š= Velja po poitl: s n oelo leto naprej .. K 30-— n en mosec „ ., „ 2-50 sa Nemčijo oeloletno. „ 34\— zaostaloInozemstvo. „ V Ljubljani na dom: Ia oelo leto naprej.. K 28*— saea meseo „ . . K. 2-30 K upravi preleman mejcfno „ 2'— ms. Sobotna izdaja: = la oelo leto ..... K 7-— n Nemčijo oeloletno. „ — n ostalo inosemstvo. „ 12 — VrednlBtro Je v Kopitarjevi nlio. :i6V. 6/m. Rokopisi ae ne vračajo; cefrankirana pisms go no wm sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. s=s Političen list za slovenski laroa Enostolpna petitvrsta (72 mm široka la 3 mm visok« ali nje prostor) sa enkrat .... pe 30 v sa dva- In večkrat . „ 25., pri večjih naročilih primeren popast po dogovora. a Poslano: i i Enostolpna petttvrsta po 60 v lakaja vsak dan lsvsemll nedelje ln prasnlke, ob 3. uri pop. Bedna letna priloga vozni rad. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št 6, — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.787, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniikega telefona št. 188. Posamezna številka 12 vinarjev. Stev. 265. v LIHIMI, v pmefieHes, dne m menim ran. Leto XIV. Volitve v delegacije. - Naši somišljeniki in čitatelji imajo pravico, zahtevati od našega lista, da so K> sedanjem sporu v stranki točno in objektivno poučeni. Zato bo naš list objavljaj ocl obeh struj vsako stvarno poročilo, i— V soboto smo objavili pismo, ki ga je načelnik S. L. S. pisal državnim poslancema S. L. S. po volitvi v delegacijo. Dane« objavimo pismo, ki so ga ti poslanci pisali izvršilnemu odboru S. L. S., ko jih |e prvič pozval, koga naj volijo v delegacijo! Pismo slove: Izvršilnemu odboru S. L. S. v Ljubljani. Čuli smo, da je izvršilni odbor sklenil, naj se nam naroči, da izvolimo za delegata dr. šuiteršiča. Brez ozira na to, da večina izmed nas ni bila olicielno obveščena o tem sklepu, in tudi brez ozira na vprašanje, ali more biti tak sklep obvezen za nas, nam na-rekata takt in sk.-b za popolno formalno pravilnost svojega postopanja nastopno izjavo: 1 Naše jugoslovansko vprašanje je stopilo v ospredje z veliko silo. Na čelu vsega našega dela v tem oziru stoji z izredno vpščo energijo načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. V delegacijah bo iz zunanjepolitičnih razlogov treba nadaljevati delo za rešitev našega jugoslovanskega vprašanja. Bila bi velika politična napaka, ko ne bi naš načelnik dobil prilike v delegacijah v zvezi z voditelji bratskih strank in v morebitnem boju z načelniki drugih strank zastopati naše velike reči. Politične razmere se danes popolnoma drugačne, nego so bile ob času, ko je sklepal »Izvršilni odbor« o volitvah v delegacije. Slovenski Štaier to pot nima delegata. Zato smo tudi z ožirora na to, da smo svoj čas v politično manj važnem času na predlog dr. Šusteršiča izvolili dr. Korošca kranjski poslanci S. L. S. za svojega delegata, sklenili, da pri volitvah v delegacije izvolimo načelnika Jugoslovanskega kluba dr. A. Korošca za svojega delegata seveda v polni svesti, da bo koristi naše ožje kranjske domovine, v kolikor morejo priti v poštev v delegacijah, 5 priznano vestnostjo zastopal. LISTEK. V sanitetni Soli. Judenburg, v oktobru. Nocoj prvič opravljam nočno službo kot sanitetni učenec v polkovi zasilni bolnici. V leseni baraki, kakršne so povsod danes vojne izolirske barake, sedim v sobi za moštvo in zdajpazdaj moram natiho-ma v bolniške sobe, da vidim, če je vse v redu in če kateri bolnikov česa potrebuje. Posebnega truda mi to ne provzro-ča. Fantje spijo, da se bojim, da bi jih ne zbudil z okovanimi čevlji; kdor pa čuje, pa si zna sam pomagati. Med vsemi pravzaprav ni nobenega resnega bolnika. Fantje imajo dannadan težke vaje. V tem mokrem in hladnem času se eden rehladi, drugemu se napravi tvor na vrr u, tretji dobi od doma ali od kod drugod — sadja, dobi grižo ali kaj podobnega. Vsak posamezen slučaj je dobrodošel vzrok, da se gre k zdravniški viziti, pri kateri je vsak srečen, ako ga zdravnik pošlje ?. par dni v našo bolnico. Tu se navadno pri . dobri postrežbi in hrani v nekaj dneh vsak po-krepča. Če pa ne. ga pošljejo naprej v mestno bolnic o, Dr. Šusteršič nam je pismeno sporočil, da bo v ti reči, ki smo v nji po njegovem mnenju v sporu z izvršilnim odborom, sam odločil. Odločeval naj bi torej sam v lastni zadevi?! Nam in menda vsakemu treznemu človeku se zdi to nemogoče. Na Dunaju, dne 27. junija 1917. Jos. Gostinčar, 1. r., Fr. Demšar, 1. r., J. Hladnik, 1. r., Evgen Jarc, 1. r., Jos. viL Pogačnik, !. r., dr. Lovro Pogačnik 1. r., dr. Janez Krek, 1. r. Volitve v delegacije io S. L. S. S tem, da je objavil v sobotnem »Slovencu« t. č. načelnik stranke svoje pismo, ki ga je pisal dne 14. t. m. kranjskim poslancem S. L, S. v zadevi volitve kranjskega delegata, je ustvaril nujnost, da se o tem vprašanju javno razpravlja. Vprašanje ni samo politično. Načelnik stranke sam £i je proglasil za moralno in pravno vprašanje. Piše namreč določno: »Izvršil se je udarec zoper ustroj S, L. S. v kričečem nasprotetvu z moralnimi dolžnostmi, ki jih nalagajo vestnemu možu naravni zakoni napram stranki, ki mu je v dobri veri zaupala častni mandat.« Soditi o moralnih dolžnostih, o zadevah vesti ia naravnega prava morejo in po okolnostih morajo pred vsem znanstveniki bogoslovja in prava. Po okolnostih tudi morajo, pravim. Ne sicer da bi imeli dolžnost, ki jo imenujejo moralisti »officium ex iustitia«; pač pa imajo gotovo dolžnost »ex caritate«, če je zadeva velike važnosti. In res, stvar je izredne važnosti tudi po besedah t. č. načelnika stranke samega, ki piše: »Odgovornost za vse posledice zadene vsakega posameznika, ki si je dovolil upornost proti najvišji strankini instanci, upornost, kakršna se še ni dogodila, odkar obstoji S. L. S.« Pa zopet: »In to se je zgodilo ob času, ko je edinost stranke bolj potrebna kot kdaj poprej.« Vprašanje je torej: Ali so oni poslanci, ki se pri volitvi kranjskega delegata niso uklonili sklepu strankinega vodstva, resnično zagrešili »upornost proti najvišji strankini instanci«« in tako kršili »moral- Zavil sem se v siv vojaški plašč, prižgal viržinko še iz starih srečnih časov in se zamislil v ta čuden in ves zmešan svet. Da sem sedaj tudi jaz tukaj, bi skoro ne verjel. Če sam tako premišljujem, se mi zdi, kakor da sanjam. Kp se pa zavem, in potipljem v žepe, pa vidim, da sem sedaj tudi jaz en »fejst soldat«. Ne znam sicer še vseh finih vojaških manir, a to po mojem vsaj, ni najnujnejše. Da je človek v današnjem času le korenjak-junak, zadostuje. In pred očmi se mi odgrne slika, ki sem jo videl tu v Judenburgu te dni in ki je napravila na mene prvi vtis. Videl sem sliko življenja naših fantov, naših Janezov od svitle in temne strani; kakor v kino je šla mimo mene in znana mi je, ker ni mi bila nova. Oglasil sem se pri prijatelju Jošku. Potreboval sem vešče roke kot novinec, ki se ne zna sam obračati po svetu. »Bog Te živi, Jože! Ali smo še kaj fantje?« sem ga pozdravil ono jutro. Jože je gledal in se čudil, čudil se in me gledal. »Oh, fantje, če smo, aH malo nas je!