ŽTl/CUSSKA KM j.tf*.,•**. V DebIe VENEZUELSKA P&1T0ŽBA POTRJENA PhtaJo- ***etne komisije sveta ^^®*zaeije ameriških držav so da so med bivanjem v **nj., zbrali dokaze o vmeša-*•»!»*», mlnlkan»kK republike v **h«nie zaAeve Venezuele In o K‘ -J" sodelovanju pri atentatu *■ uf^to^ka Hetancourta. Po-A* so ju, zbrali člani an-kl vJ^lviJe, se strinjajo * po-' ** l'h je Venezuela dosta-/ oolBci spomenice organiza-**Mrtikih držav. Občinski sindikalni svet Hrastnik Je organiziral delavske športne igre na čast dneva vstaje slovenskega naroda na dan 22. Julija finalni del športnih Iger, ln sicer: Nogometni turnir je bil na stadionu Rudarja Hrastnik, kjer so sodelovale 4 ekipe, končni red le bil naslednji: 1. mesto je osvojila steklarna Hrastnik, 2. mesto kemična tovarna Hrastnik, 3. mesto Radeče in 4. mesto rudnik Hrastnik. BELKASEM POJDE V NEW V0RK Podpredsednik začasne alžirske vlade ln zunanji minister Belka-sem je v Kairu sporočil, da bo vodil alžirsko delegacijo na Jesenskem zasedanju Generalne skupščine v Združenih narodih v New Yorku, ko bo ta razpravljala o alžirskem vprašanju. V alžirski delegaciji bo še več drugih ministrov začasne vlade. Vrstni red tekmovanja v šahu: rudnik Hrastnik, steklarna ln Radeče, kemična tovarna ln obrtniki Hrastnik. „ Vrstni red tekmovanja v streljanju: rudnik Hrastnik, steklarna itd. Vrstni red tekmovanja v odbojki: rudnik, Radeče, itd. Vrstni red tekmovanja v kegljanju: steklarna, Radeče, Itd. Vrstni red tekmovanja v namiz. nem tenisu: Zidani most, Radeče, itd. Kolesarska dirka za sindikaliste Je dobro uspela, saj je bilo lepo število udeležencev. Zmagal je Majes lz Hrastnika. za sindikalne športne Igre vlada veliko zanimanje med našimi delovnimi ljudmi, kar dokazuje, da je na njih sodelovalo okrog 500 ljudi. Z boljšo organizacijo teh iger po kolektivih bi število sodelujočih lahko se znatno povečali. Zmagovalci v posameznih disciplinah so prejeli v prehodno last pokale od občinskega sindikalnega sveta Hrastnik. trov. V tem oentru se bo razvijala prodaja špecerijskega blaga, mleka in kruha ter prodaja mesa in mesnih izdelkov. V letu 1963 bodo v pritličju stanovanjskega bloka v Sp. Hrastniku uredili pet specializiranih trgovin s skupno prodajno in skladiščno površino 540 kv. metrov, ih sicer: manufaktura, špecerija, sadje - zelenjava, mesarija in mlekarna s prodajo kruha. Vse te investicije v trgovino v Hrastniku izhajajo iz nujne potrebe po razširitvi prodajne površine in so predvidene iz občinskih in združenih sredstev. V LITIJI so predvideli za razširitev trgovske mreže 60 milijonov dinarjev. Urediti na-merajo manjšo trgovsko hišo s površino 830 kv. metrov, ki bo veljala okrog 40 milijonov dinarjev. Načrti za to trgovsko hišo so že izdelani ter bi pričeli z izgradnjo v letu 1961. V načrtu je pa tudi ureditev preskrbovalnega centra površine 269 kv. metrov (zagrebški tip preskrbovalnega centra). Ta center naj bi bil zgrajen do leta 1965. Za ureditev trgovin bi občina prispevala lastnih sredstev 20 milijonov, iz Okrajnega investicijskega plana pa nameravajo najeti investicijsko posojilo 40 milijonov dinarjev. Program ureditve tr- , govske mreže v občini Litija je utemeljen, saj je v kraju izredno pomanjkanje trgovskih prostorov, število potrošnikov pa stalno raste. Na področju občine TRBOVLJE bo po predvidevanjih perspektivnega plana težišče investicijskega vlaganja v trgovskem podjetju -Prvi junij«. Predvidena je gradnja skladišča, ki je potrebna, ker podjetje skladišča praktično sploh nima oziroma so sedanje kapacitete veliko premajhne. Gradnja skladišča je preračunana na 40 milijonov dinarjev, skladišče bo pa razpolagalo s 700 kv. metri koristnega prostora. V pripravi so nadalje načrti za postavitev paviljona na tržnici s površino 500 kv. metrov, v katerem bo ribarnica, mesnica ter prodajalna delikatesnega blaga, sadja in zelenjave. Izgradnja takega pa- viljona je nujna spričo vedno večjega obsega stanovanjskega naselja. — V Trbovljah so pa predvidena investicijska sredstva tudi za rekonstrukcije, adapcije in mehanizacijo trgovskih poslovalnic. Ta investicijska vlaganja so predvidena zaradi nujnosti in izboljšanja poslovanja v sedanjih prodajnih lokalih. Dve prodajalni z živili bosta pa preurejeni v samopostrežno trgovino, za kar je predvideno 16 milijonov dinarjev. Z izboljšanjem vseh potrebnih lokalov 'in obsežnejšim poslovanjem blagovne hiše bodo tudi Trbovlje v glavnem uredile in rešile nujne probleme in zahteve trgovine. Za ZAGORJE OB SAVI predvideva perspektivni načrt razvoja in urejanja trgovine v letu 1962 pričetek izgradnje trgovskih lokalov ob Cesti zmage, kjer nastaja z gradnjo novih stanovanjskih stolpnic novo, strnjeno naselje. Zgradba bo enonadstropna. V zgornjih prostorih bodo med drugim tudi prostori za upravo trgovskega podjetja -Potrošnja«, v pritličju bo pa 5 trgovskih lokalov različnih specializiranih strok s skupno površino 525 kv. metrov. Predvideno je, da bo investicijska sredstva mogoče dobiti iz sredstev občine in iz združenih prispevkov. Gradnja novih trgovskih lokalov v Zagorju je nujna, saj je potreba po teh prostorih velika, ker se prodajne površine po osvoboditvi sploh niso povečale. Osnutek perspektivnega načrta investicij za razvoj trgovine v letih 1961—1962 na področju Zasavja, ki ga je izdelala Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana, predvideva res najnujnejše investicije na tem važnem področju. Borisu Kidriču v zahvalo Na večer pred velikim praznikom slovenskega ljudstva se je Ljubljana v imenu vseh nas poklonila spominu velikega sina naše domovine, BORISA KIDRIČA. Tam, kjer je pred desetletji stekla njegova mladost in herojska revolucionarna pot, tam je sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko, v prisotnosti pokojnikove soproge Zdenke Kidrič, mnogih uglednih voditeljev ln petnajst tisoč Ljubljančanov, odkril spomenik dragega in nepozabnega Borisa Kidriča-Petra. Tovariš Miha Marinko je v kratkem nagovoru orisal življenjsko in herojsko pot tovariša Kidriča in med drugim dejal: -Spomenik le posvečen Borisu Kidriču kot prvemu predsedniku vlade slovenskega naroda, ki si je pod Kidričevim vodstvom prvič v svoji zgodovini izvojeval končno in po- polno osvoboditev. Posvečen je predsedniku prve resnične ljudske vlade slovenskega naroda. Pod Kidričevim vodstvom je bila izvršena težka in odgovorna naloga, končni obračun z ostanki stare družbe, razlastitev kapitalistov, ki so sodelovali z okupatorji, utrditev demokratične ljudske oblasti, razvoj gospodarstva in postavitev prvih odločilnih temeljev novi socialistični družbi na Slovenskem.« V trdo kovino vklesane žive poteze dragega in nepozabnega Borisa Kidriča bodo vsem, ki so ga poznali, budile spomin na njegovo podobo. S silo upodobljene Vitalnosti bo spomenik odkrival bodočim generacijam Uk človeka, ki je postal pojem in simbol neomajnega revolucionarja, globokega misleca in neutrudnega voditelja, ki je vodU in kazal pot, vžigal revolucionarno misel in navduševal množice. Skrb za kadre ZK Na zadnji razširjeni seji plenuma občinskega komiteja Zveze komunistov v Zagorju so razpravljali tudi o vzgoji vodstev osnovnih organizacij PROSLAVA DNEVA VSTAJE NA VRHEH Ha kraiu ustanovitve prve revirske čete Na dan praznika vstaje slovenskega naroda, 22. julija, so bile PO vseh krajih slovesne proslave. Trboveljčani in ostali iz bližnje okolice so »e dne 22. julija zbrali pred spomenikom na Vrheh nad Trbovlja- mi, kjer je bila leta 1941 ustanovljena I. revirska četa. Pred spomenikom na Vrheh so se borci in borke NOV zbrali okrog 10. ure. Pri slovesnosti na Vrheh je sodelovala Delavska godba na pihala Svobo- de Trbovlje-Center, nadalje mešani pevski zbor Svobode Trbovlje n. Slavnostni govor pred spomenikom je imel predsednik SZDL Trbovlje Slavko Borštnar, zatem je pa sledil kratek kulturni program. Nato je bUo tovariško partizansko rajanje, borci in borke so pa obujali spomine na dni, ko se je v revirjh začel partizanski upor. — Tudi v Zafforju in Hrastniku so imeli tega dne izlete v partizanske kraje. ZK. Razumljivo je, da je delo iz raznih področij (metode vo-osnovnih organizacij ZK v denja sestankov, o ekonomskih mnogočem odvisno od uspešne- vplivih, o filmu, tisku, glasbi ga dela in razgledanosti članov itd.). Predavanjem bodo pa vodstev osnovnih organizacij sledili tudi razni ogledi. Zveze komunistov. Zaradi tega v jeseni bo pa v Zagorju za» bodo v kraju pripravili tri se- jeja z delom tudi večerna poli-minarje za sekretarje in člane tična šola. To bo že drugo le-sekretariatov osnovnih organi- .to obstoja šole. Lani je imela zacij ZK. večerna politična šola v kraju Prvi seminar bo za sekre- en oddelek, letos bo pa imela tar j e in člane sekretariatov po vsej verjetnosti dva oddel-osnovnih organizacij ZK na te- ka. Po osnovnih organizacijah renu, drugi seminar bo za se- Zveze komunistov na območju kretarje osnovnih organizacij občine Zagorje so predlagali ZK in predsednike sindikalnih posamezne tovariše in tovari-or gani zacij v gospodarskih or- šice za obiskovanje večerne ganizacijah, tretji bo pa na- politične šole. Na večerni pomenjen za sekretarje in člane litični šoli v Zagorju bodo v sekretariatov osnovnih organi- tem šolskem letu tudi zaključ-zacij Zveze komunistov na ni izpiti, vasi. Razgledanost ter nadaljnje Razen tega bo občinski ko- ekonomsko in politično izobra-mite Zveze komunistov v Za- ževanje članov Zveze komuni-gorju organiziral v prihodnje srtov sta neogibna, zato je prav, tudi sestanke s sekretarji da je občinski komite ZK V osnovnih organizacij ZK tako, Zagorju pripravil tak obširen da bodo združeni s predavanji program za prihodnje obdobje. Sprejem graditeljev zasavske ceste LEPOŠE BILO NA VRHEH V PETEK, 22. JULUA, NA PROSLAVI DNEVA VSTAJE. MED GOVOROM PREDSEDNIKA OBČINSKEGA ------UDL TRBOVLJE SLAVKA BORSTNAJUA Na praznik vstaje slovenskega ljudstva, 22. julija, je bii*a v Litiji slovesna proslava s sprevodom skozi Litijo, položitev vencev pred spomenikom padlih borcev NOV ter proslava s kulturnim sporedom s sodelovanjem litijske godbe in pevskega zbora. Veličastne proslave so 6e pa udeležili tudi graditelji zasavske ceste, ki so prihiteli iz Renk v Litijo. Vsi oficirji in borci, ki so bili prosta. Na proslavi sta govorila predsednik občine tov. Slavko Pungerčar ter komandant na Zasavski cesti podpolkovnik JLA tovariš Divjak. Le-ta je v svojem nagovoru podčrtal pomen sodelovanja vseh za vaški h občin z JLA pri gradnji Zasavske ceste ter izrekel zadovoljstvo v imenu graditeljev in vodstva za sodelovanje in pomoč. Poudaril je. da bodo graditelji v celoti izvršili zaupano jim nalogo. Po proslavi je Pa ObLO Litija priredil sprejem graditeljem Zasavske ceste. Popoldne so bila v Litiji razna tekmovanja med enotami JLA in zasavskimi športniki. Proslave, ki se je začela ob 9. uri dopoldne, se je udeležijo v sprevodu preko ti60č ljudi. VREME za čas od 28. julija do 7. avgusta Do konca Julija nestalno a pogostimi padavinami, irn-četku avgusta lepo vreme. No* kako od 5. avgusta dalje M* pet nestalno s padavinami* DELO PROTITUBERKULOZNEGA DISPANZERJA V LITIJI 20 let nesebičnega dela za človeka Proti tuberkulozni dispanzer v Litiji je bil ustanovljen v letu 1940 in praznuje letos 20-letni-co svojega delovanja. V začetku je bilo delo v njem zelo težko, ker so bili prostori dispanzerja slabi in neprimerni. Ko so pa zgradili Zdravstveni dom, se je tudi proti tuberkulozni dispanzer preselil v nove prostore. Dispanzer vodi dr. Franc Le-binger, ki je tudi upravnik Zdravstvenega doma v Litiji, patronažno službo na terenu Pa opravlja medicinska sestra Danica Kolšek- »Zraven patronažne službe« — nam je pripovedovala Danica Kolšek, ki srno jo poiskali zjutraj pred ordinacijo v prostorih proti tuberkuloznega dispanzerja — »opravljam tudi besežiranje ij cepljenje otrok v družinah, kjer so oboleli člani družinske skupnosti. Prav tako cepim proti TBC tudi otroke, rojene doma, če njihovo zdravstveno stanje to dovoljuje. Moj teren je zelo obsežen in težaven, saj ima litijska občina razen kočevske najtežavnejši teren v ljubljanskem okraju. Razen dosedanjega terena se mu je pa ob razpustu občine Radeče priključilo še precej vasi ali 2.027 prebivalcev, v letošnjem letu smo pa dobili zraven še vasi Konšico in Stranski vrh. Od tega so nekateri kraji oddaljeni od Litije tudi do 40 km tu »o brez vsake redne prometne zveze s sedežem občine v Litiji. Obiske pri naših bolnikih kombiniram tako, da se pridružim občinskim uslužbencem, kadar imajo uradne dneve v Gabrovki, na Dolah. Polšnlku ali Vačah. Tako se pripeljem vsaj v bližino vasi, v katerih imam namen obiskati bolnike. Vtindar pa moram večji del poti opraviti peš, ker vasi za motorna vozila niso dostopne. Zato mora človek res imeti veselje do tega poklica in mnogo znanja ter potrpljenja, kajti ni dovolj, da bolnika samo obiščemo, temveč mu je treba nuditi vso pomoč ter predvsem moralno oporo Zato si je treba najprej pridobiti bolnikovo popolno zaupanje, treba je spoznati njegove družinske razmere, ker šele potem lahko z uspehom nada Ijujemo zdravljenje, ki je uspešno le tedaj, če bolnik sam sodeluje s tem, da hoče čimprej ozdraviti, ter se zato ravna po naših navodilih in receptih.« ZAPOSLITEV REKONVALESCENTOV V zvezi z zaposlitvijo tuberkuloznih bolnikov, ko ozdravijo, nam je sestra Danica Kolšek povedala naslednje: »Z zaposlovanjem naših bolnikov, ko ozdravijo, imamo še vedno precej težav. Bolniki imajo skrajšan delovni čag — štiri ure dnevno — zato se jih podjetja in ustanov« branijo sprejeti. Posebna težava nastaja v tem, da bolnike, ki so ozdravili ali se jim je zdravje toliko zboljšalo, da se lahko zaposlijo s skrajšanim delovnim časom, ne moremo poslati na delovno mesto, kjer so bili pred obolenjem, ker največkrat obolijo za TBC tisti, ki opravljajo težka dela v slabih delovnih pogojih In ki so večji del dneva na poti v službo in domov ter zato nimajo redne prehrane. Navedla bom konkreten primer. Iz katerega vidimo, kakšne probleme moramo vsak dan reševati. — Imeli smo primer bolnika, ki je obolel prav zaradi tega, ker se je v službo vozil v eno uro oddaljeni kraj, razen tega je pa imel do železniške postaje še poldrugo uro hoda. Delal je v nekem skladišču kot nakladalec. Ker je bil skoraj ves dan od doma odsoten, ni Imel zadostne hrane. Vlagal je prošnje za stanovanje v kraju službovanja, vendar ga ni uspel dobiti. Težko je obolel za tuberkulozo in se je moral zdraviti na Golniku. Po odpustu iz zdravilišča še ni bil sposoben za težja dela, kai šele. da bi se zaposlil na prejšnjem delovnem mestu. Drug primer je bilo 18-letno dekle. Ko je obolela za tuberkulozo. smo ji nudili vso možno zdravniško oskrbo, tako da se je kmalu Ilepo pozdravila. Zaradi domačih raizmer Irt težjega dela na posestvu se ji le pa bolezen ponovila ter se le morala ponovno zdraviti v bolnišnici. Na to. da bi se dekle po ozdravljenju vrnilo domov na posestvo, ni bilo misliti, ker bi bilo vse zdravljenje iluzo-rlčno. Kaj sedaj? Na to vprašanje je sestra Kolšek sama nadaljevala: — Od začetka smo se zaman spraševali, kje nai zaposlimo te Ljudi, zlasti mlajše Sedal je ta problem vsaj delno rešen, odkar je v Novem Celju posebna šola, kamor pošiljamo ozdravele bolnike iz vse Slovenije na prekvalifikacijo. Tu se rekonvalescenti lahko izuče za pisarniški poklic oziroma za administrativno službo, ker so v šoli strojepisni, stenodaktilo-grafski in knjigovodski tečaji, enoletna šola je pa za vrtnarje In radioamaterje. Na GoJnik pa pošiljamo tiste, ki se žele tzučiti za knjigoveze. Šolanje v teh tečajih je brezplačno, ker nosi vse stroške Zavod za socialno zavarovanje, za tiste, ki pa niso socialno zavarovani, pa skrbe občine iz svojih proračunov. S prekvalifikacijo se ozdraveli bolniki zopet osamo-svoje ter postanejo enakovredni člani družbe. Ljudje na splošno ne vedo, koliko trpe naši bolniki prav zaradi občutka, da «o skupnosti v breme, ker niso sposobni za pridobitno delo, prav tako pa nima- nikom pomoč v hrani in obleki. ObLO Litija pa socialno šibkim bolnikom dodeljuje redno mesečno podporo, ki pa v največ primerih ni zadostna. Prav tako tudi posredujemo v šolskih mlečnih kuhinjah, da dobivajo otroci družin, kjer so naši bolniki, brezplačno malico. UGOTAVLJANJE BOLEZNI Zanimalo nas je, kako ugotavljajo obolenja za TBC. Zvedeli smo naslednje: — Priglasitev tuberkuloze je obvezna, kajti TBC je še vedno močno razširjena bolezen. Vsak zdravstveni delavec je dolžan priglasiti pristojnemu proti tuberkuloznemu dispanzerju novo tuberkulozno obolenje. Prav ta-tako nam bi morala tudi veterinarska postaja sporočiti vse primere goveje TBC, ker se s presnim mlekom obolelih krav okuži precej otrok. Ko dobimo sporočilo o obolenju, takoj napravimo pregled vseh članov določene družine. Pri tem je predvsem važno to, da ugotovimo, kje ima bolezen svoj izvor, ker le na ta način lahko takoj začnemo z uspešnim zatiranjem TBC. Za reševanje vprašanj v zvezi z našimi bolniki organiziramo po potrebi socialno-zdravstvene dneve, na katerih skupno s predstavniki občine. Rdečega križa, družbenih organizacij in zastopnikov podjetij skušamo rešiti za naše bolnike vprašanje stanovanja in zaposliltve. Občasno pa imamo tudi razgovore s samimi bolniki oz. ima te razgovore šef protitufoerkuloznega dispanzerja dr. Franc Lebinger, k! se ob takih prilikah pogovori pred prodajo lahko razkužijo Naši pacient bi bili preskrbi j e ni glede zaposlitve. Ob koncu našega razgovor, smo medicinsko sestro KolšeK še vprašali, kakšne problem-ima pri svojem delu. Odgovo rila nam je: — Imam — kakor sem že pr.-rekla — obsežen teren, venda Imam veliko veselja in volje dc dela, sicer ga ne bi zmogla. Ns tem delovnem mestu delam že vseskozi od ustanovitve proti-tuberkuloznega dispanzerja, torej preko 20 let, zato poznam že skoraj vse prebivalce v občini, predvsem pa svoje bolnike, ker me povsod z veseljem sprejmejo. Nikjer še nisem naletela na to, da ne bi bila dobrodošla, temveč me povsod sprašujejo: »Kdaj boste pa se daj prišli? Pridita nas kmalu spet obiskat!« Ko vidim njihove srečne obraze, se mi zdi, da sem poplačana za velik trud, ki ga vlagam v te obiske. Za svoje nadaljnje uspešno delo bi pa nujno potrebovala večje, sodob- MLADI KOVINARJI IKS TRBOVLJE POLAGAJO VENEC PRED SPOMENIK PADLIH. POSNETEK JE S POHODA PO PARTIZAN-KIH POTEH. T etos so absolventi Indu-Jj strijske kovinske šole pri Strojni tovarni v Trbovljah že četrtič proslavili zaključek šolskega leta s partizanskim pohodom po Štajerski in Koroški v počastitev 15-letnice osvoboditve in dneva borca. Letošnji pohod je vodil absolvente IKŠ preko Oplotnice do mesta, kjer je padel legendarni Pohorski bataljon, v Zreče, Slovenj Gradec, Dravograd. Mežiško dolino čez min na junake tega bataljona z enominutnim molkom. V Zrečah so si mladinci ogledali tovarno kovanega orodja, ki se je Po osvoboditvi lepo razvila. Na vsej poti od Konjic preko Vitanja do Zgornjega Doliča so mladi kovinarji obujali spomine na slavne dni in na zasede Bračičeve brigade ter na znani parti- PARTlZMš&lH POTEH -j ogledali elektrarno. Od til Je je pohod nadaljeval preko Prevalj v Mežiško dolino. Ko-naj 15 let je od tega, ko so tukaj, utihnili zadnji streli p arizonskih pušk, toda Mežiška Jo ina se je v teh letih bolj spremenila kot v 150 ietih. Zrasli so v njej novi stanovanjski bloki, absolventi so si tu nadalje ogledal: novo topilnico svinca v Žerjavu in novo naselje v Mežici. V Žerjavu nas je obiskal sekretar občinskega komiteja ZK iz Trbovelj, ‘tov. Jane* Železnik, ki je pohod spremljal do znane partizanske vasice Črne na Koroškem, kjer je bil odprt sestanek osnovne organizacije ZK Industrijska, kovinarske šole iiz Trbovelj, na katerem je bilo 12 mladincev sprejetih v vrste Zveze komunistov. Sekretar Janez Že-leznik je ob tej priliki razdelil sprejetim mladincem članske izkaznice ZKS. zastopnik organizacije ZK Črna je pa no-vosprejetim članom podaril album v spomin na ta dan in zanski napad na prosiulega kraj sprejema v Zvezo komu-----------------------— — nistov. Sestanka so se udele- nejše stanovanj«. Sedaj stanu- Smrekovec in Mozirske plani-jem v neprimernem stanova- ne po Savinjski dolini do Linju. Imaim za 4-člansko družino boj. Bila je to lepa manifesta- le eno sobo in kuhinjo, v predsobi sem zasilno uredila delovno sobo za otroke. Ko pridem pozno popoldne Izmučena s terena, sem potrebna počitka. doma me pa čaka še 't se gospodinjsko delo, razen tega Pa cija starih borcev, delovnih in mladine Po poti mimo razpadlih bunkerjev in ob spominih na plemenitost tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo. , Absolventi šole so se že daJj v stanovanju nimam vodovoda fasa skrbno pripravljali na to !n moram vso vodo znositi to potj saj SQ y vsakem kraju mi pa izpodkopava že ta o nas.^ppj^ s SV0j0 dramsko sku-zrahljano zdravje. Večkrat sem p|no> pevskim zborom, recita-že prosila za drugo stanovanje. Cj,jami jn šolskim orkestrom, vendar s svojo prošnjo še ni- jz Qpi0tnice so mladi popotni-sem uspela. ki odšli na mesto, kjer je pa- Tovarišlci Danici Kolšek se del junaški Pohorski bataljon, za njene podatke, da jih lahko ob spomeniku je orisal absol-informativno nudimo našim ventom zgodovino tega kraja bnailcem, zahvaljujejo njej pa in Pohorskega bataljona star celjskega kreisfiihrerja D'—f-meisitna, ki >3 bil v bližini Konjic .težko ranjen in za katerega je bilo potem v Frankolovem obešeno 100 naših talcev. . Na vsej poti so nam člani ZB NOV pripovedovali o slavnih in težkih dneh naše osvobodilne borbe in o razvoju naše povojne graditve države. Ko so absolventi počastili spomin padlih v Slovenj. Grad- žili tudi člani ZK Črna, predstavniki množičnih organizacij. oblasti in JLA. Tu so absolvent' IKS Trbovlje konča’i prvi 'e’ a;rižanskega poh*da P . Štajerski in Koroški, nato so p-j preko Smrekovca in Mozirskih planin odrinili v Savinjsko dolino do Mozirja. Po vseh krajih, ki so jih obiskali, so izvedli svoj kulturni program z mla» damskim plesom. Na poti do- cu, so si ogledali tovarno me- , _ ril in delavnice Nove opreme. ™ov so Pn Paški vasi počastili spcmm na padle skojevce, želimo, da bi še nadalje delovala na svojem področju, vendar pod ugodnejšimi pogoji- borec tov, Karel Golčman. absolventi so Pa položili venec na spomenik in počastili spo- Vodja ekskurzije tov. Friderik Matko-Stajerec, ki je bil sam borec v teh krajih, je pa mladim izletnikom razkazal v družbi upravnika Muzeja NOV vse oddelke. Nato se je pohod nadaljeval skozi znana Koroška vrata pri Dravogradu, kjer so enote NOV leta 1945 dobile ukaz, da presekajo pot in umik bežečim Nemcem in izdajalcem. — V Dravogradu so si mladin- P0SVET0VANJE 0 NEKATERIH TELESN0VZG0JN1H PROBLEMIH V ZAGORSKI OBČINI Za enotne naloge (Nadaljevanje m konec) Pereč problem Je tudi pomanjkanje strokovnega vaditeljskega kadra. Z dosedanjim načinom zadovoljevanja potreb po strokovnih kadrih ne kaže iti naprej. Zato Je nujno, v prihodnje poiskati med aktivnimi člani v društvih ljudi, ki imajo veselje za to vzgojno delo. Prav tako je nu;na ustanovitev osnovne šole za telesno vzgojo, skozi katero naj bi šlo čimveč športnikov. Najboljše od teh bi pa kazalo ie v naprej izpopolnjevati in Jim omogočiti, obiskovanja raznih tečajev (v okrajnem ali republiškem merilu). Z V prihodnje bo treba več razmišljati tudi o propagandi. Le-lej bo treba v vseh društvih posvetita več časa in več predstav, >aj Je propaganda poseben problem, sal jo zadostnih finančnih sredstev za preživljanje- Naiš dispanzer organizacijo seminarjev, razgovo- , , , J __rov, konferenc in podobnim bo pa je imel do nedavnega poseben mogoče najti način izpopolnieva-sklad, v katerem smo zbirali nje kadra, ki bo delal v društvih prispevke od podjetij, ter po- in mu talko omogočiti da bo . , . . VT njegovo delo kvalitetnejše, tem iz teh sredstev nudili bol- Ijivo Je pa, da Kisovec ne more I biti brez športnega stadiona. Zato ' oo treba načrt za špoprtni stadion čimprej uresničiti in na samem stadionu zgraditi tudi pri-m.