Avtorjeva zasnova dela zasleduje tri ravni. Za splošnim in teoretično-metodološkim prvim delom sledi širok sklop o slovenskem narodnem vprašanju in o narodnih manjšinah v sodobnem času, pri čemer se loteva tudi življenjskega sloga v postmodernem družbenem kontekstu in njegovih učinkih na življenje manjšin. Posebne pozornosti je vredno tudi podpoglavje o statističnih popisih in drugih oblikah ugotavljanja etnične pripadnosti. Tretjo raven obravnave predstavlja sistematični pregled Slovencev po posameznih sosednjih drža- vah, pri čemer precej pozornosti namenja ravno vprašanju številčnosti manjšin, ki je po eni strani lahko vedno najbolj sporno in potencialno manipulativno, po drugi strani pa je ravno to tista osnovna infor- macija, ki vsaj na nek način najbolj zanima širšo, predvsem pa šolsko javnost. Avtor zelo podrobno prikaže poselitvene prostore in družbena okolja, v katerih živijo Slovenci v naših sosednjih državah, prav tako nam nazorno predoči tudi tamkajšnje strukture slovenske manjšine in njen položaj. Ob vsem tem lahko zelo ilustrativno pridemo do uvida, kako medsebojno različni so po eni strani Slovenci v štirih sosed- njih državah, po drugi strani pa lahko znotraj tamkajšnjih specifičnih okoliščin zasledujemo tudi njihovo enotnost v smislu slovenske pripadnosti in identitete. Avtor takšno notranjo heterogenost Slovencev dojema in izpostavlja kot tipično potezo evropskega naroda. Monografiji daje posebno vrednost tudi zelo obsežen, kar 40 strani dolg seznam literature na koncu. Posebne omembe so vredni tudi dokaj številni kartografski prikazi, brez katerih bi bilo delo zelo osi- romašeno. Na osnovi vsega povedanega lahko Zupančičevo znanstveno monografijo dojamemo kot neke vrste »delo vseh del« s področja geografske obravnave slovenske manjšine v sosednjih državah in v tem pogledu tudi na nek način kot avtorjevo »življenjsko delo«, ki ga ne bo tako lahko preseči. Jurij Senegačnik Mateja Breg Valjavec, Rok Ciglič, Špela Čonč, Matjaž Geršič, Drago Perko, Matija Zorn (uredniki): Preteklost in prihodnost GIS v Sloveniji 16 Ljubljana 2022: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 349 strani, ISBN 978-961-05-0667-6 (tiskana različica), ISBN978-961-05-0668-3 (elektronski različica) Letos je bil na ZRC SAZU organiziran jubilejni 16. simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji. Minilo je namreč 30 let od prvega simpozija. Naslov simpozija je bil skladen s priložnost- jo obletnice – Preteklost in prihodnost. Prav tak naslov ima tudi monografija, ki je po tradiciji izšla ob simpoziju. V monografiji, ki je najobsežnejša v zadnjem desetletju, je zbranih 27 prispevkov na 349 straneh. Ugotovimo lahko, da je v zadnjih desetih letih tokrat prvič število teoretičnih prispevkov pre- seglo število aplikativnih, da je močno naraslo število interdisciplinarnih prispevkov, medtem ko število znanstvenih že tradicionalno prevladuje nad številom strokovnih. Če primerjamo vsebinska področ- ja, je v  zadnjih letih opazen naraščajoč trend na temo prostorskih in prostorsko-časovnih analiz, modeliranja in simulacij, prostorskih podatkov in geoinformacijskih projektov, upadajo pa vsebine s področij aplikacije GIS-ov, aplikacije in lokacijskih storitev ter daljinskega zaznavanja, naravnih virov in vplivov na okolje. Tematiki izobraževanja ter GIS-ov v e-upravljanju in e-poslovanju pa v zadnjem obdobju med vsebinami monografij ni zaslediti. Če se osredinimo na 16. monografijo, ugotovimo, da je z izjemo prvega prispevka, ki bralkam in bralcem prinaša natančno analizo vseh dosedanjih monografij, devet prispevkov usmerjenih v narav- nogeografske vsebine. Pomemben sklop predstavljajo vsebine na temo mobilnosti, v zadnjem delu pa so prispevki z zelo različnih vsebinskih področij. Prva dva prispevka naravnogeografskega sklopa naslavljata geomorfologijo. Geolog Vrbovšek ana- lizira anizotropijo kraškega površja z uporabo smernih semivariogramov iz digitalnega modela reliefa in ugotavlja, da se preferenčne smeri, pridobljene iz semivariogramov ujemajo s smermi, dorečenimi 180 Književnost Geografski vestnik 94-2, 2022 vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 180 vizualno na podlagi geoloških zemljevidov in s smermi prelomov na zemljevidih. Drugi prispevek pred- stavlja rezultate kombinacij terestičnega in letalskega 3R laserskega skeniranja, na podlagi katerih je potekalo določanje geomrofoloških in hidrogeoloških povezav med vrtačami in jamo Polina peč. Sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije v svojem članku predstavljajo prispevek Slovenije k izdelavi Globalnega zemljevida erozije prsti FAO. Zasnovali so model vodne erozije prsti RUSLE, ki je integriran v GSERmap. Temeljna spremenljivka pri tem modelu je različna raba zemljišč. Isti avtorji v naslednjem prispevku predstavljajo izdelavo ocene vezave organskega ogljika za kmetijske prsti v Sloveniji do leta 2040 glede na štiri scenarije obdelave zemljišč. Sledita dva prispevka na