« In šel je z menoj. Mokrodeževno vreme je bilo in po okoliških vrhovih se je že belil prvi sneg. Tužen je bil moj prijatelj, tužna je bila vsa narava; pa nisem vedel zakaj. Ali je Jože žalosten zato, ker vidi žalostno naravo, ali narava, ker vidi Jožeta tako — Na triu sva srečala prijatelja VitU* ne dolžnosti, ki jih nalagajo vestnemu možu naravni zakoni napram stranki«? Pokorščino je vsak dolžan onemu, ki ima do njega kako oblast, in v toliko, v kolikor ima oblast nad njim. Vprašanje je torej, ali ima strankino vodstvo v zadevi volitev v delegacije tako oblast do poslancev, da jim lahko naravnost zapove, da morajo voliti v delegacije nekega določenega moža. Volitev v delegacije je pravica poslancev. Poslanci sami volijo delegate, ne pa volivci poslancev in ne strankino vodstvo. Kadar postavlja vodstvo stranke kandidate, i trn pravico določati program, pogoje, na katere mora kandidat pristati, da ga bo stranka volila. Ako se potem tega ne drži, imajo volivci in ima strankino vodstvo pravico, izraziti mu nezaupnico in tako zahtevati od njega, da odloži svoj mandat. Samo na sebi bi torej bilo mogoče določiti med drugimi tudi ta pogoj, da stranka ne voli kandidata, ako se ne zaveže, da bo volil kot poslanec v delegacije čisto določenega moža. Vendar bi moral biti ta pogoj ob času kandidature pozitivno izražen, ker omejuje petsm poc-lanca v neki pravici, ki jo ima kot posla- • nec. Kdor ni bil izvoljen za poslanca pod tem pogojem, pozitivno izraženim, je v pri svoji volitvi glede osebe prost in nima nihče pravice, omejevati ga v tfcj svobodi. Veže ga le strankin program, da namreč ne voli moža drugih načel, kakor pa jih zastopa stranka, ki ga je volila. Volivci S. L. S. smo volili svoje poslance na program naših katoliških shodov. Med resolucijami vseh naših katoliških shodov pa ni nobene, ki bi jemala poslancem svobodo pri volitvah v delegacije, in tudi nobene, ki bi dajala strankinemu vodstvu tako pravico. In je tudi umevno, zakaj je ni. Če namreč hočejo poslanci delati neovirano za blagor in koristi naroda, se morajo po svoji vesti ozirati na vsakokratne okolnosti, ki so ravno v politiki mnogokrat tako zapletene, da jih morejo le oni prav presojati. Zato se seveda tudi pri nastavljanju kandidatov nikdar ni stavil kak pogoj, ki bi omejeval svobodo volitev v delegacije. Torej nima zdaj, ko so poslanci že izvoljeni, strankino vodstvo nobene pravice, diktirati jim, koga naj volijo. Dosti je, da volijo moža, ki zastopa »Pozdravljen Vide! Ali še kaj pesmice delaš? Glej, prinesel sem ti pozdrav iz domovine,« in izročil sem mu čutarico cvička, darilo srca, ki se ogreva ob Vidovih pesmicah. Videtu je šlo na smeh, smejala so se usta, smejalo srce. V tistem hipu je imel zasnovano novo pesem, pesem o tej zlati dolenjski kapljici, ki le edina tolažba naša v tej neskončni žalosti. Potem pa je šel tudi on z nama. Poiskali smo še Toneta, Lojzeta, Franceta, Pepeta — cel polk bi nas kmalu bilo —. »Sedaj pa me spravite najpoprej pod streho,« sem rekel, ko sem jim izročil pozdrave od doma in povedal najvažnejše novice z doma. Šli smo na poveljstvo, kjer so moje ime vpisali v debele bukve, mi dali lepo pisano suknjo in nekaj zlatih naukov, potem pa sem povabil Joška na kozarec boljšega. Kakor v vsem mestu, pozna se tudi v gostilni slovenski značaj. V vsaki gostilni si postrežen v maternem jeziku. Slovenske liste imajo povsod. Naši fantje kažejo tudi v tujem mestu svoj veseli značaj. Če greš zvečer po ulici, odmeva ti od vseh strani slovensko petje. Žal, da je toliko surovosti med našimi fanti. Ko sva sedela z Jožetom v gostilni, so jo pri drugi mizi kričaje urezali: Mi smo fantje vsi soldaii, (»di vmu» pijemo. — V Gradcu program naših katoliških shodov, program katoliški, narodni in avstrijski. In dr. Korošec je mož, ki se ves čas svojega javnega delovanja odlično bori za vsa načela tega programa. Če se torej kranjski poslanci pri volitvi v delegacije niso uklonili sklepu strankinega vodstva, niso zagrešili nikake upornosti, tudi če je ta sklep res volja volivcev. Ali je, o tem naj sodijo drugi. Kar je vodstvo imelo pravico od poslancev htevati, to so izpolnili. Da je zahtevalo kaj več, to ni bilo izvrševanje zakonite oblasti, ampak krivično nasilje, ki ga je hotelo vodstvo izvršiti. Kjer pa ne more biti govora o upornosti, tam tudi ni mogoče govoriti o rušenju strankine discipline. »Sit rationabile obsequium vestrum« — »pametna bodi vaša pokorščina« — ta besedica velikega apostola velja še celo za vse drugačne zakone, nego za predpise kake politične stranke. Disciplino v stranki ruši oni, ki Si prilastuje oblast, katere nima, in nalaga strankinim pristašem dolžnosti, ki jih nimajo in jih niso nikdar prevzeli. Za pravo edinost v stranki je potrebno, da nihče ne prekorači mej svoje oblasti in ne krati nikomur pravične svobode. Dr. Jan. Ev. Zore prof. kan. prava, Zedermsn in drugi. Zederman — kdo je Zederman? Čudno in doslej v politiki popolnoma neznano ime. Bolj znan je ta mož pod imenom Ljenin, poleg tega ima pa še nekaj psevdonimov, tako da se lahko z imeni preoblačuje brez kart, Ljeninova vloga v razvoju ruske revolucije je zelo meglena in dvoumna. Kakor poroča praški »Venkov«, ga je nemški neodvisni socialist. Haase imenoval »nemškega agenta«, in če se spominjamo nekoliko na pisavo nemških listov zadnje dni, ko je v celem nemškem dunajskem in bu-dimpeštanskem Izraelu zaoril mogočen hozana Ljeninu kot rešitelju sveta in spa-sitelju svetovnega miru, je sploh težko misliti, da bi se bil Haase zmotil. Toda Zederman-Ljenin je jako nehvaležen človek. Preveč se ni dobro zanašati nanj. Petrograjski dopisniki angleških listov so njegov politični (ne)značaj mnogo bolje pogodili in takoj po njegovem po- so nas radi imeli, ker smo vse zalumpali i. t. d. Vmes pa so se pridno pridušali. Surovo preklinjevanjc je prišlo tako v, navado pri naših fantih, da je to velika rana na telesu našega ljudstva. Kaj bo, ko pridejo ti fantje domov in prineso seboj grde razvade? Ko bi oblast vodila s tako energijo boj proti kletvini, surovosti in vla-čugarstvu, kakor ga vodi v drugih stvareh, bi disciplina gotovo ne trpela, zraven pa bi fantje poleg telesno duševno napredovali, kar bi ne bilo v majhno korist države! A tega se ne opazi. V duševnem oziru je skrajno slabo preskrbljena za naše fante, Zato pa se širi surovost med njimi kakor kuga. Tužno so stori človeku, ko vidi naše najmlajše, ki bodo prezgodaj preživeli! Te dni sem dobil fanta, starega 18 let. Zdel se mi je šc nepokvarjen. Bil je kakor nagelj in iz oči mu je sijala zvestoba in odkritosrčnost. Pričel sem pogovor z njim in par grdih klet vin me je že prepričalo, da sem se zmotil. Spomnil sem se tisti hip Župančiča: »Tako še mlad, pa že brez upov, pa že brez nad« — Toda proti temu posamezniki nc morejo nič opraviti. Kozlar je žc poskušal na zelo radikalen način. Bil jc v oddelku med samimi novodošlimi mladini fanti in holelo ga je. ko je videl kako se fantov prijemljejo besede, ki jih slišijo od drugih starejših. V štirinajstih dneh so znali že vse mažarake in laške klctvins in »a vratku v Rusijo so ga označili za »sanjači?. <, ki ne zna računati z realnimi razme--jmi. Oborožil je res nekaj ljudi od glave do pete in jih imenoval -rdečo gardo«, toda preveč preglavice ta garda ni delala nikomur. Tudi sedaj ne. Ne bo vse tako, kakor nam je oznanjaj hrup »Preše« in Pester L!oyda«, ampak nekoliko drugače. Če je Haasefeva trditev resnična, potem jo napravil Ljenin s svojo gardo centralnim silam samo to uslugo, da je za časa laške ofenzive uprizoril v