PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V . Cena 15 lir • 10 jugolir • 2.50 din TRST torek 22. februarja \9k9 Oprostitve vojnih zločincev kot so Borghese, Roatta IN ŠTEVILNI DRUGI FAŠISTIČNI GENERALI, SO PONOVNI IN NAJNOVEJSI DOKAZ, DA STOPA DE GASPERIJEVA ITALIJA V ODKRIT FAŠIZEM. TRŽAŠKO IN PRIMORSKO LJUDSTVO JE NAD OPROSTITVIJO TEH ZLOČINCEV, KI SO MU PRIZADEJALI TOLIKO ZLA, GLOBOKO OGORČENO IN ZAHTEVA NJIHOVO KAZNOVANJE! Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Stev. 44 (1134) hiava Izvršnega hnmSIeja UP Tržaštea ozemlja n perečih nalagali talnih sindikatov DOSLEDNA IN ODLOČNA BORBA a obrambo interesov delavskega razreda Enotnost akcije vsega delavstva za dosego popolne zapore nad odpusti in pravične mezde ter za učinkovito borbo proti maršalizaciji mesta Izvršilni komitet Komunistične Partije za Tržaško ozemlje je na svoji seji dne 19. februarja 1949 preučil sindikalni položaj cone A tržaškega ozemlja, ugotovil težke Pogoje delavskega razreda in je Slede ravnanja delodajalcev in gle-e vodenja borbe s strani sindikalne organizacije, prišel do sledečih zaključkov. Zaradi zaostritve razvoja krize kot posledice neenakega razvoja ka-I^tdlističnih držav so postala osnov-na nasprotja imperializma še težja zaradi najnovejše razdelitve v st« kapitalističnega gospodar. *adnj° v°3no se ie produfc-tjsfci ameriški aparat podvojil in organski sestav kapitala se je mu-zaradi česar so posledice, astrijske demobilizacije danes n°go težje kot v preteklosti. ** Perspektive kritičnega po-tja za vse ameriško gospodarstvo njegovih, posameznih delov, ki so dit direktno odvisni, silijo vo- ii -e an^oameriške politike. da rn° tega P°I°žaja izhod. Ame- *i$ki vzeti imperializem mora* nujno za-vsako ceno kompenzacij- in1 trz}3za za investicijo kapitalov te..proizvodov svoje nadprodukcije so' zaradi izgube obsežnih tržišč, ki se osvobodila izpod jarma mono-^stičnega kapitala. 1n?aradt tega se v dobi imperializ-vzp razredna borba zaostruje in za-j k”10 sv°jevrstne oblike kot sedaj sr// tom med nacionalnimi go-tatiia?tvi ev™pskih držav s kapi-jj režimom ter gospodar- dr*?1 ?merike. V marshalliziranih fin,.1' dobiva zadnje čase ta kon-dnev raz^ene forme in postaja iz s^e a v dan težji na škodo delav-sloi/ r.azreda in malomeščanskih n: jJl drobne produkcije. Dejansko Oosnori Q>!fou plan nič drugega kot treb In °'dobrcdelna krinka P°' kani,n,T'^kega monopolističnega Slična :■m. or°dje Trumanove po-tom. niie za nadvlado nad sve- o>emi!/°'ameri3k’' coni Tržaškega bolj i-p?e,ob^e te0a konflikta še 5e v u? Irajo zaradi te9a’ ker ni dojn- ? £ vpletajo posamez- ijepis„?ni elementi političnih, zem-s‘a. In /l3t!atešklh Pogoje« me-shaiinajae3ansko se posledice Mar-90 0ZPir!r planav coni A Tržaške-nht oni o / 9a«Ijajo « uresničeva- sPodarstvom V nasprotiu z go- tafco Z.™ tradicijami mesta, °dpusti /i 1 !e(a 750 vojni vršijo »r°«oodntaTVa vseh Področjih »ram zman’i< izvajajo pro- aparata f , 7® Proizvajalnega Vam da izoanjajo iz to- del°vni J"f delavce in omejujejo ročju JZ se dogaja na pod- d*rskij”U>ratva ter v vsej gospo- poll?nV*™OSti mesta- teniski 3 e\avcev je kritičen. Ziv-odn0s me/ ! 30 Zel° visoki ter sklade« p ^sluzkom in stroški ne-tjene in „“črle oene so odpravnic J Vrednost živilskih nakaz- 'u coni Ar%l%vliena- Tako »■ Vr. tudi v p/ rzaškega ozemlja, kakor delavci p/!/// Itali3i Prejemajo ?a- kar / /r1eino le Polovico te-hodn0 -A. °“° Priznano kot ne ob-letnik.a /t/ 5“ zivljenje posa- Skurmt J dmzine. d°segajQ tržaških delavcev in Plač H komai 80 odst. mezd ietaS°l938 //ejemali P0d fa' so bile ’ se Pravi takrat, Cev najniHe e ltali^anskih delan-Poj/*36, na svetu. !azen°tLae!/V!k,ega razreda so se .fašizma Z -sali zaradi tolikih tet /ie 'vseh /J°3ne’ zaradi odpro-rasni nr/stnih Predmetov eke za kak dragulj zarad?S/m/ne letne čase i.°5eben *t°rik dolgov za kak kf?linZTk’ b°disi z* zdravZ i °V za šol/0, Zaradi večjih ::tro-i. t, d lo, za obnovo pohištva, hu Pribi//?r°raiuni se ne morejo °bS!aja ^dihalno dn in gospodui/?