Posamezna številka 1*20 K. Šlev. 147. plaiana v gotovini. V LMoni, V sodolo m 2. iDlIjO 1921. L8I8 XLIX. »SLOVENEC« velja po [iošU na vse strani Jugoslavije In t Ljubljani: sa oelo leto naprej. K 210-— sa pol leta „ .. „ 120-— m četrt leta „ .. „ 6oi ili ožjih somišjenikr>v se mi vidi potrebno podati nekaj pojasnil. »Slomškova zveza« je društvo krščansko mislečih in narodnih učiteljev. To potrjuje XX. Frak in pa celinder, prouzaprou »pi-nja« srna učas reki tistem piskrem, ke sa za na glava puveznt, igrata dons u našem jaunem žiulejn ta narbl važna, lohka rečem glauna uloga. Ustava in pa use sorte »Ob-znane« sa prava figa preke frake in celin-dre. Velik boji sa se bil za ustava in se še bijeja, ampak za frak — za frak sa se bil še hujši. Usa pulcija je prletela na pumuč in kanoni sa se pustavl na Grad in ubrnil tist pihaunki na »Narodn dom«, ke se je šlu za usoda fraku in celindru. Du zdej se bijeja te boji še brez krvi, ampak kua še pride, pa na morma naprej vedet. Morda b biu prou, če b jest tlela bi natančen upisu kuku frak in pa celinder vn vidta. Kuku duge škrice in pa kulk knofu more mt frak in tku naprej. Ke s je pa že »Sluvensk Narud« uzeu ta muja in nam na doug in šrok upisu ta liberalna narudna noša, je use en, če jest tud mou-cim in ta slava prepestim »Narodumu« člankari, ke se na frak gutou bulš zastop kokr pa jest. »Narud« je natnčn dukazu in utemelu, de je en člouk brez fraka ravn tak, kokr lcauka s prštucanem repetnicam, de Slu-venc brez fraka in celindra ni več Sluvenc, ja, še člouk ni več kokr se šika, ampak ena pufrderbana pukveka, ke ni za drgam kokr za u štala. In prou je mou ta člankar. Kašna na-sreča je bla za Sluvence že med vojska, ke ni biu dost fraku in celindru na razpula-gajne, de b budil na kuludvor razne praj-zuske in austriske kacapitete sprejemat in jh puzdraulat. Sam gespud župan in podžupan sta bla tku srečna, de sta jih mela in se z nim štrekala pu Iblan, keder je pršou tak perfel z Dunija, usi ta druh sma mogl pa čez planke gledat in ubcudvat naša uzvišena gespoda, ke sa ji škrici frfetal pu zrak, in sline sa se nam cedile pu čast, ke sa ja bli pr takeh prložnasteh deležn te gespudi - frakari. In tu je biu že tekat med vojska, tekat, ke nisma mel Sluvenci še nubene besede pr Kazin za guvort in še »Narodn dom« sma smel sam ud zdeleč gledat. Kuku bi putreben pa je frak in celinder nam Slu-vencem dons, ke mama vnder cela Kazina u rukahl A s more kdu mislt večja uslarija, večja naumnast, kokr b ja naredu Sluvenc, če b šou u irhasteh hlačah, al pa še clu iz rdeča pulimana marela u Kazina, ke je bla soj čas zidana izklučen sam za frake pa celindrel Tu b biu ja za poet! Tud auba in pa peča na paše u kazinsk svetiše. Sej sa še u »Narodnmu dome« frakari gledal take maškare čez rama, kedr jh je noga notr zanesla. Enkat me je en frakar u »Na-rodnme dome« na en tak veselic, ke sa pršli tud u narodneh nošah notr pit in ple-sat, pušeptou na ušesa, de mu ravn tku naprej pride ta šekasta mešanca, kokr de b vidu pleveu, ke tud use sorte farbe spila, med ušenica. No, vidte, pa tu je biu u »Narodnmu dome«, ke je biu za narud zidan, kokr že ime puve, in frakari sa se že gor držal, če je narod notr pršou; kdu b se pa na držu gor, če b se taka mešanca, tak šekast pleveu natepu u Kazina? Kazina je bla zidana za frakarje in ustane frakarska, pa je vn. En frakari vn iz Kazine, drug notr. Tku u dusegla Kazina soj namen, nč drgač; de b pa mestne reveže futral iz duliodkem Kazine, tu b bla pa ta narveč krivica, ke b se strila vojnem dubičkarjem in kuritarjem, ke sa tud frakari, čeprou marsker brez fraka. Prauja, de ubleka na stri čluveka, zatu tud frakarja na stri frak. Frakarje sma mel u Iblan že tekat, u tisteh časeh, ke sa se šupirl pu čitaunc u črneh surkah, pa sa bli le frakari, kokr sa dons, in sa ravn tku mel narud za pleveu in ga puznal sam tekat, kedr sa ga rabil — namreč pr vulitvah, — kokr ga puznaja tud dons. Jest b pustu Kazina tem frakarjem, nej ja maja; pu vrh b jm prepustu pa tud Stedenc, ke ga še bi nujn rabja, kokr Kazina. Za tistem zidam na Stedenc b bli še bi varn pred plevelani; in Stcdenc sa že zdauni pušten zasležil, Kazina sa pa iblan-skem revežem — ukradl. in označuje že njegovo društveno im« — »Slomškova zveza«. Vzor nam je prvi veliki slovenski pedagog A. M. Slomšek, ki ga nekateri literarni ocenjevalci imenujejo celo — apostola Slovencev. Društvo ima od vlade odobrena pravila, po katerih so člani dolžni vzgajati šolsko mladino v ver-sko-nravnem duhu, kakor to zahteva osnovni šolski zakon, ki je še vedno v veljavi. Vse učiteljstvo, včlanjeno v »Slomškovi zvezi«, vrši svoje službene dolžnosti na temelju tega in drugih zakonov, kakor tudi po vseh smernicah, ki jih dobiva od šolske oblasti. UJU hoče biti sicer nad šolsko oblastjo, česar seveda mi ne priznamo in odklanjamo seveda tudi tisto tiho in vendar tako jasno protikrščansko tendencijoznost, ki veje iz glasil UJU. Odtod tedaj ono silno sovraštvo proti nam, da se povspne do pavšalnih denuncijacij: Slomškarji so proti-državni element! In vendar so tudi Slomškarji, kakor ostalo učiteljstvo, prisegli zvestobo in vdanost novi državi in dinastiji Karagjorgjevičev, Pa četudi brskate po 21 letni preteklosti »Slomškove zveze«, ne boste ničesar našli, kar bi Vas gospod L. Jelene opravičevalo pred denuncijacijami. Z mirno vestjo lahko trdimo, da se je v Vaših vrstah in v Vaših glasilih vsaj toliko, če ne več, pisalo in navduševalo za bivšo Avstrijo, kakor v naših. Če bi imel čas, bi Vam sestavil paralelo in tako nekoliko ohladil še vedno prevročo Vam kri. Pa tudi v težnjah po slovanski vzajemnosti prav lahko vzporedimo delovanje »Slomškove zveze« z bivšo »Zavezo«; kajti, kakor je »Zaveza« iskala stikov s severnimi in južnimi Slovani, tako tudi »Slomškova zveza*. Razlika je bila in je še le ta, da smo in iščemo mi zveze s tovariši krščanskega mišljenja, »Zaveza« pa je paktirala predvsem le z liberalnim delom slovanskega učiteljstva. To so suha dejstva, ki se ne dajo ne zavijati, ne pretvarjati v nečedna sumničenja in podtikanja! Dejstvo pa je tudi, da je »Slomškova zveza« nastala vsled tega, ker ste bili Vi, gospod Jelene, uvedli v bivšo »Zavezo«, ki je bila prvotno samo stanovska organizacija, politiko. Ali se še spominjate, kako ste na občnem zboru v Gorici postavljali na pranger one tovariše, ki so bili sledili povabilu g. škofa in se udeležili duhovnih vaj? To ste smatrali za madež in jih izključili iz stanovskih vrst. In kakor ste takrat identificirali učiteljsko stanovsko organizacijo s takratno napredno (liberalno) stranko, tako hočete tudi današnje UJU vpreči v voz JDS. Kam pa vodi taka stanovska politika, smo žalibog skušali na latni koži vsi: mi in vi! Ko je imela pred leti na Kranjskem vsled zveze z Nemci liberalna stranka moč, tedaj je bilo krščansko učiteljstvo prezirano in preterirano. Pomagalo ni nič marljivo delo v šoli in delo izven šole na gospodarskem in izobraževalnem polju se jim je štelo celo v zlol Po zlomu moči liberalne stranke se je seveda naravno obrnilo narobe: protežirani so bili prej zapostavljeni učitelji »Slomškarji«, zapostavljeni »Zavezarji«. Odgovornost pa nosite tudi Vi, ki ste povzročili ustanovitev »Slomškove zveze«. Ko je nastopil prevrat, smo mislili, da pridemo že vendar enkrat do zaželjenega premirja. Reorganizirali smo »Slomškovo zvezo«, iskali skupnih stikov z »Zavezo« in smo na potu spremeniti jo iz stanovske v zgolj kulturno organizacijo. Ker v Ljubljani nismo dosegli sporazuma, smo se obrnili že ponovno do vodstva UjU v Beogradu, odkoder pa ne dobimo odgovora; bržkone po Vaši zaslugi, gospod Jelene! Vkljub temu pa ostanemo pri zahtevi, da postani UJU le stanovska organizacija, v kar nam morajo brez vsakega dvoma jamčiti pravila, ki bi jih bilo potrebno spremeniti le še v par točkah. Vse to je Vam gospod ravnatelj, znano in vendar greste pa nas črnite pred Beogradom — kot državi nevaren element! Očitate nam v svoji veliki svobodomiseljnosti, da smo privesek klerikalne stranke, ki je ba^e protidržavna. Mi protidržavne klerikalne stranke ne poznamo. Če misliti SLS, tedaj Vam povemo, da nas veže s to stranko le krščansko svetovno naziranje in težnje, da ostani šola krščanska. Vedeli bi lahko tudi, da je bila »Slomškova