Petrogradu nekaj dni trajajočo zmešnjavo in ljudi zbegal, da niso zmožni poseči v boj od vzhodne strani. To je vse in to ni veliko. To svojo »uslugo« je pa prav občutno pa-raliziral s svojim mirovnim programom, ki je deloma naperjen tudi proti ententi, v resnici pa najbolj proti politiki centralnih državnikov. Proti ententi, ker zahteva samoodločbo narodov tudi, če so tisti na najnižji kulturni stopinji in bogve v katerih kolonijah. (Tako bodo namreč nemški listi tolmačili njegov program.) Ostre osti pa, katero je zasadil boljševiški program v politično naziranje centralnih državnikov, ne more otopiti nobeno tolmačenje: zato je zazvenel proti temu programu z Dunaja in iz Budimpešte odločni: nesprejemljiv! Glavna točka boljševiškega programa je ostra definicija pojma aneksiie. Ta definicija nas je dovedla do tja, odkoder smo začeli: Kaj je več, narod aH država? Ali je več juristično zamotani abstraktni pojem države, kateremu se mora ukloniti vse, ali je Več narod, ki tvori državo? AH gospoduje zemlja nad ljudmi ali ljudje nad zemljo? Ali ima država oziroma narod, ki se je polastil državne moči, tudi danes še pravico, da preiema in odstopa teritorije z liud-stvom vred, ki na teritoriju prebivaio, kakor je nekdaj lahko graščak prodajal svoja nosestva s kmeti vred, ki so jih morali obdelovati, ali naj imaio danes tudi narodi lastninsko pravico nad svoiim narodmm ozemljem, kakor so dobili kmetje lastninsko pravico nad zemljo? Ali naj bodo danes samo poedinci svobodni gospodje na svoji zemlji, narodi pa, ki verdar niso n;č drugega kakor skuoine poedincev, pa ne bi smeli biti?! čc ie bilo mogoče osvoboditi poedince izpod fevdalnega graščinskega jarma, zakaj bi ne bilo mogoče oprostiti tudi držav fevdalnih okov? — To se nam zdi jedro vsebine namovejše teorije; prav za prav ne najnovejše, amnak na najnovejši in tudi na najbolj razumljiv način izražene. ....„■ Če študiramo to teorijo, vru in slog s svojimi sosedi; sprejem!: v je za vse tlačane in zatirani, ki se bore za svoj skremni obstanek iR še niso 'zgubili vere ln znupanja v boljšo bodočnost svojo in v bolišo bodo-5-iost človeštva. Kar je i?razil Wilson z hc-sedami: sporazum med vladajočimi in "hidanimi lc ponavljajo boJjŠev'ts; še mnogo izrazite^?, in sicer tako nedvomno, da tudi najbolj prekanjer,; Aernin ne bo mog»d več zamenjati po/aiov država ir. narod, kakor je to storil naš v.ianji ram s ter prvi pot, ko so izrekli mski revolucionarci besedo: samoodločba narodov. S tema dvema pojmoma znajo šanžirati samo še na Ogrskem, drugod po svetu pa nimajo smisla za take bu-dalosti. Če je res Ljenin duševni oče tega programa, potem ali ni »nemški agent« ali je pa zelo nehvaležen človek in za agentstvo popolnoma neporabna moč in — sanjač! Nam se zdi najbolj pravilno, če ga ne smatramo za ruskega Ljenina, ampak za čisto navadnega gospoda Zedermana in za — židova. Ta zadnja beseda pove vse. A. M. 1. novembra 1917, Pred približno 15 leti sva jo udarila s sedanjinj dr. M. Matjašičem po klancu pod sv. Joštom črez hribe v romantične Železnike. Za dovzetno mlado dušo so utisi takih-le izletov neizbrisljivi. Bilo je to ravno ob onih krasnih dnevih binkoštnih praznikov, ko se ti narava kaže v najlepši raz-košnosti lepote — in to celo v divni sor-ški dolini! Z blagokojnim kaplanom Smolejem sm se naslednjega dne dvignili k beli cerkvici na PrtovČu. Ob tem pestrem razgledu po gorenjskem raju jc radosti drhtelo srce, razkošno se napajala duša! Po malem prigrizku smo se hoteli posloviti — toda krepak, sonoren glas, nam je zastavil pot — bil je dr. Krek! Obraz dobrega gospoda Smoleja se je radosti kar blestel, jaz pa sem zvedavo motril gospoda v kratkih planinskih hlačah, z zelenimi do kolen segajočimi nogavicami, s preprostim klobukom in jopičem, z bleskečimi naočniki, rdečega obraza, krepke postave! Ves začuden sem opazoval gospoda, o katerem se je že tedaj toliko pisalo, govorilo. On pa je govoril o svojem potovanju k sv. Joštu tako prepričevalno, tako veselo in živahno, da sem bil ves prevzet. Govoril je tudi o domačem čipkarstvu — ter o dogodljajih v prijazni Sori. Blagopo-kojni duši gospoda Smoleja so se kar zarili pči — prisrčen smeh je spremljal dr. Krekovo pripovedovanje. Tedaj sem prvič in poslednjič ž niim govoril, a pozabil nanj ne bom nikdar! Sedaj pa nas je nenadoma zapustil! In ravno to nas je vse pretreslo, nadvse zadelo! In glej! Skrivnostni jarki, strelske line, ozadje, vse je oživelo — in tudi najpo-slednji je začutil bol, ob nenadomestljivi izgubi največjega narodnega delavca! Vsakdo je spoznal njega, ki je nesebično deloval za boljšo bodočnost vrlega naroda! Dalekosežnogt njegovih idej je tudi tu ob pragu smrti — rodila stoteri sadi Dr. Krek je položil oni temeljni kamen, k lepi, novi zgradbi, h kateremu hoče vsakdo iz lastne volje prispevati V6e, kar je v njegovi moči. To je najlepši spomin na ne-i umrljivega narodnega propovednika, našega dr. Kreka! Dr. Krekova smrt je rodila ono krepko vez, ono trdno vero v novo stavbo, preko katere ne more iti tek bodočnosti — nova Avstrija — pod mogočnim žezlom Habsburžanovi V delu in edinosti naj živi ta velika ideja — našega heroja, in njegov spomin bo na ta način najlepše počaščen! XXX Italijansko-hrvatski list oo. kapuci-nov na Reki, »II Quarncro«, piše povodom smrti dr. Kreka tako-le: »Ko grom iz voclra neba došla je nenadano vijest iz Ljubljane, da je pre-minuo slovenski zastupnik na carcvin-skom vi ječ. dični pobornik i slavni sin svoje domovine, svečenik dr. Janez K r e k. Njegova če smrt duboko potre-sti cijelom Slovenijom, koja cto gubi u njemu pohajboljcg svojega sina. Bečko carevinsko vi ječe gubi s njime najvrs-niju radnu silu — gubi čovjeka, pred čijim se smrtnim odrom mora pokloniti i največi politički protivnik. Janeza Kreka nema više medju živima. Prestalo je kucati ono plemenito srce! — bolno če odjeknuti brdom i dolom po slovenskim i hrvatskim kraje-vima. Istina da su listov! javljali o njegovoj bolesti, ali tako te smo svi gojili nadu. da če se doskora prid i čl i opet izači na borilište. da novim silama za-počne borbu za dom i rod. Siječat če se naši čitatelji još nje-govoga zanimivog predavanja o nepre-stanom oberužavanju evropskih država i opasnosti, koja otuda prijeti, što ga je držao baš one godine uoči svjetslcoga rata u »Trečoredskom doma«. Svi smo sc divili umnom razlaganju toga neu-mornog svečenika i radnika za dobro naroda. Sve višnji ga eto sad pozvao k sebi! Nedokučivi so putovi Njegove Provid-nosti, kojoj se moramo svi pokloniti. Iz duhoko rasžaloščena srca vapimo: Pokoj njegovoj plemenito j duši! Slava dru. Janezu Kreku!« AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. nov. Uradno: V gorah jugovzhodno od Fcltre se v snegu in mrazu trdovratno bijejo. Naši polki so vzeli z naskokom, ko so premagali žilavi sovražni odpor, Monte Prassolan (1271 metrov virroka gora, leži vzbodno. od kraja Cisrcon) in Monte Peurna (1381 metrov visoka gora, 7 km jugozahodno od Feltre. Ob Jej priliki smo ujeli ene^a italijanskega polkovnega poveljnika, 50 častnikov in 750 mož. Ob spodnjem teko Piave so s* morali na zahodnem bregu stoječi oddelki umakniti pred inočidm protiučinkora. V izlivnem trikotu se položaj ni izpremnil. Dunaj, 17. nov, zvečer. Med Piave in Brento smo napredovali. Dana], 18. nov. Uradno: V prostoru severnozahedno od Asiajjo je poizkušal sovražnik z močnimi protinapadi zopet > pridobili višinske postojanke, ki smo jih bili vzeli. Na§e hrabre čete so držale v Ijutem ročnem meleža črle, ki so jih priborile v trd! borbi, — Zavezniki so med Brento in Piave z naskoki vzeli več viSinsklh postojank. Pri spodnjem teku Piave topovska borba z menjajočo se močjo. Letalci s® včeraj posebno živahno le«ali. Častniški namestnik ArrlgM je sestrelil sovražne IsSalo. Dunaj, 18. nov. zvečer. Med Brento in Fiave je izgubil sovražnik zopet možne postojanke na florah. Načelnik generalnega štaba, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17. nov. Veliki glavni stan: Kljub mraza in snega so neumorno napadajoče avstrijske čete med Brento in Piave pripleza'« čez strme vrbe Mon^c Prassolan in Monte Pearna, ki so ja Italijani žilavo branili; ujele so enega polkov-nega povel:n*ka, 59 častnikov in 750 mož. Na zaliodcem bregu spodnje Piave borbe pcizvedovalcev. Berlin, 18. nov. Veliki glavni stan: Močna italijai&ke sile so krvavele včeraj brezuspešno severnovzhodno od Asiaflo v brezuspešnih napadih na njim iztrgane višine. Med Brento ln Piave so naše čete vrgle sovražnika Iz več postojank. Ob spodnjem tekn r Javo so od časa do časa močnejše streljali. Berlin, 18. nov. zvečer. Med Brento ln Piave smo Italijane zopet vrgli iz močnih postojank na gorah. Borbe od Asiaga do morja. Dunaj, 17. nov. Vojni tiskovni stan je poročal opoldne: Včeraj dopoldne in opoldne so napadle enote brodovja na levem krilu napredujočih armad postojanke baterij pri Cortelazzo ob izlivu reke Piave s težkimi in s srednjimi topovi; uspeh je bil viden. Italijanske baterije srednjih topov so živahno streljale, a škode in izgub niso povzročile. Izvzemši neučinkujočih letalnih napadov nobenega sovražnega protiučinka. Od Benetk došli sovražne enote (ladje) so sc že umaknile, ko smo jih zagledali. Dnnaj, 18. nov. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Od Asiaške visoke planote do morja je ponovil sovražnik ne glede ria svoje izgube napade in svoje poizkuse, da bi bil na ravani forciral črto Piave. Naše čete so ravno tako žilavo branile proti številno premočnemu sovražniku; z občudovanja vredno hrabrostjo so izvedle proti njemu protinapad. Borbe so se razvile včeraj od Monte Fiara do Monte Castel Gomberto, pri zapori San Marino, na Monte Prassolan, severno od Quero in na črti Rocca Cisa — Monte Cernela. Na ravani med Salletuolom in San Andrea di Barba-rano je izsilil sovražnik danes zjutraj prehod čez reko. Pri obrambi besnega topovskega ognja so prešle njegove četo pri Folina in Fagare na desni breg. Naše topništvo je pri Folina bliskovito hitri napad sovražne brigade (265 in 266 polk) uničilo; živih je ostalo 300 vojakov in 10 častnikov, ki smo jih ujeli. Proti tistim, ki so pri Fogare krekoračile reko, je odločilno in krepko nastopila 54. j divizija; sovražne čete: brigada Nova-ra in 17. in 18. bersaglierski polk so ▼ hrabrosti tekmovale med seboj. Ko se je nagibal dan k zatonu, je ležalo veliko sovražnih mrličev na mejdanu. Ujeli smo približno 600 vojakov in 20 častnikov. Ostale smo stisnili na nasip reke; naše topništvo jih je obstreljevalo in zaviralo njih povratek na drugi breg reke. V zalivu Zenson so potisnjeni v odsek, ki ga vedno bolj zožujemo. Pri spodnji Piave je mornarica t letali, s trdnimi in s plavajočimi baterijami in z lahkimi ladjami uspešno podpirala obrambo. Lepo vreme je pospeševalo delo naših letalcev, ki so nastopali podnevi z uspehom proti sovražnim zbiranjem. Boji pri južni Piave. Vojni poročevalci so javljali 15. t, m.! Ob južni Piave so Italijani svoj odpor zelo okrepili in zadržujejo prodiranje zaveznikov, ki so prišli na zahodni breg reke. Zelo žavahno se branijo posebno ob železniški progi, ki vodi čez San Dona di Piave. Na honvedske čete, ki tam napredujejo, streljajo z mnogimi topovi in strojnimi puškami. Italijansko obrambo pospešujejo pritoki Piave, prekopi in globoki jarku Vse, tudi najmanjše prehode, Italijani branijo. Italijanski glavni stan pri Gardskem Jezeru. »Popolo Liberta« je poročal; Kralj Viktor Emanuel je sprejel v Peschieri generala Focha in Wilsora. kleli kakor huzarji. Kozlar pa jim reče: -Fantje, če se tega odvadite, vam bom dai vsak dan čikov,« In glej, fantje so se premagali in niso preklinievali. Ko pa je Kozlarju zmanjkalo cigar, so fantje zopet kleli — " Ko sva sedela z Jožeiom pri kozarcu, sva o tem govorila in vprašal sem ga kako misli on o tem. ^Kaj hoče:-7 Vojska nam je poleg drugega prinesla tudi to gorje. Res je žalostno, če ?e pomisli, ampak žalostno je tudi ko umirajo fantje na bojišču. Sicer pa tudi doma ii vse tako idealno kakor praviš. Poglej, kakšna so sedaj dekleta! Dal mi je dopisnico, ki jo je dobil v predalčku, kjer je že delj časa ležala, »Ljubi Jaka! Moj Tone je sedaj na fronti. Bog ve, ali ga bom še kedaj videla ali ne? Pa naj bo kakor hoče! Jaz ti pišem samo to: Če pade on, bom glih desetkrat manj žalostna kakor če bi padel Ti —« Mene je posilil smeh, tako originalno se mi je zdelo to. Potem pa sva še govorila o preteklosti in o temni, temni bodočnosti. »Vso našo fantovsko reč bo treba znova začeti po vojski,« je menil Jože. »Ampak šlo bo težko. Celo mi, ki smo šli \ ta vrtinec izšolani, celo mi omahujemo ob trpljenju takega življenja. Nekaj jih je padlo telesno, nekaj duševno; kdor bo ohranil konečno še značaj in poitenost, bo največji junak. Ampak zamrlo bo v njem vse navdušenje za ideale. Lahko bo podpiral dobro stvar, a prvoboritelj ne bo nič več. Kaj pa šele drugi, ki so zamudili doma šolo samoizobrazbe! Slabo so nam obeta za prihodnjost, prijatelj. Treba bo začeti z nova, z novimi mislimi in načrti.« Zamislila sva se v težo časa in se polna skrbi poslovila. — Drugi dan sem dobil obvestilo, da sam prldeljen k sanitejcem in to me poslali v sanitetno šolo. Lotil sem sa takoj z vnemo nove službe in kmalu sem opazil pri naših fantov tudi boljšo stran. Pripeljali so krepkega fanta z zlomljeno nogo. Oskrbnik barake, prijazen raedicinec, je takoj vedel, kaj je najpo-prej treba. Položili smo ga rahlo na posteljo in mu naravnali zlomljeno nogo. Trpel jc pri tem veliko, a ni tožil. Ko sva bila sama, sem ga zaupno vprašal, od kod je in kje je to iztaknil. Doma je iz Kostanjevice in že dalje časa služi tukaj cesarja. Danes popoldne pa je bil prost in je šel namesto v gostilno pomagati kmetu sadje tresti. Pri tem mu je izpodletelo in je tako nesrečno zadel. »Ali se kaj kesai, da si šei?« »O nič, nesreča bi me lahko tudi dru-flod zadela, a tako imam vsai Zavest, da sem storil dobro' delo,« in smehljal se je blaženo. Mojo pozornost je vzbudil mlad fant. Zavit je bil v odejo, da mu je samo drobna glavica gledala iz nje, ter strmel pred se. Zdel se mi je kakor angel, ko sem ga pogledal v bledi obraz. Povprašal sem ga nežno kar se je dalo, kar njega bolL Takrat se je pa ozrl in skril pod odejo drobno knjižico, iz katere je zamaknjen bral. Prehladil se je na vaji in sedaj čuti bolečine v prsih. »Ali kaj si čital tako zvesto, moj dragi?« ga vprašam. Dobil je zaupanje v mene in mi pokazal knjižico »Krščanski vojak«. »Kje pa si dobil to knjižico?« »■Mati so mi jo dali ob slovesu,« in solza sc mu je utrnila. »Si že priden, le tak ostani!