temo plazov. Prvi ugotavlja sezonski vpliv padavin na pojav zemeljskih plazov do sredine 21. stoletja, v drugem pa je predstavljena metoda dolo- čanja potencialnih območij proženja snežnih plazov z analizo reliefa. Uporabnost satelitskih posnetkov za spremljanje vodnega potenciala v vinogradih so s primerjavo terenskih meritev ugotavljali Mangafić, Sivilotti in Lisjak. Ugotovili so močno povezanost, ki se še povečuje od spektra rdečega roba do kra- tkovalovne infrardeče svetlobe. Nejc Čož pa v svojem prispevku predstavlja normaliziran digitalni model višin (HAND), ki je uporaben tako za kartiranje poplavne ogroženosti, kot tudi napovedovanje suše, erozije prsti in določanje virov podzemnih voda. Zadnji prispevek v sklopu naravnogeografskih tema- tik pa ugotavlja povezanost morfometrije in moroflogije vrtač kot lokacij, kjer evrazijski ris pleni parklarje. Sledi sklop 6 poglavij, ki naslavljajo mobilnost v širšem pomenu besede tako z vidika procesa kot tudi z vidika infrastrukture. Drešček, Jež in Drobne predstavljajo funkcionalne regije srednješolske mobil- nosti kot območja posplošitve tokov mobilnosti srednješolcev med občinami stalnega prebivališča in srednješolskega izobraževanja. Sledi prispevek o aplikaciji WEPS. Gre za aplikacijo za vodenje evidence prometne signalizacije na državnih cestah. Avtorji predstavljajo delovanje spletne GIS aplikacije WEPS in način evidentiranja in spremljanja stanja prometne signalizacije. Naslednji prispevek pojasnjuje vpliv izbora metode na izračun dostopnosti postajališč javnega potniškega prometa. Primerjani sta metoda dostopnosti na podlagi zračne razdalje in metoda dostopnosti na podlagi prometnega omrežja. Prah in Knez s pomočjo GIS-ov kot orodja analizirata pokritost Slovenije s polnilnimi postajami za električne 181 Geografski vestnik 94-2, 2022 Književnost                       vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 181 182 Književnost Geografski vestnik 94-2, 2022 avtomobile. Študija je lahko temelj za prostorsko načrtovanje polnilnih postaj v prihodnje. Zanimiv je tudi prispevek, ki naslavlja vprašanje kategorizacije planinskih poti in s pomočjo GIS-ov ugotavlja nevar- ne odseke v visokogorju, kjer bi bilo smiselno urediti dodatna varovala. Zadnje poglavja iz sklopa mobilnosti pa analizira mobilnost štipendistov programa Marie Skłodowska-Curie action v Evropi. Ostalih 11 prispevkov tematsko sodi na zelo različna področja. Nared v svojem prispevku pred- stavlja Atlas kakovosti življenja v Sloveniji, ki temelji na ekonomskih vidikih razvoja. Sledi prispevek o terenskih meritvah mobilnih omrežij 4G, ki sta jih avtorja primerjala z zemljevidi, izdelanimi na pod- lagi podatkov iz baznih postaj. Sodelavci Zavarovalnice Triglav d. d. in podjetja Sygic a. s. v prispevku predstavljajo aplikativen primer uporabe telematike in GIS-ov v zavarovalništvu na primeru mobilne aplikacije DRAJV, ki temelji na ocenah tveganja voznih navad posameznika. Sledi prispevek o geodetski izmeri in digitalizaciji rapalske meje. Dva prispevka so pripravile sodelavke Geodetske uprave Republike Slovenije. Prvi analizira razvoj in uporabo geografskih informacijskih sistemov na Geodetski upravi Republike Slovenije, drugi pa zbirko topografskih podatkov, ki se vodi v obliki državnega topo- grafskega modela. Čotar in Dougan v svojem prispevku predstavljata spletno aplikacijo FLAI.AI. Gre za aplikacijo za delo z lidarskimi podatki oziroma za samodejno klasifikacijo oblaka točk. Sledi v času napovedi energetske krize zelo aktualnem prispevek, v katerem avtorji analizirajo orientacijo streh obsto- ječega stavbnega fonda v Sloveniji z vidika realnega potenciala sončnih elektrarn, ki je dejansko na voljo na slovenskih strehah. Ugotovili so, da bi zadostili 70 % sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji. Marsetič in Kanjir v svojem prispevku obravnavata klasifikacijo pokrovnosti z uporabo glo- bokega učenja na časovnih vrstah podatkov PlanetScope. Sledi prispevek o zbiranju prostovoljnih fotografij topografskih sprememb ter ocena njihove uporabnosti. Avtorice in avtorji ugotavljajo, da je za poso- dabljanje vsebin na topografski karti 1 : 5000 potencialno uporabnih 92 % fotografij. Monografija se zaključi s prispevkom Perka, Tičarja in Geršiča, ki obravnavajo standardizacijo hidronimov v Sloveniji in ocenjujejo vlogo GIS-ov v tem postopku. Sklenemo lahko, da monografija prinaša zelo raznolike primere uporabe geografskih informacij- skih sistemov, ki seveda močno presegajo le geodezijo in geografijo; njihova uporabnost se kaže kot dodana vrednost metodološkega aparata številnih strok. Knjiga je na voljo tako v fizični kot tudi digitalni obliki na spletni strani: https://doi.org/10.3986/ 9789610506683. Več o ostalih monografijah iz knjižne zbirke GIS v Sloveniji pa najdete na spletnem naslovu: https://giam.zrc-sazu.si/sl/publikacije/gis-v-sloveniji#v. Matjaž Geršič vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 182