Poltnlna f>T#?an« v flotavfnT Cena 1 Din Leto I. (Vlil.), štev. 17 Maribor, petek, 20. maja 1927 » JUTRA« Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštn#m č»k. zav. v Ljubljani št 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceataM^^Si Oglasi po Urifu Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „ Jutra" v Ljubljani, Prašernova ulica 3.4- Opozicija izključena iz Državnega odbora Borba za parlamentarno zastopstvo v odboru — Usodni sklepi ministrskega sveta — Nesporazum v vladni koaliciji Maribor dobi ekspozituro Državne obrtne banke Važna plenarna seja centralnega upravnega odbora Državne obrtne banke — Razprava e volitvah v ljubljansko podružnico in o otvoritvi ekspoziture v Mariboru Beograd, 20. maja. Finančni odbor bo na svoji današnji popoldanski seji izvolil 14 članov v Državni odbor za reorganizacijo državne uprave in državnega gospodarstva. Volitev bi se bila morala vršiti že v torek, a je bila takrat in nato še enkrat odložena, ker se parlamentarne skupine niso mogle zediniti o načinu volitev. Opozicija in del vladne koalicije sta zahtevala naj se voli po proporcu. kakor v vse druge parlamentarne odbore, vlada sama pa je zastopala mnenje, naj bosta v Državnem odboru zastopani samo obe vladni stranki. Z ozirom na ogromno važnost Državnega odbora, ki ima skoro enako moč kakor narodna skupščina sama, se je razvila za zastopstvo v njem srdita borba, ki je ovirala sporazum. Naposled je vlada na svoji snočni seji sklenila, da odbije zahteve opozicije in Izvoli v Državni odbor samo svoje zastopnike. Zastopniki opozicije bodo v smislu vladnega sklepa vabljeni le k posameznim sejam, ako in kolikor se bo zdelo to vladi potrebno. Umevno je, da je ta samovoljni sklep vzbudil v opozicijonalnih vrstah veliko ogorčenje. Zato pričakujejo popoldansko sejo s precejšnjo napetostjo, posebno še, ker se govori, da se tudi radikali in davidovičev-ci med seboj še niso sporazumeli o razdelitvi mandatov. Ni izključeno, da bo volitev radi tega že tretjič od-godena. Napetosti v naši notranji politiki Borba za velike težave — Radikali se upirajo spremembam — Nove volitve bodo septembra Beograd, 20. maja. Med demokra-ti in radikali vladne koalicije se vrši ostrakontroverza o spremembah na mestih velikih županov. ”?:mokrati zahtevajo za sebe In muslimane polovico velikih župa- Hor^J S|b»W’ Vojvodini. Bosni in tSr Dalmaciji. t 9-nir, ter Hrvatske iz- javljajo davidovičevci, da so neinte-resiram, razun Osijeka in Sušaka, ki ju tudi zahtevajo za sebe. Radikali se tem zahtevam upiralo Zato že tolikrat napovedana nova imenovanja velikih županov še vedno niso izvršena. Zdi se, da se ministr- ski predsednik upira imenovanjem tudi radi tega, da si ne otežkoči pogajanj za razširjenje vlade. V tem pogledu je situacija nespremenjena. Razširjajo se vsak dan nove vesti, ki pa so le kombinacije. Do danes opoldne ni bilo še nikakih konkretnih sklepov glede sprememb v vladi. Tudi glede volitev še ni večje jasnosti. Zdaj se splošno govori, da bodo volitve sredi septembra, tako da bi se nova skupščina sestala že pred 20. oktobrom, ko se mora po ustavi začeti redno zasedanje. Skupščinske volitve v Bolgariji Pojutrišnjem poide Po štirih letih bolgarski narod zopet na volišče. Sodeč po trdnih postojankah Ljapčevega režima in po razmeroma slabi organizaciji opozicije, dobi vlada tudi v novo sobranje trdno večino. Dosedanjih 100 opozicijonalnih Poslancev je bilo zadnje mesece razdeljenih na celih deset različnih strank in frakcij. Niti v hudi dobi pred volitvami se te strančice niso povzpele do skupne akcije in to večinoma iz o-sebnih razlogov, ker so načelne razlike minimalne. Zanimiv je način bolgarskih parla-men arnih volitev- Zakon o volitvah vi sobranje določa, da se vrše volitve z listki posameznih strank, ki imajo različne barve. Uradnih enotnih volilnih listkov torej ne Poznajo. Vladna stranka ima n. pr. rožnate listke, kmečka stranka oranžne, nacionalni liberalci zelene, in sicer so to barve enake ?.© od ustanovitve navedenih strank. Vsaka stranka mora 1° 0,b fivoji ustanovitvi registrirati barvo volilnega listka. Ko so se pričele cepiti razne večje stranke, je šlo voditeljem razumljivo Predvsem za to, katere barve bodo predstavljale eno ali drugo frakcijo. Ogromno volilcev je nepismenih in se zato ravna le po barvah volilnih listkov. V sporih na barvo volilne- MINI- ;a jg niUi-iU li:: avdijenca zunanjega STRA. Beograd. 20. maja. Zunanji minister dr. Marinkovič, ki je včeraj poročal ministrskemu svetu o jachimov-fi-i'* fercnci Mak antante in o kon-tiiktu z Italijo, je danes dopoldne odpotoval v Vrnjačko Banjo, da o tem poroča tudi kralju. Ker je dr. Marinkovič tudi vodja demokratske skupine v vladi, bosta razpravljala z vladarjem gotovo tudi o notranji politiki in vzbuja zato Marinkovičeva avdijenca veliko pozornost. BORBA Z BOLGARSKIMI KOMITI. 