- trzaškimi de. /*vnem redu i /! razredom. Na , Ja o m// sindikalne Vprašn/ stu Sa"ia za ega življe- za ,, t0/3 Zel° važna / vse ljuds/o riaVski razred delavcev £ nh/T^'' nem ! k Proizvajalcev / n-Za/ mbanju i„ . J." 30 v mezd- £? k-s, t0rnic«> SO nhn0P tudi Dela/ska scda«Jiern ZTlP/d iavnim E?31 Položaj * tmšk0 “Pravo ^ZZ&ijrzs?. JSrStsrfiaLi *e6n°- kar l j!ače 6° 000 lir efekti,,:"' 3e nekaj “T me' let. Tri dohodkov ir tkuPnih Vodroh -iki delavci ohr Polofn/ in objektivni 1 a°“70 ” ljudstva ter tako zavrgle kot i 3a • številkami tujo vsako «teorijo„ pasivne * *’• DodnViri I *____— _____i j ,. j _,_______ stvarne gospodarske pogoje njih samih in njihovih družin. Pod silo teh potreb in njihovih zahtev se je dejansko izoblikovala enotna borbena fronta. Toda gibanje se ni razvilo po začetni poti in se ni konkretiziralo v pravičnih ciljih in sindikalna akcija je bila slabotna ter je imela le boren učinek. Delavska zbornica je zasledovala cilje delodajalcev in pozabila na bistvene zahteve ter deluje v takšnem smislu, da preobrača gibanje v popolnoma neprimerne zahteve, ki predstavljajo samo neznatno spremembo mezde in plač, ki so bile delavstvu severne Italije že dovoljene. To se dogaja prav tedaj, ko se ti delavci potegujejo za položaj, ki ga označujejo sedanje življenjske potrebe. Tako je bil spor usmerjen na začudenje vsega delavstva s stvarne ugotovitve o obstoju težkega sindikalnega spora, na zaostale pozicije za dosego zvišanja majhne vrednosti in ki ga bodo industrijci, potem ko so izvršili svoj manever odklanjanja, verjetno dopustili. Enotni sindikati niso bili dovolj budni in so se pustili do neke mere zapreči v taktiko voditeljev Delavske zbornice. Delavska zbornica ne priznava pravičnosti največjih zahtev tržaških delavcev in tudi delavstva republike Italije ter sprejema znane nemogoče razloge mdustnjcev vseh časov in držav, ki izjavljajo, da pogoji industrijske proizvodnje in trgovine ne dovoljuje tovrstnih izboljšanj, da vojna in njene posledice še vedno narekujejo žrtve, da bi se moglo obnavljati, da gospodarstvo še vedno težijo neproduktivna razdobja, izgubljeni krediti, da manjkajo surovine in naročila ter da velike cene produkcije ovirajo zmago pri natečajih. Enotni sindikati se morajo poboljšati in voditi delavstvo k ciljem, katere so vsi priznali kot pravične. Spričo namenov delodajalcev, da bi delavstvo plačalo posledice njihove imperialistične vojne in njihove sedanje politike, mora razredna sindikalna organizacija zbrati vse energije, ki izhajajo iz nepobitnih potreb delovnih množic ter volje, da jim se zadosti ter ponovno postaviti na dnevni red vprašanje potrebnega življenjskega minimuma, ki so ga zahtevali vsi delavci na sindikalnih plenumih in zborovanjih in ki je izražen v naslednjih točkah: 1. Stroga zapora nad vsemi odpusti: Nobenega odpusta (inadšte-vilnihn uradnikov in delavcev ter uradnikov na starostni meji, dokler ne bodo pogoji za upokojitev in zaposlitev izenačeni z drugimi sektorji produkcije: 2. izenačenje mezd in plač in drugih prejemkov do takšne mere, da se ustvarijo dohodki, ki bodo odgovarjali potrebam dostojnega življenja in ki morajo znašati 60,000 lir srednje mesečne plače. Za dosego omenjenih pravičnih zahtev je potrebna enotnost borbe, okrepitev sindikalne fronte in povečanje težine in važnosti, ki jo morajo delovne sile imeti v gospodarskem in političnem življenju mesta Enotnost borbe mora biti sposobna izvesti v konkretna dejstva potrebe delavskega razreda. V to svrho se morajo v tvornicah, v podjetjih itd. ustvariti tisti prikladni pogoji za dosego omenjenih ciljev s koor- dinacijo in s pospeševanjem agitacije ter Z izkoriščanjem sedanjih volitev odborov podjetij, voliti kot predstavnike množic tiste elemente, sposobne in poštene, ki so zagotovo predani in zvesti svojemu razredu in ki imajo voljo in odločnost v borbi za dosego označenih ciljev. Delavci in uradniki, obrtniki in kmetje, vsi razumejo, kako jih posledice imperializma in posledice razdiralne politike za tržaško gospodarstvo družijo v istem borbenem taboru. Oni postavljajo proti koaliciji lastnikov produkcijskih sredstev in bogastva resnično in stvarno zvezo vseh delavcev brez razlike! Brez obotavljanja, vsi združeni v enotni borbi, bodo delavci prav gotovo uspeli premagati odpor delodajalcev in tako dosegli boljše pogoje življenja. Ob zaključku povzema izvršilni komite Komunistične partije Tržaškega ozemlja stališče v sledečih točkah: 1. POTREBNO JE NADALJEVATI IN OJAČATI BORBO ZA DOSEGO MEZD IN PLAC, KI BODO ODGOVARJALE STVARNIM POTREBAM 2IVLJENJSKIH STROŠKOV; 2. DEJANSKA ZAPORA VSEH ODPUSTOV: 3. TAKOJŠNJA DOPUSTITEV IN URESNIČENJE TISTIH IZBOLJŠANJ, KATERA SO PRIZNALI IN IZVEDLI 2E PRED VEC MESECI ITALIJANSKI INDUSTRIJCI DE. LAVSTVU SEVERNE ITALIJE; 4. ODLOČNA BORBA PROT’ GOSPODARSKI POLITIKI ZVU ZARADI KATERE MESTO TRST, NJEGOVO GOSPODARSTVO IN NJEGOV DELAVSKI RAZRED PRENAŠA NESREČNE POSLEDICE IZVAJANJA POLITIKE MAR-SHALLOVEGA ELANA. POLITIKE, KI JE VZROK BEDE TRŽAŠKIH