« sem ga pohvalil. »Pa nič sc ne boj, čemu bi skrival tako lepo knjižico?« »Saj bi jo ne, ali drugi se norčujejo, če vidijo.« Nisem vedel, ali bi fantiča bla-groval ali pomiloval. — Zvečer sem se oglasil pri Jožetu ob 7. uri. Povedal mi je, da je ravno namenjen v cerkev k molitvi. Pridružil sem se mu in videl sem l«po sliko. Pri velikem oltarju sta goreli dve lučki, na stopnjicah pa je klečal vojak-četovodja in pobožno molil naprej rožni venec. Četa, ki je mo- lila z njim, sicer ni bila mnogobrojna, a bili so to pravi krščanski vojaki, ki vsak večer opravijo neprisiljeno skupno večerno molitev kot protiutež večine, ki je v tujini opustila navade, ki so kras našega ljudstva. Konečno sem imel zavest, da ni vse tako temno, kakor sem prvi hip mislil. Fantje smo pač razposajeni kakor smo bili doma. Ali v komur gori ogenj zavesti, da je slovenske matere sin in se ne sramuje te zavesti, ohranil bo zvestobo. Slovensko ljudstvo je verno in pošteno in dolžnost vsakega posameznika je, da tudi v tujini to pokaže! Kar imamo dobrega v sebi, to je sad naše domovine, dedščina, ki smo jo prejeli od naših očetov in mater. Prcklinjevanja in surovosti so nas naučili tujci! Je sicer smešno, da so se tako udomačile med našimi fanti — tudi med sarži — laške in mažarske kletvine, a prepričan sem, da je to sama lahkomiž-ljenost, ki brezzavestno in brezmiselno daje prednost vsemu, kar je tuje. A ie kdo, moral bo slovenski vojak — tudi šarž — prej ali slej spoznati, da ni častno za njega, pobirati odpadke naših sovražnikov, zlasti ker imamo Slovenci sami dovolj krepkih izrazov za vse priFke in slučaje. S. Klas. Benetke naj se branijo. »Giornale d' Italia« piše: Italijani nameravajo braniti Benetke. V Benetkah biva le še 20.000 ljudi. Amsterdam, 17. nov. (K. u.) »Daily Mail« poroča iz italijanskega glavnega stana: V Benetkah biva le še 20.000 ljudi. Vse umetnine so odpeljali, palača do-žev je izpraznjena. Nešteto umetnin je izgubljenih. Prebija'ni naSrt generala Diaza. Genf, 18. nov. »Herald«: General Diaz ie zapovedal prebiti ob spodnji Pi-avo, ker je pokrajina pri Griselera poplavljena. Pomilostitev italijanskih dezerterjev. Gcnf, 18. nov. »Giornale d' Italia«: Kralj je pomilostil dezerterje, če se takoj prijavijo. Cesar Viljem o italijanskem porazu. Berlin, 16. nov. V Vidmu je imel cesar Viljem nagovor na čete, v katerem je med drugim rekel, da je strašen italijanski poraz kazen božja. Ostro je naglašal izdajstvo Italije in izjavil, da se na naši strani bori pravica, zvestoba in resnica. Kongres italijanskih katoličanov. Genf, 17. nov. V Milanu so zborovali te dni italijanski katoličani. Predsedoval je kardinal Ferrari. Šlo je za to, da se združijo vse katoliške stranke v Italiji. Dve struji v italijanski oiicielni socialistični stranki. Bern, 16. nov. (K. nov. (K. u.) »Neue Ziiricher Ztg.«: V oficielni italijanski sor cialistični stranki sta dve struji. Ena vodita Treres in Torati, ki sodita, da je narod dolžan se resno braniti. Ravnatelj »Avan-tija«, strankin tajnik Lazzari, poslanca Pranipolini in Modigliani pa odločno nasprotujejo vojski. Pogajanja med Italijo in Nemčijo? Bern, 16. nov. Zadnje dni se je pripeljal italijanski poslanik dvanajstkrat k, nemškemu poslaniku. Istočasno se poroča, da je sprejel nemškega poslanika v Bernu kancler v avdijenci in da je bil italijanski poslanik pozvan v Rim. Italija zahteva na pariškem posvetu mir. Amstredam, 17. nov. Diplomati sporazuma v Londonu govore, da želi Italija na pariškem posvetu izprožiti mirovno vprašanje. Na tajnem predposvetu bodo to vprašanje uredili. Zmeda v Italiji. Z italijanske meje se je poročalo 12. t. m.; V Italiji niti ne slutijo, kako je bila italijanska vojska poražena, koliko vojakov je ujetih in koliko vojnega blaga so Italijani izgubili. Italijansko uradno poročilo je le priznalo: »nekaj oddelkov in nekaj blaga v naglici ni bilo mogoče rešiti.« Velika večina Italijanov še danes misli, da so se morali Italijani umakniti petkratni premoči in 4a so se umikali v sijajnem redu in skoraj brez izgub. Švica se pripravlja za vsak slučaj. Strasshurg, 18. nov. »Ziiricher Post« opozarja, da vedno večja važnost italijanskega mejdana ogroža varnost Švice. Čim bolj postaja položaj podoben dobi prvih Napoleonovih vojsk, tim večje važnosti postajajo za Nemčijo zveze z Benetkami; za Francijo pa zveze s Pi-emontom in z Lombardijo. Nevarnost, da se zaplete Švica v vojsko, je zdaj večja, kakor kdajkoli prej, dasi se o direktni nevarnosti ne more govoriti. Berlin, 18. nov. »Journal de Gene-ve« objavlja članek z nadpisom: Švica v nevarnosti. — Velikansko vohunstvo odkrito. — Nevtralnost Švice ogrožena. List pravi, da so odkrili v Švici velikansko vohunstvo; vohuni so delali v korist neki vojskujoči se velesili, ki je nameravala vpasti v Švico; načrte švicarskih utrdb so prodali za 10.000 frankov. V to zadevo je zapleten francoski vojaški ataše Raspail, kakor je poročala že prej »Munchener Neueste Nachrich-ten«. Cesarska dvojica v Trsta in na Goriškem. Cesarska dvojica je prispela iz svojega stana dne 16. t. m. v Trst. Cesar je v navzočnosti cesarice, ki se je mudila fpoprej pri baronici Fries Skene, sprejel v veliki slavnostni dvorani tržaškega nomest-ništva poklonitev odposlanstva zastopnikov trgovine in prometa, industrije in obrti. V odposlanstvu so bili »sstopijiki vseh. gospodarskih poklicnih krogov in vseh narodnosti v Trstu. Cesarska dvojica jo prispela v spremstvu dvori anke gospo Kallay, glavnega IffiboČKika flm. princa Lobkovica in pribočnika podpolkovnika ba- rona Gatinellija. Deputacijo je predstavil cesarju namestnik baron Fries Skene, ki mu je stal ob strani dv. svetnik baron Glanz. Ko je množica, ki je hitela pred namestniško palačo, izvedela za navzočnost cesarja, so zadoneli mogočni in viharni vzkliki. Kom. svetnik baron Albori je imel na cesarja navdušen patriotičen nagovor, v katerem je izražal iskreno veselje tržaškega prebivalstva povodom srečno rešitve cesarja iz resne življenjske nevarnosti in povodom sijajnih zmag zveznih armad, ki so v par dneh pregnale sovražnika z domače zemlje in prodrle vrh tega globoko v njegovo lastno deželo. Cesar jc odgovoril: »Zahvaljujem se iskreno za izražena čustva lojalnosti in vdanosti. Vem, kako težko je prizadet zvesti Trst vsled vojne in kako težko so trpeli v mestu vsi viri bogatega blagostanja. Sledeč tradicijam Mojih prednikov, hočem storiti vse, da ostane Trst za vedno neločljivo združen z avstrijsko krono in da se po težkih izkušnjah kmalu zopet dvigne do neoviranega procvitanja.