zveza« prej ustanovljena kakor SLS, In kakor hočete Vi, ki iz svojih vrst ne izključujete niti učiteljev-komunistov, doseči in uresničiti antikrščanski značaj šole potom Vam sorodne JDS, tako boste v 20. stoletju hote ali nehote morali tudi nam pustiti toliko svobode, da bomo po svojem prepričanju in svoji vesti delovali v uresničenje v pravilih začrtanega programa. Če pa si še kaka druga stranka osvoji ta naš program, in če še Vi pristane-te nanj, tedaj bomo šli tudi z Vami in z vsako tako stranko. Persekucij, ki nam jih obljubljate, se ne bojimo prav nič. Žal nam je le, ker ne moremo priti do miru. Nasilje, ki ga mislite izvajati nad nami — bo rodilo zopet one čase, ki ste jih Vi in Vaši somišljeniki že tolikrat ožigosali. Nam pa prihajajo od pomembnih strani izjave: Vztrajajte! Za vsako krivico — boste zadobiii zadoščenje. Tedaj, gospod ravnatelj — volite! Voli pa naj tudi učiteljstvo, ki Vam sledi, če še nima dovolj žalostnih izkušenj, Politika novice. o čiščenju v socialni demokraciji zmagoslavno poroča »Jutro«, ker niso bili več izvoljeni v odbor Socialne Matice znani socialisti — poštenjaki Prepeluh, Erjavec in dr. Lončar. Da pa bo javnost o značaju tega »čiščenja« pravilno poučena, naj zadostuje le ena primera. »Naprej« poroča, da je bil v novi odbor izvoljen tudi ravnatelj meščanske šole v Tržiču Albin Lajovic. Ta mož je bil nekdaj hud demokrat ter je hodil na zborovanja — Svobodne Misli. Nekaj let pred vojno je prosil za vstop v — Slomškovo zvezo, ki pa ga je iz t e h t n i h vzrokov — odklonila. Še pred dvema letoma je s polnim imenom dopisoval v »klerikalne« liste, a danes ga zasledimo v odboru tega »očiščenega« socialističnega društva. Tako »očiščena« socialna demokracija bo res kmalu postala avant-garda gospode okoli »Jutra«. Gospodu Prcpeluhu in tovarišem najbrž ne bo dolgčas po tej družbi! -f Hrvatsld listi o sprejetju ustave. »Narodna politika« se bavi v uvodniku »Borba se nastavlja« s sprejetjem centralistične ustave in zaključuje: »Ta ustava bo poleg slabih posledic imela tudi dobre. Okrepila bo odpor Hrvatov in Slovencev proti centralizmu. Vsak organizem razvija največjo energijo ravno tedaj, kadar je najbolj ogrožen. Hrvatom in Slovencem gre za obstanek. Borijo se za pravično stvar. Čokorilovci bodo morali uvideti, da se proti volji Hrvatov in Slovencev ne more upravljati naša država .., Veliko-hrvatska ideja je doživela poraz, pa ga bo tudi velikosrbska, ki je temelj te ustave. Njeni nositelji morajo doživeti in izkusiti polom svoje hegemonistične politike. Šele takrat bo mogoča za vsa tri plemena pravična ustava in z njo jugoslovanska ureditev države. V teh okolnostih pomeni borba Hrvatov in Slovencev proti hegemoniji enega plemena, a za ravnopravnost vseh treh plemen, obenem tudi borbo za jugoslovanstvo. Hrvati in Slovenci se bodo borili tudi v bodoče. — Zagrebški »H r v a t«, ki je precej pobeljen od cenzure, piše v uvodniku,: »U borbu«: »Ustava vlade g. Pašiča je sprejeta proti volji hrvatskega in velike večine slovenskega naroda ... Borba Hrvatov in Slovencev proti tej ustavi je povsem naravna in neizogibna posledica ki jo sama izziva. Vlada je to borbo hotela in zato ji je bil sporazum z muslimani iz Stare Srbije in Macedonije bolj važen, kakor sporazum s Hrvati in Slovenci Kako smer in ob&eg bo zavzela borba Hrvatov in Slovencev? Kake posledice bo podvzel hrvatski in slovenski narod iz v ustavi jasno izražene tendence, da se njegova volja v državi SHS smatra za nekaj, kar je brez vrednosti? Na ustavo vlade g. Pašiča se more s hrvatske strani odgovoriti samo eno; Hrvatsko vprašanje, ki bi se moralo rešiti z ustavo vlade g. Pašiča je ostalo nerešeno (naprej je članek konfis-ciran), — Tudi ostali hrvatski listi iz ban-ske pr.estolice, kakor tudi iz pokrajine, pišejo v tem smislu in izjavljajo, da se bodo proti tej reakcionarni ustavi borili z vsemi legalnimi sredstvi vse dotlej, da bo zasigurana enakopravnost vseh treh plemen: Srbov, Hrvatov in Slovencev v res demokratični Jugoslaviji! -j- Iz demokratske stranke je izstopil g, dr. Milan Roje, bivši hrvaški podban. To je čudna zgodovina, ta Rojčev izstop. Najprej je govoril proti centralistični ustavi, zlasti proti razkosanju Hrvaške na male oblasti. Potem je glasoval z demokrati za iVse, proti čeumr je sam govoril. Vsled te nedoslednosti ga demokratje v ponedeljek sploh niso pustili več govoriti, da se gospod podban ne blamira preveč. On je pa to materinsko skrb demokratskega kluba smatral za težko žalitev, kajti stari gospodje ne slišijo radi, da se jih samtra za stare, in je to demokratsko kuratelo vzel tako za zlo, da je demokratom obrnil hrbet. Kadar bo pa prišlo zopet do kakega glasovanja, bo pa seveda nanovo glasoval z demokrati in za Pašiča in za razkosanje Hrvaške in tudi za svojo smrt, če bo Pašic tako ukazal. Stolz lob' ich mir den Spanier! -j- Poslednji hrvaški ban, Baš v trenutku, ko je bilo glasovanje o ustavi končano, je stopil pred Sv, Pribičeviča Specialni kurir hrvaškega bana dr'. Tomljenovi-ča, v katerem mu javlja, da odlaga bansko čast, Pribičeviču se je izpolnila srčna želja, da položi na Vidovdan hrvaško bansko dostojanstvo staremu Pašiču pred noge . ,. Vse lepo po točnem dogovoru in že vnaprej davno sklenjenem programu. Zato jc tudi držal Tomljenoviča na njegovem mestu kljub sporu med Velizarjem Jankovi-čem in Tomljenovičem Če bi bil takrat Tomljenovič podlegel, kdo ve, če bi bil naslednik tudi tako uslužen? Tako pa uživata Pribičevič in Tomljenovič vsak svojo slavo in svoje veselje: Pribičevič, ker je »zmagal«, Tomljenovič pa, ker bo ostal zapisan v zgodovini kot »poslednji hrvaški ban« iz servilnosti — dokler ne bodo dobili Hrvatje novega bana in upajmo, da boljšega od Tomljenoviča! +Šo devet mesecev ... »Politika« javlja; >Hrvatski ban dr. T. Tomljenovič je predal včeraj ostavko na bansko dostojanstvo, ki je po novi ustavi odpravljeno. Ravno tako bodo demisionirali vsi predsedniki pokrajinskih vlad. V roku od devet mesecev bodo likvidirale pokrajinske uprave.« — Likvidirale so že zdavnaj, takoj ko so jih prevzeli demokratje. Glavno pa je, da ostanejo poverjeniki; predsedniki naj le gredo! -f- Zakasneli proračun. Ker se delo za izvršitev proračuna ni moglo končati, se bo regentu predložil v podpis zakon o dva-najstinah do konca leta 1921,, ko se začne redno proračunsko leto. Ena izmed glavnih odredb v tem zakonu je pooblastilo, da finančni minister sme izvršiti koncentracijo finančne uprave v državi, kakor je to hotel storiti pokojni Kosta Stojanovič, -f- Akcija »Slovaškega neodvisnega komite-ja«. »Belgrajski Dnevnik« prinaša sledeče poročilo iz Prage: »V celi Čeho-slovaški se opaža v zadnjem času brezobzirna akcija »slovaškega neodvisnega komiteja«, ki ima svoje središče v Varšavi, Razni agenti, preoblečeni v vojaško obleko, hodijo odtod na Slovaško, kjer izpod-kepavajo upravno blast in onemogočajo konsolidiranje države s tem, da c^jejo razdor med dve bratski plemeni. Ker sedanja uradniška vlada ne more uveljaviti večje avtoritete za spoštovanje države in za varstvo sedanjega reda, parlamentarne skupine pa ne morejo sestaviti 1. >a-licijske vlade, se govori in smatra za gotovo, da bodo svetovali predsedniku Ma-saryku, naj prekine svoj dopust in takoj povzame incijativo za vzpostavo parlamentarne vlade, ki bi mogla obdržati sedanje narodne pridobitve in razmere v državi urediti.