DELAVCEV; 5. ENOTNOST AKCIJE VSEGA DELAVSTVA, NE GLEDE NA NJI. HOVO NARODNOST, POLITIČNO IN VERSKO PREPRIČANJE. IZVRŠILNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA POZIVA DELAVCE, DA SE STRNEJO OKROG ENOTNIH SINDIKATOV, KI MORAJO, KA KOR V PRETEKLOSTI, VODITI TUDI SEDAJ DOSLEDNO IN ODLOČNO BORBO ZA OBRAMBO INTERESOV DELAVSKEGA RAZREDA. VS tudi še ni odiocii o tržaškem guvernerju LAKE SUCCESS, 21. — Varnostni svet ni sprejel nikakega sklepa z ozirom na sovjetski predlog, da se imenuje za tržaškega guvernerja švicarski polkovnik Flueckinger. V včerajšnji debati o tržaškem vprašanju ni prišlo do nikakega novega elementa. Delegati so vztrajali vsak pri svojem stališču, čeprav ni bilo po triurni diskusiji nikakega glasovanja. Vprašanje je ostalo torej odprto in Varnostni svet je sklenil, da se ponovno sestane prihodnji ponedeljek, da prouči poročilo odbora strokovnjakov o strateških ozemljih, ki so pod ameriškim varstvom. SZ zahteva izročitev i/Ojiiih zločincev s Kravč e tikovega procesa PARIZ, 21. — Danes zvečer je sovjetsko poslaništvo v Parizu izročilo francoskemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri pravi med drugim: «Sovjetske oblasti so izvedele i?. poročil o procesu proti aLettres Francaises* v francoskem tisku, da se sedaj nahajajo v Parizu vojni zločinci, sovjetski državljani, ki so služili v hitlerjevskih oboroženih silah ter sodelovali pri zločinih, ki so jih izvršili okupatorji na sovjetskem ozemlju za časa zasedbe.« Sovjetska nota navaja Krevsuna, Ivana Grigorjeviča, Pasečnika, Mihaila Andrejeviča in Antonova Nikolaja Fedoroviča. Za Krevsuna navaja sovjetska no. ta med drugim, da je bil agent Ge-stapa ter šef okrožne policije v Si-njavem v Ukrajini, kjer je mučil sovjetske patriote ter je osebno pri-sostvoval poboju 118 oseb. Pasečnik je bil član občinske uprave, ki so jo postavili Nemci, ter se je udeležil množičnega poko-lja sovjetskih državljanov. Prilastil si je osebno imetje usmrčenih oseb ter je izročil Gestapu mnogo urad-nikov sovjetskih ustanov. Istih zločinov je obtožen Antonov, ki je leta 1943 odprl v Dnjepropetrovsku magazin, kjer je prodajal predmete, ki so bili prej last sovjetskih državljanov, katere so Nemcj pobili. Protest1 društva slovenskih književnikov ob dogodkih v Gorici Leta 1925 so fašisti v Ljudskem domu v Gorici razbili proslavo, ki jo je takrat hotelo napraviti zasužnjeno slovensko ljudstvo v spomin svojega genija pesnika dr. Franceta Prešerna. Z barbarstvom, nacionalnim zatiranjem je začel fašizem svoj pohod. Letos, štiri in dvajset let kasneje, a komaj dobro leto potem, ko je bil del slovenske zemlje izročen Italiji ob obljubah vseh nacionalnih pravic, so v isti dvorani v istem mestu fašistične tolpe s palicami napadle slovensko ljudstvo in razbile proslavo v spomin stoletnice Prešernove smrti. Vse to se je zgodilo ob vednosti italijanskih oblasti, kljub vsem v mirovni pogodbi določenim obveznostim do našega naroda pod Italijo. Nad našim ljudstvom, izročenim Italiji, se je začelo ponovno nasilje. Vpo-ašamo: kaj bi bilo, če bi se pri nas samo kdo spotaknil, recimo, ob Danteja? Ali ne bi Italijani tega upravičeno razglasili po vsem svetu kot največji kulturni in politični škandal — Za nas France Prešeren ni nič manj kakor Italijanom Dante in kakor je slehernemu narodu njegov največji pesnik, genij. Ker po usodi razmer zatiranega, zasužnjenega malega naroda ni mogel postati znan vsemu svetu, — mar naj bo potem dovoljeno, da se njegovo ime blati? In ker je bil del slovenskega naroda po nečloveški krivici izročen Italiji, mar naj bo potem dovoljeno, da bo to ljudstvo ponovno izročeno zatiranju, da ne bo smelo več proslavljati svojega pesnika? Mar zato, ker si kakor fašistične tolpe, ki so to proslavo razbile, tako tisti, ki so jim to dovolili in jih zaščitili, domišljajo, da se zaradi «nekega» Prešerna nihče na svetu ne bo zganil in razburil? Ali mar zato, ker misli italijanska bur-žoazija, da mora nadaljevati s svojo politiko nasilja tam, kjer jo je leta 1943 po porazu, morala pretrgati? V ČETRTEK BO BEBLER govori! v LONDON, 21. — Namestniki zunanjih ministrov štirih velesil so danes nadaljevali s pretresanjem spornih členov avstrijske mirovne pogodbe. Namestniki so vzeli na znanje sporočilo avstrijske delegacije, da bo avstrijski zunanji minister Gruber, ki bo jutri z letalom odpotoval z Dunaja v London, prisostvoval razpravi v četrtek, ko bo podajal dr. Aleš Bebler jugoslovansko stališče glede mirovne pogodbe z Avstrijo. Gruber je nameraval