« Cesarjev odgovor je bil sprejet z viharnim navdušenjem. Cesar in cesarica sta se dalje časa razgovarjala z vsemi člani odposlanstva, povpraševala o težavnem gospodarskem položaju Trsta in izražala toplo zanimanje za usodo mesta in stremljenja po povzdigi gospodarskega, življenja. Nato je stopila ce-sai^ska dvojica na veliki balkon namest-ništva, kjer je bila pozdravljena od množice z viharnimi Živio! Hoch! in Evviva! klici. Cesarska dvojica se je nato zopet odpeljala v svoj stan. Gorica, 17, nov. (K. u.) Cesar je stal danes na vrhu tistega Sv. Gabrijela, ki bi ga bili Italijani tako radi vzeli. Pripeljal se je iz Gorice skozi Solkan: velikanski železniški most leži v reki; peljal se je nato čez serpentine med Sveto Goro in Sv. Gabrijelom. Pokrajina je podobna pokrajinam na mescu. Udriine, ki so jih izkopale kroglje, so polne vode. Podobne so jezerom, Ostanki zadnjih borb, na milijone jih je, pokrivajo strašno, žalostno puščavo. V borbah za Sv. Gabrijel je igrala neka kaverna veliko, slavno vlogo. V tej kaverni, komaj 15 korakov za sovražnimi četami se je nahajala, so se naši hrabri branilci držali, dasi je valil sovražnik na njen vhod bombe, metal ročne granate in streljal iz topov na njo: ogenj in plin sta trajno ogrožala posadko. Kadar je pa sovražnik poizkušal prodirati po cesti iz Dola in iz kotline pri Britofu proti Banjški planoti, so planili junaški branilci iz kaverne in streljali za hrbtom iz strojnih pušk na Italijane. Cesar se peljal na to skozi kotlino pri Britolu, kjer se je bil izjalovil napad italijanske konjiče. Podal se je na Vrh sv. Gabrijela. Tam spominja vse na ljuto borbo. Naši branilci so ležali tam več tednov: okoli njih je divial ogenj bomb in min. Niti ena čer na tej višini ni ostala cela. Branilci svojih mrličev niso mogli pokopati, ker je sovražnik z žarometi tudi ponoči razsvetljeval vrh. Cesar se je odkril, globoko ginjen je pomolil za pokoj duš tistih, ki so padli tam, Od tam se je vrnil v svoj stan. Junakom, ki so na vrhu Sv. Gabrijela izkrvaveli, moramo biti zelo hvaležni, ker gre v veliki meri njim zasluga, da sc je s primeroma malimi žrtvami dosegel uspeh ofenzive, ki nas je v kratkem privedel na breg Piave. Uspehi angleške ofenzive. Berlin, 17. (K .u.) Wolff: Po skoraj 4mesečnih borbah so Angleži, ki zdaj priznavajo, da so hoteli zasesti belgijsko obal in ž njo opirališče nemških podmorskih čolnov, v silovitih flandrskih bitkah v katerih so izgubili veliko več kakor pol milijona mož, zasedli le 143 štirjaških kilometrov strategično nevažnega ozemlja. V istem času, od julija do srede novembra t, 1. so zvezne osrednje evropske velesile v Galiciji in Bukovini, pri Rigi in v Italiji zasedle in osvojile skupno 45.550 štirjaških kilometrov zemlje . Nova francoska vlada. Genf, 17. nov. Desnica je Clemen-ceauovo vlado ledeno hladno sprejela, ker daje novi vladi navodila veliki mojster framasonskih lož Laffere. Imenovanje Augagneursa in Pamsa je izzvalo desnico in je prizadet tudi Poincare, na katerega se Clemenceau le malo ozira. »Journal de Genove« sodi, da bo sledil Clemenceauu Loncheur ali pa Cloweil-le. La Fenille konstatira, da je Poincare tako nepriljubljen, da je pravzaprav postal Clemenceau diktator Poincarejev. Strah pred Clemenceauom. Rotterdam, 17. nov. V »Humanite« je pisal bivši socialistični minister Lembah: Bojimo se Clemenceaua, njegovega značaja. in njegove moči. Zavraten njegov značaj in nestalnost sta napaki, ki lahko povzročita veliko nesrečo. Neodvisnost Ukrajine. Bern, 16. nov, (K. u.) Preko Lausanne iz Kijeva: Ukrajinska vlada je sklenila, da za vzdržavanje reda organizira kozaško milico, ker hoče vzdržati red in nastopiti proti vsakemu protirevolucijskemu po-kretu. Kiev, 17. nov, Ljeninu in Trodkemu se ni posrečilo, da bi bila ukrajinsko vojsko pridobila zase. Predsednik ukrajinske rade jc ukazal zapreti vse dezerterje, ki so poizkušali pleniti, in je proglasil, da sta Kijev in Ukrajina neodvisni od Rusije. A X Utfj! MS BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 17, nov. Zahodno od Ohridskega jezera in pri zgornjem Skumbiju zasledujejo bolgarske in zvezne čete sovražnika, ki se umika. Na ostali macedonski fronti se le malo bore. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berilu, 18. novembra: Severno od Dojranskeoa ležeta so odbile bolgarske poljske siraže napad angleškega bataljona. mm. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17. nov. Veliki glavni slan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Na plandrskem so popoldne zope/ streljali s topovi pri Dixmuidnu in med železnicami iz Ypierna v Staden in Rou-Ier. Lastni naskakovalni oddelki so se vrnili po krepkem navalu iz črte belgijskih udrtin južno od jezera Slankaert z enim častnikom in 63 vojaki. Na južni bojni črti pri St. Quentinu so tudi včeraj s topovi in z minami močno streljalL Bojna skupina nemškega cesarjevič a. Med uspešnimi borbami na predpolju pri Aillette, scvernozahodno od Auberive in na vzhodnem bregu Moze smo ujeli več Francozov. Berlin, 18. novembra. Veliki glavni stan: Na Flandrskem se Je bil topovski boj le v omejeni meri. V Artois in severno od St. Quentina smo v uspešnih poizvedovalnih borbah njeli nad 40 Angležev in zaplenili več strojnih pušk. Močni, dva dni ojačoni obstrelbi na Južno fronto pri St. Quen*inu je sledil napad Francozov. Sovražnika smo vrgli v borbi moža z možem in ujeli več mož. Državljanska vojska v Rušili. FINSKO. Socialisti izvedli državni preobrat. Kodanj, 15, nov. »Berlinske Tidende« javlja iz Haparande: Finski socialisti so zahtevali od meščanskih strank, naj priznajo socialistični državni red za Finsko z dne 18. julija 1917. Ker je bila ta zahteva odklonjena, so sdcialisti proglasili splošni štraik, ki se ga udeležujejo tudi železničarji. Delavski in mornariški svet v Hel-singforsu je proglasil generalnega guvernerja Nekrasova za odstavljenega. Stockbolm, 16. nov. Iz Haparande poročajo, da so socialisti na Finskem izvedli s pomočjo vojakov državni preobrat, zasedli vse favne urade, razpustili senat in deželni zbor, proglasili stari socialistični državni zbor zopet za nravno-velfaven in vmestili nov senat pod predsedstvom Tokoisa. iz katerega so izključeni vsi meščanski šivlji. Dežela je v velikem razburjenju in boje se nemirov. Generalnega štrajka se udeležujejo tudi železničarji. Državljanska vojska na Finskem. Kodanj, 16. nov. (K. u.) Iz Haparande: /Na Finskem se bije državljanska vojska. Socialisti so s pomočjo ruskih mornarjev zmagali v Helsingforsu. Več tisoč mož meščanske straže izvaja policijsko službo, da zabrani pogrome. Sicer so se povsod stav-kujoči polastili oblasti. Brzojavk ne razpošiljajo. V Torneji načeluje brzojavnemu uradu voiak, ki zna samo finsko; vse častnike v Torneji so odstavili. Stavkujoči in vojaki gospodujejo v mestu. Na severnem Finskem jc mirno. Kompromis na Finskem. Stockholm, 16. nov. (K. u.) Finsko popolnoma nadzorujejo socialisti, V Tornejo so prišli predvčerajšnjim zastopniki socialističnega sovjeta, ki so zaplenili kmetom žito. Nemirov ni bilo. Socialisti so pregledali vsak popotni list, ki je brez njih dovoljenja neveljaven. Govore že o kompromisu meščanskih strank in revolucijonar-jev in o koncu splošne stavke. Finske čete v Petrogradu. Amsterdam, 17. nov. (K. u.) >Daily Chronicle« poroča iz Haparande: Boljševiki so poslali velike čete s Finskega v Petrograd. Neodvisna finska republika. Stockholm, 17. nov. (K. u.) »Politi-ken« javlja iz Haparande: Pričakuje se, da razglase neodvisno finsko repii-bliko. Siavka jc sploSna: industrija, železnice in brzojavljcnje počivajo. XXV Boj strank. Stockholm, 16. nov. (K. u.) Položaj v Rusiji še vedno ni jasen. Boljševiki razpolagajo s posadko v Revalu, z mornarji in s finskimi četami, ki so jih polovico pozvali v Petrograd. Zdi se, da Kornilov sploh ni nastopil. Kaledin operira samostojno; njegova politika nasprotuje tako Kerenskemu, kakor tudi boljševikom! Zdi se, da Kerenskij , ni niti v lastnem taboru gospodar, ker si generali, ki ga podpirajo, nasprotujejo revoluciji in se zavzemajo, da bi zopet car