« Oproščeni »zarotniki«. Oblasti so izpustile iz zaporov voditelja irske nacionalistične stranke v angleškem parlamentu Johna Maca Neilla in podpredsednika tajne irske republike Arthurja Griffitha. + Za razorožitev. Svet zveze narodov je ustanovil po navodilih poslednje skupščine zveze narodov začasno mešano komisijo za obravnavanje vprašanja razorožitve, Komisija se sestane prvič 15, julija v Parizu pod predsedstvom Vivianija, Sestavlja jo šest civilnih oseb, priznanih kot strokovnjaki na polju socialne politike in narodnega gospodarstva, nadalje je v njej šest članov vojne komisije zveze narodov, štirje člani gosoodarsko-finančne komisije in šest članov zastopnikov interesentov, delavcev in delodajalcev. -f Iz Podkarpatske Rusije, »Prager Tagblattu« je klub ogrskih krščansko socialnih poslancev poslal sledeči dopis: Glavni vzrok neznosnim razmeram v Pod-karpatski Rusiji je shizma, prestop iz uni-jatske cerkve v pravoslavje. Praški centralistični krogi podpirajo to gibanje, da bi s tem oslabili avtonomistično gibanje. Shizmatiki razvijajo močno velikorusko agitacijo in nočejo o zahtevah domačinov Mailorusov po avtonomiji ničesar slišati. Vlada podpira te elemente in ni je oblasti, ki bi jih ovirala pri njihovem delu. Zato ni ču;da, da se ti elementi ne boje izvrševati največja nasilstva in grozote. Pred nedavnim časom so mučili sina nekega grško-katoliškegai duhovnika, Shizmatiki so mu vrezali v telo več pravoslavnih kri-žev. Ti ljudje se nasilnim potom laste cerkva unijatov. Bati se je velikih nemirov. — Sadovi agitacije pravoslavnega bi skup a Dositeja, ki ga je zato plačevala SHS vlada na račun davkoplačevalcev. v Sfalerske s^otIc©* š Grof Begouen v Mariboru, Včeraj ob 16. uri 55 min. jc dospel v Maribor naš prijatelj in zaščitnik v francoskem javnem mnenju grof Begouen s svojim sinom. V njegovem spremstvu se nahaja dvor. svetnik poverjenik dr. Skaberne, Na kolodvoru so sprejeli odlične goste vseučiliški profesor dr. Žolger, okrajni glavar dr, I.ajnšič, policijski svetnik dr, Senekovič in vladni komisar mesta Poljanec. Slednji je pozdravil došlecc v kratkem nagovoru. Med ploho, ki se je vlila ob prihodu vlaka, so gospodje stopili v malo dvorano kolodvorske restavracije, na kar so se odpeljali v avtomobilu h g. dr. Žolgerju, kjer je bila južina in nato večerja. Danes dopol-dpe so si ogledali gostje mariborski muzej, popoldne pa se odpeljejo v Rogaško Slatino. Za jutri je nameravan ogled ptujske*" in hrastoviškega gradu, nakar se odpeljejo v Ljutomer in Ormož, potem pa se grof Begouen namerava povrniti zopet v svojo domovino, š Dečji dan v Mariboru je sijajno izpadel. Dohodkov je bilo 71.561 K, stroškov 4556 K, čistega dobička je tedaj 67.005 K. š Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru, Vpisovanje učencev in učenk za šolsko leto 1921/22 se vrši od 4. do 9. julija t. 1., vsak dan od 8. do 10. ure na Zrinjskcga trgu št. l/I. Učcnci in učenke, ki doslej še niso obiskovali zavoda, naj pri-neso poleg zadnjega šolskega izpričevala tudi še krstni ozir. rojstni list. Onim izven Maribora je možno priglasiti se in poslati ravnateljstvu trg. šole predpisane listine tudi pismenim potom. V I. letnik se sprejemajo brez izpita učenci in učenke, ki so dovršili popolno meščansko šolo ali štiri razrede srednjih šol ali pripravljalni razred dvorazr. trg. šole in so stari vsaj 14 let. Učenci (učenke), ki so dovršili tri razrede srednje ali 2. razred meščanske ali 8. razred ljudske šole in so stari 14 let, se sprejmejo v I. letnik na podlagi sprejemnega izpita iz slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, računstva, geometrije, prirodopisja, prirodoslovja in zemljepisja; v navedenih predmetih se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu trg. šole. Sprejemni izpiti se bodo vršili samo pričetkom šolskega leta dne 12. septembra točno ob 8. uri. Vsled občutnega pomanjkanja učnih prostorov in ker sme biti sprejetih v posamezne razrede največ 40 učencev ozir. učenk, naj prizadeti ne zamude gori navedenega roka za vpisovanje. š Mariborska porota. Včeraj je bil pred mariborsko poroto obsojen na 7 let težke ječe finančni respicijent Peter Dohil, ker je ustrelil finančnega nadstražnika Jožefa Nardina, — Matija Tras je bil obdolžen, da je pri mariborski podružnici neke hrv. spe-dicijske tvrdke ogoljufal razne stranke za 21.000 K, Tras se je izgovarjal, da ga je k temu napeljal sam ravnatelj. Državni pravdnik je izjavil, da bo obtožil tudi ravnatelja, Tras, ki je škodo poravnal, je bil obsojen na 6 mesecev ječe, š Živinski sejem v Mariboru dne 1. julija. Pripeljali so 213 prešičev. Prodajali so se: 6—8 tednov stari po 180—300 K, 8—12 tednov po 300—400 K, jcsenci 700—1000 kron, polpitani kg žive teže 20—24 K, plemenski in prešiči za klanje kg po 20—24 kron. š Tržne cene v Mariboru. Volovsko meso I. 26 IC, II. 24 K. Telečje meso 16 do 18 K, brez kosti 21 K, prešičevo meso 32 kron, suho 44 K, sveža slanina 42 do 48 K, prekajena slanina 50 K, mast 46 do 50 K, prekajeno meso 46 do 52 K. Surovo maslo 64 do 80 K, mleko 5 do 6 K liter, jajca 2.50 do 3 K. Pšenica 11 K, rž 4 K, ječmen 7 K, oves 5 do 6 K, proso 9 K, koruza 6 K, ajda 8 K, fižol 5 do 6 K, leča 9 do 10 K, pšenična moka št. 0 17 K, št, 1 16 K, št. 2 15 K, št. 6 13 K, kaša 10 K, koruzna moka 6 K, ajdova moka I. 18 K, II. 16 K. Seno 300 do 350 K, slama 160—200 K, novi krompir 4—5 K. — Zahvalna služba božja za srečno rešitev življenja Njegovega Visočanstva pre-stolonaslednika-regenta Aleksandra ob atentatu dne 29. m. m. se bo po odredbi škofijskega ordinariata darovala v vseh župnih cerkvah ljubljanske škofije v nedeljo, dne 3. julija 1921, namreč slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo Te Deum. — V ljubljanski stolnici bo zahvalna služba božja ob desetih. — Umrl je dne 30. junija v Starem trgu pri Višnji gori g. Andrej Kurent, posestnik in cestni mojster v pok. v starosti 75 let. Pokojni je bil oče preč. g. Alojzija Kurenta, dekana v Leskovcu. Naj v miru počiva! — Nevarno je obolel, kakor nam poročajo iz Preske, č. g. prof. dr. Josip Marinko. Priporoča se v molitev! — Vsi pevci, ki bodo nastopili na orlovskem taboru v Kranju, naj pridejo takoj po dohodu vlakov v Kranj v Ljudski dom. — Zvezni pevovodja. — Dečji dan v Višnji gori, V nedeljo, dne 3. julija se vrši na dvorišču Auersper-govega gradu vrtna veselica z obilnim vsporedom in pri pogrnjenih mizah v korist siromašne dece Višenjskega sodnega okraja. Začetek ob treh popoldne. — Vpokojeni častniki. Novosprejeti in počenši 20. januarja t. 1. vpokojeni častniki vojske kralj. SHS naj v lastnem interesu takoj vpošljejo svoje natančne adrese pod šifro »Uverenje 1921« na uredništvo lista. — Odlikovanje. Poročevalca ustavnega odseka D emetrovič in Kurbegovič sta bila odlikovana z redom sv. Save II. razr, — Spominske kolajne. V vladnih krogih se govori, da se bodo posebne spominske kolajne izročile poslancem v spomin sprejetja ustave. — Moderna vzgoja. Obširno izdelan recept za to se dobi proti povrnitvi poštnih stroškov pri šolskem vodstvu v Žužemberku. Tukaj podajemo le kratko navodilo, kako se ta stvar naredi. Na državni praznik, kakor je bil n. pr. praznik sv. Cirila in Metoda dne 24. maja, se šolske mladine ne pusti k slovesni službi božji. Ta posel izvršuje duhovnik, ki je gotovo klerikalec, torej protidržavni eiement in očividno bi že njegov duh strupeno vplival na mladino. Če pa kuri-Sokol ponoči kres, kakor n. pr. letos v Žužemberku dne 27. junija, je to narodno slavlje, na katero spada šolska mladina brezpogojno. Ne gre namreč več zato, da vzgojimo iz mladine krepostne in poštene ljudi, ampak glavno je, da jih navadimo že zdaj ponočevati in kričati: »Živijo Sokol! Dol s farji!«To bo rešilo domovino! — Zanimiv račun. Iz belgrajske »Politike« posnemamo: Bivše ministrstvo za prehrano je dodelilo letos na zimo nekaj blaga tudi za siročad v Peči. To blago je sprejel v Belgradu popolnoma v redu odposlanec občine Peč, advokat Lj. Vuksa-novič. Ko je svoj posel izvršil, jc predložil občini račun, ki ga objavlja »Politika« v, celoti, in v katerem se nahajajo sledeče postavke: pod točko 4) »da se posao što pre svrši M. N. i P, M. 1000 dinarjev; pod točko 12) pa: postajnim načelnikom v Belgradu, Nišu in v Skoplju 450 dinarjev... Potem se pa ljudje čudijo, če država v inostranstvu nima kredita in zaupanja! Ali so gospodje M. N. in M. P. in postaje-načelniki mogoče sami klerikalci? — Vzorni carinski uradniki. Ljubomir Gjorgjevič, trgovec iz starega Bečeja, je prejel iz Dunaja okrog 60 kg svile, ki bi se morala zacariniti na novosadski carinarnici. Šel je k magacinerju, ki mu ]- izjavil, da je to težka stvar in da bo šlo bolj hitro, če da njemu 1000 dinarjev. Trgovec je šel in javil stvar policiji, ki mu je aa-svetovala, da naj gre in izroči uradniku 1000 dinarjev, ki jih naj preje zazname-nuje. Trgovec je tako storil in dobil svoje blago takoj, policija pa je aretirala uradnika, ki je konečno vse priznal. Ker ni bilo v skladišču nikogar, ga j6 policija zaklenila, ključe pa poslala upravitelju, Le-ia pa je nagnal policista z revolverjem, češ, ključe ste vzeli samo zato, da lahko sami kradete. Šele na posredovanje sodišča je prevzel klljuče. — »Ein Soldat und treu!