odgovoriti jugoslovanskemu delegatu šele v ponedeljek 28. februarja, potem ko bi se posvetoval s strokovnjaki svoje delegacije. Ker pa je sovjetski delegat Zarubin pripomnil, da bo na ta način delo konfe- rence prekinjeno od 24. do 28. februarja, je verjetno, da bodo Gruberja povabili, naj poda svoje mnenje takoj po Beblerjevih izjavah. Kar zadeva končni odgovor, ga bo lahko podal po posvetovanju Nato so namestniki razpravljali o načrtu čl. 42. mirovne pogodbe ki govori odškodnini za imetja državljanov Združenih držav. Soglasno so sklenili, da je Avstrija dolž-nica nasproti državljanom držav članic OZN za odškodnino njihovega imetja v Avstriji, niso se pa mogli zediniti glede na datum, od katerega naj računajo dolg. Po predlogu sovjetskega delegata Zarubina mora biti ta datum za razne države različen, to se pravi, da je treba vzeti kot izhodišče datum nemškega napada na vsako posamezno izmed teh držav. Konferenca se bo nadaljevala jutri. Avstrijska vlada je imela izredno sejo, na kateri je poročal zunanji minister o razgovorih v Londonu. Vlada je sklenila, da bo nadaljevala z dosedanjo politiko. Kancler Figi je sporočil, da so britanske oblasti sklenile s 1. marcem ukiniti prepovedano cono na Štajerskem in Koroškem vzdolž jugoslovanske meje. Na nekem sestanku svoje stranke pa je Figi izjavil med drugim, da Avstrijci ne bodo nikoli pristali tudi na to, da bj plačevali reparacije. 300 mrtvih pri nesreči LISBONA, 21. — Ko je velika množica ljudi v Braji čakala na razdelitev živil, se je zrušil velik zid. visok 7 m in 30 m dolg, ki je pod seboj pokopal 300 ljudi. BKSOLUriJA OKROŽNEGA SVETA SIAU ZA ISTRSKO OKROŽJJE Vse za uresničenje gospodarskega programa! Proti razbijačem enotnosti in izkoriščevalcem! Pozdravno pismo tovarišem Ukmarju, Stoki, Laurentiju, Solieriju in Sorti Okrožni svet SIAU je na prvem zasedanju novoizvoljenih delegatov razpravljal o političnem stanju okrožja ter o nalogah SIAU v tem letu. Na podlagi poročila dosedanjega odbora ugotavlja popolno skladnost s sklepi in statutom ustanovnega kongresa SIAU ter odobrava dosedanjo linijo in izreka vodstvu priznanje. Nadalje ugotavlja, da se je organizacija SIAU tako politično kot organizacijsko utrdila, številčno narastla ter da se je močno zasidrala v ljudskih množicah. Pristop nad 4.700 novih članov predvolitvami nad 97% udeležba na volitvah potrjujeta gornje ugotovitev. Sovražniki deldvnega ljudstva in demokracije ter pristaši Vidalija so storili vse, da bi preprečili razširitev organizacije ter uspeh na volitvah- Razgibane in neločljivo povezane delovne množice vseh narodnosti so z izvrševanjem prevzetih nalog na gradiliščih izpričale svojo zavest in predanost stvari delovnega ljudstva ter tako zavrgle kot njim tujo vsako »teorijo« pasivne re-Podatfcj | zistence v odnosu do ljudske ob- lasti in do italijansko-slovanske-ga bratstva. Okrožni svet SIAU smatra, da je treba nadaljevati s pritegovanjem novih članov. Najboljše sredstvo so vzgledi in vztrajno prepričevanje ter vzgajanje onih demokratičnih elementov, ki še nimajo zadostne politične vzgoje in samozavesti za pravilno orientacijo in to predvsem zato, ker jih še obremenjujejo predsodki, ki so posledica preteklega fašističnega in reakcionarnega zatiranja. Isti sovražnik nadaljuje z izkoriščanjem teh posledic, skuša cepiti prebivalstvo po narodnosti ter razdvajati prebivalstvo istih interesov. Na liniji dosledne borbe proti imperializmu, ?,a spoštovanje mirovne pogodbe, mora SIAU nadaljevati z utrjevanjem ljudske oblasti in s poglabljanjem slovansko-italijanskega bratstva. OKR02NI SVET SIAU POSTAVLJA PRED VSE ČLANSTVO DOL2NOST VSE VEČJE AKTIVIZACIJE ZA DVIG PRODUKCIJE IN ZA izvrševanje VSEH NALOG LJUDSKE OBLASTI NA PODROČJU GOSPODARSTVA. KOT INICIATOR IN ORGANIZATOR MORA SIAU PODVOJITI SILE IN NAPORE ZA URESNIČENJE GOSPODARSKEGA PROGRAMA V TEM LETU NA POLJU SETVE IN NA GRADILISCIH. SIAU JE KOT FRONTA DELOVNIH LJUDI SPOSOBNA IZVRŠITI VSE, TUDI NAJTEŽJE NALOGE. Kot temeljna politična osnova ljudske oblasti bo SIAU podpirala z vsemi silami to oblast, jo utrjevala v borbi proti vsem sovražnikom in političnim špekulantom. Nq vasi bo podpirala in dajala iniciativo za gradnjo zadružništva in zadružnih domov ter razkrinkovala razbijače enotnosti in izkoriščevalske elemente. Posledica takega dela se bo odražala pri dvigu življenjskega stan darda in kulturne ravni delovnega ljudstva, kar predstavlja enega glavnih ciljev, ki jih zasleduje SIAU pri svojem delu. Okrožni svet SIAU se obvezuje in