarnost. 0 častitljiva in blažena Devica, naša gospa, naša srednica. naša 310 besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči. V. Prosi za nas, sveta Božja po¬ rodnica ! 0. Da bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. Molimo. Dodeli nam, svojim služabnikom, prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in na telesu vživamo, in da bomo po častitih prošnjah presvete Ma¬ rije vselej Device sedanje žalosti rešeni in večnega veselja deležni. Molimo. Oeščena bodi, Kraljica, Mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Oh, obrni tedaj, naša pomočnica! svoje milostljive oči v nas; in pokaži nam po tem revnem življenji Jezusa, blaženi sad svojega te- 311 lesa: o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja po¬ rodnica ! 0. Da bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. Molimo. Vsemogočni, večni Bog! ki si dušo in telo častite Device Matere Marije, da bi vredno prebivališče tvojega Sina biti zaslužila, s pomočjo svetega Duha pri¬ pravil, daj, da bomo, ki se njenega spo¬ mina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah prihodnjega zlega in večne smrti rešeni. Stran 1. dan. Hoja za Marijo Devico. 1 2. dan. Krivovere. 10 3. dan. Ključa nebes . . . _.21 4. dan. Ogenj srca. . . . *.31 5. dan. Rajsko veselje Marijinih otrok .... 41 6. dan. Najboljša dedšina.51 7. dan. Bogastvo daj.61 8. dan. Dve materi.70 9. dan. Zveličanje.80 10. dan. Naš poklic k Mariji.90 11. dan. Prošnja.100 12. dan. Nedolžnost, mladine kine.109 13. dan. Gorečnost.118 14. dan. Stanovitnost.127 15. dan. Mrliča lepota.137 16. dan. Spovedni strah.147 17. dan. Krščanska ljubezen.157 18. dan. Trojna sreča deklet in druzih stanovitnih 168 19. dan. Večnost.177 20. dan. Marijo Devico častite.187 21. dan. Osoda pobožniška.196 22. dan. Zapuščenost.206 23. dan. Krona nebeška. 218 24. dan. Nebes veselje.228 25. dan. Samota .237 26. dan. Misli o vsakdanji sv. maši.247 27. dan. Pravi kristijan.257 28. dan. Marijino orožje.268 29. dan. Pobožnega misli in želje.277 30. dan. Vožnja v večnost.286 31. dan. Stanovniki nebes.296 Lavretanske litanije.307 NARODNO IN UNIVERZITETNA KNJIENICA 00000487901 ■■