« Te besede iz Goethejevcga »Fausta«, s katerimi umrje Valentin, je naš Krek rad citiral. iTe dni se je dogodil v naši državi slučaj, ki kaže, da ta duh na svetu še ni izginil. Ko so dne 21. junija t. 1. napadli razbojniki železnico med Zeleniko in Uskopljem, so izropali tudi denarno pošto. O tem poroča belgrajska »Politika« z dne 28. junija: »V poštnem vagonu sta bila dva uradnika; ko je drhal razbojnikov vdrla, jima je zaklicala, naj gresta ven. Eden je takoj ubogal in na glavo izletel iz vagona, toda drugi, ,jedan čestiti Nemac', je ostal in stal hladen ko zid poleg blagajne z denarno pošto — Jaz sem tu v službi, in to, kar mi je poverjeno, bom zapustil samo mrtev, — je rekel razbojnikom. Strel v sredo čela mu je bil plačilo za vestno izvrševanje dolžnosti. Potrebno je, da se zabeleži ime tega našega uradnika, četudi ni naše krvi: Heinrich Otto.« Dajte nam dovolj uradništva, ki bo tako pojmovalo svojo službo — in država se bo hitro konsolidirala. — B°! Proti verižnikom v Nemčiji. Kakor čitamo v nemških listih, je hambur-sko sodišče te dni obsodilo trgovca z mastjo Walterja Vogla r i tri mesece ječe m 4 milijone 796 tisoč maric globe. I*re-govega družabnika Thcodorja Ehlersa pa na mescc dni ječe in 956 tisoč mark globe V Achenu jc bil trgovcc Meulenberg obsojen na šest mesecev zapora in poddrug milijon mark globe. — Sami so hoteli rešiti agrarno reformo, Češki listi poročajo: Prebivalstvo vasi Ardenov, ki leži na madžarski m ji, je nahujskano od komunističnih in madžarskih agitatorjev hotelo rešiti agrarno vprašanje in si razdeliti državne gozdove. Orožniki, ki so prišli iz Kašave, so se morali umakniti. Ko so dobili pomoč, se jim je posrečilo aretirati več razgrajačev, med njimi tudi samega župana in zasesti občinsko hišo. Drugi dan je prebivalstvo, oboroženo s puškami, obkolilo hišo in zahtevalo, da se aretiranci takoj izpuste. Orožniki, ki so sc nahajali v veliki nevarnosti, so pričeli streljati. Razvil se je hud boj, tekom katerega je bilo okrog 15 oseb nevarno ranjenih, eden je bil mrtev. Ljudstvo se je konečno umaknilo in razbežalo po okolici. — Poziv zobotehnikom! Društvo zo-botehnikov prosi gospode kolege iz cele Slovenije, brez ozira na narodnost in brez ozira na to, ali so včlanjeni ali ne, da pošljejo svoje natančne naslove na tačasnega predsednika: Drago Kos, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27, Ker je zadeva za vsakega kolega velike važnosti, se prosi naslov t a-k o j odposlati. Odbor. (K) — Arzcnal v Kragujevcu je zopet popravljen. Sedaj je zaposlenih v njem nad 1600 delavcev. — Prost. gasilno društvo Vič-Glinro priredi v nedeljo, dne 3. t. ni. vrtno veselico pri gosp. J. Novaku (pri Ani) na Viču z raznovrstnim sporedom in sodelovanjem viške društvene godbe. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 8 K za osebo. — Za spominsko ploščo (lr. L. Pogačnika so nadalje darovali: Hudovernik i. dr. iz Radovljice, 500 kron; dr. J. Brejc iz Ljubljane, 200 kron; Izobraževalno društvo Dol. Logatec. 102 kron; dr. Dulibič, narodni poslanec, Belgrad, prof. Fr. Ka-pus iz Ljubljane in dr. Bartol, Brežice, po 100 kron; J. Ermaii, Ljubljana, 60 kron; Orel, St. Vid, 54 kron; Orel, Celje, Pavel Pollak in O. Golia iz Ljubljane ter Orel, Moravče, po 50 kron; M. šker-janc, Itaka, 40 kron; ,1. Pavlin, Št. Vid in T. Bizilj iz Ljubljane, po HO kron; M. Zemljič, Sv. Tomaž, A. Podvinski i/. Zavrč in M. Ljubša iz Maribora ter Orel, Križevci, po 20 kron. — Vsem iskrena hvalnl — Pripravljalni odbor. — Ukradena konja. France Tomšič iz Dednega dola pri Litiji je ukradel Ivanu Smrdeli! v Knežaku dva konja z opremo v vrednosti 13,080 lir. Tatu fta zasledovala Anton Gašperšič in Jožef Keš, ga dobila pri Veselovem mlinu pri Blokah in ga izročila orožnikom v Novi vasi, kateri so ga aretirali. — Utonil je 1. 1004 rojeni Ivan Brence iz Cerknice. Fant je pomagal očetu na Šerkovi žagi. Ko jo oče brusil žago, je padel v vodo in utonit, Utopljenca so pokopali y Cerknici. . t (JuHaSlaiaste m®mm* lj Prestolonaslednik se pelje danes na svojem potovanju v inostranstvo skozi Ljubljano. lj »Ljubljana«, Odhod v Kranj jutri v nedeljo z rednim vlakom ob polsedmi uri zjutraj zglavncga kolodvora. lj Poročil se je na praznik sv. Petra in Pavla član Šentjakobskega Orla v Ljubljani g. Karol Cotman z gdč. Terezijo Mole. Iskreno čestitamo! lj Poročil se je na praznik sv. Petra in Pfivla v trnovski cerkvi g. Ivan Žabkar, pisarniški oficijant v Krškem z gdč. Marico Stresen iz Ljubljane. Bilo srečno! lj Dogovorjena igra. Predsednik deželne vlade — sedaj bi se moral imenovati pravzaprav po novem »kralevi namestnik ljubljanske oblasti« — je potrdil nezakoniti cbčni zbor »Kasinovereina«. Famoznega »državnega« upravitelja g. Joška Bitenca jc »razrešil« njegovih dolžnosti. Naivneži so trdili, da bo uvedel kraljevi namestnik zeper njega disciplinarno preiskavo, toda dobro informirani demokratski krogi resno trdijo, da ga bo predlagal v odlikovanje z redom sv. Save I. klase. Vsekako zasluženo! Upamo, da bo dr. Žerjav predlagal v enako zasluženo odlikovanje tudi g. dr. Baltiča. Enaka pravica za vse! lj Demokratska nesramnost. V bel-grajski »Pravdi« od 1. julija čitamo sledečo beležko pod naslovom »Slučajno«: »Poziv ljubljanske občine na prebivalstvo, da na Vidov dan okrasi svoje hiše z zastavami, je podpisal" namestnik »predsednika občine« (= župan) g. dr. Zamik. Ali je bil g. Anton Pesek, novi predsednik (župan), odsoten, ali pa mu je bilo nevšeč (»mrzko«), da kaj takega podpiše?« — Iz te notice, katero so očividno inšpirirali slovenski v Belgradu se mudeči demokratski politiki, se vidi jasno, s kako nizkimi sredstvi poskušajo ti ljudje izpodkopati novoizvoljenemu županu njegovo stališče in ga pripraviti ob potrdilo, dasiravno dobro vedo, da g. Pesek ne more podpisovati uradnih pozivov, dokler ni potrjen. Bog živi komisarja! Radovedni smo č ebodo ta klic ponavljali tudi demokratje v demokratskih občinah, kadar bomo mi na vladi! Le tako naprej in dobro bo! lj Pondeljkova kultura. Z ozirom na tozadevno notico v »Slovencu« št. 144. z 'dne 28, t. m. izjavljam, da je moja učenka v svoji otročji naivnosti odstranila orlovski lepak brez moje vednosti in v moji odsot-** nosti. — Fr. Kham, trgovina z špecerijo, delikatesami in vinarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta. lj Prireditev ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva se otvori z veliko vajo, ki se vrši na poslopju semenišča in pri kateri nastopi društvo polnoštevilno. Po vaji obhod s konjenico, godbo in okoliškimi društvi na veselični prostor, kjer se vrši velika ljudska veselica z bogatim srečolovom, šaljivo pošto itd. Občinstvo se vabi, da se prireditve v čim večjem številu udeleži, (K) lj Razstava slikarske šole »Probuda« na tehn. sr. šoli. V soboto, dne 2. julija, ob 10. uri se otvori razstava s slavnostnim govorom prof. Volavška, ki bode v kratkem omenil pomen te šole, nakar bode takoj otvorjena javnosti. Razstava vsebuje portrete in akte, dalje ornamente, perspektivo in grafična dela. Otvorjena je do nedelje 3. julija do 16. ure.Vstopnina prosta. — Akad. slikar Franjo Sterle, voditelj šole, lj Seja Zveze uradniških vdov in sirot se vrši v ponedeljek, dne 4. julija t. 1. ob 4. uri popoldne v navadnih prostorih. K obilni in točni udeležbi vabi odbor. lj Strokovna zveza služkinj priredi r nedeljo 3. julija veselico v Rokodelskem domu. Začetek ob 4. uri. Spored: »Eno uro doktor«, leteča korespondenca, petje, godba in druga zabava pri pogrnjenih mizah in dobrih jedilih in pijači, K obilni udeležbi vabi — odbor. (K) lj Razstava ženskih ročnih del na »Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt« v Ljubljani, Turjaški trg 3, II. nadstr. se podaljša do nedelje 3. julija do 18. ure. lj Boj za kavarno »Zvezda« se nadaljuje. Ne streljajo sicer več s težkimi ka-noni, ampak rijejo pod zemljo, da izpod-jedo goriškemu beguncu g. lvančiču tla Te dni je objavil g. Ivančič inserat, v katerem naznanja, da se je združil še z dvema drugima gospodoma. Ta oglas so prinesli vsi ljubljanski listi, samo — »Slov. Narod« ne! To pa na izrečno prepoved dobrega osebnega prijatelja Ivančičevega najhujšega konkurenta. Človek