s tem vse članstvo, da ne bo štedil s silami za uresničenje navedenih nalog. Naj živi Slovansko-ilalijanska antifašistična unija! Smrt fašizmu — svoboda narodu! * * * TOVARIŠU UKMARJU, STOKI, LAURENTIJU, SOLERIJU IN SORTI! Delegati okrožnega sveta SIAU, zbrani na prvem zasedanju po izvolitvi, Vam pošiljajo borbene pozdrave. Krivična roka, ki Vas je obsodila zato, ker ste vodili in branili pravično stvar delavskega razreda, Vam onemogoča, prisostvovati našemu zborovanju. Ravno, ko sprejemamo nove obveze za prihodnje leto, Vam poteka čas, ki Vam ga je določilo sodišče zato, da opraviči vse preganjanje, ki so ga izvršile zasedbene oblasti proti borečemu se delavskemu razredu in da zatemni najlepše strani v zgodovini delavskega gibanja v Trstu. Vse delovno ljudstvo Vas pričakuje v svojo sredo, kjer boste nadaljevali Vaše neumorno delo v prid delovnemu ljudstvu! Smrt fašizmu — svoboda narodu! Protestiramo v imenu svojega in vseh naših narodov ter v imenu vse velike, napredne človeške kulture, v imenu vseh svobodoljubnih narodov proti novemu fašističnemu nasilju nad našim ljudstvom. Branili smo iu bomo branili svojo kulturo pred komer koli. Branili smo in branili bomo svojo zemljo in nenehno zahtevali vse pravice za naše ljudstvo, ki nam je nasilno odtrgano in ki ga včerajšnji tlačitelji začenjajo znova tlačiti in raznarodovati Moramo povedati vsemu svetu, da tu na zahodu, v tisti Italiji, ki se je vedno rada ponašala s svojo staro kulturo, katero sicer mi visoko spoštujemo in črpamo iz nje, naše slovensko ljudstvo n« sme proslaviti stoletnice smrti svojega genija-pesni-ka, da se v tej Italiji začenja znova nacionalno zatiranje in v prvi vrsti nad tistim ljudstvom, ki se je ramo ob rami z vsemi svobodoljubnimi narodi borilo štiri leta za svobodo vseh narodov, borilo tudi proti fašizmu v Italiji in tudi zmagalo nad njim. Društvo slovenskih književnikov. Pomorski promet z osvobojenimi pokrajinami lio vzpostavljen NANKING, 21 — V Nankingu goje nova upanja za bližnji konec državljanske vojne na Kitajskem. Predsednik Licungjen je potoval včeraj z letalom v Kanton, da bi prepričal ministrskega predsednika Sunfoja, naj se vlada vrne v Nanking. Delegacija oseb izven strank, ki je prispela v Peking, je bila včeraj zvečer na večerji pri generalu Lin-pajoju, osvoboditelju Mandžurije, ki je ponovno poudaril željo demokratične Kitajske po miru ter je pozval nekomunistične elemente, naj prispevajo k obnovi Pekinga. V odgovor na sporočilo paro-plovnih družb iz Šanghaja sta predsednik komunistične partije Maocetung in general Cuenlaj brzojavila, da pristajata na to, da se razpravlja o vprašanju obnove pomorskega transporta za osvobojene predele. Predsednika dveh paroplovnih družb sta v svoji brzojavki predsedniku Maocetungu in generalu Cuju predlagala zamenjavo moke za premog. Transport bi izvrševala dva parnika, ki "bi prevažala tudi pošto; predstavnika obeh družb pa bi prišla v severno Kitajsko za nadaljnja pogajanja. Maocetung in general Cu sta z zadovoljstvom sprejela to ponudbo. Komisija OZN za atomsko LAKE SUCCESS, 21. — Komisija Združenih narodov za atomsko energijo, ki se je v petek sestala prvič po devetih mesecih, bo ta teden nadaljevala svoje delo. Po obnovitvi dela je komisija odobrila predlog kanadskega delegata, da se naj pripravijo tri publikacije, ki bodo olajšale delo komisije. Te tri publikacije bodo: 1) Listina s predlo, gi prvega poročila komisije; 2) obris sedanjega stališča večine in manjšine; 3) pregled vseh treh poročil komisije. Konferenca antifašistične mladine cone A Mladina nai strne svo je vrste okrog svoje organizacije ZA M ne glede na različna stališča glede resolucije IH Antifašistična mladina anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja, zbrana na konferenci dne 20. II. 1949, po prečitanju referatov in izčrpni diskusij', o mednarodnem in lokalnem političnem stanju, zavedajoč se nalog, ki so za uspešno nadaljevanje borbe proti imperia- lizmu, POUDARJA nujnost čim tesnejšega sodelovanja svetovnih mladinskih množic, katerih življenjske težnje zastopa Svetovna federacija demokratične mladine, zaradi uspešne borbe svetovne demokracije proti vojnohuj-skaškim nakanam imperialistov, ki bi radi za ceno žrtev novih milijonov ljudi zanetili svetovno klanje. OBSOJA razbijaško delovanje nekaterih mladinskih funkcionarjev, ki so, poslužujoč se imena organizacije in zaupanja mladinskih množic vanjo, pričeli po objavi resolucije Informbiroja s svojim delovanjem blatiti in omalovaževati vso