0 pj e* 20- maja. Naši žandar-meriji se je posrečilo, da jc v gorah zalotila četo bolgarskih banditov, ki je v zadnjih dneh večkrat zaPor^tdoma vdrla v našo ozemlje. Razvnela se je srdita bitka, v kateri je padlo 9 koml-tašev, dočim se je drugim posrečilo pobegniti. , ZOPET ORKAN V AMERIKI. N 0 w y o r k, 20. maja Strahovit vihar je včeraj ®eIo opustošil di žavici Indiana in Illinois in povzročil je ogromno škodo. Po dosedanjih vesteh je prišlo I- ljudi ob življenje V mestu Inorrti, dne iti. v, ■i»ari Naloge dramatičnega društva v Mariboru Važna narodnokulturna misija pred vojno — Zasluge za ustanovitev stalnega gledališča — Kakšne so današnje naloge Dramatičnega društva — Akcija za ohranitev opere Mariborski in dnevni drobiž Po ustanovitvi Narodnega doma so prirejala tam razna društva v Mariboru slovenske gledališke predstave. Da bi se to delo koncentriralo, se ja ustanovilo leta 1909. Dramatično društvo, ki je svojo nalogo vzorno vršilo do leta 1914. Prirejale so se predstav© in proslave v Narodnem domu v Mariboru in gostovanja v Celju, v Ptuju in Celovcu. Svetovna vojna je seveda to uspešno Helovanje prekinila in Dramatično društvo je imelo še »etike dolgove na kulisah in garderobi. Rodoljubni požrtvoval mosti mariborskih Slovencev se je zahvaliti, da je bil dolg Dramatičnega društva še pred koncem vojne poravnan. Prva misel in glavna zahteva Dramatičnega društva po svetovni vojni je bila, da dosežemo tudi v Mariboru stalno slovensko gledališče s Poklicnimi igralci, Sto drugih zadev, morda mnogo nujnejših, ni pripustilo, da bi bilo to vprašanje hitro in povsem ugodno rešeno; od vseh strani so padale samo neobvezne obljube, a treba je bilo izreči obvezne besede, da se ne razidejo najboljši igralci po odrih, ki so v tistih časih tako bujno vsklili iz neobdelanih tal širom na še zemlje- Takrat je bilo naše Dramatično društvo zopet na svojem mestu. Na svojo odgovornost inPod jamstvom odbornikov je angažiralo prve člane za mariborsko gledališče. Ponovne intervencije Dramatičnega društva po dr. Kodermanu in prof. Voglarju so imele pri ministrstvu prosvete naposled toRko uspeha, da je bil s subvencijami zajamčen gledališču obstoj. Državna uPrava je dala gledališče najprej v zakup, pozneje pa mu je posta- vila državnega upravnika in mu nakazala redno subvencijo. S tem je država o-mogočila našemu gledališču sijajen razvoj od drame preko operete do najimenitnejših in najtežjih oper svetovnega repertoarja. Dramatično društvo je dalo vso svojo garderobo gledališču na razpolago, s svo jo knjižnico pa je pomagalo gledališkim odrom po deželi. Kulise Pa so ostale na odru vi Narodnem domu, kjer so se vadili-diletant je in so jih uporabljala razna društva pri svojih prireditvah. Naloga Dramatičnega društva pa se je od takrat bistveno spremenila. Ne gre več za to, da bi Dramatično društvo samo prirejalo gledališke Predstave, čeravno je prav potrebno dati diletantom prilike za vaje. i>krb Dramatičnega društva mora biti, *a se mariborsko gledališče utrdi. Dramatično društvo je poklicano čuvati naše gledališče pred pretresljaji kakršnekoli vrste in kakor ni v Preteklosti, tudi v bodoče ne bo prezrlo potrebe in tudi prilike, da zajamči gledališču obstoj. Ker smo ravno v zadnjih dneh na tem, da je ogrožena mariborska opera, se je izbral na izrednem občnem zboru Dramatičnega društva poseben odbor, ki bo preštudiral Položaj vsestransko ter Poiskal kake možnosti, da opero ohranimo, čeravno moramo priznati, da gre morda preko močS mariborskega občinstva. V ta odbor so bili izvoljeni gg. prof. Druzo-vič, Kejžar, dr. Koderman, dr. Pipuš, dr-Strmšek, prof. Šilih in dr. Škapin; kot član bivšega sosveta je bil kooptiran še g. V- Grčar. Razširjenje Maribora Dočim se mariborska industrija koncentrira v smeri proti Teznu, se stanof-.vanjski del mesta širi proti Kamnici. — Akcija občinskega sveta za ublaženje stanovanjske bede, ki se je resno pričela lani in ki se nadaljuje tudi letos, zazna* umuje razveseljiv uspeh tudi v tem, da se je na podlagi raznih gradbenih ugodnosti pričela agilno udejstvovati tudi pri vatna gradbena podjetnost, ki smo jo (prejšnja leta pogrešali. V Smetanovi ulici sta bili zgrajeni la* ni dve veliki stanovanjski hiši, letos pa se gradijo tri nove. V bližini je bila lani dograjena tudi stanovanjska hiša Mestne hranilnice, letos Pa se ji bo ob Vr-Ibanovi ulici pridružila skupina novih stanovanjskih hiš, ki jih bodo gradili privatniki, tako da bo vi tem delu dobilo mesto popolnoma drugo lice in da bo tvorilo kompakten sestavni del s cen* trom mesta. Z živahnim stavbnim gibanjem v Kmeri proti Kamnici pa je Postala občutna tudi Potreba po ureditvi tega _no"-vega mestnega dela in njegove okolice. Skrbeti bo treba za boljšo razsvetljavo, za izboljšanje poti in ulic, predvsem pa za zadostno kanalizacijo. Kamniško Predmestje, katerega glavni prometni žili sta Koroščeva in Vrbanova ulica, še nima kanalizacije, kar je prebival* stvo, ne samo omenjenega dela ^ mesta, temveč tudi ono v centru, ob priliki neurij že čestokrat občutilo. Znano je, da je okolica Vinarske šo* le, kjer se gradi tudi več novih vil, naj* bolj vlažna, radi česar jo kanalizacija Koroščeve cesto neobhodno potrebna. Na zadnji občinski seji lj bil iznesen že predlog za ureditev tega vprašanja, kakor tudi predlog za izboljšanje komunikacijskih vezi. kar bi zahtevalo nič manj kakor 1,600.000 Din- stroškov, za katere pa ni kritja v rednem Proračunu in bi se morali kriti s posojilom. To je bil glavni razlog, da se ni o predlogu sklepalo takoj, temveč^ja jo bil od goden na poznejši čas, ko se no ugotovila nujnost posameznih investicijskih predlogov in ugotovili tudi stroški. Skupno s kanalizacijo Koroščeve ulice, ki se bo morala