~ Uspehi,’ki jih’ dosegajo po- metne klubske prostore, ki so ilheZhe sčkclje društva, bi bili potrebni. Z deli za Izgradnjo .................................. športnega stadiona so tu že pričeli. Doslej so že napravili be-onsko košarkarsko Igrišče. Člani Košarkarske sekcije pa sedaj s prostovoljnim, delom urejujejo zraven igrišča za košarko še igrišče za odbojko, ki ga bodo izročali svojemu namenu ob prazniku občine Zagorje. Poudariti velja, da je bilo košarkarsko igrišče v Kisovcu v precejšnji meri zgrajeno z udarniškim delom. Zato kaže pripravljenost mladine in o-stalih prebivalcev tega kraja izkoristiti tudi za gradnjo in ureditev športnega stadiona. llllll PO JUGOSLAVIJI Popotne razglednice (1) lahko poznani vsem v občini in tudi izven njenih meja, če bi se posluževali vseh sredstev, ki so na razpolago. Predvsem časniki premalo pišejo o telesni vzgoji zagorske občine, njenih uspehih in problemih. Doslej st še vse premalo poslužujejo v kraju tudi raznih propagandnih nastopov, predavanj, razgovorov itd. Premalokrat se nadalje organizirajo skupinski oglasi raznih tekmovanj in drugih kvalitetnih telesno-vzgojnih prireditev. Tudi radijski sprejemniki, ki jih imajo nekatera Krušiva, niso izkoriščeni tako, kakor bi lahko bili .Zato bo nujno, da društvena in sekoijska vodstva čtmprej zadiolže tovariše, ki bodo skrbeli za propagando. Z njimi bo potem treba organizirati seminar, na katerem se bodo seznanili z delolm, nato jim pa pri njihovem delu vsestransko po-m8gati. Verjetno bi k popularizaciji telesne vzgoje na območju zagorske občine, k povečanju števila članstva, k množičnosti, k ustanovitvi novih društev ln sekcij priipomog- društvo zase brez pomoči prav vseh svojih načrtov ne bo moglo uresničiti. Zato je treba samo pozdravjti sklep posvetovanja, d; posebna komisija, sestavljena iz članov občinske Zveze za telesno vzgojo in članov sveta za telesno vzgojo in šport pri ObLO Zagorje, pripravi program potrebnih Investicijskih vlaganj na poročju zagorske občine in ga da v obravnavo obema zboroma ObLO Zagorje na enem izmed prihodnjih zasedanj. Tako bo mogoče prt sestavil an ju perspektivnega načrta za obdobje loči — 1965 upoštevati tudi potrebna Investicijska vlaganja za potrebe telesne vzgoje v zagorski občini. nato so pa v Libojah zaključili letošnji partizanski ponod. Tudi s tega pohoda so mladi ljudje odnesli nepozabne vtise z zagotovilom, da bodo hc#ili po poteh, k; so nam jih nakazali naši slavni borci NOV. : Filip Slokan PRILOŽNOSTNI POŠTNI ŽIG Poštna uprava je dovolila, da bo ob mednarodnih spee-dway dirkah ekspozitura pošt« VicUtm-Krško 1 uporabljala priložnostni poštni žig. Pošta bo poslovala dne 7. 8- na prireditvenem prostoru. Filateli' stično društvo Videm-Krško bo Izdalo spominski ovitek. Ovitki bodo frankirani z 20-dIrrn ko r t h •NE SPEEDtV^ jJ ■ "s# ®! * ^IDEM-KRŠKO * mamko s sliko Lenina Agilno .ilatelistično društvo Videm' Krško bo imelo le-o rs.zstavo znamk od 7. do 11 a. Dokončna ureditev doma Proletarca Tudi športni dom ln stadion Proletarca v Zagorju že vrsto let čakata na dokončno ureditev. Zato bo nujno treba skončati dela na športnem domu ter pričeti z urejanjem stadiona, kaj« športni stadion v prihodnje ne bo samo objekt za izživljanje članov SD Proletarca, ampak J*o služil tudi za potrebe pouka telesne vzgoje nove osnovne šole v Zagorju, M So Na kratko po domovini w»v» ••• * ---- >• vc uauDvnc avtu v -u lo posebno tekmovanje za prehod- ,0 Pred dnevi pričeli graditi v „i _____i__Hn»iiS*vr* Ira. 2 _ ___„*___ Cn VTISI S POTI! — Popotovali smo po domovini. Srečali In spoznali smo se z njo, njenimi kraji, pokrajinami in ljudmi. Na poti so prvikrat zaživele resnične podobe iz zemljepisnih ur v šoli. Prvikrat smo spoznali nesluteno lepoto Jadranskih mest. Kotorskega zaliva, črnogorskega krasa, Prokletij, Kogovške soteske, kosovskih ln slavonskih ravnic. Nobenemu iz desetorke, ki je po devetih dneh makarske enoličnosti zapustila letovišče FSJ »Goran«, ni žal tega. Preveč vtisov je s te poti ,na katero je nas popeljal profesor Simončič in kateremu smo zdaj, ko v domačem krogu pripovedujemo popotne vtise, še posebej hvaležni. Urejamo jih počasi in preudarno. Dajemo poudarka tistim, ki so nas posebno navdušili. Toliko jih je in toliko lepih. Spoznavamo lepoto Zupančičevih verzov, ko je zapel: »HODIL PO ZEMLJI SEM NASI IN PIL NJE PRELESTI. ..« Resnično. Kdor ni nikoli potoval, kot na primer jaz, ne more verjeti vsemu, kar vidi na poti. Jugoslavija je čudovita dežela, polna skrivnosti, bogatih prirodnih lepot, kontrastov ln življenja. NA POT. — Junijskega dne zapuščamo Trbovlje. Potujemo okrog zadnjega v mesecu. Po telefonu nas iz Zidanega mosta tolažijo, da bo »Dalmacija-ekspres« prazen (le kje so pobrali to pretvezo). Priključki iz Maribora so nabito polni. Ista podoba na ekspresu, ki po pomoti in v čast naših železnic pripel.1: skoraj točno. Pričnemo akcijo za sedeže. Lojze razdeli neka , szervacij med znance. Neki nadutež sc noče umakniti z rezerviranih sedežev Brede in Marice. Obljubljamo mu najkrajšo pot skozi okno. V Zagrebu popusti. Razmetani smo po vsem vlaku. Na zagrebški postaji Je strašno. Prerivanja in sopenja na hodnikih ni konec. Nabito polni ekspres odpelje v noč. Usidrani smo. Le toliko imamo prostora, da kdaj pa kdaj lahko premaknemo noge. Solidarnost tistih, ki sede, Je bolj slaba. Vendar dobra volja ne popusti. Vukas ima besedo. Boris v«o noč pretrpi na hodniku. V Kninu dobimo modernejšo vleko. Imamo zamudo. Nekdo je »pogruntal«, da bi ljudje, ki bi ■uravnali svoje ure po naših vlakih, bili sicer navzkriž s časom, dosegli bi pa neverjetno visoko starost. V Spil'« gre tesno ■aradl »Partizanke«. Potem se ugnezdimo na »premcu«. Ob enajstih dopoldne smo v Makarski. En dan prezgodaj, zaradi slabe administracije. Pa nič zato. MAKARSKA. — Svojstven biser našega Jadrana Nekaj kilometrov razvlečena plaža. Lepa je. Po njej slovi Makar-ska. V ozadju kraljuje mogočni Biokovo, ki mu pravimo Trisul ali »Himalaja«. Turistov še ni toliko. Le počasi prihajajo. In spet je ob večerih cesta polna sprehajalcev vseh narodnosti. Plesišče na »Plaži« polno, v »Parku« skorajda prazno. Letos opazim večjo turistično razgibanost. Nastopi radia Split, večer narodnih pesmi in druge prireditve. Lani tega ni bilo. Vendar mečejo na vsa ta prizadevanja slabo luč makarski gostinci. Preden odpotujemo, nam v neki restavraciji ob osmih zvečer vljudno povedo, da že zapirajo ln da je »restoran« le za abonente. Večer poprej smo pozno v noč kramljali v isti restavraciji. Cene so povsod turistične. Previsoke za naše žepe. Športni center Makarske Je prečudovit. V našem taboru je prijetno. Prebivamo v šotorih. Športna razgibanost je na višku. Vukas je prepričan, da bomo v naslednji nogometni tekmi premagali Zrenjaninčane tako kot v odbojki. Vesc-linov iz prve zvezne to prepreči. Profesor Simončič se izkaže kot dober vratar, Vukas kot sorodnik Spličana. Zvone meša štene pinkponkašem. Stefanov bi kmalu izgubil. Desetorka se pripravlja na nadaljnjo pot. Kujemo načrte, ocenjujemo finančne možnosti. V soboto odpotujemo. Vse je pripravljeno. Pavel BURKELJC spm ZA TRENUTEK SO POGT.EDI ONEMELI LEPOTAMI DUBROVNIKA I ni pokal za najboljše društvo, katerega bo razpisala občinska Zveza za telesno vzgojo. To tekmovanje bo od. meseca septembra vsako leto do praznika mladosti — 25. maja naslednjega leta, ko bi bilo tekmovanje z večdnevnimi prireditvami slovesno zaključeno. Nujno je p»a, da se z mesecem septembrom pridno tudi redna tekmovanja med sindikalnimi podružnicami, šolami. S tem se bodo širile vrste športnikov, hkrati s tem bi pa tudi bilo omogočeno, da se prav vsi delovni kolektivi razgibajo in da se- prav vsem omogoči udejstvovanje v telesni vzgoji. A tudi vprašanje finančnih sredstev je pereč problem telesno-vzgojnlh društev na območju občine Zagorje, pomanjkanje teh sredstev in s tem v zvezi pomanjkanje potrebnih športnih potrebščin močno ovira delovanje društev. Pred leti je bil ustanovile« sklad za pomoč organizacijam ln društvom prt občinskem odboru SZDL v Zagorju. To vprašanje se je glede zbiranja denarnih sredstev obrnilo na bolje, a še ne zadosti, predvsem zato ne, ker nekatere gospodarske organizacije ne upoštevajo priporočil občinske konference Socialistične zveze, ki Je jasno odločila, od kod ln v kaki meri naj se stekajo sredstva v sklad. Prt tem Je pa važno Se poudariti, da posamezna društva! in sekcije ne razvijajo In vsklajujejo svoje dejavnosti v okviru finančnih možno*«. Zato bo nujno, da se za''prihodnje občne zbore društev ln sekcij pripravijo predračuni Izdatkov in program dela, kar Je treba vsk-ladlti s finančnimi možnostmi. Vsekakor bo par treba, da društva ln sekcije tudi v prihodnje sami ustvarjajo sredstva (prireditve in drugo), vendar pa organizacija takih prireditev (zabav ln podobno) ne sme biti edini način detla. Finančna sredstva so pa ključni problem tudi pri gradnji ln vzdrževanju telesnovzgojnih objektov. Z dograditvijo novega delavskega doma v Zagorju je prišel ča«, da se začne urejaitil dom Partizana. Oder v domu se lahko odstrani ter tam uredi opod j srnica. V domu je nadalje treba uredil« »anltanije. Skrbno) e bi kazado urediti letno telovadišče za odbojko Jn košarko, ki bi ga zraven Partizana lahko koristno uporabljali mdustritska rudarska šola in Vajenska šola. V Kisovcu nad Zagorjem razmišljajo o gradnji športnega stadione, sai) rudnik le težko čaka, da nogometaši prenehajo uporabljati dosedanje igrišče. Rudnik sicer potrebuje ta prostor, razum- neposredni bližini prostorov SD Proletarca. Smučarska skakalnica in ostalo Smučarske skakalnice za Ocepkovim vrhom v doglednem času ne bo mogoče več uporabljati. Zato bo treba že sedaj razmišlja«, ali naj se zgradi nova v Zagorju, ali naj se sredstva vlože v re-konstrucljo in povečanje skakalnice v Kisovcu. Najbolje bo nekje vsa sredstva, ki bodo na razpolago, združi« in jih vloži« za dograditev enega objekta. Z zgraditvijo nove ceste med Zagorjem ln Kisovcem ali Lokam! ne bo več daleč iz Klsovea v Zagorje ali obratno, tako na razne treninge, tekmovanja ln prireditve. Ze v bližnji prihodnosti bo treba misli« na ureditev prog za alpske discipline nekje v bližini naseljenega kraja. Mogoče bi bilo umestno s takšno investicijo v Kisovcu pričeti z izgradnjo zimsko — športnega centra za Zagorje. Tudi Idealna smučišča okoli Cemšenlka ln Cemšeniške planine bi kazalo v prihodnje bolje izkoristiti. Mladinci Industrijske šole iz Zagorja že gradijo na predelu ob Cemšeniški planini svoj dom, v načrtu Je pa da bodo domove zgradili še drugi. Vzporedno z gradnjo domov bo pa treba misli« tudi na zgraditev primem« žičnice (za sedaj vlečnice) ob smučiščih na Cemšeniški planini. Sicer je pa razumljivo, da lmat.o tudi ostala društva svoje probleme, tako glede vzdrževanja domov (n. pr. Planinsko društvo Zagone) ln novih gradenj (n. pr. taborniki v kraju), vendar za to ni potrebnih sredstev ln za bližnjo prihodnost tudi ne. Vsako Na Marsu n| življenja. — Ameriški znanstveniki trdijo v svojem referatu na sestanku ameriške narodne akademije znanosti v Washingtomu. da Je življenje na Marsu nemogoče, ker Marsova atmosfera vsebuje strupene pline. Znanstveni-ko trdijo, da so v Marsovi atmosferi oksidi nitrogena Strokovnjaki so prepričani. d3 bela barva tako imenovanih Marsovih polov izvira prav zaradi plasti nitrogentetrok-sida, rumena barva v nekaterih delih Marsa pa. kaže na prisotnost nitrogrndioksidn Vsi ti oksidi dokazujejo, da je življenje na Marsu nemogoče. Jasen; študij že po novih načelih zitetni svet ljubljanske Univerze. Spremembe so v skl ULZ z?konom °, spremembah in dopolnitvah splo: "*** *a.kona ® univerzah. Univerzitetni študij se odšle ‘ V „reh st°PnJah- Prva študijska stopnja bo „aJala v prakso usmerjene strokovnjake z višjo iz-obrazbo. Diplomant druge stopnje študija bo po svoji strokovnosti v glavnem ustrezal diplomantu dosedanjega načina študija. Na tre najvišji stopnji univerzitetnega študija (podiplomski študij) pa se bo iz-zna,'s,vcnl kader, specialisti raznih vrst, ana- !!LIlV-i!l07Strmtt?rJ1 in P°dobnI. Skratka strokovnjaki najvišjih kvalitet na svojih specialnih področjih. Z 2 Arheološke najdbe na avtcmobikiki cesti Graditelji avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« so naleteli na Bt-lem Bregu, Palojcu in Vladičinert hanu na pomembne arheološke najdbe. Fantje in dekleta iz naselja -DJuro DJakovlč- v Belem Bregu »° našli mnogo ostankov rimskega nasilja, ki ga arheologi še ne poznajo. Med drugim so našli 2(1 rimskih grobov, več zlatih uhanov in drugega nakita, antični vodovod ln peči za žganje keramične posode. Pri vasi Palojcu so našli kopja ln drugo orožje Iz srednjeg* veka, pri Vladlčincm hanu pa posodo z bronastim* rimskimi novci iz 4. stsletja. Strokovno šolanje delavcev v črni gori V Titogradu, Nikšlču, Cetinju, Plcvljal, Belem polju In Ivangradu bodo v kratkem ustanovili središča zn strokovno šolanje delavcev, v Baru pa središče zn strokovno šolanje kmetovalcev. Pripravljajo tudi usta novltev krajevnih ln občinskih središč v Ulcinju, Ilci cegnovem, Tivtu in Andrijevlcl. Cilj te akcije je Izpi polniti strokovno znanje delovne sile, zaposlene v Industriji ln drugih gospodarskih področjih Črne gore. 3 4 Na Kosmetu žetev žo končana V prizrenski, pečki, lipljanskl ln Sc nekaterih ob* člnah kosovsko-metohljske oblasti so poželi Italijan**^ vrste pšenice, čez nekaj dni bo pa končana *c*®v vsej oblasti. Donosi so zelo veliki. Zanimivo je, da J pšenica najbolje obrodila na izkrčenih goličavah, W , Jo doslej sploh niso sejali. Na nekaterih parcelah P Peči so pridelali na hektar 8000 do 8200 kg pščh'1:!, V prizrenski občini Je znašal povprečen donos «v Italijanskih vrst pšenice kakih 45 metrskih stotov "rt hektar. Vso italtlanskn pšenico v kosovsko-meionu oblasti žanjejo s kombajni, ki Jih leto prvič uPor Ijajo množično. Izboljšanje železniškega prometa Ena izmed glavnih nalog naših železnic v prihodnji bo izboljšanje prevoza potnikov ln blaga. Da bi 1« dosegli, nameravajo med drugim v prvi fazi uporab ljatl električne Dleselove lokomotive, v drugi fazi na bi s« pa lotili elektrifikacije nekaterih najpomembnr. šlh železniških prog. Najprej naj bi elektrificirali progi Jcsenlce-Bcograd-Nlš, Sarajevo-Ploče ln Beograd-Bar. Poznej pa še druge važne proge, na katerih naj bi do takrat uporabljali Dleselove lokomotive. 5 6 -S Višja šola za zunanjo trgovino V prihodnjem šolskem letu bo začela »» šola za zunanjo trgovino v Beogradu ln otvoritev teh dveh Sol Je pa Zvezna zunanjetrg 0je» zbornica že zagotovila materialna sredstva. *• BnJ# se loteva Se drugih ukrepov za strokovno lzoor *T|reJ* uslužbencev v zunanjetrgovinskih podjetjih, » posebne tečaje tn seminarje. Skopski sojem v novih prostorih Letofin.lt X. »elem Jugoslovanske Industrije, trgovine In obrtništva v Skoplju bo od 2. do 10, avgust« v novlli sejemskih prostorih. Na sejmu ho sodelovalo približno 200 najbolj /nanlh Industrijskih, trgovskih Jn obrtnliklh podjetij I/ vse dežele, kar Je xa 10 odstotkov ve« kot na lanskem sejmu« 7 ZA SKUPNE POTREBE REVIRJEV (PROBLEMATIKA BOLNIŠNICE V TRBOVLJAH’ S problematiko trboveljske bolnišnice se že od osvoboditve dslje ukvarjajo različni forumi k organi. Pred skoraj dvema ktoma je OLO Ljubljana za-uPal posebnemu gradbenemu odboru in strokovni komisiji oblogo, da po proučitvi obsto ječega stanja stavita konkretne Predloge ter poskrbita za Izdelavo načrtov za saniranje bolnišničnega problema v revirjih. K delu sta bili pritegnjeni tudi podjetji Investicijski biro v Trbovljah ter Atelje za arhitekturo v Ljubljani. Po skrbnih in Podrobnih pregledih, (analizah ter posvetovanjih z vodilnimi zdravstvenimi strokovnjaki na klinikah v Ljubljani ter v stalnem stiku z zastopniki Republiškega sveta za zdravstvo in Predstavniki OLO Ljubljana so bila ugotovljena naslednja dej-stvfe ln izdelani predlogi za ureditev nakazane problematike. Bolnišnica Trbovlje je bila zgrajena leta 1926 s sredstvi Krajevne bratovske skladnice v Trbovljah kot bolnišnica za -Prtega tipa Izključno za potrebe njenih članov. Zgilujena je bila za 80 standardnih bolniških po6telj ter z zelo skromnimi pomožnimi prostori. Zasedba bolniških postelj, značaj ter obseg medicinskega dela ustanove so bili do leta 19« tako omejeni, da jih je mogel opravljati le en zdravnik. Resnejši bolniki so se morali zdrtaviti v Ljubljani ali Celju. V času okupacije je bolnišnica Postala -splošna bolnišnica za Prebivalstvo obsežnega teritorija ob Savi med Lazami ln Sevnico. Ustanova je tudi po osvoboditvi obdržala značaj sploš- ne bolnišnice za področje prvotnega okraja Trbovlje-V 35 letih svojega obstoja je trboveljska bolnišnioa popolnoma spremenila svoj značaj in pomen. Njeno prvotno delovno področje je obsegalo le rudarje in njihove družine v Trbovljah (okoli 9.090 do 10.000 oseb), zdaj pa blizu 50.000 prebivalcev občin Trbovelj, Zagorja in Hrastnika z Radečami. Kljub temu so bili novo zgrajeni v vsem tem času le novi aseptični operacijski prostori ter nadzidana mrtvašnica z garažo, da so bili pridobljeni najnujnejši prostori za upravo in "majhno transfuzijsko postajo. Zaradi velikega dotoka bolnikov je postal prvotni standardni posteljni fond mnogo premajhen. V teku let je vodstvo bolnišnice maksimalno napolnilo z bolniškimi posteljami vse sobe, terapijsko sobo, dva dnevna prostora in sobo na informacije. S tem se je sicer povečal skupni posteljni fond od prvotnih 80 na sedanjih 127 postelj, torej za 58 odstotkov, vendar je raven higiene in nega bolnikov padla že na stopnjo primitivizma, ker so ostali prostori za rekreacijo in osebno higieno bolnikov nespremenjeni. nekatere so pja celo opustili. Eolniki se morajo ves dan zadrževati v skrajno natrpanih bolniških sobah, ker 'til nobenih dnevnih prostorov. Za 127 bolnikov je na razpolago le 7 stranišč, pisoarjev pa sploh ni. Povprečno odpade eno stranišče na 18 bolnikov, v prvem n|ad-stropju je pa eno stranišče za 29 bolnikov, a v drugem nadstropju za 24 bolnikov. V vsej bolnišnici je le 6 kopalnih kadi. Bolnišnica v Trbovljah, ki se bo v prihodnjih letih RAZŠIRILA Razen kirurških operacijskih prostorov so insuficientni (pomanjkljivi), vsi medicinski funkcionalni prostori! Prvotno bolnišnica sploh ni imela laboratorija, danes ima laboratorij le en kletni prostor, k’ niti zdaleč ne zadošča potrebam. Transfuzijska postaja Je premajhna in neugodno locirana. Na internem oddelku je le en skupen prostor za preisko-valnlco, sobo za posege ter oddelčno pisarno. Sob za umirajoče sploh ni nikjer. Na porodniškem oddelku ni nobene sobe za inficirane žene, tudi bolniška soba je za vse skupna. Zdravniki nimajo primernih prostorov za- administrativno delo in strokovni študij. Ginekologu n! mogoče dodeliti in urediti preiskovalne sobe, ker bi se sicer moral skrčiti posteljni fond. Za težko prizadete bolnike in operirance nt nobenih posebnih prostorov in morajo na škodo svojega zdravja ležati med drugimi, ki so Cesto hrupni in neobzirni ter fakultativni viri okužbe. Nižjemu zdravstvenemu in pomožnemu osebju povzroča mnogo težav prenašanje bolnikov po stopnicah, ker v stavbi ni nobenefti osebnega dvigala.-Ekonomske in tehnične enote za zvišan! posteljni fond ne zadoščajo. zlasti pralnica In kuhinja sta preobremenjeni. Skladišča In shrambe za živila sp pretesne. Za vse osebje pralnice, kuhinje, šivalnice ln kurilnice je spet samo eno stranišče, garderob in kopalnic zanje pa sploh ni. To so glavne pomanjkljivosti, ki izvirajo iz pomanjkanja prostorov r sedanji stavbi boln'š niče. kjer se stiskajo interni ’n kirurgičnl oddelek ter porodnišnica. Tudi bolniških postelj je premalo, saj se lahko zdravi kljub maksimalnemu iizkori-čanju posteljnega fonda le 69 bolnikov lz -gravitacijskega ob moč ja trboveljske bolnišnice v tej ustanovi, ostalih 31 odstot kov internih in kirurških bolnikov ter porodnic se pa mora zdraviti v Ljubljani ali Celju Vendar so tudi tamkajšnji od delikt tako . prenapolnjeni, dh bolnike, k! jih trboveljska bolnišnica ne more sprejeti, tudi v bolnišnicah v Ljubljani ln Celju odklanjajo zaradi enakega pomanjkanja prostora. Trboveljska bolnišnica sploh nima otroške ta ln ginekološke- Hotemeški zapiski Obiskati v teh poletnih dneh kogarkoli, ne da bi se poprej Prepričal, da ga bcš našel na delovnem mestu, je precej tve-8ana stvar. Tako se zdaj novinarji čestokrat vračamo nazaj v redakcijo s praznim iz-Sovorom: »Tovariša X. ni, je dopustu.« Zadnjič me je Polteno uneslo v Radečah, ozi-lorna na posestvu v Hoteme-®u. Upravnik na dopustu, namestnik je pa že več dni s kombajnom na terenu. Delavec Jože, ki je tokrat sam šef Pisarne, mi je malce razkazal bližnje hleve in živino, vendar zaželenega nisem dobil m zadovoljiti sem se moral s tem, kar sem le bežno videl in «išal. Hotemeško posestvo, ki iz dneva v dan postaja vse sodobnejši kmetijski obrat, pri-daša postopoma kmetijske in agrotehnične dcsežke tudi bližjim kmetovalcem. Posestvo a* *.v zadnjem času vedno bolj °tfentira na obrat mlečne živinoreje. Postopoma in v skladu s svojimi zmožnostmi ku-Pjijejo sivkasto-rjavo pasmo jrav mlekaric. Od lani je njl-i£y° število poraslo od 38 na rr'* glav. Ko bo dograjen nov m^v, bo na hotemeškem po-jSkvu preko 200 glav govedi. n takrat bo radeška mlekar- na dobivala s posestva dnevno preko tisoč litrov mleka, kar bo gotovo precej pripomoglo k čim večji izkoriščenosti te mlekarne. Pa ne samo to. Ko sva z Jožetom hodila po bližnjih hlevih, sem videl, da so se v Hotemežu odločili tudi za rejo prašičev. 