našo dosedanjo borbo v prid svojim revizioni-nističnim načrtom POZIVA vso resnično demokratično slovensko in italijansko mladino anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja, da strne svoje vrste okoli organizacije «ZVEZE ANTIFAŠISTIČNE MLADINE« in nadaljuje borbo, ne glede na različna gledanja o vprašanju resolucije Informbiroja, za tiste cilje, ki nam jih je začrtal ustanovni kongres ZAM in kongres delovne mladine, t. j., da se konkretno bori proti anglo-ameriškemu imperializmu ter združeni domači reakciji, za spoštovanje mirovne pogodbe, ža politično in gospodarsko neodvisnost Tržaškega ozemlja ter za gospodarsko povezanost Trsta z zaledjem. ZAHTEVA od anglo-ameriskih okupacijskih oblasti, da izvajajo tako politiko, ki bo nudila slehernemu mlademu delavcu, kmetu, akademiku, dijaku, mladincem in mladinkam možnost dostojnega življenja, dela in poštenega plačila. Smrt fašizmu! — svoboda narodu! V nedeljo zjutraj je bila v Trstu konferenca Zveze antifašistične mladine, ki so se je udeležili delegati mesta in okoliških vasi. Na tej konferenci je mladina ponovno dokazala, da noče zaostajati v borbi, ki jo vodijo demokratične množice Tržaškega ozemlja za spošte-vanje mirovne pogodbe in za uresničitev vseh upravičenih zahtev, temveč da hoče dajati, s svojo borbenostjo vzgled vsem v borbi proti proti imperializmu. Na dnevnem redu j'e bilo politično poročilo, organizacijsko poročilo, diskusija. V diskusiji so bili obravnavani problemi delavske, kmečke, srednješolske, visokošolske m ženske mladine ter problemi pionirjev, demokratičnega mladinskega tiska in fizkulture (koreferate o delavski in kmečki mladini objavljamo na četrti strani našega dnevnika). Z ozirom na položaj, ki je nastal po resoluciji IU in na razdvojenost, ki se je pojavila tudi v mladinskem gibanju, ter glede na to, da neka- teri mladinsko gibanje izrabljajo za vodenje takšne politike, ki je nasprotna sklepom kongresa Zveze antifašistične mladine in nalogam dosledne protiimperialistične borbe na naših tleh, je bil na konferenci izvoljen provizorični odbor, ki ima nalogo, da v tem položaju vodi mladinsko organizacijo v cilju, da se ponovno doseže enotnost mladinskih vrst in da se prepreči, da bi mladinska organizacija skrenila s poti dosledne protiimperialistične borbe in borbe za demokracijo, s perspektivo, da se v doglednem času ponovno skliče kongres antifašistične mladine naše cone, ki naj puiiuvuo »zp.. ' -.: enotnost -11 dinskih vrstah in začrta linijo borbe proti imperializmu, za demokracijo. V ta odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Rigonat Desiderio, Vesel Gorazd. Cerovac Umberto, Mesesnel Silvan, Hrovatin Sabina, Fuks Ivo, Umer Giordano, Počkar Rožica in Obersnel Marjan. V RIMU SO DEMONSTRIRALI filmski delavci Zaradi invazije tujih filmov grozi propad italijanski filmski industriji - Papež še vedno hujska zaradi Mindszentyjeveqa procesa - Dve italijanski ladji izročeni Sovjetski zvezi Rim, 21. — Včeraj je bila na Piaz-za del Popolo zborovanje kinematografskih delavcev: proizvajalcev, režiserjev, igralcev in uslužbencev. Množici so govorili režiserji Blaset. ti in Vittorio De Sica ter igralec Gi-no Cervi. V svojih kratkih govorih so poudarili potrebo, da se zaščiti italijanska kinematografija, ki umira, kot so se izrazili govorniki. «Ce vlada ne bo posredovala, da bi Zavrla invazijo tujih filmov, ne bo samo vsak naš napor zaman, temveč bo tudi vsa italijanska kine matografska industrija izginila«, je izjavil De Sica. Gino Cervi pa je dejal, da bo vsa produkcija ukinjena, če do 30. aprila vlada ne bo posredovala, kakor bi morala. Množica je govornike večkrat prekinila s ploskanjem. Zborovanje je zaključil s kratkim nagovorom Di Vittorio, ki je prispel v zadnjem trenutku ter prinesel pozdrave splošne delavske zveze ter izrazil popolno solidarnost s kinematograf, skiml delavci. nesreča u Mah Na letališču v Ronkah je bil v nedeljo popoldne velik vrvež. Letala so prihajala in odhajala z nedeljskimi potniki, ki so poskušali kratke zračne polete. Tako je okrog 17 ure tudi 37-letni pilot Zanette iz Ronk odletel z dvema potnikoma, 30-letnira karabinjerskim mare-sciallom Sinigalijem, ki je poveljnik postaje v Vermeglia, in s 25-letnim Italom Muninom. Letalo tipa Meteor je plavalo v višini okrog 30 m nad zemljo, ko se je naenkrat sumljivo nagnilo in treščilo na zemljo, kjer se je globoko zapičilo in ostalo pokonci. Vse to se je zgodilo bliskovito naglo in sunek je bil tako močan, da sta ostala oba civilna potnika