izvesti čim preje, se bodo morale k analizi,ni ti tudi Vrbanovo ulica in vse prečne ulice, kajti dokler ni izvedena ta kanalizacija se tudi ne more pričeti s temeljitim, popravilom cest, ki za naraščajoči promet vozil in pešcev, zlasti v slabem vremenu ne zadoščajo več. Z izvedbo že predvidenih načrtov pa bo prebivalstvu zelo ustreženo in ni dvoma, da bo gradbeno gibanje še živahnejše in tako tem prej rešena stanovanjska kriza. Dramatik ustrelil gledališkega igralca Znani newyorški dramatik in pisatelj Lewis Clyne je bil v torek aretiran, češ da je ustrelil svojega tovariša gledališkega igralca Irvina. Cela stvar je vrlo nejasna in policija sama si ne ve razlagati, kaj jo pripravilo morilca do tega zločina nad svojim tovarišem. Podoba pa je vendar, da je središče afere bila — ženska. Pri sojenju in kaznovanju Clyne-ja bodo gotovo upoštevali olajšano okolnost, da je hotel Clyne takoj-ko je videl, da ni popolnoma usmrtil Irvina, s transfuzijo lastne krvi rešiti svojega tovariša. Opičji proces v Evropi. Katoliška Poljska bo imela to čast, da se bo pisalo o njej kakor svoječasno o oni državici Severne Amerike, ki je po stala znana radi opičjega procesa. Cela vrsta roditeljev je obtožila učitelja Dyndosza pri sodišču v Pszezyi, češ da je predaval otrokom v šoli Darvinovo teorijo o izvoru človeka iz opice ter jih s tem hudo demoraliziral. Ubogega učitelja so zatožili tudi pri škofijski kuriji. — Ubogi sodniki...! Poljski polet preko oceana. Pariški listi poročajo, da se tudi dva poljska vojaška letalca, ki se mudita v Parizu, pripravljata na polet iz Amerike v Evropo. Na nevarno flot se bosta spustila z aeroplanom istega tipa, kakor je bil aparat Nungesserja in Collija. — Odpeljala so bosta v juniju- Korist časopisja. Vlomilec: »Dajva no izračunati, koliko nama je nesel vlom.« Tovariš: »Oh, čemu? Počakajva raje Par ur. Da bova brala v listih.« t Spomenik kralju Petru v Mariboru Komite za postavitev spomenika se je obrnil do občin in denarnih zavodov v mariborski oblasti s prošnjo za prispevke za spomenik našemu velikemu, prvemu jugoslovenskemu kralju Petru Osvoboditelju. Na žalost je bil odziv na prošnjo malenkosten. Ponovno apeliramo na vse, da se odzovejo prošnji in tako pomorejo, da dobita Maribor in mariborska oblast čim prej svoj prvi jugo-slovenski spomenik, ki naj priča o našem osvobojenju. Vsem darovateljem, ki so se že odzvali, bodi izrečena tem potom iskrena •zahvala. Njihove prispevke bomo objavili v najkrajšem času- Bližamo se žnjl-mi prvemu stotisočaku, kar pa bo še Premalo za spomenik, dostojen našega osvobojenja in kralja, pod katerim so se uresničile naše sanje. Zato ponovno prosimo, prispevajte Po svojih močeh! Z odkritjem spomenika bomo najlepše pro slavili desetletnico osvobojenja in uje-dinjenja. Smrtna kosa. Včeraj je Premimi 33 letni Fran? Šorl, čevljarski mojster na Teznu. Pogreb bo v nedeljo ob 15- na pokopališče v Pobrežju. — Danes je umrl I41etni učenec Alojzij Brece'j, ki ga pokopljejo v nedeljo ob 16.30. Policijska kronika. Od četrtka na petek je bila aretirana samo ena oseba, vloženih pa je bilo 22 prijav in sicer 2 radi prekoračenja policijskih predpisov, 8 radi cestno policijskega reda, 1 radi suma goljufije itd. Tujci v Mariboru. Nocoj je prenočevalo v Mariboru 73 tujcev, izmed katerih je bilo 14 inozem-cev. V hotelu »Meran« je na novo prenočevalo 15 gostov, pri »Zamorcu« 15, pri »Črnem orlu« 15, Pri »Grozdu« 8, Pri Halbwidl 7, pri »Kosovu« 4, pri »Zlatem konju« 3 itd. Sezonski krediti pri Narodni banki. Kakor doznavamo iz zanesljivega vira, bo Narodna banka podeljevala letos sezonske-kredite za izvoznikeProšnje je vložiti do konca majnika. Prekinjen električni tok. Mestno električno podjetje objavlja, da bo m nedeljo, 22. t. m. od 5. ure zjutraj do opoldne prekinjena dobava električnega toka za vse mariborsko okrožje. Sokol*, na kuluk! Sok. društvu mariborskemu se je posrečilo dobiti brezplačno večjo množino peska, potrebnega za ureditev letnega telovadišča, da postane res takšno, kakršno naj bo. Bratje se radi tega pozivajo, da pridejo v nedeljo, 22- t. m., na kuluk, počenši od 5. ure zjutraj. Ustvarimo svojemu društvu predpogoje za daljnje lepše napredovanje! V Veliki kavarni, bo v petek zopet elitni koncert, združen z umetniškimi nastopi. Sumljiv Gradčan. Včeraj je bil aretiran Ivan M., ki je pod tržno ceno ponual popolnoma novo dvokolo, o katerem je pri zaslišanju izjavil, da ga je kupil v: Gradcu. Ugotovilo se je, da Ivan ni Avstrijec, temveč domačin, ki živi že od otroških let v Gradcu. Zasledujejo ga tudi vojaške oblasti kot vojnega begunca. Ko bo prestal zaporno kazen radi nedopustnega prekoračenja meje, bodo zaključene tudi o-stale poizvedbe, tako da se mu bo morda nudilo več Prilike za poboljšanje. § 104 ne pardonira nikogar. Včeraj je bil pri mariborskem okrajnem sodišču obsojen neki financar na 150 Din denarne globe oziroma na dva dni zapoira, ker je žalil v službi ®e nahajajočega stražnika. Hud pes brez nagobčnika strahuje, kakor se nam pritožujejo,, stanovalce neke hiše v Tattenbachovi ulici. Ker lastnik psa kljub ostremu kontu-macu noče prikleniti in ne oskrbeti z nagobčnikom, so stranke ovirano v svo-jaau kretaiiiu. , Gledališki repertoar Petek, 20. »Bobrov kožuh«- Gostovanje berlinskih igralcev. Sobota, 21. maja »Ingeborg«. Gostova* nje berlinskih igralcev. Nedelja 22. Cigan baron«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjič. Pondeljek, 23. Zaprta Torek, 24. »Igra y gradu« ab. C Pre-mijera. _ Iz ljudske univerze. V pondeljek predava g. prof. Šilih’ ft aktualni temi: »Etična vzgoja in etični pouk v šoli«. Predavanje bo dopolnilo ono dr. Turiča o etični vzgoji v rodbini in 'bo zaključilo etični ciklus letošnje sezije. V petek, 27- i. m. predava g. Penkov iz Ljubljane na Podlagi zelo lepih planinskih slik o temi: »Iz romantike skavtskega življenja«. Izlet na Plitvička jezera se ""rS o Biinkoštih in sicer 4-, 5. in 6. junnija. Ministrstvo saobračaaa je dovolilo velik poPust. Plačati je treba le ^ vožnjo.