2e zdaj jih je precej. Prav kmalu pa bodo svinje povrgle prav gotovo lepo število mladičev. Delavca, ki vsak dan skrbi za prašiče, ni bilo. Menda se'je pripravljaj, da postreže svojim varovancem z obilno hrano. Tudi ti naj bi, kar se da kmalu, bili za zakol. Telet v Hotemežu ne primanjkuje. Nekaj jih je že domačih, precej jih je pa posestvo prejelo na pitanje. — Na teden pridobe teleta na teži povprečno 30 kg, pove Jciže. Na posestvu pa ne dosegajo dobrih uspehov samo v živinoreji, temveč tudi v poljedelstvu. Tako so pri žetvi pšenice dobili na hektar tudi do 40 metrskih stotov pšenice, medtem ko zasebni proizvajalci ne presegajo pridelek 20 stotov pšenice na hektar. 2e poprej sem zapisal, da na posestvu v Hotemežu pravzaprav orjejo ledino z novimi kmetijskimi in agrotehničnimi dosežki, ki postopoma prodirajo med bližnje kmetovalce. V letošnjem letu je posestvo napravilo z nakupom kombajna pravo revolucijo pri žetvi, ki je ponekje že zdavnaj končana. Najprej so poželi in omlatili z novim kombajnom, ki je veljal preko tri milijone, doma na posestvu. Bližnji kmetje so v začetku z nezaupanjem gledali novo »prikazen«, toda zelo hitro so spoznali njegove odlike in prednosti tudi v finančnem pogledu. Najprej so potegnili zanj Ločani, v teh dneh pa so veseli kombajna Vrhovčani. Kombajn dela v lepih dneh od jutra pozno v noč. — 4.200 din na uro je prava reč z izdatki, ki smo jih imeli poprej z žetvijo in mlačvijo — so povedali Vrhovčani, ko jim je stroj opravljal posel namesto številnih žanjic in mlatil-cev. Skoraj povsod, kjer je kombajn že požel pšenico, so kmetje sklenili, da bodo že v letošnjem letu sejali bolj skupaj, da ne bo imel kombajn nesmiselnih poti iz enega na drug konec vasi. Le škoda, da kombajn ne more v hribovit svet. -Db- ga oddelka. Otroke sprejemajo na otroški kliniki v Ljubljani in na otroškem oddelku v Celju, a tudi tu mnoge odklanjajo zaradi enakega pomanjkanja prostora oziroma prenapolnjenosti. Zbrani podatki kažejo, da je o-trok iz sprejemnega področja trboveljske bolnišnice to’I ko da bi bil zanje potreben oddelek s 40 posteljami. Ginekolog ima na razpolago le 5 postelj na kirurškem oddelku. To seveda zdaleč na zadošča za vse potrebe g nekolo-ške službe. Tako se morajo skorai vsa ginekološka obolenja zddaviti v Celju ali Ljubljani, kjer pa zaradi pomanjkanja prostora sprejemajo le najnujnejše primere. Porodnišnica mora tudi od klanjati približno eno tretjino žena. ki pridejo rodit. Iz opisanega se da medictn-skja problematika trboveljske bolnišnice strniti v naslednje glavne točke; 1. trboveljska bolnišnica sploh nima otroškega ln ginekološkega oddelka ter oddelka za bolezni ušesa, nosu in grla; 2. obstoječi posteljni fond internega in kirurškega oddelka ter porodnišnice zadošča le zla zdravljenje 69 odstotkov teh bolnikov; 3. zaradi skrajnega zvišanja posteljnega fonda za 58 odstotkov so prišle na nevzdržno nizek nivo higiena ln osebna nega ter rekreactjla bolnikov In možnosti za medicinsko delo z bolnikom; 4. razen manjših adaptacij, bolnišnica od svoje ustanovitve n> povečala svojih prostorov; 5. število prebivalstva, ki se poslužuje trboveljske bolnišnice, 6e je povečalo od njene ustanovitve do danes za okoli 500 odstotkov (od 9.000 do 10.000 na okoli 50 000). Vse to pfa nujno terja rešitev in ureditev bolnišnice na sodobno višino, v obstoječi bolnišnici bi se dalo stanje popraviti le tako, da se takoj odstrani 47 bolniških postelj, ki so zdaj preko standardnega števila bolniških postelj. Tako bi ostalo v stavbi spet le 80 bolniških postelj in zanje bi se dlalo urediti funkcionalne pomožne prostore, razbremenile bi se ekonomske enote in izboljšale higienske prilike bolnikov. Pri tem pa bi se morali odločiti za zmanjšanje ali popolno opustitev kakega oddelka. Na drugi strani nam je znana stiska za bolniške postelje pri sedanjem številu 127 postelj. Sosedne oolnišnice že sedaj odklanjajo sprejem bolnikov zaradi pomanjkanja prostorov, razen v primerih življenjske nevarnosti. Stroški prevoza bolnikov v bolnišnice v Ljubljani in Celju bi se v tem primeru zvišali letno ga okoli 15 milijonov din. Za enako vsoto bi se povečali Izdatki oskrbnine, ker je oskrbni dan v navednih bolnišnicah sedaj 800 do 1000 din, in še več. dražji kakor pa v trboveljski bolnišnici. Ob takem znižanju posteljnega fonda bi trboveljska bolnišnica bila stalno tlako zelo zasedena, da bi pogosto tudi življenjsko nujne primere morala odklanjati in pošiljati naprej v Celje ali Ljubljano. Za bolnike ln ponesrečence so pa taki dolgi prevozi skrajno neprijetni In tudi škodljivi, včasih celo nevarni. Perspektivno zboljšanje prometnih zvez na to ne bo moglo bistveno vplivati. Sledi torej, da se z zmanjšanjem obstoječega posteljnega fonda ne da zadovoljivo rešit! nakazanega problema, namreč bolniškega zdravljenjla v revirjih. Preostaja le druga možnost, to je razširitev i,n dograditev trboveljske bolnišnice. Za to rešitev Je Izdelan idejni osnutek in investicijski program z vodilno idejo, da se skladno z ekonomsko zmogljivostjo etapno Izgradi ln razširi bolnišnica, da bi v dokončni fazi imela 250 bolniških postelj, k! nai bodo razdeljene na naslednp oddelke: 70 postelj kirurški oddelek. 70 postelj interni oddelek, 50 postelj za porodniško-gine kološkl oddelek, 40 postelj za otroški oddelek. 20 postelj za oddelek za ušesne, nosne in vratne bole •znl. Te kapacitete bi bile dokončne ln bi do nadaljnjega zadoščale za potrebe prebivalstva Trbovelj, Zagorca ln Hrastnika z Radečami. Drugih specialnih oddelkov v Trbovljah ne bi bi lo umestno graditi in urediti ker sodijo v sestav večjih me diclnskih centrov. Skupni investicijski stroški so bili prera čunani na 948 milijonov dinar jev- Vsa izgradnja bi se'opre vila v dveh velikih farah. V I. fazo bi bilo treba zajeti grad njo novega otroškega in poro dniško - ginekološkega oddelka ter dozidavo in adaptacijo sedanje stavbe, vse ostalo bi pa moralo priti v II. fazo. Dr. Ludvik Kramberger Slovenski »ho-ruk« -ljubljanska brigada udarna (DOPIS IZ SRBIJE! ...Brigada je šola tovarištva ln bratstva. Jutro, eno izmed lepdh, sončnih juter. Trasa počiva. Barake na hribu se leno prebujajo. Cez čas se po raztegnjeni soteski, po kateri se počasi vijuga Moraiva, oglasi mogočna Internacionala in na jambor se vzdiguje zastava. Komandant brigade pove 'uspeh prejšnjega dne na delovišču. !n ko so procenti čez normo, zahrumi mtd barake iz vseh grl zapotegnjeni: »Ho — o — ruk!« Ko smo prvič prijeli za krampe in lopate ter odšli na traso, smo še v mislih ponovili besede, ki smo jih slišali pred odhodom iz Ljubljane: »Zavedajte se, da ne greste v brigado zaradi razvedrila, marveč na cesto Bratstva in enotnosti, da ne greste v brigado Samo zaradi delovnih uspehov, temveč tudi zato, da se izobražujete m vrnete popolnejši. Brigada je šola tovarištva in bratstva, šola mladinskih aktivistov, šola izoblikovanja socialistične osebnosti mladega človeka.« V Klisuri pri Doljevcu stoji naše naselje »Moša Pijade«. Tu so: beograjska brigada, banjaluška, karlovška, osiješka, specialna zidarska in nato naša XI. ljubljanska MDB »Anice Čemejeve«. Brigada šteje 120 brigadirjev, drugo polovico pa sestavlja trboveljska mladina (v katero so vključeni tudi zagorski in hrastniški mladinci). Življenje v brigadi teče nemoteno 'n hitro. Od jutranje piščalke do večera, ko se vse umiri in trasa pozabi na svoje brigadirje. — Včeraj sem z Jožetom in Vladom odšel po kosilu v hrib nad barako na lov za želvami. Plazili smo se med grmovjem in iskali. Nato smo naleteli na vei;k »hrbet«, ki se je elegantno premikal po travi. To je bila naša prva želva, ki smo jo našli. Sklenili smo, da ponesemo vsak po dve v Slovenijo — za spomin. Na obveznem počitku skoraj nihče ni spal. Jano in Mirko sta zlezla na mojo »galejo« (posteljo v nadstropju), od spodaj je prilezel Joško — in že smo vrgli karte. »Samo potiho, fantje, da dežurni ne bo slišal!« Tam v kotu so brali pisma od doma, Novakov Janez se je razveselil paketa »Pik je adut...« Med besedami, Id jih citirajo nekateri iz pisem, se slišijo naše karte. In kaj bo porekel tisti, ki nima nikogar, da bi mu pisal? Da bi tudi on dobil nekega dne tako pismo, belo pismo, v katerem bi bito napisano: »Dragi sin ... in na koncu: »Te pozdravlja in poljublja mama.« Morda bi bilo še pripisano: »Pazi, da se ne prehladiš!« Videl sem takega fanta. Ležal je na zgornji postelji in otožno gledal skozi okno. Vedno je bil rad vesel, rad je pozabil na svojo samoto in žalost. V brigado je šel, da bi pozabil na vse tisto, kar boli njegovo dušo... Po počitku gre morda na hrib m premišlja. S komandantom naše ljubljanske brigade Tonetom Remcem sva sedla v travo, da bi pokramljala o brigadi. Zanimivo je pri tem to, da je naš komandant najmlajši na trasi. Je dijak gimnazije in si bo za študij izbral sociologijo. Kot komandant, brigadir na trasi in aktivist pa daje voljo in zgled ostalim. Govorila sva o disciplini, o aktivizmu nasploh in prešla tudi na politično-ideološko področje. Večkrat mi je kdo pripovedoval o problemih discipline. — V naši brigadi nam je to uspelo na ta način, da damo brigado pod kolektivno odgovornost. Naši b-'»adirji so v glavnem prvič na akciji, a so se vendar hitro vživeli v brigadno življenje in spoznali, kakšna je mlada komuna. Navadili so se dela, žulji so postali ponos in izkaznica. Prve preizkušnje gredo h kraju. Razveseljivo je, da smo v tej prvi dekadi udarni. Vloga starejših brigadirjev, lahko rečemo, je pozitivna, saj s svojimi pripombami pripomorejo k spontanemu delu. Tudi odnosi z drugimi brigadirji so res prijateljski in tako ostajamo zvesti simbolu naše ceste — bratstvu in enotnosti. Če pogledamo na politično-ideološko področje, se moramo truditi, da mladina čimveč izve o naših tekočih družbenih problemih. Ta stvar naj ne bo oddaljena mlademu človeku, ampak čimbolj blizu. O aktivizmu pa mislim, da je takole: Biti aktivist, in to dober aktivist, je težko. Lepo je delati z ljudmi — aktivist naj bi bil zato predvsem dober in razumen človek, ki zaradi svoje boljše usmerjenosti ljubi svoje delo. Aktivizem se bogato vrača. Delati z ljudmi je težko in najlepše. Da razvedrimo brigadirje ne samo s kulturnimi večeri, so predvideni tudi izleti. Za vso miadino padlih borcev, ki je je v naši brigadi precej, pa imamo namen prirediti nekakšen partizanski kulturni večer, ki naj pokaže pravo toplino in zavest, kako dragocene so žrtve. Notranje življenje naše brigade v drugi dekadi bo torej pisano, in kot kaže — tudi uspeh na delovišču ne bo izostal. Tudi slovenska brigada zna dati k simbolu mladosti svoj delež. Rado Palčič Ivan Crnagoj: Lurški drobiž v Lurd sem prišel tako rekoč po sto-?"*J«h Emila Zolaja; on je obiskal »mesto J“®ežeu« zato, da je napisal svojo trilogijo trnd’ Rim’ Pariz, j&z pa zato. ker sem to J“°9ijo prevajal in bi si rad to mesto tudi ogledal. ali ^ržki čudež! Kaj je res, kaj ni res in 0 ,Je sploh kaj res, kar se govori in piše c^deinih pojavih v Lurdu? kai7e°enda 0 neštetih čudežih je vse-Sarn pre^rana> kajti katoliška Cerkev do?? je javno razglasila, da se je v raz-MrJi Sto *etr 0(tkar se je pastirici Ber-«ed» • Pokazala Morija, zgodilo v Lurdu in ,,inPetdeset čudežev. Natanko toliko * nič več. 0 enojem je največji čudež to, da je Lon'r ,Jer je pred sto leti ležala vasica 'je*, zasanjana v svoj srednjeveški mir »to , cnejl, nastalo danes moderno me-tki Se Pravi mogočni romarski in trgov-Ujn Center Francije, povezan z vsem osta- \ZVetom. tudi to je čudež, da je zaradi pri-tnale Bernardke priromalo ob sto-. “čudežen« v Lurd skozi vse leto t*t> c,-1 znanstveno dokazali, da v lurški vodi m 'iua. Kaj pa je torej v njej? Neka) že mora biti, ker hitro celi rane in zdravi izpuščaje. Seveda je od hitrega celjenja ran in zdravljenja izpuščajev še neskončna razdalja do tistih neskončnih možnosti, ki jih duhovniki obetajo vernikom. In to je tisto — to je tista goljufiva špekulacija! Zdravilne snovi, ki je v te) vodi, znanost pač še ne pozna, kakor nekdaj ni poznala penicilina. Sicer pa so vode, ki izvirajo v Pirenejih, bogate na raznih snoveh in najdemo zdravilišča tudi v drugih krajih, ne samo v Lurdu. Tako je na primer Dax pravi eldorado za revmatike. Tamkajšnji vrelci pozdravijo skoro vsak revmatizem. Podobno velja ža mesti Tarbes in Pau na vznožju Pirenejev. Vendar je lurška voda edinstvena, kakor je edinstven tudi položaj Lurda med drugimi kraji pod Pireneji. Mogočne palače in najdražji hoteli, to je zdaj Lurd. Medtem ko plačaš v Parizu za sobo okrog 1000 frankov, te stane v Lurdu 2000 frankov — kadar niso vse zasedene. In medtem ko je Pariz tudi pomembno kulturno središče, ne samo trgovsko, cvete v Lurdu samo trgovina, zasnovana na izkoriščanju pobožnih romarjev. Ali kakor pravijo sami domačini: »Cest une des plus grandes e.scroqueries du monde.« (To je ena izmed največjih sleparij na svetu.) Uboga pastirica Bernardlca! Nje) se pač ni sanjalo, da bodo iz njenih prividov kovali tak velikanski kapital, ki se po dobro organizirani mreži steka v cerkvene bla- gajne. Ko gledaš v izložbah trgovin neštete slike, plastike in spominčke, na katerih je upodobljena, se spomniš, kakšna revica je bila Bernardka v življenju. Resda so jo sprejeli v samostan, toda prednica, ki je bila »plemenitega« rodu, je njo, preprosto pastirico odkrito prezirala. Ze prvi dan ji je rekla: »Ti, avša, boš pač samo krompir lupila, saj za drugo nisi.-« Vsekakor je l.urd dobro zrežiran spektakel — teater, kjer vidiš mnogo učinkovitih prizorov. Na) omenim samo neskončni sprevod bolnikov na vozičkih in nosilnicah ob množičnem prepevanju pobožnih pesmi in molitev, večerno baklado in novozgrajeno baziliko, kjer je prostora za 20.000 ljudi. V popoldanskem sprevodu sem opazil nekaj posebno zanimivih skupin: med romarji so korakali tudi vojaki, se pravi zastopniki vseh vrst francoskega orožja, pod vodstvom generala Juina; kmalu za njimi se je zvrstilo društvo gospodinjskih pomočnic iz Kolna in navsezadnje se je prikazal močan četverostop španskih ciganov, ki so bili namenjeni na svoj letni kongres ob južnofrancoski obali, da so se spotoma oglasili tudi v Lurdu. Na travi za neko gostilno in restavracijo sem naletel na bradatega Tirolca, ki je užival sir in kruh iz svoje popotne torbe. Potožil mi je: -Veste, peš sem priromal s Tirolskega v Lurd, pa so me pognali iz tistele gostilne ven, češ da nimajo prostora za goste, ki prinašajo hrano s seboj. Nič ni pomagalo, ko sem si hotel naročiti k svoji malici tudi nekaj njihovegš vina.« ŠE O BADJUROVEM ZASAVJU V Mevilki 29 Zasavskega tednika t dne 13. Julija t. 1., In sicer pod glavo -Badjurovo Zasavje« izpoc: peresa tov. Jožeta Zupar.Mča, sto zapisano, da sem moral izdati leta 1928 brošuro -Zasavje« v samot? ložbi. Resnici na ljubo naj. pri pomnim, da je to pomota, ka’t-moj četrti vodnik v slovenskem je-ziku izdala prav po naključni »Zve-s za tujski promet v Sloveniji- v Ljubljani. Prav po naključju pravim zato, ker omenjen-, zveza ni imela smisla za izdajam-vodnikov v slovenskem jeziku in bi tudi vodnik Zasavje ne izšel • njeni založbi, če ne bi se zanj odločno zavzel prav po naključju ta kratni odbornik zveze, pisatel Fran Govekar. Zares bridke težave so pa nastc pile od 1. 1928 nadalje pri izdajanju slovenskih vodnikov. Izšla st; le še dva vodnika v slovenskem jeziku, in sicer leta 1930 vodni: »Sto izletov po Gorenjskem, Dolenjskem ln Notranjskem« po zaslugi dr. Ivan Tavčarja ml. in leta 1934 »Zimski vodnik«. Vodnika za »Karavanke!- omenjana zveza ni hotela izdati. Leta 1936 sem moral sestaviti po naročilu zveze nemški Vodnik po Sloveniji, slovenski vodnik mi je pa preprečila ialbstna druga svetovna vojna. Rudolf Badjura POGLED NA POLSNIK IN OKOLICO PO 10-LETO18 PD »KUM« Deset let vztrajnosti in dela Rodilo se je novo jutro. Zarja je oblila zasavskega očaka — KUM, simboi trboveljskih planincev, ki so nedavno tega slavili majhen jubilej — deset let svojega društva, 10-letndco vztrajnega dela in nenehne ljubezni do čudovitega gorskega in planinskega sveta, do svojega Kuma. Svojstven je pogled s tega zasavskega Triglava. Daleč seže oko planinca, ki tih in radosten gleda svet pod seboj. V svoje naročje sprejema vsakogar, ki prihiti iz doline na goro, kjer se spočije v prelepem planinskem svetu tega očaka. Pred desetletji ni bilo tako. Svet okrog Kuma je bil osamljen. Planinske koče ni bilo in takratni obiskovalci so našli zatočišče le pod cerkveno streha Leta 1934 se je- porodila prva zamisel o gradnji planinskega zavetišča na ruševinah stare lovske koče na Lontovžu pod Kumom. Misel je rodila idejo. Čez teden dni se je pričelo delo in dalo uspehe. Od tistega časa to zatočišče ni bilo samo shajališče planincev, temveč tudi naprednega delavstva iz Zasavja. Julija, leta devetnajststo-sedemlntrddeseitega, je bila v tem planinskem zavetišču pokrajinska konferenca SKOJ. Smučarsko društvo »Kum« je pričelo s kopanjem temeljev za nov Planinški hotel na Lontovžu. Vojna je pretrgala gradnjo in nadaljnjo zamisel. Za seboj je pustila, kot drugod-, ruševine. Planinsko društvo v Trbovljah si je kmalu po vojni zadalo nalogo, obnoviti planin- Zaščitimo oči pri delu Razni tipi brusov, ki se danes uporabljajo v naši industriji, so pogosto brez predpisanih zaščitnih naprav za zavarovanje oči pred drobci ostružkov, ki odletavajo od kosa, ki se'brusi. To predstavlja precejšnjo nevarnost za oči zaposlenega, ker na drugi strani n° nosi očal, da bi tako imel oči zavarovane. Zaščitna očala so pa velikokrat neprimerna. tako da dostikrat ovirajo delavca pri delu, namesto da bi mu varovala oči proti odletavanju drobcev. Po naših veljavnih predpisih morajo biti stroji in naprave tako urejene, da so delavci zavarovani pred nezgodami in poklicnimi obolenji in da morajo delavci imeti na razpolago primerna zaščitna sredstva, kar so gospodarske organizacije ozir. delodajalci Dolžni upoštevati in izvajati. Poškodbe na očeh, ki nastajajo zaradi neupoštevanja predpisov oziroma nenošenja zaščitnih očal so dostikrat posledica delavčeve naivnosti, češ da se ne izplača uporabljati teh očal. Tako zaznamujemo v podjetjih v občini Trbovlje v letu 1959 nezgod na očeh okoli 160, v prvem tromesečju letošnjega leta pa 45. Po poškodovanih delih telesa so poškodbe na očeh na 4. oziroma na 5 mestu. Iz teh podatkov vidimo, da je problem zaščite brusilnih strojev zelo resna zadeva in da se izplača urediti zaščito tako, da bodo delavci zavarovani in bodo s tem odpadle poškodbe na očeh. Ponekod nameščajo nad brusilno ploščo nekakšne steklene plošče Iz navadnega ali pleksi stekla. Skozi to ploščo delavec opazuje potek brušenja. Iz prakse pa vemo, da tudi ta plošča ne zavaruje oči v celoti, ker ta zaščita ni fiksna. Steklo se zamaže, delavec ga ne očisti, zaradi tega ga odstrani in spet dela brez zaščite. Ta problem pa je rešljiv na zelo preprost in učinkovat način. V nekem našem podjetju so imeli zelo resen problem zaradi tega, ker delavci niso uporabljali očal. To vprašanje so rešili na ta način, da so ploščo iz pleksi stekla pričvrstili po vzvodu na vgrajen prekinjevaini električni kontakt, liri, je zvezan preko magnetne tuljave avtomatskega stikala. Ko delavec želi uporabiti brusilni stroj, ga laihko vklopi samo tedaj, če postavi stekleno zaščitno ploščo v položaj, kjer je očesni zorni kot pokril okvir zaščitne plošče nad nevarno cono, kjer se predmet brusi. Priprava sama je zelo preprosta in enostavna ter se delavec počuti pri delu popolnoma varnega. Iz tega izhaja, da delavec ne more prej brusilnega stroja pognati, preden si ne namesti zaščitne plošče' nad brusom. Prvi pogoj je seveda, da mora biti steklo vedno popolnoma čisto, tako da delavcu ne ovira pogleda na predmet, ki ga brusi. Priporočamo podjetjem, da pri svojih brusilnih strojih na. meste zgoraj navedeno zaščitno pripravo, ki bo ob učinkoviti uporabi precej zmanjšala, če ne celo popolnoma omejila poškodbe na očeh. J. J. sko postojanko na Mrzlici in preurediti cerkovnikovo hišo na vrhu Kuma v planinsko kočo. Takratno planinsko društvo ni moglo obnavljati in upravljati obeh postojank hkrati. Porodila se je zamisel o ustanovitvi novega planinskega društva »Kum«. Pred desetimi leti je pričelo svbjo življenjsko pot, polno trdega in vztrajnega dela. Posežimo še za trenutek v preteklost tega razmeroma mladega planinskega društva. Ustanovitev je zahtevala tudi nadaljnjo izgradnjo postojanke na Kumu in izkop kanalov za napeljavo elektrike. Prvi redni občni zbor 28. de-cebra 1950. je prikazal zadovoljive rezultate začetnega šestmesečnega dela. Društvo je imelo že 296 članov. In spet se je rodila misel o gradnji nove prijetnejše planinske po-stojanske. Imenovan je bil gradbeni odbor. Zagrizel se je v delo. Postopoma so v društvu zaživeli še gospodarski, markacijski, propagandni in alpinistični odsek. Na pionirje niso pozabili. Leta 1952 pomeni pričetek gradnje planinske postojanke. Tovarne in podjetja iz Zasavja in drugod pomagajo uresničevati zamisel trboveljskih planincev. Nastopijo težave s prenosčen gradbenega materiala, pa tudi drugih ne primanjkuje. Denarja je vedno bolj malo. Isto leto uspe planincem zabetonirati temelje in stebre, ki nosijo verando in zidovje. Naslednje leto je bila nova planinska postojanka pozidana in pokrita. V naslednjih letih je bil novi planinski dom dograjen. Zdaj nudi s svojim udobjem prijetno bivanje vsakomur, ki obišče kdajkoli Kum. Razumljivo je, da se dejavnost društva v teh kratkih desetih letih ni vrtela samo okrog gradnje planinske postojanke. Planinci »Kuma« so skrbeli za vsestransko razgibanost v društvu, prirejali izlete na znane planinske in gorske postojanke ter poživljali delo z najmlajšimd člani društva, ki so našli v njem in pri tovarišu Fabjanu prijetno zatočišče in veselje do planin. Ob jubileju planincev PD »Kum« se tudi naše uredništvo, čeprav nekoliko pozno, pridružuje čestitkam. -pb- IIISbHK PRI POPRAVILU JAMSKIH VOZIČKOV Sodobno gospodinjstvo št. 5-60 >eta letošnja številka »Sodob-;a gospodinjstva« poroča obšir-o razstavi »Družina ln gospo-ijstvo 1960«. Tina Maležlč piše >ovlh nalogah, ki stoje pred na-v zvezi z delovanjem šolskih ečnlh kuhinj. Pripraviti je tre-vse potrebno, da jeseni ne bo benega otroka brez malice v šo-O pravem času objavlja revija potke staršem, kako naj oprejo otroka, ko odhaja na letova->. Gospodinjam, ki perejo v me-nlziranlh hišnih pralnicah, bodo NAROČNIKI ZASAVSKEGA TEDNIKA IMAJO PRI MALIH OGLASIH •TN1CAH IN ZAHVA »-ODSTOTNI POPUST dobrodošli recepti za pranje v »Hlmo« pralnem stroju. Zanimiv je prispevek o novem izdelku Tovarne emajlirane posode v Celju, ki je pričela izdelovati emajlirano omarico, kombinirano s pomivalnimi koriti. Potrošnikom sta namenjena prispevka o vzdrževanju