res ne uvidi, zakaj ne bi smel živeti in zaslužiti tudi g. Ivančič, ki je v Gorici izgubil vse svoje premoženje! Ali mora imeti vse en sam človek v svojih rokah? lj Udruženje gledaliških igralcev SHS v Ljubljani prosi cenjeno občinstvo, ki si je pustilo prenotirati vstopnice k predstavam za čas kongresa »Udruženja gled. igralcev v Ljubljani«:, da iste najpozneje do nedelje, dne 3. julija blagovoli dvigniti pri blagajni opernega gledališča, ker bi bilo Udruženje drugače primorano iste vstopnice oddati drugim, ker bodo vstopnice 7,a nekatere predstave že skoro razprodane. lj Razdelni izkazi o letošnjih prispevkih prizadetih barjanskih posestnikov za povračilo posojila v svrho osuševalnih del na barju, so 8 dni na vpogled v mestnem ekspeditu, Mestni trg št. 27, III. nadstr. Tozadevni razglas je nabit na mest. deski. lj To?v- ^roti bivšemu poverjeniku g. Pre-peluhu. Višji svetnik g. Potrato je 1. t. m. razpravljal o tožbi, katero je vložil Fantini proti bivšemu poverjeniku g. Prepeluhu zaradi žaljenja časti. Kot priča zaslišani g. prof. dr. Lončar jo povedal, da sta obiskala g. Franca Erjavca, ki stanuje v Fantini je v i hiši na Večni poti št. 11, on in g. Prepeluh. Prišla .je Erjavčeva gospa in povedala, da posluša zunaj pred oknom na stolu eden Fantinijevih. »No morem reči, kaj se je zunaj govorilo, vem samo, da je stopil k oknu g. Prepeluh, ki je vprašal: »Kdo je baraba? Kdo je komunist?-" Slišal je tudi, da je gospod Prepeluh rekel: »Mi nemško ne razumemo, če hočete biti Nemci, pojdite v Avstrijo ali pa v rajh« Izključil je g. dr. Lončar, da bi rekel gosp. Prepeluh, kar je trdila tožba: »Prokleti Nemci! Prokleti Italijani! Pobelite se proč iz Jugoslavije k Ravnatelj posredovalnice za delo g. France Erjavec je povedal: »Moja žena je povedala, da je videla stati pod okom na stolu g. Fantinija, ki je prisluškoval. Gospod Prepeluh je šel na to k oknu in rekel, da je on Prepeluh, na kar je rekla g. Valerija Fantini: »Ich kenne keinen Prepeluh, ich kenne nur Kommuni-sten und Baraben!« Gospod Prepeluh je odgovoril: »Tukaj smo v Jugoslaviji; če ne znate slovensko, pojdite v rajh ali v Nemško Avstrijo!« Višji svetnik g. Potrato je na to g. Prepeluha oprostil. lj Zdravstveni izkaz ljubljanske občine za čas od 19. do 25. junija. Rojenih je bilo 18 moških in 10 ženskih otrok, skupaj 28. Umrlo pa je 10 moških in 11 ženskih oseb, skupaj 21, med temi 7 tujcev. Od nalezljivih bolezni so bili prijavljeni po en slučaj davice, škrlatinke in otroške vročice ter dva slučaja griže. lj Prostovoljno gasilno društvo v Štepanji vasi pri Ljubljani vabi na vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 3. julija 1921 na senčnatem vrtu g. Franca Kregarja, po dom. Cerina v Štepanji vasi. Spored: Sprejem bratskih društev, šaljiva pošta in srečolov, dirka v vrečah, godba, petje in prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 1 dinar za osebo; gasilci v kroju vstopnine prosti. Ker je čisti dobiček namenjen za napravo in popravo gasilnega orodja, se pre-plačila hvaležno sprejemajo. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. (k) lj Tatvina kosti. Policija je prijela 9 otrok iz Zelene jame, ker so v velikem obsegu kradli kosti na železniškem tiru na škodo tovarne za klej. Ugotovilo se je tudi, kam so prodajali ukradene kosti. lj Metanje kamnov je prišlo med otroci zelo v navado. Ko je šla te dni gdč. Marija Reich po Studentovski ulici na Grad, jo je zadel kamen v glavo in jo poškodval. Starši naj strogo nadzorujejo otroke, da ne bodo metali kamnov. PODROBNOSTI O ATENTATU NA REGENTA. Belgrad, 1. julija. Preiskava proti atentatorju Stejiču je dognala, da je bil Stejič kot avstrijski vojak ujet v Rusiji. Pozneje se je kot dobrovoljec boril v jugoslovanski legiji in je nato postal boljševiški agitator. V Rusiji se je spoznal z komunističnima poslancema Nikolo Kovačevičem in Vlado Čopičem. L, 1919. je prišel v Budimpešto, potem pa v Novi Sad, kjer je na vlaku med Novim Sadom in Belgradom prodajal tobak in agitiral za komunizem, V Belgradu se je često sestajal s komunističnimi poslanci ter je prisostvoval tudi sejam konstituante. V konstituanti so imeli komunistični poslanci dve slugi, ki sta jim dostavljala vse, kar se je dogajalo v konstituanti in ki sta jim pomagala pri izvrševanju vseh poslov. Policija ju je imela že dolgo na sumu, ker pa so se poslanci zanju zavzemali, ju ni mogla aretirati. Na sestankih v Belgradu in Novem Sadu je bilo po sklepu izvrševalnega odbora komunistične stranke določeno, da naj se regent ubije in da naj se potem izvršijo še nekateri atentati na visoke vojaške in politične osebnosti. Stejič je izjavil, da bi že prej enkrat moral vreči bombo v konstituanti in da je ta bomba tudi že bila na galeriji, vendar pa da je ni vrgel, ker niso bili prisotni vsi ministri. Dalje je izpovedal Stejič, da so mu pomagali komunistični poslanci Filip Filipovih, Vlado Čopič in Nikola Kovačevič. Na podlagi teh dokazil in drugih podatkov, ki jih imajo oblastva v rokah, je preiskovalno sodišče poslalo pravosodnemu ministrstvu zahtevo, da se imenovani poslanci zatvorijo. Policija ima v rokah ves material, ki razsvetljuje mnofJe nejasne dogodke, ki so se pripetili v zadnjem času. Zdi se, da je bilo predvčerajšnjim postavljenih več atentatorjev, da ubijejo regenta, ako bi prvi atentat ne uspel. Dosedaj je policija aretirala štiri osebe, o katerih se sumi, da so bile v zvezi z atentatom. BENEŠEV EKSPOZE. Praga, 1. julija. V zunanjem odseku je danes minister Beneš poročal o pogajanjih v Parizu, Londonu in Marijanskih Lažnih. V Parizu in Londonu je naglašal, da se češka politika giblje v okviru konsolidacije. Njena želja je, da se kar najprej uvedejo gospodarski in politični odnošaji z novimi državami in da se sporna prometna in trgovinska vprašanja rešijo na podstavi mirovne pogodbe. Nekatera nesoglasja med Francijo in Anglijo, zlasti v grško-turškem in gornešlezijskem vprašanju so se odpravila, tako da je v tem oziru brezdvomno zaznamovati velik napredek. Glede razmerja do Poljske se položaj boljša. Pogajanja Čeho-slovakov z Madžarsko streme po tem, da se dosežejo normalne razmere in prijateljstvo tudi s to državo. ZAROTA TUDI V PARIZU. Pariz, 1. julija. Iz Londona se javlja, da je policija zasledila veliko zaroto, ki je imela namen, umoriti več ministrov in visokih državnih uradnikov. Izdane so obširne varnostne odredbe. Pričakujejo senzacionalnih razkritij. UKINJENO VOJNO STANJE MED AMERIKO IN NEMČIJO. Wash5ngton, 30. junija. Reprezentančna zbornica je sprejela poročilo, ki je bilo sklenjeno na konferenci obeh zbornic o resoluciji glede ukinjenja vojnega stanja z Nemčijo in Avstrijo. CILJI FRANCOSKE VNANJE POLITIKE Pariz, 1. julija. Parlamentarna komisija za zunanje stvari je sprejela dnevni red, v katerem se pravi, da se parlament strinja z vlado glede vzdržanja vojnih in gospodarskih sankcij, dokler ne bo Nemčija izpolnila v celoti svojih obveznosti. Nadalje se naglasa potreba čimprejšnje pravične rešitve gornješlezkega vprašanja in da stremi Francija v vzhodnem vprašanju po vzpostavitvi miru. Komisija smatra, da se Grški ne more več nuditi nobena pomoč, niti finančna, niti vojaška, ali posredno ali neposredno, ker je odklonila ponujeno posredovanje. GRŠKO-TURŠKA VOJNA. — GRŠKI PORAZ. Pariz, 30. junija. Vojna v Mali Aziji se je osredotočila na tri točke: Izmid, Brusso in Ušak, Turki imajo povsod uspehe. Grki so zadnje dni pri Ušaku doživeli občuten poraz, pri čemer je bila tretja grška divi-zija popolnoma razkropljena in uničena, Katoliško vestnik. c Cerkveno žegnanje na Rožniku. Jutri bo na Rožniku ob 9. uri slovesna služba božja in popoldne ob 5. uri pete litanije. Po obojnem opravilu darovanje za cerkvene potrebe. VestRik Sa K. S. Z. — Društvene izkaze, ki jih je razposlala S. K. S. Z. v Ljubljani, naj društveni odbori čim preje izpolnijo in vrnejo S. K. S. Z. Izpolnitev mora biti točna. Tam, kjer so društva vodili v redu, bo ta izpolnitev kaj lahka. — »Stari in mladi,« napisal Anton Medved, so še v zalogi. Društva, segajte pridno po njih. Cena izvodu 4 dinarje. Orlovski vesftnik. Mednarodnega zleta katoliških telovadcev v Strassburgu (Francija) ki se vrši v času od 6. do 8. avgusta 1921, se udeleži Orlovska zveza s tekmovalno vrsto 10 telovadcev, kateri se pridružijo še zastopniki predsedstva in vaditeljskega zbora ter več drugih udeležencev. Za zlet sam se vršijo velike predpriprave, za zlet je priglašenih že sedaj nad 8000 telovadcev. Knezoškof ljubljanski, ki obišče koncem julija Slovence v Nemčiji, se udeleži ob svojem po-vratku zleta v Strassburgu. Tako bo orlovski delegaciji dano prisostvovati v družbi s svojim največjim prijateljem veličastnemu slavju krščanske mladine. Seja mednarodne zveze katoliških telovadcev se vrši o priliki zleta v Strassburgu, pri seji bo prvič zastopana Slovanska orlovska zveza, ki združuje češkoslovaško in jugoslovansko orlovsko zvezo. pr Iz XIX. umetnostne razstave, V razstavo so sprejeti konkurenčni načrti »Jugoslovanske Matice« za spomenik neodre-šeni domovini. Razstava ostane z ozirom na veliko zanimanje odprta do 6. julija. pr Nakup umetnin. Deželna vlada je na XIX. umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu odkupila sledeča dela: ICambič Mihael: »Za mestom« (olj. šl.), Klemenčič Fran: »Pokrajina I.,« »Pokrajina II.