— Ustmene in pismene prijave se sprejemajo ob položitvi 100 Din. Točni program se obiavi v najkrajšem času. Hotel Halbvidl. Jutri, v soboto ob 20. Pri lepem vremenu na vrtu družinski večerni koncert. Solo točke na rog (Flugelhornsolo). V nedeljo jutranji in večerni koncert godbe Pečnik. Toči se vedno sveže unionsko mairfino in bock-pivo. 139 Odgond. Danes je bilo odgonekim potom privedenih v Maribor 7 oseb, ki se morajo vrniti v domovinske občine- Med njimi sta tudi dva češkoslovaška državljana, ki sta prišla iz Avstrijo v Jugoslavijo, a ju sedaj Avstrija ne mara prevzeti. Čestokrat se dogaja, da naše obmejne orožniške postaje preveč točno vrše svoje dolžnosti s tem, da oddajajo našim oblastim tudi nesumljive privan-drance, ki &o potem cele mesece v od-gonskih zaporih v veliko na-dlego in v; breme oblasti Avstrijske oblasti prakticirajo drugače. Vse nesumljive osebe, ki prekoračijo mejo, vrnejo takoj zopet preko meje, ne da bi se z njimi ukvarjale in dajale uradom nepotrebnega Posla. Tako bo tudi z omenjenima češkoslovaškima državljanoma, ki bosta mogoče cele mesece v odgonskem zaporu čakala končno rešitve s strani naših, čeških in avstrijskih' oblasti. Mogoče bi se dalo tudi r.a naši strani uvesti prakso sosedov, ki se nam ne zdi napačna. Skrunilec. Nedavno smo poročali o aretaciji nekega moškega, ki je -zvabljai miade mariborske šolarke. Izrekli smo takrat sum, da Ima aretiranec na_ v,osti tudi oskrumbo r.eke lOletne deklice v ptujski ekoliel. Preiskava pa je sedaj dognala, da je dotično dekletce zvabil v gozd in tam oskrunil, najbrž brat mariborskega aretiranca, ki je zdaj že tudi pod ključem, d*>si krivdo odločno zanika- • '• Izdaja Shakespearjevlh del. Krožek ljubljanskih literatov je naprosil našo Ljudsko univer®o, da pomaga pri sledeči važni akciji: Da se omogoči nadaljnji tisk klasičnih Zupančičevih prevodov Shakespearjevih del, se mora vsaj 700 naših knijžnic in privatnikov obvezati, da bodo kuPovali vse nadaljnje prevode, katerih bo izšel na leto eden, ali največ dva in bo vsak veljal maksimalno 400 Din. V Mariboru zbira naročnike Ljudska univerza, ki 80 nadeja, da se bo naša inteligenca vi velikem številu odzvala častnemu Pozivu Smrtna nesreča na cestni železnic*. Na drugem mestu poročamo o težkt nesreči tramvaja v Kasselu. Danes pa smo prejeli novo vest h Nemčije- ki govori o podobni nezgodi cestno železnice, ki jo zahtevala Tavo tako smrtne žrtve. Včeraj zjutraj sta v Frankfurt11 Meni trčila vlaka cestne in pristaniške žele®-nice, Pri čimer sta se razbila dva voza in je bilo Pri nesreči četvero potnikoT ubitih in več težko ranjenih, Sto otrok ubitih Peklenski zločin norca — Dinamitni atentat na osnovno iolo — Obupani starši izkopavajo svojo mrtvo deco — Brezupno stanje ranjencev Veliko razburjenje v vsej državici Michigan v Severni Ameriki je vzbudila -nenavadna katastrofa v mestu Bath. Eksplodiralo je v sredo poslopje ljudske šole v trenutku, ko je bila vsa deca k brana pri pouku. Kako je moglo priti do tega? Odkod naj bi bile v šoli raz-mesilne snovi, ki so zahtevale veliko število nedolžnih žrtev? Prvič je zagrmelo v šoli okoli poldneva. Kmalu za tem Pa so se nadaljevale eksplozije druga za drugo. Zrušilo se je domala celo poslopje o-snovne šole. Meščani »o drveli razburjeni na ulice, misleč spočetka, da se rušijo stanovanjske hiše. Njih strah pa se je še povečal, ko so opazili, da se je sesedlo Poslopje bližnje osnovne šole in pokopalo pod seboj njihovo bodočnost, nedolžno deco. Kakor brez uma so pričeli takoj vsi brez razlike z reševalnimi deli. Že tekom prve Pol ure so izgrebli izpod razvalin okoli 20 mrtvih otrok. Od minute do minute pa se je število najdenih smrtnih žrtev večalo. Strahovit je bil pogled na obupane roditelje, ki so brez sistema grebli po kamenju in ožganem lesenem materija-lu iščoč sveje male. Vsakdo je še upal, da vendar še najde svojega otroka. Pri življenju. Zal se to v večini primerih ni zgodilo. Do devete ure zvečer so našli nič manj kakor 72 mrtvih otrok. Med mrtvimi je bil tudi šolski ravnatelj in dvoje učiteljev. Strahovito ie tudi število težko Poškodovanih. Po zad- Budimpeštanska univerzitetna afera Papeški prelat in profesor teologije podkupuje druge in jemlje tudi sam podkupnino. Znana budimpeštanska afera z dobavljanjem pokvarjenega, a Preko mere dragega mesa za univerzitetno kliniko t obiva vedno širši značaj. Preiskava zadnjih dni dognala, da se sleparije niso vršile ie pri dobavi mesa temveč * „P.r* 4°bavi premoga in drugih po- trebščin. Ze pred dnevi aretirani upravnik gospodarskega urada