zavladal. Pričakujejo v raznih delih dežele težkih, dolgotrajnih borbi Kerenskij poražen. Stockholm, 17. n. Iz Harparande: 11 Petrograda poroča jo, da so Kerenskega premagali s pomočjo Letov. Kerenskij je pobegnil, da se združi s Kaledinom. Boljševiki so zdaj v Petrogradu utrdili svojo moč. Na deželi položaj ni zagotovljen. Skoraj iz vseh večjih mest se po-< roča o krvavih nemirih. j Boljševiki v Gačinu. — Kerenskij po« begniL Petrograd, 18. nov. (K. u.) Reuter: Boljševiki so zasedli v petek štab Kerenskega; Kerenskij je pobegnil. Ukazali so, naj ga zapro. V soboto so se končali boji. V Moskvi so podpisali pogoje takozvane bele Kerenskijeve garde. Boljševiki vstopijo v socialistično vlado le. če se jim izroči nadzorstvo nad četami v Petrogradu in v Moskvi in nad delavstvom cele Rusije. Bivši zunanji minister se je skril; odnesel je pogodbe z zavezniki. Boljševiki so zapovedali, naj ga zapro in izslede spise. . . •, >. Anarhija v MoskvL Rotterdam, 17. nov. (K. u.) »Dally News« poročajo iz Petrograda, da vlada v Moskvi popolna anarhija. Ultimat železničarjev. Amsterdam, 17. nov. (K. u.) »Times* poročajo: Zveza železničarjev je napovedala v nedeljo opolnoči splošno stavko, če sc do takrat obe stranki ne združita. Med pogajanji želzničarjev ne bodo prevažali čet in ne streliva obema strankama. Odesa proti maksimalistom. Amsterdam, 17. nov. -Times« javljajo: Odesa sc je izjavila proti maksimali-stom. Socialisti gosjpodarji položaja. Stockholm, 17. (K. u.) Glasom današnjih poročil i/. Haparande ni izključen kompromis med meščanskimi strankami in socialisti, a samo glede državne samostojnosti; v vseh ostalih vprašanjih so nasprotja zelo močna. V mnogih krajih po deželi se vrše spopadi med meščansko, črno in socialistično rdečo gardo. V mnogih mestih so socialisti gospodarji položaja ter imajo hišne preiskave. Zasedli so tudi banke. Načelnik revolucionarne vlade je Tokoj, ki je bil tudi v marčni rcvoluciji imenovan za senatnega predsednika. Angleška zasegla ruske ladje. Kodanj, 17. nov. Anglija je zasegla vse rus?ce ladje v severnih morjih. Tudi zgradbo ruske križarke >Askold nadaljujejo pod angleškim vrhovnim nadzorstvom. Francoska tolažba. Geni, 17. nov. Agencc Havas razširja | noto, v kateri se javlja, da je italijanski odpor od dne do dne močnejši. Četudi se jc posrečilo sovražniku v Suganski dolini med Asiagom in Feltrom napredovati, se vendar vrsi italijansko umikanje v dobrem redu. Dasiravno je sedanji položaj italijanske armade že težaven, vendar vsak pridobljeni dan utrjuje nado »a zmagovito pomoč zaveznikov, i Carjevi otroci pojdejo na Angleško. Kodanj, 17. novembra. Nova vlada jc carju naznanila, da nima nič proti temu, da odpotujejo njegovi otroci na Angleško, Carjeve otroke odpravijo zato v najkrajšem času na pot. Ljeninov brat interniran v Budimpešti Budimpešta, 17. nov. Ljeninov brat Robert je interniran kot ruski podanik. Japonci in Kitajci proti Rnsijl. Bera, 15. nov. Tu se govori, da sta Japonska in Kitajska napovedali Rusiji vojsko, da jo kaznujem, ker je prelomila zvestobo ententarjem. Japonska zasedla Vladivostok ln druge luke. Amsterdam, 16. nov. V sporazumu z entento je Japonska zasedla Vladivostok in druge ruske obrežne kraje v vzhodni Aziji, Kontrola nad uvozom se razteza tudi na rusko-kitajsko mejo, Na morju Ponesrečen vpad v Nemški zaliv. Berlin, 14. nov, (K. u.) Uradno: 1. Prvič od prvega mesca vojske so 17. novembra zjutraj poizkusile močne angleške pomorske sile, da bi vpadle v Nemški zaliv. Naše straže so jih zapazile že na črti Hornsrif! — Tersehelling; takojšnji protinapad naših prednjih pomorskih sil je sovražnika brez truda in brez lastnih izgub odbi'. 2. Naši podmorski čolni so na severnem vojnem pozorišču spet potopili 16,000 ton. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Pomorska borba v HelfjoJandskem zalivu. London, 17. nov. (K, u.) Reuter: Ad-miraliteta poroča: Naše lahke pomorske sile, ki so operirale v Helgolandskem zalivu, so se zjutraj zapletle v borbo s sovražnimi lahkimi pomorskimi silami. Edino poročilo, ki je do zdaj došlo, navaja, da «o napadle naše ladje lahke sovražne kri-farke, ki so se najhitrejše umaknile in da so jih naše ladje zasledovale. Berlin, 1. nov. Uradno: Borbe 17. t. m. so se na angleški strani udeležile male križarke, veliko jih je bilo, torpedni rušilci in 6 bojnih ladij. Mi smo nasproti Angležem takoj nastopili s primernimi silami, ki so sovranžika prisilile, da sc je umaknil. Angleške ladje in rušilci so bili večkrat zadeti. Naša letala so tudi posegla v boj in so metala bombe na angleške ladje velikanke. Načelnik admiralnega štaba mornarice. u vojsko i ciir. Nova nota sv. očeta. Iz Rima poročajo, da pričakujejo tamkaj v najkrajšem času novo noto sv. očeta Benedikta XV., ki se bo pečala z mirovnimi pogoji. ■>> Mirovni pokret v Švici, Basel, 18. (K. u.) Sinoči so se vršile v Curihu pred sodnim poslopjem, kjer je zaprtih več oseb izza petkovih nastopov, demonstracije, ki se jih je udeležilo več tisoč oseb. Pripetili s»o se težki izgredi ter je policija rabila orožje. Štiri osebe, med njimi 1 redar, so bile ubite, mnogo je bilo ranjenih. Ob 1. uri popolnoči je bil mir zopet vpostavljen. Mirovne izjave v Curihu. Čarih, 17, nov. (K, u.) Pristaš miru Daetwyter je razdelil 5000 vabil na shod v petek zvečer na trgu Helvctia. Prišlo je do 150 oseb, ko je pričel nekoliko pred 8. uro Daetwyter govoriti. Nekoliko po 8. uri je prišel močan policijski oddelek, ki je pozval zborovalce, naj zapuste trg. Del zbo-rovalcev se je umaknil, a iz sosednih cest so se privalile neštete množice. Sledili so divji prizori. Policija je morala nastopiti z golim orožjem. Veliko demonstrantov so zaprli, a kljub temu so iu in tam nastopali govorniki. Ranjenih jc več policistov in demonstrantov. Prošnja Židov do sv. Očeta. Berlin, !8. Švicarska cionistična zveza sc je obrnila na nuncija kardinala Marghettija s prošnjo, naj bi papež posredoval pri turškem sultanu, da bi proglasil Jeruzalem v okrožju 30 kilometrov za nevtralno ozemlje in ga tako obvaroval vojnega onečaščenja. Enako prošnjo namerava zveza predložiti tudi zastopnikom entente v Švici. Pichon za energično nadaljevanje vojne. Bern, 18. (K. u.) Novi francoski zunanji minister Pichon piše v »Petit Journa-lu«, da jc Lloyd Georges v svojem govoru kot prvi najodločnejše obsodil dosedanje vojevanje entente. Zahteva, naj se vojna najenergičneje nadaljuje in proti detaili-stom, podkupljencem in vohunom najkrep-kejše nastopi. V to svrho treba zavzeti stališče proti sovražniku, ki pripravlja en-tenti nove poraze od Severnega morja do Adrije. Združene države niso zastopane na vojnem svetu sporazuma. London, 16. nov. (Kor. ur.) Central News« poročajo iz Washingtona: Vlade Združenih držav do zdaj še niso povabili. n;«n od sodepo'ni nevarnost«s zatreneMa so na tudi v veselju ob srečni reši*vi. Danes trenečejo srca v hvaležnosti do Boga. »Hvala vernemu Bogu_ vse stvari ga 7-*aj molite!« Molimo iz srca mo-fočro in P>ogu donadljivo mo"tev zafrva-'e! In molUev prošr»'e tu^i! Prošnjo, da Bog cesarja v prihodnjosti vartre vseh nesreč in vserfa z!a; da ga blagoslavlja na duši in na telesu; da mu daje moči zoner vse njegove sovražnike. »Rog obran', B' g obvari nam cesarja . . .