« (pasteli); Kralj Fran: »Zlatica« (plaketa); Kralj Tone: »Življenje« (6 radirank); Kos A. G. »Voda« (olj. si.); Kos Tone: »Ženjica« (plaketa); Šantel Hedvika: »V skrbeh,« »Študija z lučjo,« »Počitek« (akvareli); Šantel Saša: »Kvarneski motiv,« »Zimski dan« (lesorezi), »Motiv iz Rovi-nja,« »Motiv iz Podgore,« »Motiv iz Pazina« (radi-ranke); Tratnik Fran: »Mati in otrok« (olj. si.); Zupan Fran: »Samotna breza« (akvarel); Zupanec Anica: »Pogled na Bogatin« (akvarel); Žmitek Peter: »Pogled na Tlake« (olj. si) S tem činom je vlada dokazala, da zna ceniti našo upodoblja-jočo umetnost kot važen faktor v narodni kulturi, ki ji pa bodo dane možnosti obstanka in razvoja le s pomočjo stalnih podpor od države. Razstava se s 5. julijem zaključi. pr »Slovenski Učitelj«, glasilo jugoslov. kršč. učiteljstva. Vsebina 6. štev. Česar je narodu treba, ti podeli mu ljubo (J. Grud). — Mladikavci v vihravi dobi (A. Čadež). — Iz moje beležnice. (Janko Polak). — Djeca u prevratu 1918 (L. Kun-tarič). — Kultura in književnost. — Društvena in stanovska kronika. pr Narodni Gospodar. Glasilo »Zadružne zveze« v Ljubljani. Vsebina 6. številke: Glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani. — Notranje ali zunanje investicijsko posojilo? — Vlad. Puše-njak: Agrarno vprašanje. — Zadružništvo. — Gospodarstvo. — Razno. Turislska "m si3©rt. Pot skozi Vintgar zopet odprta. Kakor nam javlja generalni komisariat za 1'ijski promet, so galerije in mostovi v Vintgarju popravljeni, tako, da je postala ta naša najlepša soteska občinstvu zopet dostopna. Popravila vsled povodnji razdejanega Vintgarja so stala ogromne vsote. Vsled tega se bode pobirala od posetnikov soteske neznatna vstopnina 50 para od osebe. Občinstvo blagoizvoli to upoštevati ter si oskrbeti pred vhodom v Vintgar vstopnice, ki se dobivajo v hotelu Stol na Dobravi in v restavraciji Vintgar. Na Črno Prst 1844 m. Turiste opozarjamo na novo pravkar otvorjeno postojanko SPD: Mal-nerjevo kočo pod Črno Prstjo. Koča leži v vele-romantičnem gorskem dolcu 5 minut zapadno nad planino, »Za Črno goro«. Koča je dobro oskrbovana, ima čedno moško in damsko spalnico. Iz koče na vrh Črno Prsti je le pet četrt ure hoda. Dohod v Malnarjevo kočo i/. Bohinjske Bistrice je dobronadelan in zelo položen 1. uro 45 minut do 2. uri in ves pot na Črno Prst brez vsake nevar-nosti. Starega pota mimo zaenkrat opuščene in neoskrbovane Orožnove koče za pristop ne priporočamo ,ker je precej zanemarjen in naj se ga uporablja le za sestop iz črne Prsti. GospodarstUD. BORZA. Dunaj, 1. julija. (Izv.) Devize: Pešta 276, Berlin 993, Italija 3675, London 2800, New York 751, Pariz 5975, Praga 989, Zu-rich 12600, Bukarešt 1105, Zagreb 485, Varšava 37. Curih, 1. julija. (Izv.) Devize: Pešta 220, Berlin 790, Italija 2920, London 2218, New York 593, Pariz 4755, Praga 795, Dunaj 0.97.1/2, Bukarešt 9.—, Zagreb 3.85, Varšava 0.25, Zagreb, 1. julija. (Izv.) Devize: Pešta 58—581/2, Berlin 201—202, Italija 72.8—80, London 558—560, New York 149.75—150, Pariz 11.90—12.05, Praga202, Dunaj 20.50 —20.75, Zurih25.05—26.15, Napoleoni 482 —493. Valute: Lire 720—724, dolar 146.25 —147, čehosl. krone 203, nem. avstr. krone 22. v Ustanovni zbor Jadranske banke. Ustanovni zbor Jadranske banke s sedežem v Belgradu v svrho prevzetja poslov podružnic Jadranske banke s sedežem v Trstu, nahajajočih se v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je vršil dne 29. t. m. v bančnih prostorih v Ljubljani. Predsedoval je koncesionar g. Ciro Kamenaro-vič, ravnatelj Jadranske banke, ki je pozdravil in predstavil zboru državnega komisarja g. Milorada Zebiča, inšpektorja ministrstva trgovine in industrije iz Be-grada. Po ugotovitvi, da je vsa delniška glavnica v znesku 30 milijonov kron popolnoma vplačana in na zboru zastopana, so bila soglasno sprejeta od ministrstva odobrena pravila in so bili izvoljeni v upravni svet g. Franjo Dubokovič, vele-tržec iz Sušaka kot predsednik, gg. Ivan Knez, veletržec iz Ljubljane in T. G. Sti-panovic, nadravnatelj banke in štedione za Primorje iz Sušaka kot podpredsednika ter gg. dr. Josip Ažman, odvetnik iz Ljubljane, Ante Bogdanovič, veletržec iz Šibe-nika, Albert Bonetič, veletržec iz Sušaka, dr. Melko Čingrija, odvetnik iz Dubrov-ka, Čiro Kamenarovič, ravnatelj banke, doma iz Dobrote (Boka Kotorska) in Frank Sakser, bankir iz New Yorka, v nadzorstvo pa gg. Janko Jovan, ravnatelj Gospodarske zveze r. z. z o. z., Gustav Pire, predsednik Kmetijske družbe in dr. Otokar Rybar, odvetnik, vsi iz Ljubljane. Inšpektor Zebič je še poudaril narodno gospodarski pomen današnje ustanovitve, opozoril na odprto polje delovanja širom skupne domovine, obljubil vso naklonjenost državne uprave in želel obilo uspeha novemu zavodu. Zahvalil se je dr. Čingrija poudarjajoč, da je zavod popolnoma nacionalen in da se zaveda svojih domovinskih dolžnosti, na kar je predsednik zaključil občni zbor. Nakupovanje plemenske govedi v Sloveniji. Po naročilu kmetijskega ministrstva v Belgradu se bo v drugi polovici julija in v avgustu t. 1, nakupovala plemenska živina za Črnogoro po posebni komisiji. Nakupovalo se bo krave do petega leta, telice nad enim letom in bike v starosti od enega do dveh let. Kupovalo se bo izključno le živino enobarvnih pasem t. j. sive, pšenične in bele barve. V svrho lažjega nakupa se bodo vršili plemenski sejmi v sledečih krajih; Grosuplje, Velika Loka, Velike Lašče, Stična, Št. Jur ob juž. žel., Laško, Brežice, Sevnica, Slo-venjigradec in Slovenska Bistrica. Dnevi plemenskih sejmov se bodo pravočasno naznanili; živinorejci, ki imajo odveč označene plemenske živine, naj -sto predstavijo nakupovalni komisiji na teh sejmih. Kraji, ki imajo nadprodukejo na zgoraj opisani živini in kjer bi se lahko računilo na nakup vsaj 30 glav, se lahko po pristojni občini ali živino - (biko-) rejsiki zadrugi prijavijo na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani. ' g Jadranska banka se je razdelila na zadnjem občnem zboru, ki se je vršil v sredo, dne 29. t. m. v dve banki in sicer v Jadransko banko v Trstu in Jadransko banko d. d. Belgrad. Generalni ravnatelj obeh je postal g. čiro Kamenarovič. Praprotnik in dr. Kavčič sta potisnjena v ozadje. Pri banki se opaža hrvatski vpliv. V upravnem svetu sedita samo dva Slovenca, zato je pa nadzorstvo v slovenskih rokah. g Italijani tožijo, da imajo previsoko valuto. Na konferenci mednarodnih trgovskih zbornic je naglašal zastopnik Italije, da Italija ne more — vsled svoje visoke valute — v dežele, ki imajo slabo valuto, ničesar eksportirati. g Papirnat denar v Nemški Avstriji in na Ogrskem. V Nemški Avstriji je za 47.208.63 milijonov kron papirnatega denarja, na Ogrskem pa za 14.251.59 milijonov kron. g Splošno prometno banko v Ljubljani podružnico Allgemeine Verkehrsbank na Dunaju je imela prevzeti s prvim julijem Prva Hrvatska Stedionica v Zagrebu. Stanovanjski urad pa je prostore zapečatil, ker noče zidati banka lastne stavbe. g Subskriprija novih delnic Zadružne gospodarske banke je bila s 30. junijem končana. Kapital je povišan od 8 na 24 milijonov. Prijave za podpis so daleko presegle omenjeno vsoto. Velik uspeh, če pomislimo, da vlada v trgovskih krogih velika denarna suša. Proda se par skoraj popolnoma novih tenis čevljev. Zvonarska ulica 9 (na vrtu). llanrnriai* prodajalne mize (pudelni) IlO|irUUOJ. stoli, mize in drugo. Ogleda se vsak dan popoldne. TržaSka c. št. 5. Mnčtn Lnlfl se Proda- Poizve se Sv. MUjHU RUIU Petra cesta 38, pritličje. Kdo hi posodil t»wepsa° mesečnem povračevanju. Blagohotna ponudba se prosi pod »Usmiljenost 2328« na upravništvo .Slovenca". CfannvaniD (meblovano sobo ali kabinet) tJlOUUVlilljC iSia uliteljiea za takoj ali s 1. septem. PouCevala bi eventuelno v predmetih ali klavirju. Ponudbe naprošene pod .Mirno 2321" na upravo tega lista. Tvnrnira nalirin p°histva prve vrste 1 lUlIllin JJUill blizu Zagreba se proda radi družinskih razmer za šest milijonov kron. Vprašati pri Knte Delak, Zagreb, Gajeva 34. ■■■■■aanBiasai2!aassB3BHBi Zahtevajte proračun za objavo oglasov. Mri in ilaii bi so poštene in spretne, se za dneve 3., llija 1.1. tako' telu .TAVO 4., 5., in 6. julija 1.1. takoj sprejmejo v ho ' 3LI.