klinike je izjavil preiskovalnemu sodniku, da je prejel od papeškega prelata Profesorja teologije dr- Jožefa Siegescu-ja nič manj kot 160 milijonov kron Provizije, ker sta preskrbela dobavo premoga za univerzo in njene institucije gotovi premogovni družbi. Zaslišani bogoslovni Profesor ni tajil, da ne bi bil izplačal omenjene provizije upravniku, temveč jo še^ Priznal, da je prejemal tudi sam provizijo v znesku 3 do 5%. To je zneslo okroglo 300 milijonov kron, od katerega zneska je s 160 milijoni podkuP'1 upravnika dr. Szaba. V madžarskem parlamentu interPeh-rani ministrski predsednik dr. Bcthlen je z ozirom na to škandalozno afero izjavil, da bodo oblastva storila svojo dolžnost in brezobzirno kaznovala krivce. Nadvojvoda v službi filma i0. da so se mnogi člani nek-r,~ vsem°£očnih vladarskih dinastij S1 ” razrner že temeljito otresli svo-...l/v sodkov in so poprijeli raznih VP6kHcov- ^ t®01 Po^edu dele usodo ruske aristokracije, katere pri- a nui so se, razhrop]jenj vfi0m svetu, tudi lotih vsega možnega dela, o katerem poprej morda U nikdar sli§all ni. so. — Mladi Habsburški nadvojvoda Leopold odpotoval pred meseci v Ameriko, da proda tam svoje rodbinske dragocenosti in si 7, dolarskim izkupičkom finačno oPomoro. Imel je srečo in prodal dražje, kakor je pričakoval, zato si je za nameček privoščil šc Potovaniio križam združenih držav. Prišel je tudi v njih vesteh je ostalo pri življenju le 60 otrok, ki pa So dobili vsi tako nevarne poškodbe, da jim je ali jim še bo večina podlegla, tako da bo zahtevala katastrofa nad sto smrtnih žrtev nedolžnih otrok. Že prvi trenutki uvedene Preiskave so ugotovili, da je morala biti strahovita eksplozija delo maščevalnega zločinca. Našli so namreč še nekaj neizstreljenih dhnamitnih patron. Kmalu nato se je dognalo, da so neznane zveri v človeški podobi na-gromadile v kleti celo zalogo dinamita, ki so ga vžgali s pomočjo električnih žic, napeljanih v klet. Prve trenutke ni nihče mogel sumiti, kdo bi bil storil ta strašen zločin. Včeraj pa se je že posrečilo preiskovalnim oblastvom dognati pravega in. edinega krivca barbarske ih brezsrčne morije otrok. Bil je to neki farmer v šolskem okraju, ki je zabredel v denarne težko-če in ni zmogel šolskega davka. Pred kratkim je Prosil za popust v plačevanju tega davka, kar pa mu je oblastvo odklonilo. To je farmer ja toliko razvnelo in razburilo, da je v zmedenosti Podtaknil dinamit najprej lastnemu gospodarskemu poslopju in ga pognal v zrak, Pri čemer je bila usmrčena njegova lastna soproga, nato Pa se .ie spravil nad šolo in napravil to peklensko razdejanje med nežno mladino. Na vse zadnje je farmer vžgal Se bencin v svojem avtomobilu ter je pri tem zadnjem aktu edinstvene tragedije bil sam raztrgan na drobne kosce- Hollywood, 'slovito filmsko rezidenco, kjer so ga prav slovesno sprejeli. Družba Universal Pictures pripravlja ravno nov film, čegar dejanje se vrši na Dunaju ob izbruhu svetovne vojne. Ravnatelj družbe je Ponudil nadvojvodi, da nadzira vojaške scene v filmu. Nadvojvoda je ponudbo sprejel- Koliko bo družbo to veljalo, ni znano, a na svoj račun bo že prišla, ker ji bo reklama z nadvojvodo vrgla gotovo še več.' Bogve, kaj porečeta k temu »oneča-ščenju« habsburške časti stari Wilhelm v Doornu in bivša cesarica Žita, ki oba živita še v predvojnih časih... Strahovita tramvajska nesreča V Kasselu v zapadni Nemčiji se je zgodila v sredo zvečer grozna tramvajska nesreča, ki je zahtevala več smrtnih žrtev in pri kateri je bila ranjenih cela vrsta potnikov. Na neki končni postaji cestne železnico je bil pripravljen tram* vaj za odhod. Voz je bil ^ do zadnjega Prostora zaseden. Voznik in sprevodnik sta bile zaposlena na tleh pri priklapljanju pomožnega voza- V tem trenutku pa je potegnil neki dečko ročaj zavore, tako da je Pričel tramvaj brez uslužbencev z velikansko hitrostjo drveti po strmi cesti navzdol. Pri prvem večjem ovinku pa je prevelika brzina voza vp gla tramvaj s tira ter ga treščila ob neko železni stavbo, na kateri je ostal odtrgan ves gornji del vagona, med tem ko je spodnji del strmoglavil v bližnji jarek. Izpod razvalin tramvaja so doslej potegnili devet mrtvih, med njimi šest žensk, dalje enajst ranjenih in veliko število lahko ranjenih. Turški pozdravi Pred vojno je bilo v Turčiji po bontonu in tudi po zakonu prepovedano pozdraviti na ulici ženo. Celo ako sta se srečala dva Prijatelja, se nista pozdravila, ako je bil kdo v spremstvu svoje žene. Zadnja leta pred vojno se je ta strogost omilila v toliko, da sta se prijatelja Pač pozdravila in tudi spregovorila par besed, žena pa je stopila par korakov stran in takt je zahteval, da je možev prijatelj sploh ni pogledal. Po reformah Kemal Paše, ki je z zakonom odpravil fese, koprene in hareme, je seveda tudi v tern oziru nastopil popoln preokret. Znane dame, ki gre po ulici nezagrnjena, pač ni mogoče več kratkomalo prezreti. Zato pa zdaj v turški družbi živahno razpravljajo o tem, kako naj inteligenten Turk pozdravi znano damo. Običajni turški pozdrav poznajo čita-telji in čitateljice gotovo vsaj iz kina, če ne drugače. Turk položi roko najprej na srce in jo nato z lahnim poklonom dvigne k čelu. Nekateri se zavzemajo za to, naj se ta pozdrav porablja tudi napram damam. Drugi pa zagovarjajo evropski način