takoj mrtva. Orožniškega mare-scialla so odpeljali težko ranjenega v bolnico v Tržič, pa je tudi on že med potjo podlegel težkim poškodbam. Ni znano, kaj Je bilo vzrok nesreče, vendar pa sumijo, da je postalo pilotu nenadoma slabo in je zato izgubil kontrolo nad motorjem. Po zborovanju se je razvil spre4 vod, na čelu katerega so korakali režiserji in igralci, med njimi De Sica, Blasetti, Lattuada, Bragaglia, Mattoli, Cervi, Girotti, Folco Lulli, Anna Magnani, Irazema Dillian. Maria Michi, Carlo Del Poggio. Ko je sprevod prispel do trga Goldoni, je nastopila «Celere», da bi razgnala sprevod. Sprevod se je sicer nadaljeval po nekaterih drugih ulicah, toda policija je končno demonstrante razgnala. Z velikim pompom so včeraj prR pravili ((prireditev« pred cerkcijo sv. Petra, kjer je govoril papež. Njegov govor se je nanašal na obsodbo kardinala Mindszentyja. V svojem govoru je med drugim dejal, da cerkev ne prosjači za usluge, da se ne meša v vprašanja, ki so zgolj politična in gospodarska in da se ne briga za razprave glede različnih oblik vlade. Seveda je pozabil pripomniti, da je vse to samo do polovice res in da stoji cerkev ob strani ter se ne vmešava v politične zadeve samo v fašističnih državah, oziroma, da se vmešava kvečjemu v toliko, da podpira fašistično politiko. Zelo občutljiva pa postane tudi za politična in gospodarska vprašanja ter tudi za oblike vlade takrat, kadar se čuti ogrožena prav v zadevah, ki nimajo nič opraviti z verskimi vprašanji, temveč so zgolj po-zemskega značaja, ko gre namreč čisto konkretno za denar in oblast Medtem ko je vse. demokratično ljudstvo iz Italije protestiralo proti oprostitvi fašističnega zločinca Bor-gheseja, so vladne oblasti doslej storile vse to, da so zaprle urednike tednika «Asso di bastoni«, ker so poveličevali kolaboracionizem ter fašistične ustanove in osebe. Šolska ladja «Colombo» je v soboto zapustila Augusto ter odplula v Sovjetsko zvezo; danes je pa zapustila pristanišče La Spezia italijanska križarka «Duca d’Aosta». Po. sadko sestavljajo italijanski mor. narji ter okrog 20 ruskih tehnikov. Komisija sovjetskih strokovnjakov jc obiskala' industrijske naprave Navalmeccanica blizu Neaplja. Namen tega obiska je proučiti zmogljivost te industrije za morebitne nabave sovjetske vlade. vseJ Italiji je bila stavka uslužbencev vseh prevoznih sredstev, tako da je bil promet v nekaterih pokrajinah p.opolnoma ustavljen. rt FLRJ in Tilffiim im« TRŽAŠKI DNEVNI == TRST, 19. (Tanjug) - it. t. m. f j. . , l * ii* i it* i • v *. * * , . s«. ie bil skiehjen mčd dele-acijo ju- IjlflJSlVO 0IIII|S Vllialljeiffl (ll IlOČOjO (illiHR SlflfSlO MllIH gosiovanske postne uprave in za v<— g|g| ----- vezniško vojaško upravo v Trstu dogovor o poštnem prometu in telefonskih in telegrafskih zvezah med FLR Jugoslavijo in angloame-riško cono Svobodnega tržaškega ozemlja. Sporazum se v glavnem naslanja na mednarodne konvencije o poštni, telegrafski in telefonski službi. S sporazumom je bilo konkretno in najbolj povoljno rešeno vprašanje prometa poštnih paketov, za katere so določene največja teža 20 kg in najnižje tarife v mednarodnem poštnem prometu. S tem , dogovorom sicer telefonske in telearafske tarife ne bodo znižane, pač pa se bodo zboljšale telefonsko-telegrafske zveze med Trstrtm In Ljubljano ter ostalimi predeli FLR Jugoslavije. Jugoslovanski delegat Vladimir Senk je ponudil zavezniški vojaški upravi jugoslovanske notranje tarife, kar pa je Zavezniška vojaška uprava odklonila z utemeljitvijo, da tržaško prebivalstvo doslej tega ni zahtevalo. Znano je, da je Zavezniška vojaška uprava nedavno sklenila z italijansko republiko dogovor, po katerem so bile uveljavljene notranje tarife v medsebojnem poštnem prometu. S 1. marcem pa vstopi v veljavo sporazum med Italijo in Francijo, ki določa Uporabo notranjih tarif za poštni promet med tema dvema državama. Tako bodo Tržačani lahko pošiljali pošto v Francijo po notranjih tarifah, dočim bodo morali n. pr. za Sežano plačevati tarifo za inozemstvo. To bo močno prizadelo vse tržaško prebivalstvo, predvsem pa Slovence, ki imajo stalne stike s svojimi sonarodnjaki v FLR Jugoslaviji, ter ima očiten namen ločiti Trst od svojčga naravnega zaledja. I a j si ta«/ PrssveMa ilrsišii/a „V0M ŠMOC" - VOHA mr IS Atlantski pakt «še ni za objavo» WASHINGTON, t J. — Danes je ameriški zunanji minister Acheson pozval poslanike Velike Britanije, Francije, Kanade in Beneluxa, da jim poroča o razgovoru, ki ga je včeraj imel s člani senatne komisije