« Poliišlvo za spolno solio kuohPSakai„ več raznega pohištva se ceno proda, Selo 41. VeO pleskarskih pomočnikov za pleskanje železniških mostov proti dobri plači sprejme tvrdka Josip Jug, Rimska cesta 16. Ljubljana. Lep nlnrilfi VMifak mal° rablien in bel UllUoni VULllBft popolnoma nov damski lahek plašč se ceno proda. Vpraša se Besljeva cesta 26.1, desno. Žensko kolo in Harmoniko, jgft kot novo, ceno prodam. Zaloška c. 13 hodnik, vrata 17. Najstarejša nI slovenska fJI delavnica 2 izvršitev točna mm in ličarska \N BRICRLJ, Dunajska ta 16, se priproča. - , cene zmerne. Dob čevljarski za boljSe delo sp Lovro Žagar, 6i ro izurjenega ip piši! re mem takoj v trajno delo vi ar Lesce 38, Gorenjsko. Sprejme se takoj za pekovsko obrt Parna patearaa Jakob Kavžii. Ljubljana, Gradišče 5. Naš dobri in skrbni oče Andrej Kurent posestnik in cestni mojster v p. so danes ob pol osmih zjutraj, večkrat prevideni s sv. zakramenti, v starosti 75 let, boguvdano umrli. Pogreb bo v soboto, dne 2. julija, ob 8. zjutraj na farno pokopališče pri sv. Tilnu. Stari trg pri Višnji gori, 30. junija 1921, žalujoča soproga ln otroci. KLHUIRJI m OBROKE harmoniji, violine in vse glasbeno po-rebščine. Strune na debelo ln drobno. Hllonz Breznik, bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana. Župni urad na Vinici razpisuje službo oFcjanista Dohodki so: mesečno K 300., prispevek za stanovanje, štolnina mesečno okrog K 100 in nekaj prostovoljne bire o sv. Treh kraljih. Prednost ima obrtnik. in čeri« ss služila v Preserju pri Ljubljani. — Dohodki 200 K mesečno, Štolnina, prosto stanovanje in drva, prostovoljna bera, nekaj zemljišča. Priglasi naj so pošljejo na žopni urad Preserje do 20. julija 1921. Hiše, vile, posestva kdor jih želi kupiti v Zagrebu, Hrvatski, Slavoniji, Primorju, naj 'se s polnim za-dnanjem obrne na naslov Ante Delak, Zagreb, Gajeva 34. Gospodarska zveza v Ljubljani razpolaga z nekaj rabljenimi kadmi za zelje Interesenti si iste lahko ogledajo v Vinski kleti Gospodarsko zveze v Spodnji šiški, Frankopanska cesta. Pozor kolarji! En vagon jesenovega lesa izžaganega različne mere takoj za rabo ima naprodaj JVLatlja Kozamernlk, Dobrova St. 33 pri Ljubljani. mr Hiša *ws enonadstropna, z velikim vrtom, oddaljena 10 minut od Ljubljane, se ugodno proda. Ozira se samo na resne kupce. Natančna pojasnila daje Oroslav Peček v Ljubljani, Mala čolnarska ulica št. 3. Sprejme s« več stavbenih in dobrih strojnih mizarjev, Ime tvrdke pove uprava ,,Slovenca" pod Številko 2295 ... Proda se hiša v sredini mesta z vinotočem čez ullcOi verando in električno razsvetljavo. NaJ slov pove uprava lista pod 229ty ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše nepozabne matere in stare matere, gospe Marije Mathfan tovarnarjeve vdove za poklonjeno cvetje ter za številno spremstvo blago-pokojne na nje zadnji poti, se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. V Ljubljani, dne t. julija 1921. Ivana in Josipina Mathian, Vaieuiina Colarič roj. Mathiaa hčere. Major Martin Colarič zet. 0BEEEBBBBBIBBBBEBBBB 11. Iflsiei lom \ B za gumbe in kovinske predmete S i 1 i Slovett Bistrica | j|j oferlramo naše prvovrstne rožene @ gj gumbe v vsaki velikosti ln po vsa- gj S kem vzorcu s cenami brez kon- 0 [lj kurence. B E! □ i tiMli ceiei Prodala na vefiHa! i □ B BE1BBBBEBEEEBEEBEBSBB Moderni mlin i 1100 konjskih sil s tvornico peciva prve j vrste. Dva in pol milijona kron. — Drugi mlin s žago, gozdom, 8 oralov zemlje dva in pol milijona kron. V obeh slučajih se ' prodaja radi smrti. Dalje v Zagrebu ho-| teli. hiše, vile s stanovanji, izven Zagreba j hiše, trgovine, gostilne prodaja: — Ilnte Delak, Zagreb, Gajeva 3«. ŠIVALNI STROJI najboljši ia po nizki ceni ravno došli. Kupci! Neznmudite ugodne prilike. Se priporočava Rebolj & Jazbec, trgovina Kranj. g g sladno kavo, fkavine konser-ve s sladkorjem kavine konser-ve brez sladkorja in marmelado nudi po najnižji ceni in v vsaki množini oehiska mm jeieuir tarna Hreni! v Srnami pri MuM. Kupuje tudi tozadevne surovine. ena. 1,100.000 kg sena 980.000 kg sena 30.000 kg sena 30.000 kg sena 50.000 kg sena Producenti in dobavi j ači se pozivajo, da stavijo pismene ali ust,mene ponudbe za prodajo sena za garnizone Dravske; divizijske oblasti. Vzema se seno samo od sladkih trav nove košnje, katero je popolnoma suho, užitno in zdravo. Seno mora biti prešano (stisnjeno) v svežnjih (balah), kai tere ne smejo biti težje od 50—60 kg. Potrebno je: za Ljubljano . » . . za Maribor . . i » . za Celje...... za SI. Bistrico , . . za Ptuj ...... Predaja po pogodbi najkasneje do konca oktobra 1921^ Prejem komisijski v intendantskih skladiščih, oziroma v vojaških senjakih. Skladišča imajo železniške tire (proge). b ^ Prejem ponudb in zaključevanje pogodb vrši se predpoldne in to: 15. julija pri divizijski intendanturi v Ljubljani, 15. julija pri komandantu mesta v Ptuju, 18. julija pri komandantu mesta v Mariboru, 19. julija pri pri komandantu Vojnog okruga v Celju, 20. julija pri komandantu mesta v Si. Bistrici. Ponudbe se sprejemajo od manjših producentov in kmetskih zadrug od 5.000 kg naprej, od vseh drugih interesentov od 10.000 kg naprej. Kjer bode več interesentov, tam se bo vršila licitacija. Kavcija znaša 10% od vrednosti ponudenega sena. Ponudbe se morajo kolekovati z 2 din. (8 kron). Upogled v pogoje je mogoč pri prej navedenih vojašk oblastih. KOSIMNDH DRHVSKE DIVIZIJSKE (DBLRST1 E. broj 8681. Natjječaj. Kod vlastelinske šumarijo Tompojevci-Sarengrad u Tompojevcima, ima se popuniti mjesto Arhitekt in mestni stavbenik ■sta* sira va I TREO Broj 5350/11—1921. Temeljem zaključka gradskog zastupstva od 26. kolovoza 1920. § 45. toč. 34 p od 19. stječnja 1921. § 6. toč. 24) odobrenih riješenjem kr. zemaljske vlade po-vjerenlčtva za unutarnje poslove od 13. svibnja t. g. broj 3566. razpisuje se ovlme javna usmena dražba za prodan* gradske vojarne „Svilane" sa pripadajučim zemljištem u Svilarskoj ulici kbr. 4. na dan 27. srpnja o. g. u 10 sati prije podne na gradskoj viječnicl. Svilana sastoji od 1 jednokatne kuče sa 3 sobe u prizemlju i 4 sobe u prvom kutu, podruma i tavana, 1 rozizemne kuče sa 2 sobe i 1 kuhinje, nadalje nd stnje za 30 konja, zobarne i sedlarne sa velikim dvorištem i bunarom. Uz zgradu nalaz: se u Svilarskoj ulici zemljište prikladno za gradilište u površini odi jutra 356°°. Nekretnine upisane su u gruntovnom uložku 1 p. o. Varaždin a ukupna površina iznosi 1 jutro 910°°. Izkllčria ciiena ustanovljena je na 480.000 kruna. Svaki dražbovatelj ima prije dražbovanja položiti u ime žaobine 10% iz-toične cijene. Dostalac ima polovicu kupovnine odma a polovicu u roku od 8 dana u gotovom položiti. Dostalac stupa u posjed nakon odobrenia dražbe po gradskom zastupstvu, Bilje;jovine i pravne pnstojbe nosi dostalac. Gradsko poglavarstvo u Varaždinu, dne 20. lipnja 1921. Gradski načelnik: Podgajski v. r. Ljubljana, Gosposvetska c. 10 Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno 1. 