Iz naše organizacije. Štajersko.  Učiteljsko drušivo za brežiški in sevniški okraj ima v nedeljo, dne 11. februarja 1906 bb 10. uri dopoldne na Vidmu svoj občni zbor, ki se vrši po sledečem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Poročilo predsedn>ka o društvenem delovanju lanskega leta. 4. Poročilo blagajničarke o gmotnem stanju društva in odobrenje računa za 1. 1905. 5. Volitev društvenega odbora za prihodnjo triletno dobo. 6. Novi šolski in učni red. 7. Želje in nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno odbor. Goriško. PoročMo o delovanju deželnega učiteljskega društva za Goriško in Gradiščansko: — Društvu so pretile v pretečenem letu razne nevarnosti. Meseca aprila 1905 je bil nastal spor med prejšnjim predsednikom in dvema laškima odbornikoma. Posledica je bila, da sta odbornika stopila iz odbora in je predsednik odstopil vodstvo društva podpredsedniku. Mestni svet goriški je poskrbel, da je dobilo mestno učiteljstvo tolike doklade k plači, kakor je določeval novi načrt o regulaciji učiteljskih plač; zato mestno učiteljstvo ni hotelo sodelovati v društvu in je postalo apatično glede društvenih teženj. Ostali so sicer pri društvu, a delovanja se niso udeleževali. Samo prejšnji predsednik je ostal društvu vdan in delaven kakor je bil prej ter kot odbornik 3 svojo izkušnjo in spretnostjo vedno pomagal novemu predsedniku ter je s tem učiteljstvu v marsičem koristil. Žugala je druga nevarnost, da se odcepijo tudi furlanski tovariši od društva. Ako bi se to zgodilo, bi učiteljstvo ne imelo nobenega zastopništva za vso deželo. Storilo se je potrebno, da so gradižčanski učitelji ostali v dež. učiteljskem društvu in pričeli krepko in odločno nastopati proti onim, ki so jih zanemarjali ter puščali v slabšem položaju nego je bilo slovensko učiteljstvo. Laški dež poslanci so izprevideli, da bi se po tej poti dalje prišlo do hude volitvene katastrofe; krenili so na drugo pot. Obljubili so jim dohodke v smislu novega zakonskega načrta, če nph tovariš Falconer kot dež. poslanec ne bo glasoval za deželni šolski zalog ter jih s tem ne prisili k nevšečnim korakom in celo k temu, da polože mandate, se razpostavijo negotovosti novih volitev, pri katerih bi najbrže izginil učitelj iz vrste dež. poslancev, a z njim tudi marsikdo drugi. La&ko učiteljstvo je izprevidelo, da bi se v takem slučaju odnesla rešitev o plačah. Mislili so, da je bolje imeti enega vrabca v rokah nego deset na strehi. Stopili so konpaktno za to, da Falconerju ni treba glasovati za deželni šolski zalog, ako se okrajni šolski svet gradiščanski zaveže, da plača prostovoljno svoje učiteljstvo v zmislu novega zakonskega načrta. Okr. šol. svet je imel za to zadevo posebno sejo in se je zavezal, da izpolni stavljeni pogoj. Slovensko učiteljstvo je prišlo vdrugič na cedilo. Furlanskim učiteljem je bilo sicer žal, da morajo tako postopati ; a rekli so, da bi bilo vsako drugo postopanje zanje slabše in bi slovenskemu učiteljstvu nič ne koristilo. Odbor je sklenil poslati deputacijo h gospodu cesarskemu namestniku z nalogo, naj pojasni položaj učiteljstva in razmere v deželi ter naj prosi pomoči. Deputacija je bila 26. oktobra 1905 v četrturni avdijenci in izvržila svojo nalogo. Knez Hohenlohe je sprejel deputacijo kot najblažji pokro vitelj učiteljstva in šole. Rekel je med drugim: Vaše plače pri sedanjih draginskih razmerah ne morejo