plastičnih oblog v stanovanju in o možnostih reklamiranja pri nakupu tekstila. Ta številka objavlja tudi izide preizkušenj golaževih konserv, ki jih je preizkušala grupa prehrambenih strokovnjakov. Strokovnim mnenjem o zunanji opremi, kvaliteti konserv, embalaži, ceni in uporabnosti, so priključeni tudi preizkušeni recepti za pripravo golaževih konserv. Revijo »Sodobno gospodinjstvo« izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Gradišče 2/III. Izhaja mesečno. Letna naročnina znaša 600 din. Uredništva Zadovoljivi učni uspehi OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA NA ŠOLAH V ZAGORSKI OBČINI Vse kaže, da so na osnovnih šolah na področju zagorske občine že vidni prvi uspehi reforme obveznega šolstva. Ob zaključku šolskega leta 1959-1960 je opaziti na skoiro vseh osnovnih šolah znatno boljše učne uspehe kakor v zadnjih šolskih letih. Učni uspehi, ki so letos znatno nad uspehi iz prejšnjih let, so pa delno boljši tudi zaradi novega načina ocenjevanja. V šolskem letu 1959-1960 je obiskovalo pouk na vseh 12 osnovnih šolah v zagorski občini 2194 učencev in učenk, ki so dosegli v pbvpirečju učni uspeh 94,9 odst., obisk pouka je pa znašal v povprečju 95,02 odstotka. Po šolah je stanje naslednje (prva številka pomeni število učencev, druga dosežen učni osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna Kakor smo že poudarili, je učni uspeh zadovoljiv, saj je le na dveh šolah (Izlake in Kolovrat) manj kakor 90-odsto-ten. Nekoliko slabše je z obiskom šolskega pouka, kjer so pod občinskim povprečjem, ki znaša 95,02 odstotka, osnovne šole Znojile, Podkum, Senožeti in Mlinše. To da misliti, da nekateri starši včasih ne pošiljajo otrok k pouku, ker jih uporabljajo za poljska dela. Zategadel bo treba, da šolski odbori teh osnovnih šol na prihodnjih sejah o tem vprašanju obširneje spregovore in store vse, da starši otrok ne bodo več uporabljali za kmečka dela v času, ko imajo otroci pouk. tretja odstotek obiska pouka): •/0 ®/o šola CEMSENIK, 79 učencev 100 95,6 šola IZLAKE, 114 učencev 86 95,7 šola KOLOVRAT, 35 učencev 88,4 97,1 šola LOKE, 243 učencev 90,1 98,04 šola MLINSci, 81 učencev 93,3 95,0 šola PODKUM, 132 učencev 91,0 90,2 šola SENOŽETI, 66 učencev 92,4 93,6 šola SENTGOTARD, 76 učencev 92,0 95,0 šola TOPLICE, 613 učencev 95,6 97,8 šola TIRNA, 38 učencev 94,7 95,6 šola ZAGORJE, 783 učencev 98,7 97,9 šola ZNOJIL JE, 42 učencev 92,9 87,1 (fyta£ct nam pi&efo IZ L1TUE IN OKOLICE Smartni Partizan med najboljšimi v občini V litijski komuni delujejo tri telesnovzgojna društva »Partizan«, in sicer v Litiji, Šmartnem ln Gabrovki. Litijski Partizan je v zadnjem času prav lepo uredil svoj telovadni dom. TVD Partizan v Šmartnem pri Litiji pa štejejo med najbolj agilna telovadna društva v litijski občini ln v ljubljanskem okraju. Šmarčani imajo dobro urejeno telovadnico ln tudi življenje na letnem telovadišču zraven spomenika NOV je živahno. V sestavu društva deluje tudi agilna sekcija košarkarjev. TVD Partizan v Gabrovki, 20 kilometrov od Litije, vadi v telovadnici, pa tudi na letnem telovadišču, kjer v zadnjem času goje odbojko in mali rokomet. V Gabrovki so začeli s telovadbo šele v zadnjem času, odkar deluje tam osemletka, medtem ko ima telovadba v Litiji in sosednem Šmartnem svoje dolgoletne korenine. V Litiji bodo zgradili športni stadion Te dni je potekel s predsednikom občinske zveze za telesno vzgojo, tov. Avgustom Spatom, zanimiv in poučen pomenek. Odkar grade v Renkah vojaki JLA cesto Litija-Renke-Zagorje, je bilo pri nas že več športnih srečanj med litijskimi športniki ln športniki JLA. Vojaki so nadvse navdušeni športniki, ki nastopajo tudi na igrišču litijskega športnega društva zraven Zdravstvenega doma. Ob zadnjem športnem tekmovanju so pa ugotovili, da sedanje Igrišče ne zadostuje za vse športne potrebe litijskega kraja. Tovariš Spat nam je s tem v zvezi povedal tole: — V sestavu občinskega odbora za telesno vzgojo sodeluje v vsej občini okrog 1400 članov, fizkulturnikov. Tu so všteti predvsem člani te-lesnovzgojnih društev Partizana iz Litije, Smart-na in Gabrovke, pa tudi člani atletskih klubov. Strelske družine imajo v komuni svojo občinsko zvezo. V sestavu občinske telesnovzgojne zveze pa sodeluje tudi litijski aeroklub »Milan Borišek«, ki dosega prav lepe uspehe v okrajnem In republiškem merilu. 2e v letošnjem letu bodo litijski športniki začeli s povečanjem ln Izboljšanjem sedanjega športnega igrišča, ki ga bodo preuredili v sodoben športni stadion. Pri delih bodo pomagali litijski mladinci, pa tudi člani JLA lz Renk. Vsa dela bodo opravili prostovoljno. Sedanje nogometno igrišče bodo povečali, tako da bo imelo mednarodne olimpijske dimenzije ter bo njegova dolžina znašala 100 metrov, širina pa 54. Po sedanjem predhodnem računu bo treba prt urejanju igrišča odkopati 1122 kub. metrov zemlje, vgraditi pa okrog 1113 kub. metrov. Pri delih bodo uporabljali tudi mehanična sredstva. Računajo, da bo novi športni stadion urejen že do srede prihodnjega meseca, ko bo v proslavo dograditve stadiona večja športna prireditev. (j. I) Litijski vodovod bo veljal ISO milijonov dinarjev Kdor pride te dni v Litijo, opazi na glavnem Valvasorjevem trgu kopače obcestnega jarka, v katerega polagajo cevi za novi litijski vodovod. Gospodinje s trga ln bližnjih ulic pa prihajajo še zmeraj k starinskemu vodnjaku zraven Koblerjeve hiše, kjer sl ob stari črpalki natakajo vodo v škafe. Kmalu bo pa tudi te idile konec. V Gradcu, na levem bregu Save, že stoji v posebni stavbi črpalka in so v hiše na levem bregu reke že napeljali vodovodne cevi. Prav zdaj so v poskusni obrat novo črpalko za pitno vodo. Domačini, ki so bili doslej navezani na vodo lz predilnlškega rezervoarja nad Svarčevo hosto, so ugotovim, da Je Iz starega zajetja prihajala mehka voda, medtem ko daje novo • zajetje ob Savi bolj zdravo vodo z mnogo več apnenca. Iz graškega rezervoarja dobivajo trenutno pitno vodo le hiše na levem bregu Save, medtem ko z deli na vodovodni priključek zdaj nadaljujejo na Valvasorjevem trgu. Pozneje bodo z Izkopi za vodovodne priključke nadaljevali še po drugih cestah in ulicah na desnem bregu reke Save. Po celotnem načrt.: in proračunu bo novi litijski vodovod veljal 160 milijonov dinarjev, doslej so pa porabili 60 milijonov za dosedanja izkopna dela ln priključke. Iz zajetja v Gradcu bodo dobivali pitno vodo tudi Šmarčani. Za te uporabnike bodo zgradili na hribu Sitarjevcu, ki se dviga na južni strani Litije, vodni rezervoar, ki bo imel predvideno okrog 30 kub. metrov prostornine. Rezervoar bo stal v bližini Jelenove hiše ob cesti, ki drži od pokopališča proti Podsitarjevcu. Dva nova transformatorja Te dni je v Litiji posebna prevzemna komisija pregledala dva nova transformatorja, ki st* bila zgrajena in postavlj'ena v zadnjem času. Eden izmed teh stoji v bližini furnirnice Litijske lesne Industrije zraven železniške postaje, drugi pa v bližini vodne črpalke ob Ljubljanski cesti v Gradcu. Oba transformatorja sta bila postavljena zato, da bi Izboljšala preskrbo potrošnikov z električno energijo. Lesno Industrijsko podjetje potrebuje večje množine električnega toka za tovarno furnirja. V zadnjem času se je obrat te furnirnice povečal, saj izdelujejo tu prvovrstni furnir, ki ga cenijo tudi v tujini in ga odkupujejo razna mizarsko-pohištvena podjetja tako na vzhodu kot na zahodu Evrope. - Drugi transformator v Gradcu bo pa služil za pogon črpalke, za nemoteno preskrbo prebivalcev v litijskem kraju 8 pitno vodo. (ž.) Kresniški apnenlčarjl so slavili 10-letnico D3 Zadnjo nedeljo so imeli v Kresnicah pri Litiji prav pomemben proletarski praznik. Slovesno so praznovali desetletnico, odkar je apnenico prevzel v svoje roke delavski stan ln sl tudi. izvolil svoj prvi delavski svet. To prvo desetletnico delavskega upravljanja so obhajali z množično manifestacijo na prostoru v bližini novega stanovanjskega bloka, ki ga Je v zadnjem času zgradila tovarna apna. Kresniško apnenico je ustanovil pred tremi desetletji znani slovenski akademski slikar Gvido n Birolla, ki je pred vojno domoval v Zagorju ob Savi. Tam so imeli Birollovi svoje apnenice, ki jih je po smrti svojega brata prevzel slikar Gvidom Ta je odpri kamnolom izredno dobrega apnenca tudi v Zapodju, na levem bregu Save, pod hribom Slivno. Na desnem bregu reke je pa v Kresnicah zgradil apnenico, ki Ima danes 6 peči. Iz kamnoloma drži do apnenic preko reke Save žičnica, po kateri prevažajo material iz kamnoloma v apnenico. — Kresniško apno štejejo med najboljša apna v naši državi in ga ne uporabljajo samo v gradbene namene, temveč ga precej odvzame tudi kemična Industrija. Prav zato imajo kresniški apnenlčarji v načrtu, da bodo svojo proizvodnjo še povečali. Za letos imajo v načrtu, da bodo napravili kar 35.000 ton apna v vrednosti 150 milijonov dinarjev. Prvotna nahajališča apnenca tik ob postaji žičnice v Zapodju so zdaj že precej izčrpana, zato so v zadnjem času odprli nov kamnolom, ki je od žičnice oddaljen dober kilometer, v smeri proti zahodu (proti ljubljanski strani) v bližini vasice Ušenišče. Tl skladi so izredno bogati in je apnenec odličen. Do odkopnega mesta so uredili v strmem bregu lepo cesto, po kateri prevažajo apnenec kamioni - prekucniki. — KresnišSm apneničarjem ob jubileju naše Iskrene čestitke! (J. 2.) IZ ML1NŠ IN OKOLICE IZPOD ZASAVSKE GORE Delo na cesti Obrežij a - Mlinše - Peče se je zopet začelo. Pred leti je komisija premerila ln pregledala najnevarnejše cestne odseke, sedaj pa te odseke popravljajo ln urejujejo, da bo promet čdm varnejši, je to cesta, ki je na nekaterih mestih zelo ozka in težko pregledna. Lani ln letos delajo predvsem na tem, da popravijo udrte škarpe, da sekajo In odpravijo nevarne ovinke in da cestišče razširijo. Delavci so prišli z juga in se nastanili kar pod šotori. Dmačini so začetek vseh teh del veselo pozdravili. Posebno bo to delo gospodarsko koristno za vso dolino od Zagorja pa tja do Moravč, ko bo dokončan novi odsek med Moravčam in Pečam, ko bo trg zasavskega bazena odprl vrata kmetijskemu zaledju tja do Moravč in še dalje Te dni so zapeli srpd žanjlc na njivah naših zasavskih pobočij. Ravnic je tu malo, vse nekam visi. Gospodarji hodijo ob njivah, posebno ob nedeljah popoldne in ocenjujejo letino - posebno pšenico, kako bo kaj vrgla. Zanimajo se posebno za nove vrste, ki jih postopno vpeljujejo že nekaj let. Nedavno sem srečal mladega kmeta z ženo. Veselo sta pripovedovala, da sta bila na obisku v sosedni vasi, mladi gospodar je imel v rokah šop pšeničnega klasja z nabito polnimi 15-centimetrskiml klasi. - Vidite - Je dejal — takole sem videl na njivah v tej vasi pod Goro. Nesem Jo domov, da Jo pokažem očetu in sosedom, drugo leto moramo pa tudi pri nas tfikole sejati. To je pšenica - ali ne? Tudi hibridne koruze so letos pri nas precej posadili. Ponekod Je lepa, drugod redka. Tudi tu bo najbrž vzrok redkosti mraz. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da Je hibridna koruza, ki , je bila posajena zgodaj ln Jo je zajel še mraz, slabo kalila, medtem ko je kasnejša ob toplej- šem vremenu posajena koruza bolje kalila. ( temu mnenju pripominjamo le to, da je šolsk. zadruga v Mlinšah lani in letos sadila hibridni koruzo bolj kasno, ob toplejših dneh, pa j bila lani lepa, kar kaže tudi letos. Topla greda na vrtu mlinške šole je tud letos opravila svojo gospodlnjsko-gospodarsk dolžnost. Naši kmečki vrtiči so se lz nje oskr beli s sadikami. Posebno paradižnik je leto zelo lep. toda treba ga je nekajkrat škropiti 1-odstotnlm bakrenim apnom, drugače grozi ne varnost, da ga uniči glivična plesnoba. Škropit je pa treba prej, preden se pojavi bolezen. K gnitje nastopi, je vse škropljenje že kasno. Uničevanje koloradskega hrošča so kmeto valci naših vasi vzeli zelo resno, ker se zave dajo, da je glavni pridelek našega okolja v ne varnosti. Uničujejo ga pa na vse načine, tud Izvozili bi ga, če bi se dalo. Tako je pred dnev neka žena prinesla v KZ Mlinše v lepi škat! kar cel roj koloradarjev in začela Izbirati blago ki ga bo vzela za nabrane hrošče. V trgovini s< se ji vsi navzoči smejali, ona je pa resno po vedala, da je slišala, da ga plačujejo po 800 dl: za kilogram. Hrošči so seveda šli v - kremato rij in bi šil potem v promet kvečjemu pod obli ko žgane »kave«, kakor je nekdo hudomušni pripomnil v bližini sežiganja. Televizor na Zasavski gori ima obilo oblsko valcev, zlasti planincev. Minule dni, ko so si vrstile tekme naše državne reprezentance, st šli na Goro tudi navdušeni prijatelji nogometa - Te dni so se pa vrnili z dvodnevnega Izleti na morje pionirji šole ter gledališka družim prosvetnega društva iz Mlinš. Obiskali so Reko Opatijo, Mošeničko drago. Mnogo zanimivega 9< videli v teh dneh, spoznali košček naše lepi obmorske domovine in tako prinesli med svoji domače vtise, ki jih ne bodo nikdar pozabili. IZ ZAGORJA OB SAVI Kino predstave v Delavskem domu. — Dne 1. avgusta bodo pričeli v novem Delavskem domu v Zagorju z rednimi kino predstavami. Kino »Triglav« po tem času ne bo več predvajal filmov. V sestavu finančno samostojnega zavoda »Delavski dom« je posebna organizacijska enota »Kino Delavski dom«. Ta Ima nalogo, da Javno predvaja filme, tednike, reklame, diapozitive ln tako dalje. 6 turističnih društev v okolici Zagorja. -Razen Turističnega društva v Zagorju deluje na območju zagorske občine še šest turističnih društev, in to v Cemšenlku, Sentgotardu, Podkurim, Senožetih - Timi, na Izlakah in v Mlinšah. V zadnjem času Je zlasti opaziti prizadevanje vodstva turističnega društva v Senožetlh-Timl za povečanje števila članstva, saj šteje društvo že nad 100 članov, kar je za majhno področje mnogo. Vsa društva so že Imela ustanovne občne zbore, samo v Podkumu bo občni zbor v Jeseni. Društva al močno prizadevajo, da bi olepšala svoje kraje ln vasi, skrbe za ureditev okolice, za članstvo pa prirejajo tudi Izlete. Društva skrbe tudi za pridobivanje privatnih turističnih sob. Nedavno tega so po vseh krajih, kjer sedež turističnega društva, predvajali turistli film »Po Jugoslaviji«, ki ga je spremljalo tr predavanje o pomenu turizma. Pri teh akcij pomaga s sredstvi tudi ljubljanska turist« zveza. Izlaški lovci bodo razvili svojo zastavo. Ob 8. občinskem prazniku v Zagorju bo lovs družina na Izlakah razvila svojo zastavo. Slov' nost bo pod pokroviteljstvom ObLO Zagorje nedeljo, 7. avgusta ob 15. uri pri lovski k na Vrhu nad Zagorjem. investicijski program Zdravstvenega doi potrjen. - Občinski ljudski odbor v Zagorju potrdil Investicijski program Zdravstvenega i ma v kraju. Skupni dohodki bodo znaš 3,379.000 din. Za nakup potrebne oprave ho izdali 1 milijon dinarjev, za adaptacijo 130. din, za ostale investicije je pa namenjeno 1 milijona dinarjev. Tako bodo za investicije dali 1,830.000 din, 1,749.000 din investicijskih sri štev ostane pa blokiranih. Dobro gospodarijo. - v Keramični tovai na Izlakah tudi letos uspešno Izpolnjujejo pr« videno plansko nalogo. Tako so v I. polic 1960 proizvedli 85.623 kg elektroporcelana (kar 55,4 odst. plana) ter 13.334 kg Samotnih lzdelk (66,6 odst. letnega plana). IZ HRASTNIKA Podaljšanje roka. - Po uredbi o Izplačevanju nadomestila za povečano stanarino so bili stanovalci. ki jim 6,5 odstotka na osebni dohodek ln stara najemnina ni zadoščala za kritje nove najemnine, oproščeni plačila te razlike za dobo šestih mesecev. Ker Je ta rok potekel, Je o tej zadevi ponovno razpravljal svet za stanovanjske zadeve ln proučil seznam prosilcev ter ga predložil ObLO Hrastnik. Ta rok se Je podaljšal samo nekaterim resnično socialno ogroženim prosilcem. Zavod za posredovanje dela. - Čeprav Bta oba zbora občinskega ljudskega odbora že razpravljala tn sklepala o ustanovitvi občinske posredovalnice za delo, bo formiranje te posredovalnice ponovno prišlo na dnevni red prihodnje seje ObLO Hrastnik. V zvezi z ustanavljanjem občinskih posredovalnic so namreč Izšli noti zvezni predpisi, na podlagi katerih se bod° Izvršile določene spremembe v posredovalnicah- Enotna ureditev zdravstvene službe. - N* območju občine Hrastnik-sta bila dva zdravstvena zavoda, ln sicer Zdravstveni dom v Hrastniku in zdravstvena postaja v Radečah. Žara® združitve občin je bilo potrebno urediti tu® enotno zdravstveno službo. Zaradi tega je zdravstvena postaja v Radečah prenehala 15. t. rs- * delom kot samostojen zavod. Se v naprej samostojni. - v Hrastniku so pr**1 nedavnim precej razpravljali, da bi kraj P1®! skrbovalo z mesom tudi mesno podjetje » Ljubljane. Hraslniškl mesarji so pa obljubili, bodo v prihodnje še bolj skrbeli za zadostt£ količine mesa, saj Imajo s pogodbami žago«’*" ljene precej klavne živine. IZ RADEČ Dela na cesti napredujejo. — Poročali smo že, da so v Radečah pred tedni pričeli z urejanjem ceste skozi mesto. Ko smo se pred dnevi ponovno mudili v tem prijetnem kraju, smo z zadovoljstvom ugotovili, da dela nadvse hitro napredujejo. V zadnjih dneh je prišel na radeško cesto še težki valjar. Radečani že kar z nestrpnostjo pričakujejo, da prično delavci z asfaltiranjem ceste. Vzporedno z gradnjo ceste so v Radečah uredili tudi staro in nesodobno kanalizacijo. Za boljši uspeb na letnih igrah. - Men- da se radeški papirničarji še nobeno niso tako marljivo pripravljali na le® športne igre paplmičarjev Slovenije, ki do že prihodnji mesec, kot leto«. Zdaj P~\ poldan za popoldnevom trenirajo in se K®" najbolje pripravljajo, da bi na tem tekni vanju bili čim bolj pri vrhu. KomenM®:, in pomenki o teh igrah so razgibali tu«1 ^ ste člane delovnega kolektiva Papirnic*’ sicer ne bodo tekmovali, pa vendar nlmamjem sp-^mijajo priprave svojih nih tovarišev in jim seveda žele, da ™ celo prvi. OD SRŠEDE DO SREDE PRIJATELJSKO SREČANJE JESENICE-TRROVUE tokrat brez zmage ali poraza Preteklo soboto v dopoldan-®®h urah se je pred upravo rudnika Trbovlje ustavil SAP-ov avtobus. Ko so gostje izstopali, je bilo med njimi tudi nekaj takih, ki so bili tistikrat prvič v naši revirski dolini. Opazovalec bi takoj Ugotovil, zlasti še po prvih izgovorjenih stavkih, da je družba nekje z Gorenjske. "Olj vešč opazovalec, tak ki Vestno opazuje razvoj in uspehe slovenskega športa, bi med fosti opazil znane obraze državnih reprezentantov v hokeju Valentarja, Tišlerja, Novaka, Čebulja, Turnška, in druge. Da skoro kompletna sestava državnega prvaka »Jesenic« v hokeju, ki so pozimi navduševali ne le številne domače ljubitelje te najbolj dinamične in moške igre, tem-Več tudi povsod po naši državi, kjer koli so nastopali, so si s pogumom v igri in športno skromnostjo pridobili simpatije- Njihova imena pa poznajo tudi izven naših meja. Zraven njih so se pa obiska v Trbovljah udeležili tudi vsi vidnejši športniki in funkcionarji železarskih Jesenic. Do tega je prišlo takole. Hokejski klub »Jesenice« je v imenu vseh športnikov Jesenic poslal SD Rudarju pismo, s katerim so izrazili željo, da ni z domačimi športniki želeli fcirnveč prijateljskih stikov. Res je, da se športniki obeh sorodnih industrijskih centrov že zaradi tako izrazite razlike V športni tradiciji malokdaj srečajo. Tam gojijo hokej, drsanje, smučanje, skoke, skratka zimski šport, pri nas Pa nogomet, plavanje, roko- met, košarko in drugo. Seveda je upravni odbor Rudarja z veseljem sprejel jeseniške športnike na dvodnevni obisk, saj je bil to gotovo svojevrsten dogodek, ki bo obojim ostal še dolgo v lepem spominu. Gostje so imeli namen spoznati življenje naših rudarjev športnikov, tako na delovišču kot na športnem področju. Zato so si med drugim ogledali tudi Strojno tovarno, Delavski dom, kopališče in ostale objekte, ki služijo razvoju trboveljskega športa. Zal pa vreme gostom ni bilo naklonjeno, tako da je bil program njihovega dvodnevnega življenja med revirskimi športniki malce okrnjen, zlasti pa so bili prikrajšani tisti, ki so sd želeli športnega razvedrila v trboveljskem bazenu. Toda niti najbolj hladno vreme ni zaustavilo nekaterih najbolj navdušenih gostov, ki so tako zaužili delček tistega, kar no-vcngrajend bazen nudi našim športnikom kakor tudi ostalemu delovnemu ljudstvu. V soboto zvečer je bil v domu Rudarja razgovor, kjer so se srečali vsd športni delavci in športniki naše občine z gosti in za nekaj uric je stekel prisrčen pogovor o vsem, kar je lepega v športu, pa tudi o težavah. Predsednik ŠD Rudarja tov. Hinko Kamnikar je poudaril pomen takih srečanj, obenem se je pa zahvalil Sindikalni podružnici rudarjev, ki je s svojo pomočjo omogočila to srečanje. Zatem so s_i novi prijatelji izmenjali klubske značke in brošure, tov. Berti Brun se je pa v imenu vseh jeseniških športnikov zahvalil za gostoljubje ter podaril Trboveljčanom sliko jeseniške železarne in nato povabil Trboveljčane na povratno srečanje in ogled hokejske tekme na Jesenicah. In končni rezultat? Srečali so se stari tovariši in skovali nova prijateljstva, izmenjali so izkušnje v športnem življenju, spomnili so se najlepših in najsrečnejših uric, ki jim jih je nudil šport. Gotovo bosta našim gostom tudi ta dva dneva, pa čeprav niso bili v akciji na ledu, niti pod koši, niti kje drugje, ostala v lepem spominu. Tak je bil tudi namen. Vsekakor zaslužijo Trboveljčani vso pohvalo, saj je to pot, ki med drugimi oblikuje lik pravega socialističnega športnika. ROJSTVA Trbovlje: Frančiška Bogataj lz .'.agorja, deklico; Danijela Bolarič iz Trbovelj, deklico; Rozalija Kralj iz Trbovelj, deklico; Ljudmila Kunst iz Hrastnika, dečka; Brigita Biderman iz Hrastnika, dečka; Jožefa Hotko lz Hrastnika, deklico; Marija Jekoš iz Trbovelj, deklico; Angela Slapar Iz Zagorja, deklico; Ivanka Lipovšek lz Hrastnika, deklico; Viktorija Flštrek iz Trbovelj, deklico; Alojzija Petrič lz Hrastnika, deklico; Jožefa Janežič iz Trbovelj, dečka; Pavla Stole iz Trbovelj, deklico; Ivana Sadar lz Loke; Alojz Mikolič, kmetovalec Iz Vel. Hubajnlce, in Jožefa Do-briha, poljedelka lz Male Hubaj-nice; Janez Bedrač, delavec iz Brežic, in Terezija Cuk, delavka iz Brežic. SMRTI Trbovlje: Rozalija Spitaler. roj. Turnšek, stara 79 let, lz Trbovelj; Luka Zajec lz Trbovelj, star 84 let; Alojz Hren iz Trbovelj, star 73 let; Ljudmila Jussa, roj. Ravnikar, stara 30 let iz Trbovelj; Franc Kepa iz Trbovelj, star 79 let; Marija Kostanjevec, roj. Gros, lz Trbo- fiim »Človekova usoda«; Hrastniku: 26. julija amer. od 30. julija do 1. avgusta ital.