Pozdravljanja, namreč odkrivanje in seganje v roko. Proti odkrivanju je odpor splošen in se tudi med moškimi ne more uveljaviti, več pristašev pa ima rokovanje. Utemeljujejo ga s tem, da ne pomenja nikakega posnemanja evropskih navad, ampak da je to stari turški pozdrav, ki so ga v Evropo zanesli Še le muslimani, a se je potem med njimi samimi izgubil. Baje pa je še danes v navadi pri muslimanskih plemenih v notranji Aziji. . ." ''•“‘-SS ITO • Pina ie Mola! Spori Poljski kralj Po dolgem času je obiskal v sredo poljsko ministrstvo zunanjih del poljski kralj neznanega imena. Pripetila se je stvar takole: V pisarno tajnika vstopi elegantno oblečeni gospod in si da Po slugi Poklicati ministrskega uradnika pred se. Ta prispe in vpraša došleca Po njegovi želji. Elegantni gospod udari s svojo palico trikrat ob tla in se zadere: »Vidim, da ne veste, s kom imate Posla. Jaz sem Poljski kralj ter prihajam pogledat, kako je kaj v ministrstvu zunanjih poslov.« Uradniku je bilo takoj jasno, da stoji pred njim umobolni mož, zato mu je odgovoril : »Srečen sem, da vas morem pozdraviti Veličanstvo«- »čemu ni poljski tisk ničesar poročal o mojem kronanju?« »To naj ostane za enkrat še tajno«, odgovori uradnik. »V kratkem bomo službeno javili narodu že izvršeno kronanje poljskega kralja.« Mož se je zadovoljil s to tolažbo in je zahteval samo še, da se mu dodeli stalni adjutant, ki ga je res tudi dobil. Častni spremljevalec pa je imel nalog, da odpelje reveža v umobolnico... Oči si je iztakni) s svinčnikom. V Berlinu dobro znani vlomilec in večkrat predkaznovani zločinec Brat-kowski je bil nedavo ponovno kaznovan na štiri leta Prisilnega dela. Hudodelec se jo pritožil proti obsodbi, a ni dočakal ■zdrav prizivne razprave. V ječi so mu popustili živci ter si je v zmedenosti s tintnim svičnikom prcpodcl in za vedno pokvaril obe očesi. Kljub splošnemu pričakovanju, da bo prizivno sodišče z ozirom na stanje obsojenca znižalo naloženo mu kazen, je vendar zavrnilo pritožbo. Poskušen umor radi motornega kolesa Dunajski trgovec Krottenthaler je iskal z inserati v listih kupcev, za svoje motorno kolo. Javil se mu je brezposelni hotelski nastavlienec Hanousek ter se dogovoril z njim za sestanek. V kavarni Lustbader sta se Pozneje res pogajala za ceno kolesa. Med tem pa je Hanousek skrivaj natresel prodajalcu kolesa v pijačo strupa ter ga omamil. Kandidat za motorno kolo je lepo mirno odšel in so odpeljal z motornim kolesom, ki je stalo zunaj Pripravljeno- Onesve-ščenega Krottenthalerja so šele čez delj časa spravili v bolnico, ker niti natakarji v kavarni niso vedeli, da je zastrupljen, temveč so bili prepričani, da je od utrujenosti zaspal. Hanousek Pa se je toliko časa vozil * ukradenim kresom Po Dunaju, da eo ga zgrabili . * niki, ki so bili že obveščeni o št' i motorja, in ga vtaknili, kamor spada. Konjske dirke na Teznu Lepa udeležba gledalcev in tekmovalcev. Za včerajšnje konjske dirke je bilo zanimanje občinstva prav veliko, kar je ■pričal za delavnik nenavadno lep obisk. Mnogi ljubitelji konjskega športa so se pripeljali tudi iz okolice in drugih krajev države. Mariborskega velikega župana je zastopal dvorni svet. dr. Stare, mestno občino podžupan dr. Lipold, vojaško oblast brigadir polkovnik Spasič z lePim številom oficirjevi Vodstvo dirke je bilo v izkušenih rokah znanega propagatorja in organizatorja konjskega športa med nami, g- A. Rossmanita. — Tekme so Potekle v najlepšem redu- — Glavni rezultati so: Pachnerjeva dirka: Od projektiranih 3 heat-voženj sta se vršili samo 2, ker je bilk.plasman obakrat enak in je bila zato tretja vožnja nepotrebna. Prvo mesto si je priboril 61etni žrebec »Freund Hans« (g. Filipič) z 2;3i na 1660 m. Sledila sta mu »Dolly« (Tumiš) in »Sonja« (Skoberne), oz. »Bogdaj« (Koražija). Ljutomerska dirka: Med 11 tekmovalci je z lahkoto zmagal Favorit »Lumpi« (St. Mužek), 41etni konj, v času 3:25 na 2000 m. Sledila sta mu »Karolina« (Kardiner) in »Dragolina« (Furša). Varaždinska dirka: V napetem boju 8 tekmovalcev je z lahkoto v krasnem stilu zmagal 31etni žrebec »Jaromer« iz kobilarne Tumiš. Rabil je za 2130 m 3:41- Sledila sta mu »Gonda« (Filipič) in »Nacek« (Klancir). Dirka Mariborčanov In Ptujčanov: 6 tekmovalcev.l. ,Bacca.rat’, (Filipič) 3:44 za 2140 m; 2. Bogdaj (Koražija). 3. »Jutro« (Weitzl), Dvovprežna dirka: 6 tekmovalnih Parov. V ostri finalni borbi sta »Sonja« in »Souvenir« (Skoberne-Filipič) za dolži-1 no glave premagala »Briinhildo« in »Sardanapala« (Fr. FiKpiča). Vozila sta 2900 m 5:33- , Najboljši čas je M dosežen v II. he-atu, kjer je Freund Hans dosegel kihv meterski čas 92.2 sekunde. Tudi drugače je g. Filipič, ki se je udeležil že tudi mnogih dirk v inozemstvu, dosegel največ uspehov. Dirke se bodo nadaljevale v nedeljo, ko se bodo Poskusili naj? boljši konji Jugoslavije y »Jugosloven-skem derbyju«. • Za »Jutrove nagrade« bodo pri nedeljski konjiči dirki startaJi sledeči konji:' Dragoliina, Elza, Felčika, Hica, Janči, Karolina, Kralj, Lumpi, Nacek, Nandi, Nelka, Princa in Venu«. Sodeč po četrtkovi dirki sta favorita, Lumpi in Karolina, vpoštev pa prihajajo še Nacek, Elza, Dragolina in Nelka- Nagrad je pet in sicer Din 1.400, 800, 500, 200 in 100. Za te nagrade morejo tekmovati samo konji iz slovenske kmetske reje; konji, ki še niso prišli iz