zadoščati, če še tako varčno živite s svojimi družinami. Povejte učiteljstvu, da mu hočem pomagati in ne odneham, dokler mu ne pomorein. Danes popoldne se odpeljem v Gorico in bom govoril o tem z gospodom dež. glavarjem. Pretekli so po avdijenci trije tedni. Ueželni poslanci so enoglasno priznavali, da je učiteljstvo vredno in potrebno izboljšanja plač, a glede pokritja so bila različna mnenja. Mesto Gorica se je na vse kriplje branilo, odpovedati se raznim ugodnostim in podpirati slovensko kulturo laškemu življu na škodo. V Gorici so državne in razne druge šole in ustanove, zaradi katerih izdaja mesto malo za šolstvo. Laški meščanji so se bali, da jim Slovenci z dobro urejenimi šolami s časom vedno bolj poslovenijo Gorico in se jim je zdelo nezasliSano, da bi morali sami plačevati poslovenjenje mesta. Furlani so rekli: »Vi, slovenski gorjani in kraševci, nimate nikakršne obrti. V goriški okolici je malo boljše. Mi imamo razvito obrt, skoro vsa potrebna šolska poslopja in naše šole so večrazrednice, ki se bodo malo širile. Vi morate zidati mnogo šolskih poslopij in širiti mnogo šol. Mi ne bomo za vas plačevali; plačujte se sami I« Laški dež. poslanci so imeli proti takemu pokritju vse laško ljudstvo za seboj. Slovensko učiteljstvo je izprevidelo, da se po tej poti ne more priti do pokritja. Predsednik dež. učit. društva je povabil dva najspretnejša slovenska tovariša, da sta šla z njim h gospodu dvornetnu svetniku grofu Attemsu in k v mestu stanujočim deželnim poslancem. Pojasnili so položaj in prosili: »Gospoda! Do pokritja se pride samo po enej poti. Dežela naj postavi in pobira doklade na užitnini in pivu za šolstvo, a vsak okraj naj dobi v okrajni šolski zalog, kar se v njem nabere. Tako ne bo noben okraj podpiral drugega in Lahi bodo s tem zadovoljni. Računi kažejo, da bodo ti prispevki /¦.adostovali in utegne še kaj ostati za zidanje in vzdrževanje šol«. Dvorni svetnik gospod grof Attems je dobil od dež. računarije izkaz v povedani namen, sestavil poročilo in se odpeljal v Trst, da je pri c. kr. namestništvu pojasnil vsestransko o preudarku za pokritje. Z isto vnetno se je zanimal za pokritje in sankcijo gospod cesarski namestnik pri c. kr. naučnem ministrstvu in pri c. kr. finančnem ministrstvu. Učiteljstvo se ima rahvaliti posebno njegovemu trudu in osebnemu ustnemu priporočilu pri obeh ministrstvih, da je bil zakon potrjen 14. januarja t. 1. Po tem zakonu so letne plače za učitelje 1600, 1400, 1200 K; za učiteljice 1400, 1200, 1000 K. — 3/10def. učiteljstva pride v I.. «/io v n in Vio v III. plačno vrsto. Stanarine: 300, 240 K; opravilne doklade: 300, 200, 150, 100 K. Pri uvrščenju v plačne vrste se štejejo sistemizovana mesta, ne osebe. hboljšal se je zakon o upokojevanju in preskrbovanju vdov in sirot.*) Tako je deželno učiteljsko društvo priborilo v 5 letih dvakratno zbcljianje plač. Dosedaj se je društvo borilo večinoma za dostojno učiteljsko eksistenco in pridobilo s tem, da je podpiralo prizive do upravnega sodišča, dve važni ugodnosti glede petletnin. Odslej bo mogoče iti na marsikatero idealno delo. Po dobri organizaciji in marljivem delu se da dognati marsikaj dobrega in koristnega. Vsak učitelj naj dela skrbno in vestno na to, da vrši dobro svoje dolrnosti v šoli in tam postavi moža. To je pogoj. Kdor ni dober učitelj, ta tudi zunaj šole ne more koristno delovati. Zunaj šole si lahko vzamemo