- barvni cinem. film »20.000 francoski cinemaskopski film MILJ POD MORJEM«; 27. in »PEKEL V MESTU«. Predsta- 28. julija jugosl. film »VELI-ve vsak dan ob 18. In 20., ob KA SINJA CESTA«; od 30. ju-nedeljab ob 16., 18. in 20. ure. lija do 1. avgusta amer. barvni KINO »SVOBODA II« V cinem. film »BERNARDINE«. Trbovelj, dečka;' Alojzija Perme pji ^abr^kf'525 Iz Zagorja - Mlinše, deklico; An- *z n„°«°?nPRaia® rol gela Plevčak iz Trbovelj, deklico; Hermina Cestnik iz Trbovelj, de- rr_h„,,_n klico. Ana Skok Iz Zagorja, dekli- Az,r r-r> TVTnriia RnznrSelr \t 7.aanrin — let, Anton BOČkO. Trbovlje, S co. Marija Razoršek iz Zagorja Mlinše, deklico. Brežice: Ivana Veble, Cmc 60, deklico, Bernarda Horak. Brežice, mrtvoroj. dečka; Alojzija Gabrič, Brežice, deklico; Marija Suljagič, Brežice, deklico; Dušica Živkovi«, Dol. Pirošlca 4, dečka; Ana Biz-1ak, Ljubljana, dečka; Neža Spl-ler, Zg. Obrež 3, dečka: Amalija Bogovič, Vel. Kamen 35, dečka; Andiela Kapusta, Drenje 75. deklico; Zdenka Stos. Lukavee 39. dečka; Dragica Sintič, Gor. vas.6, dečka: Milica Pecikozič, Rigonce 43, dečka: Milka Skubic. Gor. Prekopa 25. dečka; Štefka Sribar, Lepa vas 7, deklico: Vasfija Arap, Krška vas 93, dečka; Ana Potokar, Zupeča vas 12, deklico; Marija Rozman, Zdole 54, dečka; Ana Orubič, Mrzlava vas 26, deklico; Štefka Kramžar, Pleterje 11, deklico; Marija Požgaj. Koritno 24, deklico: Marija Radič. Sp. Dule 12, deklico; Anica Zeriav. Trnje 16, deklico: Mariia Cvetkovič, Glogov-hrod 9. deklico; Ljudmila Osojnik, Dednla vas 35. dečka; Alojzija Gunčar. Cretež 10. dečka: Slavka Vrabec, Vukovo selo 7. LRH, dečka; Terezija Kumek, Gor. Skopice 47. deklico; Milka Žveglič, Sebovo 178. dečk'a. 52 let; Rozalija Balantič, roj. Batagelj lz Zagorja, stara 73 let; ~ ' r 65 ... star 74 let; Herman Kolar, Dol prt Hrastniku, star 80 let; Alojz Gros lz Partizanskega vrha, star 64 let. Brežice: Marija Požun, gosp. lz Sevnice, stara 84 let; Miha Jalovec, posestnik lz Sevnice, star 67 let; Stanislav Tomažin, šolar lz Breg.. sela. star 10 let; Janez Strojine lz Spod. Mladetič, star 67 let, Franc Gošek, kmet lz Jablance, star 85 let; Ignac Božič, iz Loke pri Zid. m., star 74 let; Vid Ma-lekovič, kmet lz Zdencev, star 61 tet; Alojzija Dimc, gosp. iz Velike vasi 9, stara 64 tet; Ivica Sintič, sin poliedelke iz Gornje vasi 6, star 1 dan. MIL! 08I.IS! PRODAM mlatilnico na: ročni pogon — v dobrem stanju. — Naslov v upravi lista. PREKLIC Preklicujem besede, ki sem jih izrekla proti Mariji Lavrič iz Žabjeka štev. 13. — Milka Vrtačnik, Žabjek štev. 13. KINO Košarkarska državna reprezentanca B0 30. JULIJU GOSTOVALA V TRBOVLJAH V prejšnji številki smo objavili vest, da bo košarkarska reprezentanca nastopila v Trbovljah — zaradi tehničnih zaprek je zvezni kapetan Aca Nikolič preložil gostovanje za teden dni. Tako bo tekma v soboto ob 20. uri. V predtekmi pa bodo nastopili državni mladinski prvaki. 01ympia proti Rudarju. Poročila poslušajte vsak dan ob »•05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. iS.oo, 17.00, 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih ln sobotah ob 14.35. Ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.15. Oddajo ‘Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. Sreda, 27. Julija 8.05 Poje Koroški akademski Oktet; 8.20 Počitniško popotovanje pd strani do strani; 8.35 S sprejemnikom na dopust; 9.00 Harry "elafonte in calypso; 9.31 Zavrtijo našo zabavno-glasbeno ruleto; 10.10 Ciklus velikih simfonij - VI. oddaja; 11.00 Zvočni kaleidoskop; J2.00 Pesmi in plesi iz Bele Krajne; 12.25 Kitara in hammond orgle; 12.40 Otroci pozdravljajo; 13.30 Ženski komorni zbor RTV "jubljana, p, v. Milka škoberneta; 18-50 Popularne melodije lz orke-stralne glasbe; 14.35 Izbrali smo vas; 15.40 Zabavni zvoki; 16.00 «ovost na knjižni polici — Peter Abrahams: Divji pohod; 16.20 Koncert po željah; 17.20 Parada plošč; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Slovenski samospevi. Četrtek, 28. julija 8.05 Edvard Grieg: 4 norveški Plesi; 8.25 Naši uspehi v preteklem šolskem letu; 8.55 Majhen 8‘asben'. kabaret; 9.12 Od valčka do rock’n rolla; 9.40 Mladen Ja-j>Ust dirigira zbor Slovenske filharmonije; 10.10 Od melodije do melodije; 11.30 Oddaja za cicibane; ‘8-00 Trio Rudija Bardorferja; 12.25 »ebaven opoldanski spored; 13.30 J®ra Mariborski godalni ansambel j; v. Jakova Cipcija; 13.50 Vedri fy°kl; 15.40 Blaž Arnič: Slike lz mladosti, suita za klavir; 16.00 Iz "vetovne književnosti - James *arrell: Stads lonigam; 16.20 Ko-•Jplcem v zabavo; 17.10 Petdeset »mhut turizma ln melodij; 18.00 e? oper Bedfiha Smetane; 18.30 y«°rt ln športniki; 20.00 Četrtkov ..domačih pesmi in napevov. Petek, 29. Julija -8.05 Dve operni uverturi, 8.20 Po-~miško popotovanje od strani do ‘Jani; 8.35 S sprejemnikom na popust; 9.00 Frane Milčinski: Po- s-£alM urad (ponovitev); 10.10 10andbe za violončelo in violo; ll nn Flesnl orkester Ted Heath; k-iri0 krnske duhovne pesmi poje » -J30-: 11-13 Naš podlistek ščo ed Prebivalci avstralskih pu-n-,y - II; 12.00 -Doffra volja je tav?°ha«; 12.25 V tričetrtinskem Zei» ’ 12-‘*a Domači napevi Izpod g-Ortega Pohorja; 13.30 Za vsako-oi-,., bekaj iz zakladnice zabavne ^oe; 14.35 Arije iz oper Chrl- ANEKDOTE skojevskega lova pri Versaillesu beta u<,eIežll tudi znani notar sla-liu , slovesa. Kolovratil je po pola „ rcs se Je pred njim dvigni-Prepelica. Notar pomeri ln tj-u *•! epcllca je izgubila komaj Nott,". Peres In se spustila za grm. bi n,,aPlanc 7a njo, toda o plenu Zakii i’a nc sluha . .. Tedaj notar ‘>Sli£wkmetu na nJ*vl: 6e n.lte» ali niste videli ustrelje- *,PrepcuCe?« Irfjr.hhno! gaj sem vendar videl ajmjoča peresa?« le r.: Peresa sem tudi Jaz videl,« Irtotni * bmet. »Tako močno so * »cbjj’ **a so odnesla celega ptiča H * % ?6kl ,'v Fielding Je hotel videti 'Oda n?revo<1 "a londonski ulici, *0lad J njim Je stopil na klop Jškrn » “a,‘n» se razkoračil in mu Jing; razgled. Tedaj Je rekel Ficl-, e gentleman bi se goto-n„ ’ r*1 bi vede!, do ima v stopha VVillibalda Glucka; 15.40 20 minut s Slovenskim oktetom; 16.00 Humoreska tega tedna - Fran Milčinski: Letoviščarka; 16:20 Parada plošč: 17.10 Razgovor z volivci; 18.00 Pojo »Los Paraguayos«; 18.15 Gorenjske polke ln valčki; 20.00 Veliki zabavni orkestri; 21.15 Odda- 1 ja o morju ln pomorščakih. Sobota, 30. julija: 8.05 Ritmi Latinske Amerike; 8.20 Pionirski tednik; 8.40 Skladbe za kitaro Isaaca Albeniza; 8.55 Pesmi, ki so jih peli naši partizani; 9.15 S sprejemnikom na dopust (spored zabavnih zvokov); 11.30 Družina in dom; 11.40 Sovjetska zabavna glasba; 12.00 Češke narodne pesmi; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja; 13.50 Od arije do arije; 15.40 W. A. Mozart: Koncert za violino in orkester št. 2 v D-duru; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Kopalcem v zabavo; 17.10 Parada plošč; 13.20 Ppzdrav z gora; 18.45 Okno v svet; 20.00 Pojmo na Štajersko (narodne in domače viže); 20.25 Sobotni mozaik. Nedelja, 31. Julija 7.15 Koncert pihalnih godb; 8.00 Mladinska radijska igra - Sienkie-wicz: V puščavi in goščavi - I; 9.02 Odprimo zbirko slovenskih otroških narodnih pesmi; 9.12 Z vedro' glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši...; li.oo Za prijetno razvedrilo; 11.30 Zvone Kržišnik: Semenj ničevosti (reportaža); 13.45 Koncert pri vas doma; 15.30 Mozaik melodij; 16.45 Petnajst minut z ljubljanskim oktetom; 17.00 Sto dvajset minut športa in glasbe; 21.00 Športna poročila; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. Ponedeljek, 1. avgusta 8.05 Tako so plesali nekoč (Strauss - Ludeckl); 8.20 Počitniško potovanje'od strani do strani; 8.35 Odmevi na letošnje mladinske pevske revije; 10.10 S sprejemnikom na dopust; 11.00 Prizor iz 2. dej. Dvofakove Rusalke; 11.15 Naš podlistek - Fr. Munteanu: Gospod David' - I.; 12.00 Kvintet Niko Štritof; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Z narodno pesmijo v Belo Krajino; 13.55 Glasbene razglednice; 14.35 Med suitami; 15.40 »Ptiček veli, da se ženil bude . ..«; 16.00 Naši popotniki na tujem; 16.40 Parada plošč; 17.10 Šoferjem na pot: 18.40 Kulturni glo- bus; 21.45 Richard Strauss: Tri skladbe za klavir. Torek, 2. avgusta 8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.30 Europa express; 9.00 Vokalni kvintet Kranjčani; 9.20 Baročni Intermezzo; 10.10 Igramo vam v zabavo; 10.40 Kanadske pesmi (pevec Tennessee Ernie Ford); 11.00 Popotovanje z melodijami; 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Pozdrav iz Dalmacije; 12.25 Pet pevcev - pet popevk; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Pojo solisti mariborske in ljubljanske opere; 14.10 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove; 15.40 Zabavni orkester RTV Beograd; 16.00 Listi iz domače književnosti; 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre — VH. oddaja Orkester Pariškega konservatorija - S. Rahmaninov: Otok mrtvih, Franc Liszt: Mazepa; 17.20 Parada plošč; 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 18.15 Od plesišča do plesišča; 18.50 Človek ln zdravje; 20.00 Poje črnski sekstet Jubilee Singers iz ZDA; 20.30 Radijska igra - Nikola J. Vapcarov: Deveti val; 21.40 Dvajset minut s popevkami. Trbovlje: Jože Šket, agronom iz Celja, in Marija Urek, prof. lz Trbovelj; Edvard Ribič, delavec iz Trbovelj, in Jožefa Krištan, šivilja Iz Orata pri Grobelnerrt: Jože Gole, tesar Iz Trbovelj, in Marija Fele. r. Bravec iz Trbovelj, kurirka: Radomir Novakovič, podoficir JLA iz Cerklja. in Mira Ledinek, delavka lz Trbovelj: Anton Gračner. rudar iz Trbovell. in Frančl- ,u„u šba Košnik. delavka iz Trbovelj; LJE II; 26. in 27. julija ruski Frančišek Završnik, usl. iz Trbo-veli. in Marija-Tvana Aueuštjn. in-kasantka Iz Trbovelj: Simon Radulovič. usl. iz Trbovelj, ln Helena Preskar, usl. iz Trbovelj; Feliks Kerec, zidar iz Cankova, in Regina Vene. delavka lz Trbovell; Franc Vahter. avtomehanik iz Trbovell. in Katarina Petkovič, natakarica iz Trbovelj; Alojz Molnar, delavec KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah: 27. do 29. julija sovjetski barvni film »RDEČE LISTJE«; od 30. julija do 1. avgusta amer. barvni cinemaskopski film »PREPOVEDANI PLANET«. KINO »SVOBODA« TRBOV- S0NCE OGREVA HOTEL V Perkingnanu (Francija) so odprli prvi hotel, čigar prostore ogrevajo naprave, ki zkorl- iz Trbovell, ln Ela Klenovšek, de- Sfrajo sončno energijo. Napravo NENAVADNA IMENA Damski raziskovalec in pisatelj Rosendhal je nedavno objavil študijo o nenavadnih imenih. Rekorderji v svojevrstnih imenih in priimkih so prebivalci Tonga. Tam sta GLISTA in KUŽEK najpogostnejša priimka. Poglavarju nekega plemena je ime STARI PREŠlC. njegova žena je dala eni izmed svojih hčera ime Fuzipala, kar bi se po naše reklo GNILA BANANA. ZA CIGARETE IN VINO Neka gospodinja iz Padove je vložila pri sodišču tožbo proti svojemu možu. Obtožila ga je, da jo vsak večer pri kartah ogoljufa za tisoč lir. Mož se je zagovarjal, da kvarka z ženo .samo zato, ker ji i r-vega V mesecu izroči vso plačo ln mu nič ne ostane za cigarete in vino. Sodišče se je postavilo na njegovo Stališče, češ da ni mogoče govoriti o prisebnih goljufijah, če mož dobiva nazaj svoj prlslužen! denar . . . :-»'» m lavka lz Trbovelj; Ivan Zamuda, ključavničar. Dol pri Laškem, ln Eva-Marija Strovs iz Ojstro - Trbovlje. prodajalka; Edvard Ajnlk, str. ključavničar, in Ana Blažič, kroj. pomočnica iz Trbovelj. Brežice: Vid Žveglič, posestnik iz Pečja, in Pavla Santej pomožna trg. pom. iz Sevnice; Karel Santej, delavec iz Podgorice, in Amalija Imperl, gosp. pomočnica lz Podgorice; Jože Sinkovič, žel. lz Dol. Brezovega, in Ana Klanšek iz Vrhovo, poljedelka; Alojz Planinc, železničar lz Sevnice, in Terezija Starec, gosp. iz Sevnice; Ivan Me-singer, delavec lz Šmarja, in Ivana Klakočar, delavka iz Šmarja, Jože Žnidaršič, delavec-iz Lukovca in Rozalija Kuhar iz Drušč, poljedelka; Anton Knez, delavec iz Kranja, in Jožefa Gorenje, tov. delavka iz Kranja; Leopold Bobek, delavec Iz Račiče, in Mihaela Jošt, poljedelka iz Kumpolja; Ivan Pa-skvale, kovač iz Trbovelj, in Ana Salamon, šivilja iz Brezovice, Leopold Papež, str. ključavničar iz Krškega, in Alojzija Simeonov, delavka lz Zg. Vodal; Jože Zelič, žagar iz Loke pri Zid. m., in Martina Kocijan, gosp. pomočnica lz sestavlja 25 proti jugu obrnjenih zrcal na strehi. Sončni žarki se odbijajo iz zrcal v skupno žarišče. KMETIJSKA ZADRUGA MLINŠE, p. Izlake, proda: 1 traktorski trosilec Fergu-son, 2 škropilnici Pohorka, 8 nahrbtnih škropilnic, 1 dinamo-elektromotor 110 V, 1 bencinski motor 5 KS. — Prednost nakupa imajo kmetijske zadrege in družbena posestva. Razprodaja bo 15. avgusta 1960 pri Kmetijski zadrugi Mlinše. UGODNO prot'am motorno kolo »Puch« 250 ccm — registriran — in »Alfa« kotel 1201. Viktor Suhar, X. maja 7, Trbovlje. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 29. ŠTEVILKE Rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje, ki smo ga prinesli v 29. številki našega tednika, se glasi (vodoravno in navpično): 1. SVET, 2. VIME, 3. EMIL, 4. TELE. Žreb je tokrat prisodil knjižno nagrado Mariji KOS, učenki 4.b razreda osnovne šole, Mihaloveo 47, pošta Dobova. Darilo ji bomo poslali po pošti. Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE BESEDE (vodoravno in navpično): 1. mala gozdna žival (iz njenega kožuščka delajo kape); 2. ploskovna mera (pri merjenju kmečkih zemljišč); 3. izmeček vulkanov; 4. hladnoča, mraz. ČRKE: AAAA, D, HH, LLLL, O. O. R, V. MEDITACIJE Moda skrbi, da moškim, ni treba menjavati misli o eni in isti ženski. Večerne obleke so pogostno tako indiskretne. da je vsaka radovednost odveč. Mož je glava družine, žena pa vrat. Zato se mora glava obračati, kakor hoče vrat. Moški je ukradel ženski srce. Za (con za to tatvino ne pozna kazni, ker se sama kaznuje. Majhne deklice se najraje igrajo s punčkami, dečki pa z vojaki; ko odrastejo, je ravno narobe. Zenske, ki se smejejo še tako staremu in neslanemu dovtipu, hočejo le pokazati svoje lepe zobe. Razmišljanje muhe na plešasti glavi: Sedaj sem pa res stara, kajti ko sem bila mlada, je bila tukaj samo stezica. RAZPIS Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu razpisuje na podlagi 7. in 27. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list št. 32-55) naslednje štipendije: dve štipendiji za študij na pravni fakulteti; tri štipendije za dijake dvoletne administrativne šole v Novem mestu. Prednost pri razpisu imajo otroci padlih borcev ln žrtev fašističnega nasilja In tisti, ki so vpisani v višje letnike navedenih šol. Štipendije bomo podelili za čas, ki je po predpisih določen za končanje študija, in v višini kot je predvidena v odredbi o višinah štipendij. Prosilci naj do 10. avgusta 1960 vložijo kolkovane prošnje (50 din državne takse) pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu. Kidričev trg 5 in prošnji prilože: 1. podroben življenjepis: 2. zadnje šolsko spričeva kul teto; 3. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca staršev; 4. potrdilo podjetja, ustanove ali zavoda, v katerem sta zapo- slena roditelja, glede višine plače ln otroškega dodatka. Otroci padlih borcev naj predlože potrdilo Zveze borcev; « 5. mnenje osnovne organizacije SZDL oziroma LMS o prosilcu ln družini. spričevalo ter potrdilo o vpisu v šolo ali fa- OBJAVA Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu glede na ' to, da sedaj prihajajo zavarovanci iz bližnjih in oddaljenih krajev po potne stroške, posmrtnine in pogrebnine, neposredno na Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu ali njegove podružnice v Brežicah, Črnomlju in Krškem z izpostavo v Sevnici obvešča vse zavarovance, da do 1. avgusta 1960 dalje okrajni zavod, kakor tudi njegove podružnice ne bo več. izplačeval dajatev iz zdravstvenega zavarovanja v gotovini, temveč bo vsa izplačila nakazoval po Komunalni banki. Zavarovanci, ki so zaposleni pri pooblaščenih podjetjih, zavodih in ustanovah, pa svoje pravice iz zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo neposredno tam, kjer so zaposleni. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANIH V NOVEM MESTU SGP » Z A S A V J E « - TRBOVLJE razpisuje NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: 1. Gradbena srednja šola — 2 mesti 2. Pravna fakulteta — 1 mesto Predn-ost Ima j c reflektanti višjih letnikov. Lastnoročno spisani prošnji, ki naj vsebuje splošne po-daiUce, priložite še potrdilo o imovinskem stanju staršev in prepis zadnjega šolskega spričevala. Prošnje pošljite upravi podjetja najkasneje do 10 avgusta 1960. Za rešitev uganke Imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. Rešitev magičnega kvadrata nam pošljite čimprej. — Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka ie razred šole, ki ste ga'obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Pri reševanju uganke vsem pionirjem obilo sreče! UREDNIŠTVO KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU ZAGORJE OB SAVI razpisuje za šolsko leto 1960/1961 naslednje štipendije: 1 za študij na Ekonomski fakulteti, 1 za študij na Pravni fakulteti, 1 za študij na Agronomski fakulteti, 2 za študij na Višji pedagoški šoli, skupina zgodovina — zemljepis, 1 za študij na Višji pedagoški šoli, skupina angleščina — slovenščina, 1 za študij na Višji pedagoški šoli, skupina matematika — fizika, 1 za študij na Višji pedagoški šoli, skupina zgodovina — petje, 2 za študij na Višji administrativni šoli, 4 za študij na Ekonomski srednji šoli, 2 za študij na Gradbeni srednji šoli, 3 za študij na Zobotehnični srednji šoli. 5 za študij na Učiteljišču, 1 za študij na Soli za sanitarne tehr>"'e (moški). Prošnje, kolkovane z 250 din državne takse, je treba vložiti do 20. avgusta. Prošnji naj prosilci priložijo naslednje dokumente; 1. življenjepis; 2. potrdilo o vpisu v šolo; 3. overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala; 4. potrdilo o premoženjskem stanju; 5. potrdilo o prejemanju otroškega dodatka; 6. priporočilo mladinske ali druge družbene organizacije. Prednost pri dodelitvi štipendij bodo imeli otroci padlih borcev, socialno šibki dijaki in prosilci, katerih stalno bivališče je na območju občine Zagorje ob Savi, ter dijaki in študentje višjih letnikov. Prošenj, ki ne bodo kolkovane, niti jim ne bodo priložena potrebna potrdila, ter prošenj za štipendije, ki niso razpisane, komisija ne bo obravnavala. Komisija za štipendije pri občinskem ljudskem odboru ZAGORJE ob Savi. „GUdnMKavlcah 'uknjo. !«J n*'1". -I« bliskoma ( Dnin«!. onsKoma scoei, snri-aI no£avlco» toda luknje «Jkhjo^®k° lahko trdite, da imam ^ho v bogavlcah?«« je vpraftarf U hi . °(1vrnil Fielding, *ka- 1 8* Jih drugače lahko obu- < ec ec * < CJD < S C H u z o (Tj > mi o o (9 O a o O £ o e S n c (« > -= ■o 0) ■M £ 64. — »To jc lepo, Becky,« je dejal Tom, »jaz in Amy Lawrence na primer ...« Becky ga je v hipu ustavila: »Tom, torej jaz nisem prva, s katero si za vedno zaročen?« jc zaihtela. Tom je moledoval: »Nikar ne joči, Becky, saj mi ni nič več do nje!« — »Pa ti je, Tom!« je hlipala Becky, »saj sam veš.« — Tom jo je hotel potolažiti, toda Be-cky se ni dala prepričati, da jo ima Tom resnično rad. Da bi jo potolažil, B je Tom izrodil medeninasti gumb. 66. — »Prosim te, Becky, ali ga ne bi hotela vzeti?« — Becky je odrinila Tomovo roko in gumb je padel na tla. Toma je to razjezilo in Je odšel. Bccky, ki si je z robcem trla solze, jc nenadoma zapazila, da ga ni. Ozrla se je naokoli, toda Tom je izginil. Klicala ga jc, toda odgovora ni bilo. Edina tovariša sta ji bila tišina in samota. Sedla je in znova skesano zajokala. 67. — Tom je bil žalosten kot še nikoli doslej. Umikal se je ljudem in stekel na vrh Cardiffskegn griča, da bi se jim čimbolj umaknil. Dolgo je sedel tam v travi, opiral komolce na kolena in brado v dlani ter razmišljal... Toda mladega srca ne more dolgo oklepati ena sama stvar. Razmišljal je, kaj bi. Odločil se je: pirat bo! — Zdaj je bila njegova bodočnost jasno pred njim... 68. — Da. Sel bo zdoma in odšel bo na not. Odrinil bo že naslednje jutro. Toda za tako pot se mora dobro pripraviti. Zbral bo vse svoje imetje. — Becky ga ne mara več in kaj mu potem pač drugega preostane? Pirat bo, morski pirat in njegovo ime bo znano vsemu svetu. Postal bo slaven in vsi se ga bodo bali. Tudi Becky. Toda njej ne bi'mogel nlfi hudega storiti, ker jo ima preveč rad.. • ŠE 0 BADJUB0VEM ZASAVJU V številki 29 Zasavskega tednik, ■ dne 13. julija t. 1., In sicer po:, glavo »-Badjurovo Zasavje« Izpoc; peresa tov. Jožeta Župančiča, sto . zapisano, da sem moral izdati letn 1828 brošuro »Zasavje« v samo:? ložbi. Resnici na ljubo naj pripomnim, da je to pomota, k a -: moj četrti vodnik v slovenskem jV-ziku '? izdala prav po naključni »Zver- za tujski promet v Sloveniji- v Ljubljani. Prav po naključju pravim zato, ker omenjen--, zveza ni imela smisla za izdajanj, vodnikov v slovenskem jeziku in bi tudi vodnik Zasavje ne izšel v njen! založbi, če ne bi se zanj od ločno zavzel prav po naključju ta kratni odbornik zveze, pisate! Fran Govekar. Zares bridke težave so pa nastopile od 1. 