kmetske posesti in jih vodijo kmetje, imajo 40 m popusta in so tako nagrade skoraj zasigutane samo kmetskim konjerejcem. »Jutro« je s to nagrado pokazalo, da ima razumevanje za Povzdigo domače konjereje, in je to darilo izzvalo v konjerejskih’ krogih obče zadovoljstvo in priznanje. Tla so se udrla pod zborovalci. Glasgovvu na Agleškem so zborovali člani delavske stranke v nekem poslopju In nič hudega sluteč živo razpravljali o svojih problemih. Na enkrat zaškriplje Pod njihovimi nogami ter se jim vderejo tla za eno nadstropje niže. Poškodovanih jp bilp pri tej redki nezgodi dvajset • Hazenska družina Maribora v Murski Soboti. Družina »Maribora« bo za Bin* koš\i 5. in 6. junija gostovala v Murski Soboti, kjer bo odigrala zaporedoma dve tekmi proti Muri, ki se je povzpela v zadnjih letih do najodličnejše zastopnice hazenskega športa. Družina »Maribora« bo imela vsekakor težak Posel in je z ozirom na izredno formo SK Mure o izidu tekmovanj težko prorokovati. Včerajšnja Izbirna nogometna tekma med timoma A in B je končala neodločeno 2:2 (1:1) in je bila prava tekma enajstmetrovk, ker so bili 3 goli rezultati kazenskih strelov in le 1 sad kombinacije. Tim A, sestavljen večinoma iz Rapidovcev, ni zadovoljil, zlasti ne V napadu. Mariborovci, ki so s 4 rezervami tvorili, tim B, so Igrali lepše, a so bili preveč neodločni in niso imeli uspeha. Dober je bil njihov vratar. Sodil j® Nemec dobra. 5fran ? MarfSbrskl VECERNTK Julrf. V Mariboru, dne 5d. V. 1927.' Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena- 17 VIII. V NEWYORKU. Po hrupnem Broadwayu v Newyorku je korakal Jack — golobrad, v rumenem lahkem plašču proti prahu in z rumeno avtomobilsko čepico na glavi. Nedaleč Cumberlanda je na ostrem, strmem cestnem ovinku, kjer se je avto 11.770 zaradi strmine in ovinka ter zaradi izogibanja drugim vozilom pomikal za nekaj hipov le še v zmernem diru, skočil neopažen iz voza. Avto 11.770 je dirjal dalje, Jack pa se je vrnil peš v Cumberland. Tam se je dal pri prvem brivcu obriti, pri drugem brivcu kratko ostriči, pri tretjem brivcu si je kupil barvilo za lase. Nato je šel v modni magacin ter si kupil rumen plašč in rumeno avtomobilsko čepico. Končno je šel v hotel ter naročil, naj ga čez tri ure pokličejo, ker hoče tako dolgo mirno spati. Bil je resnično utrujen. Toda predno je legel, si je z barvilom namazal svoje rujave lase, da so bili črni kot oglje. Ko jih je še izpral in osušil, je legel in spal jedva uro. Nato so ga poklicali. Oblekel se je, plačal, nekaj malega zaužil ter se z ekspresnim vlakom odpeljal v Newyork. Zdaj je stopal po Broadwayu, kjer je vrelo najbujnejše življenje med newyorškimi milijonarskimi trgovinami, bankami, uredništvi in nebotičniki. Nameraval se je prepeljati v Hoboken, da iztakne ondi parnik, ki ga brez troskov pripelje najhitreje v Hamburg. Naenkrat pa je kakor okamenel. Na stebru za plakate je zagledal — lastno sliko v velikanski obliki! Tat milijonov — Jack Bell je čital na rumenem plakatu s črno svojo sliko in z brado. Poleg pa je bila policijska tiralnica z natančno navedbo, kakšne barve so njegovi lasje, njegove oči, njegova brada in polt . . . kakšna ima usta, nos in ušesa . . . koliko centimetrov je visok i. dr. ter končno: 5000 dolarjev nagrade onemu, kdor tatu zgrabi in zapre! Podpisan je bil Bobb Doddy, Chicago. »Pettisoč dolarjev?« je premišljal Jack. »Ali ni to premalo? No, da, če bi bilo vsaj desettisoč dolarjev! Tale Dodd je res umazanec! Za tako ceno me pa že ne dobi!« Še je zrl Jack v lastno sliko, ko je pridrvel na kolesu okoli ogla redar. Zadaj mu je visel lonec z lepivom in čopičem. Pred plakatnim stebrom je skočil s kolesa, pograbil čopič in lepivo, švignil parkrat preko Jackove brade na sliki ter nalepil rdeč pramen. In ne da bi se ozrl, je skočil policaj urno zopet na kolo ter drl k sosednjemu plakatnemu stebru. Jack pa je čital strmeč: »Tat se je v Cum-berlandu obril in ostrigel! Lase ima črne! Nosi rumen plašč in rumeno kapo!« »Na, ta je pa dobra!« je vzkliknil Jack. »Dodd je skopuh, a tepec ni! In nos ima kakor najboljši lovski pes . . . Res, vsa čast.« In pomignil je najbližjemu kočijažu ter mu velel, naj ga pelje proti Boveryju. Na prvem oglu, kjer je bila restavracija, je voz ustavil in izstopil brez plašča, na glavi pa je imel že majhtfo mehko čepico modne barve. »Takoj se vrnem.« je dejal kočijažu in odšel v restavrant, prekoračil celo vrsto sob ter na nasprotni strani ulice stopil na ulico. V kočiji sta ostala rumeni plašč in rumena čepica. Kočijaž je čakal, čakal . . . klel . . . končno pa se je jezen odpeljal. Dedtem je Jack že koračil po Boveryju in iskal brivnico, da si kupi rujavo barvilo za lase. Toda rujavega barvila ni dobil, pač pa barvilo za ženske »zlate« lase. Kupil je torej to, češ da ga potrebuje za ženo ter je šaleč se odšel. Urno je poiskal v stranski ulici mal hotel ter plačal sobico v. naprej. Sumljivo so ga gledali, ker je bil brez prtljage, toda izgovoril se je, da je iz Cincinnatija ter da se vrne še nocoj. Ko pa se je zaklenil v sobico, se je znova lotil svojih las. Mazal, drgnil in gladil jih je, izpiral ter znova vtiral barvo. — končno pa je videl, da so mu lasje namesto zlatorumeni — rdeči kakor dlaka starega lisjaka. »Tudi prav,« je dejal ter ostavil hotel. Njegovi rdeči lasje so vzbujali splošno pozornost, kar ga je zelo zabavalo. Sedaj se je lahko smejal rdečemu pramenu, ki je bil nalepljen preko rumene tiralnice. ■ Šel je preko Hudsona ter stopal počasi, ka- kor brezposelni pomorščaki proti obširnemu pristanu. Pri vsakem vhodu sta stala po dva stražnika. Pri ladjenici »Proga Hamburg—Amerika« se je ustavil in čital vozni red. Jutri zjutraj odplo-ve »Pennsylvania«! Njegova ljuba stara znanka ki se je kot mornar že nekoč vozil na njej. »To bi že bilo!