za zgled duhovščino. Delujtno za svoj stan tako, kakor delajo oni za svoj; ne posnemajmo pa njih napak in boditno pri svojem postopanju in delovanju korektni. Ne se postaviti na čelo katerega strankarskega delovanja, kjer vlada strast in sovraštvo in bi mnogo več izgubili nego pridobili; potegujmo se pa za svoje pravice kot omikani ljudje, potem bo moral tudi nasprotnik spoštovati naš značaj, naše koristno delo, naše uspehe. Tako si ohranimo dosedanje in pridobimo nove prijatelje. Ne žalimo nikjer verskega čuta, pa tudi ne bodimo duhovniški hlapci. Društvo odpošlje vlogo na e. k. deželni šolski svet, s katero izrazi, da je pripravljeno sodelovnii pri podrobnih določbah novega šolskega in učneda reda. O ipošlje se prošnja, naj se prestavi koprsko učiteljišče kam drugam, ker od tam ne moremo dobivati društveno izobraženega učiteljskega naraščaja, kjer mladina nima vstopa v kroge mestne inteligence. Sestavi se nov disciplinarni zakonski načrt po vzorcu štajerskega disciplinarnega zakona. Ko opravimo to, ne bo manjkalo novega dela. Ze sama dobra organizacija nas varuje zlovoljnih napadovalcev. Nasprotnik se ne loti onega, o katerem ve, da je vedno napravljen odbiti naskok. Sovražniki napadajo trdnjavo na strani, kjer je šibko zidovje in malo braniteljev. Deželno učiteljsko društvo nam je doneslo mnogo dobrega. Za učiteljstvo na deželi je to posebne važnosti in ugodnosti, da je deželno učiteljsko društvo ustanovil in v odločilnih momentih vodil učitelj na deželi. Ako bi bili društvo ustanovili mestni učitelji, bi ostalo učiteljstvo na deželi zapostavljeno; tako pa smemo trditi, da so se častno zastopali in rešili interesi učiteljstva po trgih in vaseh. Kdor je doher ekonom in se ogiblje gostilnic in krčem ter se zna ogibati škode, si more postaviti dostojno eksistenco. Sedanji društveni odbor je sestavljen tako-le: Predsednik: Franc Bajt, nadučitelj v Ajdovščini; podpredsednik: Andrej Pizzul, nadučitelj \¦ Kot.m n.. Cormons); slovenski tajnik: Alojzij Urbančič, nadučitelj v Mirnu pri Gorici; laški tajnik: Inocent Farlao, učitelj v Tržiču (Monfalcone); blagajničar: Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu; odborniki: Anton Jacobi, učitelj v Gorici; Pavel Nigris,, nadučitelj v Moraru (pri Korminu); Anton Kosovel, nadučitelj v Pliskovici (pri Komnu); Karel Bosig, nadučitelj v Mossi (pri Korminu); Anton K u t i n, c. kr. učitelj v Tolminu; zastopnici učiteljic: Gospa Leopoldina KersnikRott, učiteljica v Pevmi; gdč. Marija Bielevvicz, učiteljica v Korminu (Cormons). Za sprejem v društvo se je oglasiti pri predsedniku ali katerem odborniku. Letnina znaša 2 K. Društveno leto pričenja z majem; sedaj se tedaj šteje društveno leto 1905/6. Letnina se lahko plačuje po čekih v poštno hranilnico brez katerega troška. Člani društva morejo biti samo aktivni učitelji in učiteljice na javnih ljudskih šolah naše dežele. Častnih članov pravila ne poznajo. Eden odbornik je predlagal, naj se napravi več tabel z imenikom onih učiteljev in učiteljic, ki niso člani dež. učit. društva s križem spredaj v znamenje da so za skupno stanovsko delo mrtvi. Take table se razpošljejo učiteljskim *) GleJ lakoa * nail 5. let. Itev. Uredn.društvom, da bomo poznali svoje Ijudi, na katere nismo prav nič ponosni. Sedeš društva je sedaj v Ajdovščini. Letnina se pošilja g. Ignaciju Križman, nadučitelju v Dornbergu, ki opravlja blagajniške posle.