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. Pozor! Proda se obstoječe iz 3 stavb. Poizve se v Božni dolini št 150. pri Ljubljani. Natjecatelji moraju po mogučno3ti biti apsolventi lugarske škole, sa lugarskim ispitom. Prednost imadu apsolventi niže gimnazije, vješti vodjenju blagajne, zdrav), oženjeui, i ne stariji od 35 godina. Od nutjecatelja traži se energija, to da je solidan, jer če mu često biti dužnost u jednom djelu šumarije zastupati upravitelja šumarijo. U koliko bi vlastelinstvo prešlo u druge ruke, službodavac ne prima nikakovo obveze prama siužboprimcu. __ Godlšnfl dohodci: Redovita plača............ 2.400 K 200 o/o skuparinski doplatak.......4.800 Izvanredni doplatak..........4.8U0 "„ Te u ime deputata u naravi: pšenico . . . 16 q sitnog kukuruza . . 8 „ 16 prostorni metara oblice I. vrsti, tri katastralna jutra oranlce, stan i svjetlo, jedno odijelo, jedan Sešir, jedan par cipela, jedne naglavke za cipele. Vlastnoručno pisane molbe sa dokazalima o sposobnosti, Iijočničkom svjedočbom, i slikom, imadu se uključivo do 15. jula t. g. slati na adresuj Nadšumar Pirkmaier, Laško pri Celju. —7£—7/llZJC-JEZJnun^JCL in sicer 3 vagone 20 mm, 7 vagonov 25 mm, 1 vagon 30 mm, 2 vagona 50 mm in 1 vagon 75 mm, smreka, hoja in bor, od kojili je 30% vzporedno blago in več vagonov bukovega ima na prodaj knežji go- __zdniuradvOplot- niči. postaja Konjice. Ponudbe je vpo-slati najmanj do dno 15. Julija 1921. JtJOU70 V&JJUl BUIIU U1C oglja Kuisi se manjša hiša s 3 ali 4 sobami, malltn vrtom in priti— kllnami, prav blizu farne cerkve in v neposredni bližini železn. postaje. Cenjene ponudbe z natančnim opisom in ceno pod št. 2318/82 na upravo ..Slovenca". y 1 (prej AUSTRO- AMERIK ANA) II o ____y prevaža potni ke v New-York redno 11 (OOSULKOIHMLI 3 krat, v Južno Ameriko po 1 krat P. mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. jj Umom Km®aSStta Q Odplov poštnega parnilta Argentina dne 9. julija 1921. 11 Odplov brzoparnika President VVilson dne 2. avgusta 1921. y/—7/—7£Z~7/—7nH7r~~~7/~7£ZZ7L 7/—7C.17/_/L—/CZ7CZJCZJC g Pozor I Raznovrstne stole, politirane, vrtne za« klopne stole, vrtne mize, hrastove in bukove deščice ima vedno v zalogi Ciril Primožič, mizarstvo in parkete LJUBLJANA, Trnovski pristan 1. Jugoslovanski kreditni zavod Poštni ček. rač. St. 11.323. Telefon Stev. 54. Marijin trg štev. 8. r. z. z o. z. v LJUBLJANI. Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoCl račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom sc obrestujejo po dogovoru. Denarni promet v lanakem letu: 128,000.000 kron. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Brzo]. naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Wolfova ulka št.1. Podružnica v MUESKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI. J 1 0| 2 10 čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poStne položnice. Izdaja Eska, nakaznice In akreditiva na via tu- In Inozamska mesta. — Daje poiojlls na vknjižba, psroStvo, vrsdr.sstns papirja !r. r,s bisgs, IsžsJa v Javni!; skiadlSSih. Jamstvena glavnica 2 In pol milijona kron. Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. Sira« B, SLOVENEC, cTrie 2. julija' 192L It?/-7/-7/-7/-7/-7/ —//■ //--7/--7/-7/--7/-7/--7/-7/-7/-7/--7/--7/-7/-7/-7/--Z<--//--7/--7/~yr- St«V. 447. Lžk« Zadružna Gospodari Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38jl (začasno v prostorih Zadružne zveze). Podružnice: DJilKOVO, MHRIBOR, SOMBOR, SPLIT. Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost z Vseopčo Za-natlijsko banko Zagreb in njeno podružnico v Karlovcu. d« d. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. -7/—7/—7/—7/—7/—7/—7/—J/—7r~7rr7m?. prej H. ZHNKL 'j sinoisl. Tcsosrna kemičnih in rudi?. Sjaro ter laiioo. CsnSrala: Ljiibijana. D. z o. z. Skladbe: IlaDisad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon 6* Esiellm iaki. Prani firnež. Baraa za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizatski ktaj, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi dragi v to stroka spadajoči predmeti. »MEHAKL« Lak za pode. »M£RAKL« Llnoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunollne. Ceniki se začasno ne razpoSilgajo! sprejema in izvršuje vsa v to stroko spadajoča naročila po dopo-slanih modelih ali strokovnih r.sbah lepo točno po najnlžj h cenah. f pnetfmaiifeo mKLOP - RE1TROFFER - HliTCHIftSOII priporoča IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7. iLinnDiisEaanaacaoKBasaasam Parna pekarna Jean Schrey~a nasl. Jakob Ljubljana avcič Gradišče št« 5 naznanja slavnemu občinstvu, da lahko večkrat na dan postreže s svežim in vsakovrstnim dobrim pecivom. Priporoča se najuljudneje za najobilnejša naročila. Prodaja se v naslednjih podružnicah: Prešernova ulica štev. 26. M. Strauss, Skofja ulica. M. Bergant, Spodnja Šiška štev. 61. Zanoškar, Poljanska cesta. Žabnikar, Kongresni trg št. 5. Svetel, Tržaška cesta. Černak, Tržaška cesta. Katarina Kozule, mlekarna, Poljanska cesta. Svokolesa, šivalni stroji otroški vozički novi in malo rabljeni, v veliki množini ceno naprodaj. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. Klobuke m slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobii pošta in železniška posiaja Domžale pri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naroČila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i Tršaa v Prešernovi ulici St. i>, kjer se sprejema v čredo in soboto. ppjte SLE PRI: LJTLJ1U - Sv.Felrii nasip l če rabite šiv. stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle olie, ter posamezne dele. Istotain vse potrebščine za slvflje, iiro;ače in čevljarje ter vse galanterijsko blago na drobno in debelo Cene solidne! Postrežba točna POLNO GUMIJASTI OBROČI za tovorne avtomobile PNEVMATIKO za kolesa in avtomobile KOLESA B M m is a ii pisupinici (poprej Vzajemno podporno društvo) LJEIB1MMB, HOBIfiRESKlI T8G 19, psteg nunsfce cerkoe obrestne hranilne vloge po čistih m ■ ■ B 8 1 B Za hranilne vloge jamčijo člani z jamstveno {glasnico 3,&80.00& 1 ter zakadi v znesku 60Q.(KH> H. PftSOpa na zemljišča, osebni kredit (menice, tekoči račun), na zaznambo službenih prejemkov i. t. d. Prodaja srežk ifrržsams: B-azresSne fotelje. "TgSi S najceneje. Mestni trg 23. Največja zaloga ur, zlatnina in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. LJUBLJANA Gosposvetska cesta 14. mestni tesarski moister LjjsafeSjjesiia, Linhartova uliica št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. cib.kuk3k. hfl Bbk, Eksporina hiša »LUPiR" N MRRIBOR, SLOMŠKOV TRG STEV. 11. Samozastopstvo tovarne glasbil LRZRR 5TERN, BLEISTRDT, ČESKFt. Stalno skladišbo nkordeonov, ustnih harmonik, vljolln, cltor, plunk, kitar, kakor vseh vrst stran In godbenih delov, Trgovci! Obrtniki! Pozor! Vsled preselitve v lastno hlSo na Duasjsko cesto št. 11, proda a od danes svojo veliko zalogo raznovrstne železnine po jako znižanih cenah Ke zamudite prilike! za kuhanje žganja od 20, 30, 35, 50, 60, 70, 90 i 98 litrov kakor tudi bakreni kotli za perilo in mali bakreni kotliči ter medeni kotliči za sneg dobe se pri jMETRLLUM' d, d. za promet železa, kovin in tehničnih proizvodov. ZAGREB, ILICfl štev. 134. Zahtevajte cenike. Tovarna "BTB6TS.7V8 lupa, idiidM iittijii ruuiiiiiiicd.diai: PODRUŽNICE: M&HiBGH Gosposk:i ul. 38. Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, za-pestnice in srajce. NOVO MESTO Glavni trg. KOČEVJE štev. 39. urnrd iiliiiši, podgane, stenice, Sčuriri n vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja nniboJio preizkušena in splošno hvalienn sredstva, kot proti poljskim in hišnim mišim li 12. za podiian« K I«; /.a ščurke posebno močna vrsta K. 20; tinktura ca »tonloe K 15; uničevalec moljev 11 10 in 20; prasok proti mrčo-som K 10 in 20; mazilo proti nilem nri ljudeh K 6. — 12 ; mazilo za nšl pri živini 0.—11.; prašek za uši v obleki in perilu K 10 in 20; tinktura proti mrčesu na BaOJu in zelenjavi (oničov rastlin' 1'iašek proti mravljam it 10 Pošilja po povzetju Zavoil zu eksport M. Jlinker, Potrlnjska ul. 3. Zagreb 39. Trgovcem pri vofijom oiljemu popuot. ešfca parobrodna družba. Odprava potnikov I., II. in III. razreda preko Trsta, Eeke ln Cherbourga v KEV-Y0RK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila daje: M Line, Ijiljana, Kolodvorska ulica Si. 26. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Liublsana, Maribor, Melkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. Izdaja konzorcij >Slovencac,, Odgovorni urednik Mihael Moškerc v LjubljanL Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.