« si je mislil. Pri tem se mu je ustavil pogled nehote na rumenem plakatu z njegovo staro tiralnico. Toda ni trajalo dolgo, ko je prikolesaril stražnik in pritisnil rdeč listek na njo. Policaja, ki sta stražila vhod, sta takoj začela študirati novi opis njegove osebe, a sta vkljub temu skrbno pazila na vse okoli sebe. Kdor se ni mogel z listinami izkazati, je moral nazaj. Jack je razmišljal, ali bi se vendarle ne mogel vtihotapiti na ladjo. Tedaj se je ustavil pri vhodu majhen tovoren voz z nenavadno širokim in dolgim kovčkom z usnjatim debelim pokrovom. Na pokrovu in na vseh štirih straneh je bilo napisano z velikanskimi črkami: »London! Pozor! Steklo! Ne premetavati!« Voznik, ki je pripeljal ogromni zaboj, je mirno obsedel na kozlu. Tedaj je pritekel neki moški ter hotel urno vstopiti v ladjenico, toda hipoma so ga zagrabile štiri krepke roke. Kajti ta človek je bil oblečen v rumen plašč, na glavi je imel rumeno čepico ter je imel vrhu vsega še svetlo rujave lase. Videti je bil kakor kak potujoč igralec. Strašno je bil hud. Pravil je, da se imenuje Frank Murrel ter da bo igral v Metropol varije-teju v Londonu kot žongler in čarodejnik. Bil pa je resnično, vsaj na prvi pogled, nekoliko podoben sliki Jacka Bella. Policaja sta bila torej trdno prepričana, da sta zgrabila milijonskega tatu. K vsej nesreči mož ni imel voznega listka. Predrzno je trdil, da je listek še na agenturi. Toda vse ni nič pomagalo, moral je na bližnjo stražnico. »Takoj se vrnem,« je rekel vozniku: »da mi dobro pazite na kovčeg! Gledališke rekvizite so v njem, ki bi se lahko razbile!« Eden izmed redarjev ga je odvedel, drugi pa je podvojil svojo pozornost. Ura je udarila šesto, in delavci iz ladjenice so hiteli ven in noter. Sedaj bi bil Jack Bell morda lahko šinil mimo policaja, toda kaj bi mu pomagalo to? Brez voznega listka bi ga ne pustili na ladjo. Zato je še vedno stal, oprezoval in čakal. (Dalie prihodnjič.) Mali o Miti oglasi, ki stožijo v f davslns in socljsins namen« občinstva: vsaka baseda 30 p, najmanjii znatek Ola S-— Zanitva, dopisovanja in oglasi trgovskega ali raklamnsga značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjši znesek Din 10‘— Lepa meblovana soba z električno razsvetljavo ae ta solidnega gospoda takoj odda. Cvetlična ul. 13/1, Stepic. latotam odda s« tudi majhen kabinet. 140 Soba lepo opremljena, s posebnim vhodom, ae odda solldaemu gospodu. Naslov se izve v upravi lista. 135 Mlad trgovec 187 se želi poročiti z gospodično, katera Ima neksj gotovine. Ponudbe naj se vpoSlje pod Šifro .Mlad trgovec" na upravo „Večetnika\ Orientalski bufet odprt do 2. ere zjutraj. Oodba ples, Opolo, črno, ljutomersko belo vino. Turška kava, čevabčiči. ražniči. 138 Sveže več vrst, se dnevno peče v že dobro znani Prvi dalmatinski kleti Maribor, Mesarska ulica štev. 5 125 Povadnlk. popusta t tekočem mescu, vsled vpeljave v novo urejeni trgovini « Vatrlnjska ulica 18 IGO BALOH Mesto hišnika se odda penzijonistu, ki se razume na vrtno delo. Vprašati: Maribor, Kamniška cesta S. 130 Išče se tnebllrana soba pritlična, v mestu ali kje v bližini mesta. Ponudbe na upravo lista pod ,A. S“. 118 Haznanilo 1 Slavn. občinstvu naznanjam, da sem nabavila večjo množino pristnega dalmatinskega vina, katerega pričnem točiti v soboto, 21. t. m. Ker so vina pristna in poceni, se priporoča za obilen obisk 1*6 Marija knuoleš. Ljubljana Vsaki meeec tečaji za krojače, šivilje. — Dame, ki se žele izobraziti za samo-uporabo. — Najmodemeji angl.-franco-ski kroj! — Zunanjim učencem se pre* skrbi hrana in stanovanje. —Učenci, ki ne morejo Posečati tečaja, krojni pouk s pošto! — Srbohrvaško, cirilico in nemško. — Informacije dale: F. Potočnik, član mednarodne krojne akademije London * Pariš, odlikovan za svoj kroj na strokovni mednarodni razstavi v Ri' mu z zlato medaljo, kolajno in naslovom profesorja, Ljubljana, Stari trg štev. 19. Birma se bliža! Da si bodo zamogli tudi revni sloji nabaviti sukno od Din 26 — naprei kakor tudi drugo jako dobro blago ter tkanine za perilo in to po najnižjih brezkonkurenčnih cenah. Se priporoča J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17 Na Glavnem trgu št. 21 se bo v soboto, dne 21. maja točila zastonj MEDO-KAVA — javnosti v preiskušnjo. Priznano je, da je MEDO-KAVA najboljša, vendar se še najdejo ljudje, kateri še MEDO-KAV O premalo poznajo, radi-tega se je tvrdka odločila, nuditi vsakemu brezplačno poskušnjo. Cenjene gospodinje, vljudno ste vabljene, da se v Vašem interesu prepričate. Posebno oni, kateri pa do sedaj žalibog niso smeli ali celo niso mogli kave zauži-vati, se bodo čudili neverjetnemu uspehu. Poznavalci kave preiskusitel Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Stanko Virant v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela, v Mariboru.