1928 nadalje pri izdajanju slovenskih vodnikov. Izšla st; le še dva vodnika v slovensken Jeziku, in sicer leta 1930 vodni' »Sto izletov po Gorenjskem, Dolenjskem In Notranjskem« po zaslugi dr. Ivan Tavčarja ml. in leta 1934 »Zimski vodnik«. Vodnika za »Karavanke« omenjena zveza ni hotela izdati. Leta 1936 sem moral sestaviti po naročilu zveze nemški Vodnik po Sloveniji, slovenski vodnik mi Je pa preprečila žalostna druga svetovna vojna. Budolf Badjura POGLED NA POLSNIK IN OKOLICO PO 10-LETNICI PD A Deset let vztrajnosti in dela Rodilo se je novo jutro. Zarja je oblila zasavskega očaka — KUM, simbol trboveljskih planincev, ki so nedavno tega slavili majhen jubilej — deset let svojega društva, 10-letndco vztrajnega dela in nenehne ljubezni do čudovitega gorskega in planinskega sveta, do svojega Kuma. Svojstven je pogled s tega zasavskega Triglava. Daleč seže oko planinca, ki tih in radosten gleda svet pod seboj. V svoje naročje sprejema vsakogar, ki prihiti iz doline na goro, kjer se spočije v prelepem planinskem svetu tega očaka. Pred desetletji rti bilo tako. Svet okrog Kuma je bil osamljen. Planinske koče ni bilo in takratni obiskovalci so našli zatočišče le pod cerkveno streha Leta 1934 se je porodila prva zamisel o gradnji planinskega zavetišča na ruševinah stare lovske koče na Lontovžu pod Kumom. Misel je rodila ideja Cez teden dni se je pričelo delo in dalo uspehe. Od tistega časa to zatočišče ni bilo samo shajališče planincev, temveč tudi naprednega delavstva iz Zasavja. Julija, leta devetnajststo-sedemintrddeseitega, je bila v tem planinskem zavetišču pokrajinska konferenca SKOJ. Smučarsko društvo »Kum« je pričelo s kopanjem temeljev za nov planinski hotel na Lontovžu. Vojna je pretrgala gradnjo in nadaljnjo zamisel. Za seboj je pustila, kot drugod-, ruševine. Planinsko društvo v Trbovljah si je kmalu po vojni zadalo nalogo, obnoviti planin- Zaščitimo oči pri delu Razni tipi brusov, ki se danes uporabljajo v naši industriji, so pogosto brez predpisanih zaščitnih naprav za zavarovanje oči pred drobci ostružkov, ki odletavajo od kosa, ki se brusi. To predstavlja precejšnjo nevarnost za oči zaposlenega, ker na drugi strani n« nosi očal, da bi tako imel oči zavarovane. Zaščitna očala so pa velikokrat neprimerna. tako da dostikrat ovirajo delavca pri delu, namesto da bi mu varovala oči proti odletavanju drobcev. Po naših veljavnih predpisih morajo biti stroji in naprave tako urejene, da so delavci zavarovani pred nezgodami in poklicnimi obolenji in da morajo delavci imeti na razpolago primerna zaščitna sredstva, kar so gospodarske organizacije ozir. delodajalci Dolžni upoštevati to izvajati. Poškodb« na očeh, ki nastajajo zaradi neupoštevanja predpisov oziroma nenošenja zaščitnih očal so dostikrat posledica delavčeve naivnosti, češ da se ne izplača uporabljati teh očal. Tako zaznamujemo v podjetjih v občini Trbovlje v letu 1959 nezgod na očeh okoli 160, v prvem tromesečju letošnjega leta pa 45. Po poškodovanih delih telesa so poškodbe na očeh na 4. oziroma na 5 mestu. Iz teh podatkov vidimo, da je problem zaščite brusilnih strojev zelo resna zadeva in da se izplača urediti zaščito tako, da bodo delavci zavarovani to bodo s tem odpadle poškodbe na očeh. Ponekod nameščajo nad brusilno ploščo nekakšne steklene plošče iz navadnega aili pleksi stekla. Skozi to ploščo delavec opazuje potek brušenja. Iz prakse pa vemo, da tudi ta plošča ne zavaruje oči v celota, ker ta zaščita ni fiksna. Steklo se zamaže, delavec ga ne očisti, zaradi tega ga odstiani to spet dela brez zaščite. Ta problem pa je rešljiv na zelo preprost in učinkovat način. V nekem našem podjetju so imeli zelo resen problem zaradi tega, ker delavci niso uporabljali očal. To vprašanje so rešili na ta način, da so ploščo iz pleksi stekla pričvrstili po vzvodu na vgrajen pTektajevaini električni kontakt, ki, je zvezan preko magnetne tuljave avtomatskega stikala. Ko delavec želi uporabiti brusilni stroj, ga lahko vklopi samo tedaj, če postavi stekleno zaščitno ploščo v položaj, kjer je očesni zorni kot pokril okvir zaščitne plošče nad nevarno cono, kjer se predmet brusi. Priprava sama je zelo preprosta in enostavna ter se delavec počuti pri delu popolnoma varnega. Iz tega izhaja, da delavec ne more prej brusilnega stroja pognati, preden si ne namesti zaščitne plošče' nad brusom. Prvi pogoj je seveda, da mora biti steklo vedno popolnoma čisto, tako da delavcu ne ovira pogleda na predmet, ki ga brusi. Priporočamo podjetjem, da pri svojih brusilnih strojih namesto zgoraj navedeno zaščitno pripravo, ki bo ob učinkoviti uporabi precej zmanjšala, če ne celo popolnoma omejila poškodbe na očeh. J. J. sko postojanko na Mrzlici to preurediti cerkovnikovo hišo na vrhu Kuma v planinsko kočo. Takratno planinsko društvo ni moglo obnavljati in upravljati obeh postojank hkrati. Porodila se je zamisel o ustanovitvi novega planinskega društva »Kum«. Pred desetimi leti je pričelo svojo življenjsko pot, polno trdega in vztrajnega dela. Posežimo še za trenutek v preteklost tega razmerama mladega planinskega društva. Ustanovitev je zahtevala tudi nadaljnjo izgradnjo postojanke na Kumu in izkop kanalov za napeljavo elektrike. Prvi redni občni zbor 28. de-cebra 1950. je prikazal zadovoljive rezultate začetnega šestmesečnega dela. Društvo je imelo že 296 članov. In spet se je rodila misel o gradnji nove prijetnejše planinske po-stojanske. Imenovan je bil gradbeni odbor. Zagrizel se je v delo. Postopoma so v društvu zaživeli še gospodarski, markacijski, propagandni in alpinistični odsek. Na pionirje niso pozabili. Leta 1952 pomeni pričetek gradnje planinske postojanke. Tovarne ta podjetja iz Zasavja in drugod pomagajo uresničevati zamisel trboveljskih planincev. Nastopijo težave s prenosom gradbenega materiala, pa tudi drugih ne primanjkuje. Denarja je vedno bolj malo. Isto leto uspe planincem zabetonirati temelje to stebre, ki nosijo verando in zidovje. Naslednje leto je bila nova planinska postojanka pozidana in pokrita. V naslednjih letih je bil novi planinski dom dograjen. Zdaj nudi s svojim udobjem prijetno bivanje vsakomur, ki obišče kdajkoli Kum. Razumljivo je, da se dejavnost društva v teh kratkih desetih letih ni vrtela samo okrog gradnje planinske postojanke. Planinci »Kuma« so skrbeli za vsestransko razgibanost v društvu, prirejali iz-leite na znane planinske in gorske postojanke ter poživljali delo z najmlajšimi člani društva, ki so našli v njem in pri tovarišu Fabjanu prijetno zatočišče in veselje do planin. Ob jubileju planincev PD »Kum« se tudi naše uredništvo, čeprav nekoliko pozno, pridružuje čestitkam. -pb- Zadovoljivi učni uspehi OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA NA ŠOLAH V ZAGORSKI OBČINI Vse kaže, da so na osnovnih šolah na področju zagorske občine že vidni prvi uspehi reforme obveznega šolstva. Ob zaključku šolskega leta 1959-1960 je opaziti na skoro vseh osnovnih šolah znatno boljše učne uspehe kakor v zadnjih šolskih letih. Učni uspehi, ki so letos znatno nad uspehi iz prejšnjih let, so pa delimo boljši tudi zaradi novega načina ocenjevanja. V šolskem letu 1959-1960 je obiskovalo pouk na vseh 12 osnovnih šolah v zagorski občini 2194 učencev in učenk, ki so dosegli v pbvprečju učni uspeh 94,9 odst., obisk pouka je pa znašal v povprečju 95,02 odstotka. Po šolah je stanje naslednje (prva številka pomeni število učencev, druga dosežen učni PRI POPRAVILU JAMSKIH VOZIČKOV Sodobno gospodinjstvo št. 5-60 Peta letošnja številka »Sodob-ega gospodinjstva« poroča obšir-o o razstavi »Družina ln gospo-lnjstvo 1960«. Tina Maležlč piše novih nalogah, ki stoje pred na-ii v zvezi z delovanjem šolskih Uečnlh kuhinj. Pripraviti je tre-• vse potrebno, da Jeseni ne bo Obenega otroka brez malice v šo-O pravem času objavlja revija apotke staršem, kako naj opre-iljo otroka, ko odhaja na letova-j«. Gospodinjam, ki perejo v me-anlzlranlh hišnih pralnicah, bodo 9 NAROČNIKI ZASAVSKEGA ^ TEDNIKA IMAJO PRI 9 MALIH OGLASIH RTN1CAB IN ZAHVA I M-OD8TOTN1 POPUST dobrodošli recepti za pranje v »Hlmo« pralnem stroju. Zanimiv je prispevek o novem Izdelku Tovarne emajlirane posode v Celju, ki Je pričela izdelovati emajlirano omarico, kombinirano s pomivalnimi koriti. Potrošnikom sta namenjena prispevka o vzdrževanju plastičnih oblog v stanovanju in o možnostih reklamiranja pri nakupu tekstila. Ta številka objavlja tudi Izide preizkušenj golaževih konserv, ki jih je preizkušala grupa prehrambenih strokovnjakov, strokovnim mnenjem o zunanji opremi, kvaliteti konserv, embalaži, ceni ln uporabnosti, so priključeni tudi preizkušeni recepti za pripravo golaževih konserv. Revijo »Sodobno gospodinjstvo« izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Gradišče 2/III. Izhaja mesečno. Letna naročnina znaša 600 din. Uredništva - n siari ti tretja odstotek obiska pouka); •/0 •/6 šola ČEMSENIK, 79 učencev 100 95,6 šola IZLAKE, 114 učencev 86 95,7 šola KOLOVRAT, 35 učencev 88,4 97,1 šola LOKE, 243 učencev 90,1 98,04 šola MLINSri, 81 učencev 93,3 95,0 šola PODKUM, 132 učencev 91,0 90,2 šola SENOŽETI, 66 učencev 92,4 93,6 šola SENTGOTARD, 76 učencev 92,0 95,0 šola TOPLICE, 613 učencev 95,6 97,8 šola TIRNA, 38 učencev 94,7 95,6 šola ZAGORJE, 783 učencev 98,7 97,9 šola ZNOJILJE, 42 učencev 92,9 87,1 osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna osnovna Kakor smo že poudarili, je učni uspeh zadovoljiv, saj je le na dveh šoiah (Izlake in Kolovrat) manj kakor 90-cdsto-ten. Nekoliko slabše je z obiskom šolskega pouka, kjer so pod občinskim povprečjem, ki znaša 95,02 odstotka, osnovne šole Znojile, Podkum, Senožeti in Mlinše. To da misliti, da nekateri starši včasih ne pošiljajo otrok k pouku, ker jih uporabljajo za poljska dela. Zategadel bo treba, da šolski odbori teh osnovnih šol na prihodnjih sejah o tem vprašanju obširneje spregovore in store vse, da starši otrok ne bodo več uporabljali za kmečka dela v času, ko Imajo otroci pouk. (faaCct nam pišejo IZ L1TUE IN OKOLICE Smartni Partizan med najboljšimi v občini = V litijski komuni delujejo tri telesnovzgojna =- društva »Partizan«, in sicer v Litiji, Šmartnem = in Gabrovki. Litijski Partizan je v zadnjem == času prav lepo uredil svoj telovadni dom. TVD Partizan v Šmartnem pri Litiji pa štejejo med najbolj agilna telovadna društva v litijski občini == ln v ljubljanskem okraju. Šmarčani imajo dobro == urejeno telovadnico in tudi življenje na letnem 5= telovadišču zraven spomenika NOV Je živahno. == V sestavu društva deluje tudi agilna sekcija = košarkarj ev. TVD Partizan v Gabrovki, 20 kilometrov od == Litije, vadi v telovadnici, pa tudi na letnem = telovadišču, kjer v zadnjem času goje odbojko == in mali rokomet. V Gabrovki so začeli s telovadbo šele v = zadnjem času, odkar deluje tam osemletka, §= medtem ko Ima telovadba v Litiji ln sosednem Šmartnem svoje dolgoletne korenine. ~=.~: HH _ V Litiji bodo zgradili športni stadion Te dni je potekel s predsednikom občinske == zveze za telesno vzgojo, tov. Avgustom Spatom, == zanimiv in poučen pomenek. Odkar grade v == Renkah vojaki JLA cesto Litija—Renke-Zagorje, =5 je bilo pri nas že več športnih srečanj med 11- == tljskiml športniki ln športniki JLA. Vojaki so nadvse navdušeni športniki, ki nastopajo tudi = na igrišču litijskega športnega društva zraven s— Zdravstvenega doma. Ob zadnjem športnem ~ tekmovanju so pa ugotovili, da sedanje igrišče =g ne zadostuje za vse športne potrebe litijskega gg kraja. Tovariš Spat nam je s tem v zvezi povedal tole: - V sestavu občinskega odbora za telesno == vzgojo sodeluje v vsej občini okrog 1400 članov, =s fizkultumikov. Tu so všteti predvsem člani te-== lesno vzgojnih društev Partizana iz Litije, Smart- na in Gabrovke, pa tudi člani atletskih klubov. = Strelske družine Imajo v komuni svojo občin-s= sko zvezo. V sestavu občinske telesnovzgojne == zveze pa sodeluje tudi litijski aeroklub »Milan 1= Borišek«, ki dosega prav lepe uspehe v okraj-== nem in republiškem merilu. Že v letošnjem letu bodo litijski športniki === začeli s povečanjem in izboljšanjem sedanjega == športnega igrišča, ki ga bodo preuredili v so-^ doben športni stadion. Pri delih bodo pomagali == litijski mladinci, pa tudi člani JLA iz Renk. Vsa dela bodo opravili prostovoljno. Sedanje nogo-= metno igrišče bodo povečali, tako da bo imelo === mednarodne olimpijske dimenzije ter bo njegova === dolžina znašala 100 metrov, širina pa 54. Po sedanjem predhodnem računu bo treba pri ure-Janju igrišča odkopati 1122 kub. metrov zemlje, ss vgraditi pa okrog 1113 kub. metrov. Pri delih == bodo uporabljali tudi mehanična sredstva. Ra-= čunajo, da bo novi športni stadion urejen že do srede prihodnjega meseca, ko bo v pro-== slavo dograditve stadiona večja športna prire-Sš ditev. gl a- *•) Hf Litijski vodovod bo veljal 160 milijonov dinarjev Kdor pride te dni v Litijo, opazi na glavnem §= Valvasorjevem trgu kopače obcestnega jarka, v BS katerega polagajo cevi za novi litijski vodovod. = Gospodinje s trga in bližnjih ulic pa prihajajo še zmeraj k starinskemu vodnjaku zraven Kp-šg= blerjeve hiše, kjer si ob stari črpalki natakajo vodo v škafe. Kmalu bo pa tudi te Idile konec. V Gradcu, == ha levem bregu Save, že stoji v posebni stavbi === črpalka to so v hiše na levem bregu reke že = napeljali vodovodne cevi. Prav zdaj so riali v == poskusni obrat novo črpalko za pitno vodo, == Domačini, ki so bili doslej navezani na vodo lz == predllnlškega rezervoarja nad Svarčevo hosto, = so ugotovili, da je lz starega zajetja prihajala mehka voda, medtem ko daje novo .zajetje ob Savi bolj zdravo vodo z mnogo več apnenca. Iz graškega rezervoarja dobivajo trenutno pitno vodo le hiše na levem bregu Save, medtem ko z deli na vodovodni priključek zdaj nadaljujejo na Valvasorjevem trgu. Pozneje bodo z Izkopi za vodovodne priključke nadaljevali še po drugih cestah to ulicah na desnem bregu reke Save. Po celotnem načria in proračunu bo novi litijski vodovod veljal 160 milijonov dinarjev, doslej so pa porabili 60 milijonov za dosedanja lzkopna dela In priključke. Iz zajetja v Gradcu bodo dobivali pitno vodo tudi Šmarčani. Za te uporabnike bodo zgradili na hribu Sitarjevcu, ki se dviga na Južni strani Litije, vodni rezervoar, ki bo imel predvideno okrog 30 kub. metrov prostornine. Rezervoar bo stal v bližini Jelenove hiše ob cesti, ki drži od pokopališča proti Podsitarjevcu. Dva nova transformatorja Te dni je v Litiji posebna prevzemna komisija pregledala dva nova transformatorja, ki st» bila zgrajena ln postavljena v zadnjem času. Eden izmed teh stoji v bližini furnirnice Litijske lesne industrije zraven železniške postaje, drugi pa v bližini vodne črpalke ob Ljubljanski cesti v Gradcu. Oba transformatorja sta bila postavljena zato, da bi Izboljšala preskrbo potrošnikov z električno energijo. Lesno Industrijsko podjetje potrebuje večje množine električnega toka za tovarno furnirja. V zadnjem času se je obrat te furnirnice povečal, saj izdelujejo tu prvovrstni furnir, ki ga cenijo tudi v tujini to ga odkupujejo razna mizarsko-pohištvena podjetja tako na vzhodu kot na zahodu Evrope. - Drugi transformator v Gradcu bo pa služil za pogon či-palke, za nemoteno preskrbo prebivalcev v litijskem kraju s pitno vodo. (ž.) Kresniški apneničarji so slavili 10-letnico DS Zadnjo nedeljo so imeli v Kresnicah pri Litiji prav pomemben proletarski praznik. Slovesno so praznovali desetletnico, odkar je apnenico prevzel v svoje roke delavski stan ta sl tudi. Izvolil svoj prvi delavski svet. To prvo desetletnico delavskega upravljanja so obhajali z množično manifestacijo na prostoru v bližini novega stanovanjskega bloka, ki ga je v zadnjem času zgradila tovarna apna. Kresniško apnenico je ustanovil pred tremi desetletji znani slovenski akademski slikar Gvi-don Birolla, ki je pred vojno domoval v Zagorju ob Savi. Tam so imeli Birollovi svoje apnenice, ki jih je po smrti svojega brata prevzel slikar Gvidon. Ta je odprl kamnolom izredno dobrega apnenca tudi v Zapodju, na levem bregu Save, pod hribom Slivno. Na desnem bregu reke je pa v Kresnicah zgradil apnenloo, ki ima danes 6 peči. Iz kamnoloma drži do apnenic preko reke Save žičnica, po kateri prevažajo material iz kamnoloma v apnenico. — Kresniško apno štejejo med najboljša apna v naši državi to ga ne uporabljajo samo v gradbene namene, temveč ga precej odvzame tudi kemična industrija. Prav zato imajo kresniški apneničarji v načrtu, da bodo svojo proizvodnjo še povečali. Za letos imajo v načrtu, da bodo napravili kar 35.000 ton apna v vrednosti 150 milijonov dinarjev. Prvotna nahajališča apnenca tik ob postaji žičnice v Zapodju so zdaj že precej izčrpana, zaito so v zadnjem času odprli nov kamnolom, ki je od žičnice oddaljen dober kilometer, v smeri proti zahodu (proti ljubljanski strani) v bližini vasice Ušenišče. Ti skladi so izredno bogati in je apnenec odličen. Do odkopnega mesta so uredili v strmem bregu lepo cesto, po kateri prevažajo apnenec kamioni - prekucniki. - Kresnišklm apnenlčarjem ob Jubileju naše Iskrene čestitkel (J. 2.) IZ ML1NŠ IN OKOLICE IZPOD ZASAVSKE GOBE Delo na cesti Obrerija - Mlinše - Peče se Je zopet začelo. Pred leti je komisija premerila to pregledala najnevarnejše cestne odseke, sedaj pa te odseke popravljajo ta urejujejo, da bo promet čim varnejši, je to cesta, ki Je na nekaterih mestih zelo ozka to težko pregledna. Lani to letos delajo predvsem na tem, da popravijo udrte škarpe, da sekajo to odpravijo nevarne ovinke to da cestišče razširijo. Delavci so prišli z juga to se nastanili kar pod šotori. Dmačtol so začetek vseh teh del veselo pozdravili. Posebno bo to delo gospodarsko koristno za vso dolino od Zagorja pa tja do Moravč, ko bo dokončan novi odsek med Morav-čani ta Pečani, ko bo trg zasavskega bazena odprl vrata kmetijskemu zaledju tja do Moravč ta še dalje Te dni so zapeli srpi žanjlc na njivah naših zasavskih pobočij. Ravnic Je tu malo, vse nekam visi. Gospodarji hodijo ob njivah, posebno ob nedeljah popoldne to ocenjujejo letino - posebno pšenico, kako bo kaj vrgla. Zanimajo se posebno za nove vrste, ki jih postopno vpeljujejo že nekaj let. Nedavno sem srečal mladega kmeta z ženo. Veselo sta pripovedovala, da sta bila na obisku v sosedni vasi, mladi gospodar Je imel v rokah šop pšeničnega klasja z nabito polnimi 15-centimetrskluni klasi. - Vidite - je dejal - tškole sem videl na njivah v tej vasi pod Goro. Nesem Jo domov, da jo pokažem očetu ln sosedom, drugo leto moramo pa tudi pri nas takole sejati. To je pšenica — ali ne? Tudi hibridne koruze so letos, pri nas precej posadili. Ponekod Je lepa, drugod redka. Tudi tu bo najbrž vzrok redkosti mraz. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je hibridna koruza, k! je bila posajena zgodaj ln jo Je zajel še mraz, slabo kalila, medtem ko Je kasnejša ob toplej- šem vremenu posajena koruza bolje kaliia. K temu mnenju pripominjamo le to, da je šolska zadruga v Mlinšah lani ta letos sadila hibridno koruzo bolj kasno, ob toplejših dneh. pa Je bila lani lepa, kar kaže tudi letos. Topla greda na vrtu mlinške šole Je tudi letos opravila svojo gospodinjsko-gospodarsko dolžnost. Naši kmečki vrtičl so se iz nje oskrbeli s sadikami. Posebno paradižnik je letos zelo lep. toda treba ga Je nekajkrat škropiti z 1-odstotnim bakrenim apnom, drugače grozi nevarnost, da ga uniči glivična plesnoba. Škropiti Je pa treba prej, preden se pojavi bolezen. Ko gnitje nastopi, Je vse škropljenje že kasno. Uničevanje koloradskega hrošča so kmetovalci naših vasi vzeli zelo resno, ker se zavedajo, da Je glavni pridelek našega okolja v nevarnosti. Uničujejo ga pa na vse načine, tudi Izvozili bi ga, če bi se dalo. Tako Je pred dnevi neka žena prinesla v KZ Mlinše v lepi škatli kar cel roj koloradarjev ln začela Izbirati blago, ki ga bo vzela za nabrane hrošče. V trgovini so se ji vsi navzoči smejali, ona Je pa resno povedala, da je slišala, da ga plačujejo po 800 din za kilogram. Hrošči so seveda šli v - krematorij to bi šli potem v promet kvečjemu pod obliko žgane »kave«, kakor Je nekdo hudomušno pripomnil v bližini sežiganja. Televizor na Zasavski gori Ima obilo obiskovalcev, zlasti planincev. Minule dni, ko so se vrstile tekme naše državne reprezentance, so Sli na Goro tudi navdušeni prijatelji nogometa. - Te dni so se pa vrnili z dvodnevnega Izleta na morje pionirji šole ter gledališka družina prosvetnega društva iz Mlinš. Obiskali so Reko, Opatijo, Mošeničko drago. Mnogo zanimivega so videli v teh dneh, spoznali košček naše lepe obmorske domovine in tako prinesli med svoje domače vtise, ki jih ne bodo nikdar pozabili. IZ ZAGORJA OB SAVI Kino predstave v Delavskem domu. — Dne 1. avgusta bodo pričeli v novem Delavskem domu v Zagorju z rednimi kino predstavami. Kino »Triglav« po tem času ne bo več predvajal filmov. V sestavu finančno samostojnega zavoda »Delavski dom« je posebna organizacijska enota »Kino Delavski dom«. Ta Ima nalogo, da Javno predvaja filme, tednike, reklame, diapozitive ta tako dalje. 6 turističnih društev v okolici Zagorja. -Razen Turističnega društva v Zagorju deduje na območju zagorske občine še šest turističnih društev, ln to v Cemšeniku, Sentgotardu, Pod-kumu, Senožetih - Umi, na Izlakah to v Mlln-šah. V zadnjem času je zlasti opaziti prizadevanje vodstva turističnega društva v Senožetih-Timl za povečanje števila članstva, saj šteje društvo že nad 100 članov, kar je za majhno področje mnogo. Vsa društva so že imela ustanovne občne zbore, samo v Podkumu bo občni zbor v Jeseni. Društva sl močno prizadevajo, da bi olepšala svoje kraje m vasi, skrbe za ureditev oko. Ilce, za članstvo pa prirejajo tudi Izlete. Društva skrbe tudi za pridobivanje privatnih turističnih sob. Nedavno tega so po vseh krajih, kjer J« sedež turističnega društva, predvajali turistični film »Po Jugoslaviji«, ki ga je spremljalo tudi predavanje o pomenu turizma. Pri teh akcijah pomaga s sredstvi tudi ljubljanska turistična zveza. IzLaškl lovci bodo razvili svojo zastavo. — Ob 8. občinskem prazniku v Zagorju bo lovska družina na Izlakah razvila svojo zastavo. Slovesnost bo pod pokroviteljstvom ObLO Zagorje v nedeljo, 7. avgusta ob 15. uri pri lovski koči na Vrhu nad Zagorjem. investicijski program Zdravstvenega doma potrjen. — Občinski ljudski odbor v Zagorju 1* potrdil Investicijski program Zdravstvenega doma v kraju. Skupni dohodki bodo znašali 3,379.000 din. Za nakup potrebne oprave bodo Izdali 1 milijon dinarjev, za adaptacijo 130.oM din, za ostale Investicije Je pa namenjeno pol milijona dinarjev. Tako bodo za Investicije 12* dali 1,630.000 din, 1,749.000 din Investicijskih sredstev ostane pa blokiranih. Dobro gospodarijo. - v Keramični tovarni na Izlakah tudi letos uspešno Izpolnjujejo predvideno plansko nalogo. Tako so v I. polletju 1960 proizvedli 85.623 kg elektroporcelana (kar J« 35,4 odst. plana) ter 13.334 kg Samotnih Izdelkov (66,6 odst. letnega plana). IZ HRASTNIKA Podaljšanje roka. - Po uredbi o Izplačevanju nadomestila za povečano stanarino so bili stanovalci. ki jim 8,5 odstotka na osebni dohodek ta stara najemnina ni zadoščala za kritje nove najemnine, oproščeni plačila te razlike za dobo šestih mesecev. Ker Je ta rok potekel, Je o tej zadevi ponovno razpravljal svet za stanovanjske zadeve ln proučil seznam prosilcev ter ga predložil Ob lo Hrastnik. Ta rok se Je podaljšal samo nekaterim resnično socialno ogroženim prosilcem. Zavod za posredovanje dela. - Čeprav sta oba zbora občinskega ljudskega odbora že razpravljala in sklepala o ustanovitvi občinske posredovalnice za delo, bo formiranje te posredovalnice ponovno prišlo na dnevni red prihodnje seje ObLO Hrastnik. V zvezi z ustanavljanjem občinskih posredovalnic so namreč izšli novi zvezni predpisi, na podlagi katerih se bodo Izvršile določene spremembe v posredovalnica«- Enotna ureditev zdravstvene službe. - Na območju občine Hrastnik sta bila dva zdravstvena zavoda, ln sicer Zdravstveni dom ti Hrasti«' ku to zdravstvena postaja v Radečah. Zaradi združitve občin Je bilo potrebno urediti tu® enotno zdravstveno službo. Zaradi tega je zdravstvena postaja v Radečah prenehala 15. t. m. * delom kot samostojen zavod. Se v naprej samostojni. - V Hrastniku so pr*d nedavnim precej razpravljali, da bi kraj P1*' skrbovalo z mesom tudi mesno podjetje » Ljubljane. Hrastnlški mesarji so pa obljubili, bodo v prihodnje še bolj skrbeli za zadostil« količine mesa, saj Imajo s pogodbami zago«*^ ljene precej klavne živine. IZ RADEČ 1 Dela na cesti napredujejo. — Poročali smo že, da so v Radečah pred tedni pričeli z urejanjem ceste skozi mesto. Ko smo se pred dnevi ponovno mudili v tem prijetnem kraju, smo z zadovoljstvom ugotovili, da dela nadvse hitro napredujejo. V zadnjih dneh je prišel na radeško cesto še težki valjar. Radečani Že kar z nestrpnostjo pričakujejo, da prično delavci z asfaltiranjem ceste. Vzporedno z gradnjo ceste so v Radečah uredili tudi staro