« Njega in njegovo presvefo gosno ... In s cesarjem zaroč-mco — v srčni zvezi združena — Varuj bog nam cesarico . . . Molimo za cesarja -cesanco in za vso Najvišjo cesarsko »Kar le more v srečo biti, Bog na« jima podeli__ S'ava Karlu, slava Citi, Slava h'Ši habsburški!« Veliki oltar v uršulinski cerim je bil lepo ozal'šan, vsa cerkev krasno razsvetljena. Šolske dKdice so leno popeva'e pri svet, maš' _ Zlasti navdušeno sta se razlegali na koncu zahvalna in cesarska pesem. # Slavnosti se je udeležil tudi c kr okrajni šolski nadzornik g. Fran L a v t i-z ar. — Po deželi bodo imel« zahvalne slavnosti na ljudskih šolah v teku prihodnjega tedna. • * • Ij Koncert Glasbene Mefi-c s sodelovanjem pevskega zbora in solistov se v sredo 21. nov. zvečer ob pol 8. uri ponovi! Predprodaia stopnic se že vrši. Ij Komorni konccri slavnega č~šk?k Boris in princ Ciril. Carja zaveznika in njegova srnova je spremljal naš cesar na poti v Kostanjevico, kjer so hoteli ogledati grobnico francoskih kraljev, V grobnico pa niso mogli, .ker je zazidana. Vsi visoki gostje so bili v cerkvi sv. Ig-naci/a pri sveti maši, ki jo je daroval nadškofijski tajnik g. Grusovin. — V torek dopoldne je prišel nemški cesar Viljem. Peljal se je okoli 11, ure na Grad, odkoder je natanko lahko vide!, kako hudo je mesto obiskano po vo!ski. Od Tilmenta sem je prihajalo votlo in zamolklo bobnenje naših in zaveznikih topov. . . Iz Gorice. C. in kr. študijsko knjižnico, ki je imela preko 24.000 del, med njimi dragocene in redke rokopise, so Italijani odnesli iz Gorice. Ali res ni bilo mogoče spraviti to nad milijon cenjeno knjižnico pred prihodom Lahov na varno? .... Vojaško Pokopališče v Gorici so zgradili Italijani poleg kapucinske cerkve.°Ob vhodu je napis: »Qui riposano i gloriosi caduti per la liberazione di Gorizia« (»Tu počivajo junaki, padli za rešitev Gorice«). Med preprostimi lesenimi križi moštva, ki nosijo Ie številke, leže skrbno ograjeni grobovi častnikov z nagrobnim kamnom, oredi pokopališča stoji velik lesen križ s sledečim napisom: »A Voi! Fratelli d' Ita-j Ha! I lauri e i fiori čl notra terra, dal san-gue vostro redenta co.1 sangue vostro di-fesa ne! compleanno di liberta, Addi 19 Aggosto 1917. I Goriziani, (Vam, bratje' Italije! Lovor in cvetlice z naše zemlje, po vaši krvi rešene, z vašo krvjo hranjene v dovršenju svobode,) — Nov kamenit križ, i ki bi bi! okrašen z reliefi, Italijani niso utegnili končati, Coroninijevi gradovi v Gorici, Šempetru in Kronbergu so opustošeni, V Šempetru in Kronbergu razdejani. Izginili so tudi družinski dokumenti. Vsa dragocena oprava jc uničena in pokradena. Isfa usoda je doletela grad španskega grofa Bag-erja v Gorici na Katariniju. Mnogo županov iz Goričkc je bilo pozvanih domov, da pripravijo možno vrnitev beguncev, G. nadučitelj Likar ri bil odveden v Italijo ob umikanju, ampak je ostal v Br-j dih in bil imenovan občinskim gerentom v ; Števerjanu, ,, TS — IC_____ y aj U3UU nraa n.at\ u * viivi - i huje nadškofijski tajnik g. Grusovin.. Vsak dan oh 7. uri je sv. maša v cerkvi Immakulata. Ljudje prihajajo rad! k sv. maši, da tam v tihoti in molitvi vsaj za nekaj časa pozabijo na grozoto vojsko, ki še vedno kaže svoje posledice izven precej ohranjene cerkvice. p Frijor usmiljenih bratov g. p. Ho-rak in fr. Rajmund sta v Gorici. Težko bosta uredila bolnišnico, ki je silno trpela. Eno sobo sta zamašila za silo, da notri spita na suhem. Pred c. kr. goriško šzuraševalno komisijo za ljudske Sn meščanske šole v Ljubljani so se izvršili v letošnjem novembrskem roku izpiti za ljudske šole v času od dne 12. do 16. t. m. ter so bili usposobljeni nastopni učiteljski kandidat jo in kandidatinjc: I. s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Cenčič Marija. Kunster Frida, Rozman Josipina in Žgur Elizabeta; II. s slovenskim učnim jezikom: Furlanič Peter, Kenda Zora, Lazar Anton, Povšič Lidija. Ravter Amalija, Sedevčič Ema in Stcpančifi Marija; III. z nemškim učnim jezikom: Doiničar Marija in Fiegl Viktorija. Upravni etifeos ©Mina Nahrežina naznanja vsem občinarjem, da se je sedaj preselil občinski urad zopet v Na-brežino. — Ker je sedaj dovoljen povratek v Nabrežino, svetujemo vsakomur, da predno naseli svojo družino, pregleda svojo hišo, radi tega, ker je veliko hiš nesposobnih za stanovanje, dokler se nc popravijo. Za informacije se lahko obrne vsak pismeno na upravni odbor (županstvo), ki mu bo takoj odgovorilo. Upravni odbor občine Nabražina, dne 15. listepada 1917. Ivan Caharija, predsednik. Županstvo občke Dornbsrg naznanja svojim občinarjem, da je naš i?ruti sovražnik pregnan iz naše mile domovine. Izpo-slovali srno od viš;c oblasti dovoljenje vsem delazmožnim občinarjem, da se lahko vrnejo obdelovat zemljišča. Zato naj se javijo koj, ki žele domov, pismeno na županstvo Dornberg, pošta Riitenberg, da jim odpošljemo potrebno dovoljenje. Vsem kličemo srečno vrnitev. Županstvo v Dorn-bergu. Župan J. Mrevlje. Iščejo sc delavci za goriško železniško p?oqo, in sicer težaki, tesarji, mizarji in zidarji. Stanovanje in oskrbo dobijo prosto. Natančnejša pojasnila daje »Posredovalnica za goriške begun--ce« v Ljubljani, Dunajska cesta 38, L nadstr. Osrednji slovenski begunski odbor na Dunaju. Na Dunaju se je osnoval osrednji slovenski begunski odbor, v katerem sedi pet poslancev in sedem odličnih zastopnikov dunajskih Slovencev, Franc Mih&l, doma iz Gorice, išče svojega 7letnega sina in sestro Marijo Plesničar, katera sta bila pri zavzetju Gorice zajeta od Lahov, Kdor bi o njih kaj vede!, naj poroča na sledeči naslov: Josip Poje, kurat, Militiirseelsorge des k. u. k, Feldjatferbaon Nr, 7, št, 319, vojna pošta 399, Za hrvatske šole v Pulju so nabrali naši mornarji 17,180 K 62 v. Vi!o so oplenili neznani tatovi v Trstu na škorkLi št. 337, v kateri je stanoval pred vojifco Arnold Bitz. Tržaška rešilna posfaia ima sedaj na razpolago lasten avtomobil. Vrnitev istrskih beguncev, V Isfro so se začeli vračati bcgunci, ki so nad dve leti preživeli v Wagni in drugod. Tako je te dni dospelo več begunskih vlakov v Kanfanar in Rovinj. Tudi v Pulj se vračajo družine državnih in občinskih uradnikov. i Mestno posredovalnico za delo otvo-rijo v kratkem na Reki. Razsodba v procesu Ravastni na Reki. Te dni je bila razglašena razsodba proti bivšemu ravnatelju reškega užitninske-ga urada Antonu Ravasini in tovarišu Iv. Butcovich. Obsojen je bil Ravasini radi poneverjenja na 2 leti ječe, katere je v preiskovalnem zaporu presedel že eno in po! leta; Ivan Butcovich pa na 1 leto 3 mesece ječe, katero je že presedel v preiskovalnem zaporu. Radi klofute. Meseca avgusta letos je Joaip Kilko v Reki na javni ulici pretepel lastnika reškega lista »Tengerpart« Evgena Muray. Te dni je bil radi tega obsojen na 10 dni zapora in 100 K globe. ;p r SaslaviSarjl so primorani zaradi vodno težjega in dražjega dobivanja surovin ter rastočih režijskih stroškov cd dne 1. d e c e m n r a 1917 naprej proda jati steklenico sodavicc po 24 vin. in poknlico po 32 vin. Ker se morajo cen-irali za kovine odpošiljati kesitersko (činele) glavice siionov, sc morajo računi o oddanih in .sprejetih steklenicah nemudoma skleniti in ker jc ves kositer (cin) zaplenjen, prosi sc si. občinstvo, da odda takoj sodavi arjom kjerkoli se nahajajoče cin a s le sifonsko gia- » Y~> a " a 1 v. n r»n (Utiiivn If/lrtlnitnlonn ---juv.!