in nesodobno kanalizacijo. Za boljši uspeh na letnih Igrah. — Men- da se radeški papirnlčarjj še nobeno 1®*® niso tako marljivo pripravljali na l*40® športne igre papimičarjev Slovenije, ki do že prihodnji mesec, kot leto«. Zdaj W. poldan za popoldnevom trenirajo in se najbolje pripravljajo, da bi na tem tekrt*J| vanju bili čim bolj pri vrhu. Komen**2, in pomenki o teh igrah so razgibali tudi »* ste člane delovnega kolektiva Papirnic**?, sicer ne bodo tekmovali, pa vendar nimamjem sp-^mijajo priprave svojih špoj nih tovarišev to jim seveda žele, da W “ celo prvi. OD SIREDE DO SREDE ROJSTVA PRIJATELJSKO SREČANJE JESENICE-TRBOVUE tokrat brez zmage ali poraza Preteklo soboto v dopoldanskih urah se je pred upravo rudnika Trbovlje ustavil SAP-ov avtobus. Ko so gostje izstopali, je bilo med njimi tudi nekaj takih, ki so bili tistikrat prvič v naši revirski dolini. Opazovalec bi takoj Ugotovil, zlasti še po prvih izgovorjenih stavkih, da je družba nekje z Gorenjske. Bolj vešč opazovalec, tak ki vestno opazuje razvoj in uspehe slovenskega športa, bi med gosti opazil znane obraze državnih reprezentantov v hokeju Valentarja, Tišlerja, Novaka, Čebulja, Turnška, in druge. Da skoro kompletna sestava državnega prvaka »Jesenic« v hckeju, ki so pozimi navduševali ne le številne domače ljubitelje te najbolj dinamične in moške igre, temveč tudi povsod po naši državi, kjer koli so nastopali, so si s pogumom v igri in športno skromnostjo pridobili simpatije. Njihova imena pa poznajo tudi izven naših meja. Zraven njih so se pa obiska v Trbovljah udeležili tudi vsi vidnejši športniki in funkcionarji železarskih Jesenic. Do tega je prišlo takole. Hokejski klub -Jesenice« je v imenu vseh športnikov Jesenic poslal SD Rudarju pismo, s katerim so izrazili željo, da ni z domačimi športniki želeli Čim več prijateljskih stikov. Bes je, da se športniki obeh sorodnih industrijskih centrov če zaradi tako izrazite razlike V športni tradiciji malokdaj srečajo. Tam gojijo hokej, drsanje, smučanje, skoke, skratka zimski šport, pri nas Pa nogomet, plavanje, roko- met, košarko in drugo. Seveda je upravni odbor Rudarja z veseljem sprejel jeseniške športnike na dvodnevni obisk, saj je bil to gotovo svojevrsten dogodek, kd bo obojim ostal še dolgo v lepem spominu. Gostje so imeli namen spoznati življenje naših rudarjev športnikov, tako na delovišču kot na športnem področju. Zato so si med drugim ogledali tudi Strojno tovarno, Delavski dom, kopališče in ostale objekte, ki služijo razvoju trboveljskega športa. Zal pa vreme gostom ni bilo naklonjeno, tako da je bil preigram njihovega dvodnevnega življenja med revirskimi športniki malce okrnjen, zlasti pa so bili prikrajšani tisti, ki so si želeli športnega razvedrila v trboveljskem bazenu. Toda niti najbolj hladno vreme ni zaustavilo nekaterih najbolj navdušenih gostov, ki so tako zaužili delček tistega, kar no-vcEgrajend bazen nudi našim športnikom kakor tudi ostalemu delovnemu ljudstvu. V soboto zvečer je bif v domu Rudarja razgovor, kjer so se srečali vsi športni delavci in športniki naše občine z gosti in za nekaj uric je stekel prisrčen pogovor o vsem, kar je lepega v športu, pa tudi o težavah. Predsednik ŠD Rudarja tov. Hinko Kamnikar je poudaril pomen takih srečanj, obenem se je pa zahvalil Sindikalni podružnici rudarjev, ki je s svojo pomočjo omogočila to srečanje. Zatem so si novi prijatelji izmenjali klubske značke in brošure, tov. Berti Brun se je pa v imenu vseh jeseniških športnikov zahvalil za gostoljubje ter podaril Trboveljčanom sliko jeseniške železarne in nato povabil Trboveljčane na povratno srečanje in ogled hokejske tekme na Jesenicah. In končni rezultat? Srečali so se stari tovariši in skovali nova prijateljstva, izmenjali so izkušnje v športnem življenju, spomnili so se najlepših in najsrečnejših uric, ki jim jih je nudil šport. Gotovo bosta našim gostom tudi ta dva dneva, pa čeprav niso bili v akciji na ledu, niti pod koši, niti (kje drugje, ostala v lepem spominu. Tak je bil tudi namen. Vsekakor zaslužijo Trboveljčani vso pohvalci saj je to pot, ki med drugimi oblikuje lik pravega socialističnega športnika. Košarkarska državna reprezentanca BO 30. JULUA GOSTOVALA V TRBOVLJAH V prejšnji številki smo objavili vest, da bo košarkarska reprezentanca nastopila v Trbovljah — zaradi tehničnih zaprek je zvezni kapetan Aca Nikolič preložil gostovanje za teden dni. Tako bo tekma v soboto ob 20. uri. V predtekmi pa bodo nastopili državni mladinski prvaki. 01ympia proti Rudarju. Poročila poslušajte vsak dan ob “•05 , 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, ‘5.00, 17.00, 19.30 v radijskem dnev-Mku ter ob 22.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo In Pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih ln sobotah ob 14.35. Ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.15. Oddajo ‘bobro jutro, dragi poslušalci« (Pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. Sreda, 27. Julija 8.05 Poje Koroški akademski °ktet: 8.20 Počitniško popotovanje ®d strani do strani; 8.35 S sprejemnikom na dopust; 9.00 Harry “elafonte in calypso; 9.31 Zavrtimo našo zabavno-glasbeno ruleto: m.10 Ciklus velikih simfonij - VI. ?adaja; 11.00 Zvočni kaleidoskop; 12.00 Pesmi ln plesi iz Bele Krajne: 12.25 Kitara in hammond orgle; 12.40 Otroci pozdravljajo; ‘3.30 2enski komorni zbor KTV Jtmbljana, P, v. Milka Skoberneta; 13.50 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 14.35 Izbrali smo f® vas; 15.40 Zabavni zvoki; 16.00 «ovost na knjižni polici - Peter Abrahams: Divji pohod; 10.20 Koncert po željah; 17.20 Parada plošč; 18-00 Kulturna kronika; 18.20 Slo-venski samospevi. Četrtek, 28. julija 8.05 Edvard Grieg: 4 norveški PJesl; 8.25 Naši uspehi v prete-p,lem šolskem letu; 8.55 Majhen Juasbeni kabaret; 9.12 Od valčka “° rock’n rolla; 9.40 Mladen Ja-gust dirigira zbor Slovenske fil-Vprmonije; 10.10 Od melodije do melodije; 11.30 Oddaja za cicibane; 4.00 Trio Rudija Bardorferja; 12.25 .“Daven opoldanski spored; 13.30 J«ra Mariborski godalni ansambel p- Jakova Cipcija; 13.50 Vedri i:.oki; 15.40 Blaž Arnič: Slike lz «u„.dosti' suita za klavir; 16.00 Iz - etovne književnosti — James arreil; stads lonlgam; 16.20 Ko-«aicem v zabavo; 17.10 Petdeset j mut turizma in melodij; 18.00 en„°Per Bedfiha Smetane; 18.30 Več1 ln športniki; 20.00 Četrtkov cer .domačih pesmi in napevov. Petek, 29. Julija Dve operni uverturi, 8.20 Po- «»ro*8't° popotovanje od strani do dr,» 8-35 S sprejemnikom na tov=fst' 9-°° Frane Milčinski; Po-Sktnil1 urad (ponovitev); 10.10 10 4o°~ za violončelo ln violo; bon flesnl orkester Ted Heath; lcv-“ Crnske duhovne pesmi poje - lu®? “-Do«; 11.15 Naš podlistek 8čav d Prebivalci avstralskih puhali, ,7 IJ; 12.00 »DoSra volja je tak,,?1!a«; 12.25 V tričetrtinskem Zel 12.40 Domači napevi izpod Barneg,a Pohorja; 13.30 Za vsako-gla..nckaj iz zakladnice zabavne 14.35 Arije iz oper Chri- ANEKDOTE »e^rfbcvskcga lova pri Versaillesu twa udeležil tudi znani notar sla-IJu i-sl°vesa. Kolovratil Je po pola -“/es sc Je pred njim dvlgni-'OroH ?clica' Notar pomeri ln h-lt-, *",epcllca je Izgubila komaj Notar p^rcs *n se spustila za grm. bi aui, anc za njo, toda o plenu taklič„ , nB sluha ... Tedaj notar na njivi: ®e preponal* niste videli ustrelje-KNf\„ cc.« *rh>taiPi?! ®aJ sem vendar videl , ‘*DaJ „ Peresa?« » raket r,esa scm tudi Jaz vidci,« > °t«ia1 ,arnct. »Tako močno so * ‘eboj’* 80 odnesla celega ptiča He * Fielding Je hotel videti ‘“da n?z'vr>d na londonski ulici, a£',ad Elzo Jo stopil na klop ^k,ii ,lln* se razkoračil in mu S'nK: »f?1; ed. Teduj je rekel Flel-"sedel ^e genlleman bi se goto-®*h '• *e bi vedel, da ima v 'uknjo.- »c Boeiprt J* bliskoma sedel, skri-a base) ““ nogavice, toda luknje fcjtbJo1'^,ko ,ahko trdite, da Imam nogavicah?« Je vprašal vdln, H>>* hi iV odvrnil Fielding, »ka- ^ 11 Jih druguče lahko ohu- stopha VVillibalda Glucka; 15.40 20 minut s Slovenskim oktetom; 16.00 Humoreska tega tedna — Fran Milčinski: Letoviščarka; 16:20 Parada plošč: 17.10 Razgovor z volivci; 18.00 Pojo »Los Paraguayos«; 18.15 Gorenjske polke in valčki; 20.00 Veliki zabavni orkestri; 21.15 Odda- 1 ja o morju ln pomorščakih. Sobota, 30. julija 8.05 Ritmi Latinske Amerike; 8.20 pionirski tednik; 8.40 Skladbe za kitaro Isaaca Albeniza; 8.55 Pesmi, ki so jih peli naši partizani; 9.15 S sprejemnikom na dopust (spored zabavnih zvokov); 11.30 Družina in dom; 11.40 Sovjetska zabavna glasba; 12.00 Češke narodne pesmi; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja; 13.50 Od arije do arije; 15.40 W. A. Mozart; Koncert za violino in orkester št. 2 v D-duru; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Kopalcem v zabavo; 17.10 Parada plošč; 18.20 Ppzdrav z gora; 18.45 Okno v svet; 20.00 Pojmo na Štajersko (narodne in domače viže); 20.25 Sobotni mozaik. Nedelja, 31. Julija 7.15 Koncert pihalnih godb; 8.00 Mladinska radijska igra - Stenkie-vvicz: V puščavi in goščavi - I; 9.02 Odprimo zbirko slovenskih otroških narodnih pesmi; 9.12 z vedro' glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 11.00 Za prijetno razvedrilo; 11.30 Zvone Kržišnik: Semenj ničevosti (reportaža); 13.45 Koncert pri vas doma; 15.30 Mozaik melodij; 16.45 Petnajst minut z ljubljanskim oktetom; 17.00 Sto dvajset minut športa in glasbe; 21.00 Športna poročila; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. Ponedeljek, X. avgusta 8.05 Tako so plesali nekoč (Strauss - Ludecki); 8.20 Počitniško potovanje od strani do strani; 8.35 Odmevi na letošnje mladinske pevske revije; 10.10 S sprejemnikom na dopust; 11.00 Prizor iz 2. dej. Dvofakove Rusalke; 11.15 Naš podlistek - Fr. Munteanu: Gospod David — I.; 12.00 Kvintet Niko Štritof; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Z narodno pesmijo v Belo Krajino; 13.55 Glasbene razglednice; 14.35 Med suitami; 15.40 »Ptiček veli, da se ženil bude . . .«; 18.00 Naši popotniki na tujem; 16.40 Parada plošč; 17.10 Šoferjem na pot; 18.40 Kulturni glo- bus; 21.45 Richard Strauss: Tri skladbe za klavir. Torek, 2. avgusta 8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.30 Europa express; 9.00 Vokalni kvintet Kranjčani; 9.20 Baročni intermezzo; 10.10 Igramo vam v zabavo; 10.40 Kanadske pesmi (pevec Tennessee Ernie Ford); 11.00 Popotovanje z melodijami; 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Pozdrav Iz Dalmacije; 12.25 Pet pevcev - pet popevk; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Pojo solisti mariborske in ljubljanske opere; 14.10 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove; 15.40 Zabavni orkester RTV Beograd; 16.00 Listi, iz domače književnosti; 16.23 Predstavljamo vam znamenite orkestre - VII. oddaja Orkester Pariškega konservatorija — S. Rahmaninov: Otok mrtvih, Franc Liszt: Mazepa; 17.20 Parada plošč; 18.00 , ii,«iu s ai aua juuov, iu.uu Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 18.15 Od plesišča do plesišča; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Poje črnski sekstet Jubilee Singers iz ZDA; 20.30 Radijska Igra - Nikola J. Vapcarov: Deveti val; 21.40 Dvajset minut s popevkami. NENAVADNA IMENA Damski raziskovalec in pisatelj Rosendhal je nedavno objavil študijo o nenavadnih imenih. Rekorderji v svojevrstnih imenih in priimkih so prebivalci Tonga. Tam sta GLISTA in KUŽEK najpogostnejša priimka. Poglavarju nekega plemena je Ime STARI PRESlC. njegova žena je dala eni izmed svojih hčera ime Fuzipala, kiar bi se po naše reklo GNILA BANANA. ZA CIGARETE IN VINO Neka gospodinja lz Padove je vložila pri sodišču tožbo proti svojemu možu. Obtožila ga je, da jo vsak večer pri kairtah ogoljufa za tisoč lir. Mož se je zagovarjal, da kvar-ta z ženo .samo zato, ker ji j r-vega v mesecu izroči vso plačo ln mu nič ne ostane za cigarete in vino. Sodišče se je postavilo na njegovo sltailišče, češ da ni mogoče govoriti o prisebnih goljufijah, če mož dobiva nazaj svoj prisluženi denar . . . Trbovlje: Frančiška Bogataj iz ■tagorja, deklico; Danijela Bolarič iz Trbovelj, deklico; Rozalija Kralj iz Trbovelj, deklico; Ljudmila Kunst iz Hrastnika, dečka; Brigita Biderman iz Hrastnika, dečka; Jožefa Hotko iz Hrastnika, deklico; Marija Jekoš iz Trbovelj, deklico; Angela Slapar iz Zagorja, deklico; Ivanka Lipovšek iz Hrastnika, deklico; Viktorija Fištrek lz Trbovelj, deklico; Alojzija Petrič Iz Hrastnika, deklico; Jožefa Janežič iz Trbovelj, dečka; Pavla Stole iz Trbovelj, deklico; Ivana Sadar iz Trbovelj, dečka: Alojzija Perme iz Zagorja - Mlinše, deklico; Angela Plevčak lz Trbovelj, deklico; Hermina Cestnik iz Trbovelj, deklico. Ana Skok iz Zagorja, deklico. Marija Razoršek iz Zagorja -Mlinše, deklico. Brežice: Ivana Veble, Črne 60, deklico, Bernarda Horak. Brežice, mrtvoroj. dečka; Alojzija Gabrič, Brežice, deklico; Marija Suljagič, Brežice, deklico; Dušica Zivkovič, Dol. Pirošica 4, dečka; Ana Biz-1ak, Ljubliana, dečka; Neža Spl-ler, Zg. Obrež 3, dečka: Amalija Bogovič, Vel. Kamen 35. dečka; Andiela Kapusta, Drenje 75, deklico; Zdenka Stos. LUkavec 39, dečka; Dragica Sintič, Gor. vas.6, dečka; Milica Pecik07lč, Rigonce 43, dečka; Milka Skubic. Gor. Prekopa 25, dečka; Štefka Sribar, Lepa vas 7, deklico; Vasfija Arap, Krška vas 93. dečka: Ana Potokar, Zupeča vas 12, deklico: Marija Rozman, Zdole 54, dečka: Ana Grubič, Mrzlava vas 28, deklico; Štefka Kramžar, Pleterie 11, deklico: Marija Požgaj. Koritno 24, deklico: Marija Radič. Sp. Dule 12, deklico; Anica Zeriav, Trnje 18, deklico: Mariia Cvetkovič, Glogov-brod 9. deklico; Ljudmila Osojnik, Dednia vas 35. dečka: Alojzija Ounče.r. Cretež 10. dečka: Slavka Vrabec. Vukovo selo 7. LRH, dečka; Terezija Kumek, Gor. Skopice 47. deklico; Milka Zveglič, Sebovo 178. dečk'a, Trbovlje: Jože Šket, agronom iz Celja, in Marija Urek, prof. lz Trbovelj; Edvard Ribič, delavec iz Trbovelj, in Jožefa Krištan, šivilja lz Orata pri Grobelneni: Jože Gole, tesar lz Trbovelj, in Mariia Fele. r. Bravec iz Trbovelj, kurirka; Radomir Novakovič, podoficir JLA iz Cerklja. ln Mira Ledinek, delavka iz Trbovelj; Anton Gračner, rudar iz Trboveli. in Frančiška Košnik. delavka iz Trbovelj; Frančišek Završnik, usl. iz Trbo-veli. in Marija-Tvana Aneuštin. tn-i-aaanfka iz Trboveli: Simon Radulovič. usl. iz Trbovelj, in Helena Preskar, usl. iz Trboveli; Feliks Kerec, zidar lz Cankova, ln Regina Vene. delavka iz Trboveli; Franc Vahter. avtomehanik iz Trboveli, in Katarina Petkovič, natakarica iz Trboveli; Alojz Molnar, delavec iz Trboveli, in Ela Klenovšek, delavka iz Trbovelj; Ivan Zamuda, ključavničar. Dol pri Laškem, in Eva-Marija Strovs iz Ojstro - Trbovlje. prodajalka: Edvard Ajnlk, str. ključavničar, in Ana Blažič, kroj. pomočnica iz Trbovelj. Brežice: Vid Zveglič, posestnik iz Pečja, in Pavla Santej pomožna trg. pom. iz Sevnice; Karel Santej, delavec lz Podgorice, in Amalija Imperl, gosp. pomočnica iz Podgorice; Jože Sinkovič, žel. lz Dol. Brezovega, in Ana Klanšek iz Vrhovo, poljedelka; Alojz Planinc, železničar iz Sevnice, ln Terezija Starec, gosp. iz Sevnice; Ivan Me-singer, delavec lz Šmarja, ln Ivana Klakočar, delavka iz Šmarja, Jože Žnidaršič, delavec-Iz i_ukovca ln Rozalija Kuhar lz Drušč, poljedelka; Anton Knez, delavec lz Kranja, in Jožefa Gorenje, tov. delavka iz Kranja; Leopold Bobek, delavec iz Račiče, in Mihaela Jošt, poljedelka iz Kumpolja; Ivan Pa-skvale, kovač lz Trbovelj, in Ana Salamon, šivilja Iz Brezovice, Leopold Papež, str. ključavničar iz Krškega, in Alojzija Simeonov, delavka lz Zg. Vodal; Jože Zellč, žagar iz Loke pri Zid. m., in Martina Kocijan, gosp. pomočnica lz Loke; Alojz Mikolič, kmetovalec iz Vel. Hubajnice, in Jožefa Do-briha, poljedelka iz Male Hubajnice; Janez Bedrač, delavec iz Brežic, in Terezija Cuk, delavka iz Brežic. SMRTI Trbovlje: Rozalija Spitaler. roj. Turnšek, stara 79 let, iz Trbovelj; Luka Zajec Iz Trbovelj, star 84 let; Alojz Hren iz Trbovelj, star 73 let; Ljudmila Jussa, roj. Ravnikar, stara 30 let iz Trbovelj: Franc Kepa iz Trbovelj, star 79 let; Marija Kostanjevec, roj. Gros, lz Trbovelj, stara 71 let; Alojzija Grablo-vec lz Tihoboj pri Gabrovki, stara 52 let; Rozalija Balantič, roj. Batagelj iz Zagorja, stara 73 let; Alojz Kadunc iz Trbovelj, star 65 let; Anton Bočko. Trbovlje, star 74 let; Herman Kolar, Dol pri Hrastniku, star 80 let; Alojz Gros Iz Partizanskega vrha, star 64 let. Brežice: Marija Požun, gosp. iz Sevnice, stara 84 let; Miha Jalovec, posestnik iz Sevnice, star 67 let; Stanislav Tomažin, šolar lz Breg.., sela. star 10 let; Janez Strojine Iz Spod. Mladetič, star 67 let, Franc Gošek, kmet iz Jablance, star 85 let; Ignac Božič, iz Loke prt Zid. m., star 74 let; Vid Matekovič, kmet iz Zdencev, star 61 let; Alojzlia Dimc, gosp. iz Velike vasi 9, stara 64 let: Ivica Sintič, sin polledelke iz Gornje vasi 6, star X dan. MUL! OGLUŠI PRODAM mlatilnico na ročni pogon — v dobrem stanju. — Naslov v upravi lista. film »ČLOVEKOVA USODA«; HRASTNIKU: 26, julija amer. od 30. julija do 1. avgusta ital,- barvni cinem. film »20.000 francoski cinemaskopski film MILJ POD MORJEM«; 27. in »PEKEL V MESTU«. Predsta- 28. julija jugosl. film »VELI-ve vsak dan ob 18. In 20., ob KA SINJA CESTA«; od 30. ju-nedeljab ob 16., 18. in 20. ure. lija do 1. avgusta amer. barvni KINO »SVOBODA II« V cinem. film »BERNARDINE«. PREKLIC Preklicujem besede, ki sem jih izrekla proti Mariji Lavrič iz Žabjeka štev. 13. — Milka Vrtačnik, Žabjek štev. 13. KINO KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah; 27. do 29. julija sovjetski barvni film »RDEČE LISTJE«; od 30. julija do 1. avgusta amer. barvni cinemaskopski film »PREPOVEDANI PLANET«. KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II: 26. in 27. julija ruski SONCE OGREVA HOTEL V Perkingnanu (Francija) so odprli prvi hotel, čigar prostore ogrevajo naprave, ki zkorl-šč®jo sončno energijo. Napravo sestavlja 25 proti jugu obrnjenih zrcal na strehi. Sončni žarki se odbijajo iz zrcal v skupno žarišče. KMETIJSKA ZADRUGA MLINŠE, p. Izlake, proda: I traktorski trosilec Fergu-son, 2 škropilnici Pohorka, 8 nahrbtnik škropilnic, 1 dinamo-elektromotor 110 V, 1 bencinski motor 5 KS. — Prednost nakupa imajo kmetijske zadruge in družbena posestva. Razprodaja bo 15. avgusta 1960 pri Kmetijski zadrugi Mlinše. UGODNO profam motorno kolo »Puch« 250 ccm — registriran — in »Alfa« kotel 1201. Viktor Suhar, 1. maja 7, Trbovlje. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 29. ŠTEVILKE Rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje, ki smo ga prinesli v 29. številki našega tednika, se glasi (vodoravno in navpično); I. SVET, 2. VIME, 3. EMIL, 4. TELE. Žreb je tokrat prisodil knjižno nagrado Mariji KOS, učenki 4.b razreda osnovne šole, Mihaloveo 47, pošta Dobova. Darilo ji bomo poslali po pošti. Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE BESEDE (vodoravno in navpično); 1. mala gozdna žival (iz njenega kožuščka delajo kape); 2. ploskovna mera (pri merjenju kmečkih zemljišč); 3. izmeček vulkanov; 4. hladnoča, mraz. ČRKE: AAAA, D, HH, LLLL, O, O, R, V. MEDITACIJE Moda skrbi, da moškim, ni treba menjavati misli o eni in isti ženski. Večerne obleke so pogostno tako indiskretne, da je vsaka radovednost odveč. Mož je glava družine, žena pa vrat. Zato se mora glava obračati, kakor hoče vrat. Moški je ukradel ženski srce. ZaKon za to tatvino ne pozna kazni, ker se sama kaznuje. Majhne deklice se najraje igrajo s punčkami, dečki pa z vojaki; ko odrastejo, je ravno narobe. Zenske, ki se smejejo še tako staremu in neslanemu dovtipu, hočejo le pokazati svoje lepe zobe. Razmišljanje muhe na plešasti glavi: Sedaj sem pa res stara, kajti ko sem bila mlada, je bila tukaj samo stezica. RAZPIS Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu razpisuje na podlagi 7. in 27. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list št. 32-55) naslednje štipendije: dve štipendiji za študij na pravni fakulteti; tri štipendije za dijake dvoletne administrativne šole v Novem mestu. Prednost pri razpisu Imajo otroci padlih borcev ln žrtev fašističnega nasilja in tisti, ki so vpisani v višje letnike navedenih šol. Štipendije bomo podelili za čas, ki je po predpisih določen za končanje študija, in v višini kot je predvidena v odredbi o višinah štipendij. Prosilci naj do 10. avgusta 1960 vložijo kolkovane prošnje (50 din državne takse) pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu. Kidričev trg 5 ln prošnji prilože: 1. podroben življenjepis; 2. zadnje šolsko spričevalo ter potrdilo o vpisu v šolo ali fakulteto; 3. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca staršev; 4. potrdilo podjetja, ustanove ali zavoda, v katerem sta zapo- slena roditelja, glede višine plače in otroškega dodatka. Otroci padlih borcev naj predlože potrdilo Zveze borcev; - 5. mnenje osnovne organizacije SZDL oziroma LMS o prosilcu In družini. OBJAVA Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu glede na to, da sedaj prihajajo zavarovanci iz bližnjih in oddaljenih krajev po potne stroške, posmrtnine in pogrebnine, neposredno na Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu ali njegove podružnice v Brežicah, Črnomlju In Krškem z Izpostavo v Sevnici obvešča vse zavarovance, da do 1. avgusta 1960 dalje okrajni zavod, kakor tudi njegove podružnice ne bo več. izplačeval dajatev iz zdravstvenega zavarovanja v gotovini, temveč bo vsa izplačila nakazoval po Komunalni banki. Zavarovanci, ki so zaposleni pri pooblaščenih podjetjih, zavodib ln ustanovah, pa svoje pravice Iz zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo neposredno tam, kjer so zaposleni. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJU V NOVEM MESTU SGP » Z A S A V J E « - TRBOVLJE razpisuje NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: 1. Gradbena srednja šola — 2 mesti 2. Pravna fakulteta — 1 mesto Prednost Imajo reflektanti višjih letnikov. Lastnoročne spisani prošnji, ki naj vsebuje splošne po-dartke, priložite še potrdilo o imovinskem stanju staršev in prepis zadnjega šolskega spričevala. Prošnje pošljite upravi podjetja najkasneje do 10 avgu- sta 1960. Za rešitev uganke Imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. Rešitev magičnega kvadrata nam pošljite čimprej. — Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ste ga 'obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto ln kraj, kjer ste doma. Pri reševanju uganke vsem pionirjem obilo sreče! UREDNIŠTVO KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU ZAGORJE OB SAVI razpisuje za šolsko leto 1960/1961 naslednje štipendije: 1 za študij na Ekonomski fakulteti, 1 za študij na Pravni fakulteti, 1 za študij na Agronomski fakulteti, 2 za študij na Višji pedagoški šoli, skupina zgodovina — zemljepis, 1 za študij na Višji pedagoški šoli, skupina angleščina — slovenščina, 1 za študij na Višji pedagoški šoli, skupina matematika — fizika, 1 za študij na Višji pedagoški šoli. skupina zgodovina — petje, 2 za študij na Višji administrativni šoli, 4 za študij na Ekonomski srednji šoli, 2 za študij na Gradbeni srednji šoli, 3 za štndij na Zobotehnični srednji šoli. 5 za študij na Učiteljišču, 1 za študij na Soli za sanitarne tehp-'ve (moški). Prošnje, kollcovane z 250 din državne takse, je treba vložiti dio 20. avgusta. Prošnji naj prosilci priložijo naslednje dokumente: 1. življenjepis; 2. potrdilo o vpisu v šolo; 3. overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala; 4. potrdilo o premoženjskem stanju; 5. potrdilo o prejemanju- otroškega dodatka; 6. priporočilo mladinske ali druge družbene organizacije. Prednost pri dodelitvi štipendij bodo imeli otroci padlih borcev, socialno šibki dijaki in prosilci, katerih stalno bivališče je na območju občine Zagorje ob Savi, ter dijaki ln študentje višjih letnikov. Prošenj, ki ne bodo kolkovane, niti jim ne bodo priložena potrebna potrdila, ter prošenj za štipendije, ki niso razpisane, komisija ne bo obravnavala. Komisija za štipendije pri občinskem ljudskem odboru ZAGORJE ob Savi. < S b * x ! 64. — »To je lepo, Becky,« je dejal Tom, »jaz in Amy Lawrence na primer...« Becky ga je v hipu ustavila: »Tom, torej jaz nisem prva, s katero si za vedno zaročen?« je zaihtela, Tom je moledoval: »Nikar ne joči, Becky, saj mi ni nič več do nje!« — »Pa ti je, Tom!« je hlipala Becky, »saj sam veš.« — Tom jo je hotel potolažiti, toda Be-cky se ni dala prepričati, da jo Ima Tom resnično rad. Da bl jo potolažil, Ji Je Tom izročil medeninasti gumb. 66. — »Prosim te, Becky, ali ga ne bi hotela vzeti?« — Becky je odrinila Tomovo roko in gumb je padel na tla. Toma je to razjezilo in je odšel. Becky, ki si je z robcem trla solze, je nenadoma zapazila, da ga ni. Ozrla se je naokoli, toda Tom je izginil. Klicala ga je, toda odgovora ni bilo. Edina tovariša sta ji bila tišina in samota. Sedla Je in znova skesano zajokala. 67. — Tom je bil žalosten kot še nikoli doslej. Umikal se je ljudem in stekel na vrh Cardiffskepa griča, da bi se jim čimbolj umaknil. Dolgo je sedel tam v travi, opiral komolce na kolena in brado v dlani ter razmišljal... Toda mladega srca ne more dolgo oklepati ena sama stvar. Razmišljal je, kaj bi. Odločil se je: pirat bo! — Zdaj je bila njegova bodočnost jasno pred njim... 68. — Da. Sel bo zdoma ln odšel bo na not. Odrinil bo že naslednje jutro. Toda za tako pot se mora dobro pripraviti. Zbral bo vse svoje imetje. — Becky ga ne mara več in kaj mu potem pač drugega preostane? Pirat bo, morski pirat in njegovo ime bo znano vsemu svetu. Postal bo slaven in vsi se ga bodo bali. Tudi Recky. Toda njej ne bl'mogel n!5 hudega storiti, ker Jo ima preveč rad (preUoCnica v dpmqii BRASIL1A. — MINILA SO SAMO ŠTIRI LETA OD DNEVA, KO SEM SPAL TUKAJ V ŠOTORU SREDI DŽUNGLE, MEDTEM KO SO OKOLI NAŠEGA TABORA GROZEČE KROŽILE DIVJE ZVERI. V TEH ŠTIRIH LETIH STE MRZLIČNO DELALI. SVETU SMO DOKAZALI, DA SMO SPOSOBNI NAPRAVITI MNOGO, SAMI SEBI PA POTRDILI IZREDNO ENERGIJO Ko je predsednik Brazilije Kubiček izgovarjal te besede ln prevzemal ključe nove prestolnice, so se na letališče novega glavnega mesta spuščala letala vsakih pet minut. Kolone kamionov, avtobusov in potniških avtomobilov so se stekale na njegovih še vedno samo delno tlakovanih ulicah in zavijale v oblake drobnega, rdečkastega prahu betonske in jeklene konstrukcije naj mlajše in sajmočnejše prestolnice sveta. Brasilia, mesto bodočnosti, je postalo v tistem času Meka graditeljske - ere vsega mladega naroda. Vzbudilo je radovednost vsega kontinenta in pritegnilo zanimanje velikega dela sveta. Bataljon vojaštva je prehodil nad tisoč kilometrov, da bi prinesel novemu mestu pozdrave države Baija na severovzhodu, kjer se je nekako pred štirimi stoletji in pol začela kolonizacija te dežele. Čeprav v trenutkih zmagoslavja konservativna opozicija ne preneha trditi, da je novo mesto faraonski spomenik fiksne ideje, njegova moderna, monumentalna arhitektura pa simbol razsipništva državne oblasti, ki hoče vsiliti preselitev prestolnice iz lepega k morju obrnjenega Rio de Ja-neira na hladno visoko planoto. Začetek življenja novega mesta. ima tudi značaj socialne pobude. K njemu drži več tisoč kilometrov novih cest, ki ga povezujejo skoro z vsemi VOL V KRSTI Dve žalno oblečeni gospe sta v Amaconijl peljati z motornim čolnom v Manaus krsto, v kateri naj bi bili poslednji zemeljski ostanki dragega pokojnika. Neki carinski stražnik je bil pa preveč radoveden. Ker je imel v Caretu, od koder sta bili gospe, mnogo prijateljev, je hotel videti, če mrtvega mogoče ne pozna. Odprl je krsto ln presenečen ugotovil, da je bil dragi pokojnik - razkosan vol, ki sta ga -»užaloščeni« gospe prepeljali, da ga prodata na črni borzi. točkami nacionalnega ozemlja in dobesedno odpira doslej nedostopna prostranstva. Pojavlja se pa veliko vprašanje, kakšno bo to delo. Doslej je hodila na čelu kolonizacija, velika posest, ki je zapuščala za seboj zemljo, izčrpano s kavo, in osiromašeno kmečko množico, ki je iskala pribežališče v Riu de Janeiru in bednih delavskih predmestjih Sao Paola. Sedaj je s širokim razmahom odpirajo ogromna prostranstva nove, zdrave in rodovitne zemlje. Med graditvijo nove prestolnice in njenim preseljevanjem vladi n; primanjkovalo ne vztrajnosti ne hrabrosti. Kubi-ček je v zadnjih treh letih dvestokrat priletel z letalom na gradbišče Bra&ilie, zctej je pa sklenil, da bo ostal v njem skupaj z parlamentom, skupino približno štiri tisoč državnih funkcionarjev, čeprav me-' sto še ni povsem dograjeno. Iz trupa urbanističnega letala, v katerem se po racionalni zamisli njegovega tvorca vidi samo okostje, naj bi se razvijalo življenje njegovih bodočih prebivalcev. Za sedaj se vidi samo njegov rep s trgom treh oblasti, na katerem stoje bele konveksne in konkavne stene parlamenta in senata, dve delovni poslopji kongresa po 28 nadstropij, vrhovno sodišče, za njimi pa elegantna zračna predsednikova rezidenca »Palača svitanja-«. Vse to je delo brazilskega arhitekta Oskarja NIMEJERA. TUDI JAPONCI IZSTRELILI RAKETO Japonski znanstveniki laboratorija industrijske tehnologije tokijske univerze so prejšnjo nedeljo z uspehom izstrelili dvostopenjsko raketo. Raketa je dosegla precejšnjo višino, vendar z njo niso dobili znanstvenih podatk6v, ki so jih želeli. Raketa je vrste »2 KAP-PA«< in je visoka 10 metrov. IZNAJDITELJ RADARJA UMRL Letalski maršal sir Baymond Hart, eden Izmed Izumiteljev radarja, je umrl prejšnjo soboto v Aston Roivantu v Oxfordshlru. Maršal je bil star 61 let in je stopil v RAF 1917. leta, sedaj je pa bil predsednik sveta industrije radia. Domislice Prvemu moškemu je bilo ime Adam, prvi ženski pa Madam. V ljubezni je bolje dobiti en poljub več in deset pisem manj. Prijatelji so včasih bolhe. Najprej ti pijejo kri, potem te pa onesnažijo. Dom je najlepši okvir, ki obdaja najlepšo podobo — srečno družinsko življenje. Dom je tisto, po čemer človek hrepeni, če ga nima, in za čemer žaluje. Če ga je izgubil. Dom lahko postane raj ali pekel. To je odvisno od tega, kako si ga človek cblikuje. Dom ni mrtva stvar, temveč nekaj živega in kakor vse živo ga je treba gojiti in negovati. Dom postane rešilni otok v oceanu sveta. Tega ■ ne ve nihče bolje koti tisti, ki je nasedel. Dom imeti ln zaslužiti si ga, bo vedno življenjski sen prače ljubezni. Človeška previdnost veleva, da nikomur ne govoriš, temveč brez napovedi storiš, kar nameravaš. Gradnja Brasilie se pospešeno nadaljuje, toda že zdaj je prestala svojo prvo preizkušnjo, ko je sprejela v dneh svojega praznika skoro 200.000 gostov. Mnogi izmed njih so spali po avtomobilih ali pod vedrim nebom. Stanovanja vseh ministrov še niso povsem urejena, mnogi Člani kongresa še vedno prenašajo z zavihanimi rokavi pohištvo v svoja stanovanja. Toda nad vsem tem začasnim vrvenjem, godrnjanjem in spori posameznikov se dviga optimistični duh pionirjev. V 2 IN POL URE OD LONDONA V NEW Y0RK Londonski list »Daily Mali« trdi, da namerava Velika Britanija proizvajati letalo, ki bo sposobno leteti od Londona do New Yorka v dveh urah in pol. Gre za 6-mo-torno letalo Izredno ošiljene oblike, z delta krili, in ki naj bi prevažalo najmanj 120 potnikov z br-zino 2400 km na uro. Za sedaj gre seveda le za načrte, lifit pa predvideva, da naj bi letalo stopilo v službo leta 1968. LONDONSKA TRNJULJČ1CA Ze tri leta spl Lea Susanna Garcia v Londonu. Zaspala je 8. januarja 1958. leta, ko je imela 17 let ln se še ni zbudila. Starši skr-be za dekle, jo vsake tri ure prestavijo v postelji ter jo hranijo predvsem s tekočo hrano. Številni zdravniki so se že trudili okoli nje, vendar brez uspeha in nihče ne ve, za kakšno bolezen gre, niti kako ji pomagati. KJER SO TRIJE,.. Mladega zdravnika je poklical tovariš po telefonu: — Halo! Vrgli bi radi na kvarte »marjaš«. Trije kolegi smo tukaj, manjka nam pa četrti igralec. Boš prišel? — Takoj! — odgovori mladi zdravnik in začne iskati klobuk. -----------IZ FILMSKEGA SVETA --------- Ob letošnjem festivalu v Pulju V soboto zvečer se je v puljski areni slovesno začel sedmi festival jugoslovanskega filma. V osmih večerih se bo zvrstila pred festivalsko publiko in žirijami vrsta novih filmov, ki bodo ponovno sprožili vrsto presenečenj, razočaranj in jeze v našem filmskem 6vetu. Otvoritveno predstavo je prevzel slovenski film »Akcija« podjetja Triglav-filma in režiserja Janeta Kavčiča. Isto podjetje bo prikazalo na festivalu še »Vohun X-25 poroča« v režiji Františka Capa. Razen tega so na programu letošnjega filmskega festivala v Pulju še naslednji filmi: »Kota 905« Mata Relje, »Vojna« Veljka Bulajiča in »Deveti krog« Franceta Štiglica v produkciji Jadran filma, »Kapetan Leš« Zrke Mitroviča v produkciji Slavija filma, »Partizanske zgodbe« (Rdeči šal in Vrnitev) Stola Jankoviča ter »Tovariš predsednik centerfor« Žorža Skrigina v produkciji UFUS, »Tri Ane« Branka Bauerja v produkciji Vardar filma, »Kočija sanj« Soje Jovanoviča v proizvodnji Avala filma in otroški igrani film »Izgubljeni svinčnik« v proizvodnji Zora filma. To je nekako ves repertoar letošnjih filmov, od katerih so ie štirje doživeli svoje premiere pred festivalom v Pulju. Kateri od teh filmov bo na letošnjem festivalu odnesel največ lovorik, je težko reči. Od vseh omenjenih vzbujajo posebno pozornost »Akcija«, »Vojna«, »Partizanske zgodbe«, »Deveti krog« in »Vohun X-25 poroča«. Kdo bo zmagal, bomo v kratkem videli, vsekakor pa film z vojno tematiko. — Kaj se je zgodilo, da te spet kličejo? — ga je zaskrbljeno vprašala žena. — Ja, draga moja, tak je naš poklic. Niti trenutek nimamo miru. To je pa hujši primer: tam so že trije zdravniki... USPEH MALEGA OGLASA — No, ali ste z ženo, ki ste jo našli preko malih oglasov, zadovoljni? — Seveda — dobil sem toliko ponudb, da sam niti nisem mogel odgovoriti ha vse. — In kako ste se potem odločili? — Najel sem honorarno moč, da mi je pomagala odpisovati. Ko pva končala delo, sva se — poročila. SREČA V NESREČI Oče: — Sin moj, pri maturi si padel! Ali te ni sram, da je tvoja sestra izdelala, ti pa ne? Sin: — Očka, bodi kar vesel. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi padla oba. MALI FILOZOF Učitelj: »Ce najdemo doma na tleh materino denarnico, jo lepo pustimo tam in ne vzamemo iz nje ničesar. Tonček, zakaj?« »Ker nikoli ne vemo, če nima mama denarja preštetega,« POGLED NA OBALO V PULJU, V OZADJU ARENA, KJER SE JE PRIČEL V SOBOTO 23. JULUA VII. FILMSKI FESTIVAL DOMAČEGA FILMA PRIZOR IZ FILMA -ČLOVEKOVA USODA«, KI JE NA SPOREDU TE DNI V KINU SVOBODA TRBOVLJE II Burna noč v Parizu \ Ko sem se tisti večer ustavil pred hišo v ulici La Boetie, kjer sem se na nastanil po svojem prihodu v Pariz, sem opazil, da sem pozabil ključ vežnih vrat doma, tam gori v tretjem nadstropju. Še več: hkrati s ključi sem pozabil zgoraj tudi osebno izkaznico. No, denarja sem imel pri sebi še kar dovolj, ker sem dopoldne prejel zaslužek za tisti mesec in ga po svoji stari, slabi navadi vtaknil kar v hlačni žep. In tako se je ta slaba navada izkazala to pot za koristno, kajti denar, varno spravljen v listnici, bi bil ostal z njo vred doma. A kaj bi premišljeval o vzrokih nezgode — važno je bilo sedaj samo to, da nisem mogel domov. Temna vrata šest-nadstropne hiše v ulici Boetie so se dvigala pred menoj kakor zlovešča, vase zaprta pošast. Ura je bila pol ene ponoči in oktobrska noč je bila že hladna. Res, da da bi bil lahko stopil v bližnjo kavarno in telefoniral domov gospodu, pri katerem sem stanoval, a ta gospod je bil star šest-insedemdeset let, pa še bolehen, in za nič na svetu ga ne bi hotel zbuditi, naj mi pride odpret, njegova še čila žena pa je bila kakor slučajno tiste dni pri sorodnikih v Grenoblu. Sicer pa, zakaj ne bi prebil ene noči na prostem, saj sem jih pred dvajsetimi leti kot pariški študent prebil že več, čeprav bolj po raznih nočnih lokalih kakor na prostem. No, in gostišča mi bodo tudi nocoj odprta, saj imam denar. Da, nič na slabšem ne bom kakor tisti ameriški turisti, ki se vozijo ponoči po Parizu v velikanskih avtobusih s kričečimi haipisi: »PARIŠ LA NUIT! PARIŠ AT NIGHT! (Pariz ponoči!) Zato sem prešerno obrnil hrbet zaklenjenim vratom in se odpravil po ulici Clichy navzgor proti Montmartru, proti td-stemu slavnemu pariškemu 'okraju, kjer se pretaka reka življenja noč in dan, in kjer so vrata na široko odprta vsem ljudem, ki nočejo ali ne morejo noči prespati. Toda gori na svetovnoznanem trgu »Plače Pigale« sem ves presenečen obstal. Tam, kjer se je pred nočnimi zabavišči in plesišči vedno gnetlo nešteto veselih ponočnjakov in živahnih, širokosrčnih lepotic, sem atnes /n ledni rst- n- 'nit w * ti oa prazni in pripravljeni za prevoz divjačine, deloma zasedeni s policaji v polni bojni opremi. »Kaj bo nocoj?« vprašam portirja ki je stal pred nočnim kabaretom. »Oh, nič posebnega. Samo arabski teroristi so se tako razpasli, da bo policija temeljito pregledala ves naš okraj.« »No, in če človek ni arabski terorist — potem ga menda puste pri miru?« »Seveda ga. Le zaradi lepšega, zaradi forme zahtevajo od vsakogar, tudi od Parižanov, naj pokaže svojo osebno izkaznico in potem ga več ne nadlegujejo.« »Samo osebno izkaznico,« sem v duhu plašno ponovil in nadaljeval pogumno, na glas: »Kaj pa — če slučajno nimaš izkaznice, ker sl jo, recimo, pozabil doma?« »Hm, to je nekoliko bolj nerodno. V normalnih razmerah odpeljejo take?a človeka za kakšno uro na komisariat, preverijo njegove osebne podatke in ga potem izpuste. Ob takihle racijah, kakršno pripravljajo danes, pa nalove toliko sumljivih tipov, da morajo tudi poštenjaki brez legitimacije počakati nekaj dni, preden jih izpuste.« »Hvala, gospod, potem se mi ni treba ničesar bati,« — sem se previdno zlagal in odkorakal naprej z obupnim pogumom človeka, obsojenega na smrt. Na prvem vogalu sem zavil v stransko ulico in odtaval kakor senca proti sredini mesta. Nekaj časa je šlo kar dobro. Sictf so bili tudi v stranskih ulicah precej na gosto posejani policaji, a gledali so me tako brezbrižno, kakor sem jaz z igrano brezbrižnostjo stopal mimo njih. Da se pripravlja nevihta, se je videlo že po tem, da so se poskrile vse tiste nočne ptičice, ki trguiejo z ljubeznijo in tu po navadi v celih rojih oblegajo mošk" No, še ena, vijugasta ulica — in že sem mislil, da sem na varnem, ko zagledam ravne na koncu te ulice živo pregrado. Po obrisih in kretnjah ljudi sem kaj hitro spoznal, da je ulico zaprla policija, ulica se je praV tedaj zapirala tudi na zgornjem koncu od koder sem prišel! Da, znašel sem se v mreži, iz katera ni izhoda. Vendar sem se ob hišah premikal dalje in naletel na široko odprta vežna vrata. Instinktivno sem stopil v vežo in se pretihotapil do druge odprtine - do vhoda v klet. Kar zaneslo me je po stop n ca® navzdol — kar bo, pa bo! Spodaj sen' se domislil, da ima takale pariška klet gotovo tudi elektriko; res sem se dotipai do gumba in ga brž zavrtel. Pred seboj sem zagledal prostrano, obokano klet, ki je bila na obeh koncih pregrajena za skladišča drv in premoga. Sredi kleti je stal velik naslonjač, ki je bil spodaj močno preluknjan, pač pa je imel udobno, dobro blazino tudi za glavo Sede! scW nanj in počutil sem se kar dobro. ,Skoraj na glas bi se bil kro-ilu nejal, ko sem zagledal na tleh pred seboj mrtvo podgano, v razbitem zrcalu poleg sebe P3 svojo podobo. V mogočnem naslonjaču sem bil videti kakor kakšen kralj podzemlja, sedeč na svojem prostoru — še tista pajčevina, na široko razpredena čez kletno okence, je bila na las podobna kaki orientalski zavesi: O, Edgar Poe, ti si se moral napiti, da « v duhu videl take grozljive siike, jaz ji® pa resnično doživljam v treznem stanju! Se toliko sem vstal, da sem ugasnil lufi ln nato sem se stisnil v naslonjač, ves vesel, da sem še živ in še vedno na boljše®® kakor tista mrtva podgana. Zaspal sem. (Konec orhorfniič) | KoM iJV V NADALJEVANJIH Skrivnost dveh bratov Nedaleč od gradu se je Dick poslovil od deklet, da bi — kakor je omenil pregledal še neka poljska dela. Leslie, ki ji je srce trepetalo v nedopovedljivi bojazni, se fanta ni upala nadlegovati z vprašanji — toda ko se je Mary sama vrnila v grad, je Leslie opazila, da je Dick Alford — kakor je slutila — spet odšel v opatijo. Rada bi mu zaklicala, naj se raje vrne, toda bil je že predaleč, da bi jo slišal. Zato je sklenila, da pojde skrivoma za njim. Zgubila je sled za njim, toda opazila ga je zopet, ko je prispela na vrh pobočja griča: Dick Alford je že spet stal pred starim stolpom... sedaj je bil pred znanim vogalnim kamnom — in že je izginil. Deset minut je preteklo, četrt ure. Z zvonika vaške cerkve je slišala, da ura bije dve, toda še vedno je stala na mestu in čakala. Gori nad njo je v zračnih višinah prepeval škrjanec — spodaj v tisti grozni temi in samoti se je pa morda tiste minute odigrala tragedija... Leslie je že hotela steči proti zidovju opatije, da gre za Dickom, takrat se je pa fant spet prikazal: videla ga je, kako je zaprl vogalni kamen za seboj, z glavo se je pa naslonil na zidovje — slika obupa in groze... * In ko ga je videla odhajati oci opatije, je fant stopal po svoji poti kot zlomljen mož... 46. Uro kasneje, ko se je Leslie vrnila v grad, je dobila nujno pismo, Id so ga poslali za njo. Že iz pisave naslova na pisemskem ovitku je videla, da ji piš brat. Kaj le hoče? Namerava še dalje ostati v Londonu? Ko je pismo odprla, je brala: Ljuba Leslie! Pod nobenim pogojem se ne smeš poročiti z Gilderjem. Odpotujem v Inozemstvo, kjer bom počakal, da bo nad celotno rečjo zrastla trava Posluži se priloženega polnomočja. Arthur Občutek obupne zapuščenosti se je polotil dekleta. Kakor vedno, kadar si Leslie ni znala pomaggti, se Je tudi tokrat zatekla k Dicku. i4Bbgofle je to še najboljša rešitev, Leslie,« Jo Je fant potolažil. Vzela je drug list iz pisemskega ovitka in ga položila na Dickovo pisalno mizo. »Notarsko overovljeno polnomočje za prodajo firme Arthurja Gi--neja... Hm, to ni slabo! Morda iz tega napravimo precej denarja. Poskusil bom,« je menil Dick Alford. »Vi, Dick? Zdi se mi, da je na vaših ramenih že tako ali tako vsega preveč,« je Leslie rekla mimo. »Ste v razvalinah kaj našli?« Planil je kvišku in odgovoril s protivprašanjem: »Kaj, ste me videli, da sem se tjakaj povrnil?« »Dick, ne zamerite mi« — njene ustnice so tedaj vztrepetale — »šla sem za vami — bala sem se za vas.« »Saj vendar niste imeli vzroka za to,« je zamrmral. »Zdelo se mi je, da sem nekaj opazil na tleh, kar naj bi mi služilo za kažipot — a sem se razočaral.« Brez prehoda je začel govoriti o drugih rečeh, dekle je pa imelo občutek, da nekaj skriva pred njo. Tudi pri večerji sta dekleti sedeli sami, tako da se je tudi stari služabnik Glover opogumil nekaj povedati. »Na takšno skrb, kot so je deležni policisti pri Mr. Alfordu, najbrž ne bodo kmalu naleteli. Ravnokar sem moral napolniti košaro z vsem, kar si srce le more poželeti: hladna kuretina, steklenice s starim vinom in tako dalje. Po mojem mnenju bi zadostoval tudi sir s kruhom in pivo, Doma jim potem ne bo teknila nobena jed. In sam jim hoče vse to prinesti v park — temu pač ne morem reči drugega kot razvada.« Leslie je poslušala pripovedovanje starega Gloverja, srce ji je pa naenkrat začelo burno utripati. Sedaj je razumela! Ne za policijo, za Harryja so bile namenjene vse te jestvine in pijača! Za Harryja. ki je bil v opatiji ujet... 47. Strah ln trepet so bili tistega dne v Fossawayu londonski dopisniki Ti so gostilno»Pri rdečem levu« dobesedno preplavili. NI minila ura, da ne bi kdo izmed njih poskušal priti v grad, da bi intervjuval Mr. Alforda Toda samo enemu se je posrečilo, da ga je ujel na farmi, »Kaj mislite Mr. Alford: ali je izginotje vašega brata v kakšni zvezi s Cmim opatom?« »Kaj se to pravi — s Črnim opatom? Ker nalbrž tudi sami ne veni jete v kakšne strahove, menim, da vam pač ni treba posebej zatrjevati, da prikazni, kot naj bi bila Črni opat. sploh ni, in da je pojava, ki sr kdaj pa kdaj pokaže tu pri nas. navaden človek iz niesa In krvi« »Torej norčije neumnih ljudi?« je hotel vedeti reporter. »To prav gotovo ne Mislim, da gre tu za zelo resno stvar « »Oprostite Mr. Alford, če ob tej priliki načnem neko kočllivo vprn Sanje. V primeru, da bi vaš brat umrl. preide njegov naslov In grajske posestvo na vas. kflj ne? I.judie pa pripovedujejo, ria vladajo med vama nasprotja in da se večkrat javno sporečeta.« »Moj brat Je zelo nervozen človek,« Je pojasnjeval Dick, ki je komaj krotil svojo nevoljo. -Toda če izvzamemo majhne diference, s: s° razumljivo tu ln tam, ni bilo med nama nikoli nobenih prepirov« . »Ali je res, da je mlas Leslie Gine zaroko z vašim bratom Pre0 kratkim razdrla?« »Da,« je odgovoril Alford nekam osorno. .. »In vendar se ona mudi na gradu kot vaš gost?« Časnikar je opaž"; da udarja njegovemu sobesedniku kri v glavo, zato je urno pristavil-»Mr. Alford, prosim vas, da ne pozabite, da hočem le nastopiti Pr0 raznim čenčam in obrekovanjem« »Zelo ljubeznivo od vas.« Dick Alford se je celo prisilno nasmeh®* j -Kar vam bom zdajle povedal, lahko uporabite za vaš list: prav teht® razlogi so me prepričali, da je Leslie Gine v veliki nevarnosti. Za poudarjam, da sem jo samo zaradi tega povabil na grad, kjer je P° varstvom policije. To boste še laže razumeli, če vam povem, da 1 dekletov brat ob času v inozemstvu.« »Ste torej mnenja, da miss Gine preti nevarnost od Iste osebe, ki umorila Thomasa Srečo in odvedla z gradu lorda Chelfprda?« Dick je prikimal. .. »Prav lepa hvala za vaša pojasnila, Mr. Alford,« se je priklon^ časnikar. »Sami se boste lahko" prepričali, da Je najin razgovor prine. jasnost o tej stvari, kar je koristno za vse.«