za zunanje zadeve glede atlantskega pakta. Britanski poslanik je Izjavil, da so določili dnevni red naslednjih sestankov, ki bodo poluradnega značaja. Prvi sestanek bo prihodhji teden. Znano je. da mora Acheson premostiti odpor senata, ki odklanja vsako jasno obvezo v tem paktu. Po včerajšnjem sestanku je sicer predsednik te komisije senator Connally izjavil, da so razpravljali o paktu v njegovi sedanji obliki, ki da je v glavnem dokončana, pripomnil pa je; da pakt ni še toliko spdpolnjen. da bi ga lahko objavili. Iz nadaljnjih izjav pa je razvidno, da hočejo ZDA ohraniti proste roke glede načina, kako naj intervenirajo v morabithem konfliktu. V zvezi s tem paktom se mnogo govori tudi o sredožemskem paktu. O tem sta se v Parizu razgovarjala tudi Caldaris in turški zunanji minister Sadak. Zdi se. da se posebno v Londonu zanimSjo za ta načrt, ker upajo, da bo Velika Britanija s tem zopet pridobila svoje postojanke v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu, ki jih je zadnje čase zgubila. Na nekem sindikalnem zborovanju v Brlstolu je Bevin govoril o odnosih med Vzhodom in Zahodom in dejal, da ne bo vojne na stotine let, če se bodo zahodne države »in vsi drugi miroljubni narodi* združili za koordinacijo »obrambnih naporov*. Te njehove hinavske besede ne pomenijo nič drugega kakor hujskanje proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije, kar dokazujejo njegove besede, ki jih je takoj hato Izrekel. Dejal je namreč, da bo mogoče priti do uspeha, če bodo na ta način sodelovali, namesto da bi hodili na konference in »poslušali žalitve*. Hitel je tudi zatrjevati, da atlantski pakt ni napadalni pakt in da angleška politika ni napadalna politika. Končno je Bevin poudaril gospodarske težkoče Velike Britanije. Laburistični poslanec Platt Mills, ki ie bil izključen iz laburistične stranke, je na zborovanju društva Velika Britanija—ZSSR obsodil atlantski pakt. Dejal je med drugim: »Uničiti moramo atlantski pakt, dokler on ne uniči nas*. Pripomnil je, da smatra britahska Vlada angleško-sovjetsko pogodbo kot mrtvo, ko se pridružuje ostrim napadom proti Sovjetski zvezi, ki jih v Anglijo prinašajo ameriški tokovi. M mai na Mica v lužni ASrHti JOHANNESBURG, h). — Nekaj kilometrov od Durbana je dattes 300 Afričanov napadlo in zažgalo indijsko taborišče. Policija je takoj intervenirala vendar so bili trije Ihdijci ranjeni in en policijski avtomobil popolnoma uničen. Policija je preorečila hujše incidehte in aretirala nekaj oseb. Položaj je napet. Predrago vzdrževanje Mednarodne zdravstvene organizacije PAP.tZ, >*. — Ko je v moskovskem radiu komentiral izstop Sovjetske zveze, Ukrajine in Bele Rusije iz svetovne zdravstvene organizacije, je sovjetski minister za zdravstvo Vinogradov med drugim dejal: Dovolj je, če navedem, da bi morala Sovjetska zveza samo za leto 1949 plačati okrog 400.000 dolarjev za vzdrževanje cele vrste britanskih In ameriških funkcionarjev, ki niso v nobeno korist za pravo zdravstvo^ Podpisani elani slovenskega Prosvetr-rga društva uVojke Smucn -VG.M osmo obsojamo razdiralno delo Vidalijevih razbijačev, ki hočejo uničili slovensko kulturo rta Tržaškem ozemlju s tem, da ovirajo delovanje slovenskih prosvetnih društev in onemogočajo celo prireditve Slovenskega narodnega gledališča. IZJAVLJAMO, da ne priznamo nobenega odbora, ki si hoče samovoljno lastiti pra-' vice vodstva slovenske prosvete in kulture sploh ter IZRAŽAMO svoje trdno zaupanje SHPZ, katero smatramo kot edino zastopnico slovenske kulture na Tržaškem ozemlju. Vsled tega obsojamo razbi-jaški odbor, ki jo pod krinko zaščito slovenske kulture v resnici uničuje. ZA H TE VAMO, da se nem takoj vrnejo prostori društva, iz katerih smo bili nasilno vrženi, da bomo lahko nadaljevali s prosvetnim delom. Smrt fašizmu — svoboda narodu 1 (SLEDI 70 PODPISOV) Vseh članov Prosvetnega društva ((Vojke Smuč« je 134; na zboru je bilo navzočih 119 članov, ostali so se med tem časom odselili. Od navzočih je zgoraj navedeno izjavo podpisalo 7o članov. Ker Vidalljevi «zaščitniki» slovenske kulture tako radi govorijo o sboji ((večini«, bi v tem primeru svetovali g. Gerlancu, predsedniku društva, da bi se tudi tokrat oglasili v svojih glasilih s svojo Svečino» ter tako potrdili svoj. sloves premetenih ((računarjev«. Slično izjavo so podpisali tudi usi člani odbora prosvetnega društva, razen seveda predsednika g. Gerlanca, ki je postal šele sedaj pravi »zaščitnik slovenske kulture«. O njegovem delovanju v korist prosvetnega delovanja bi lahko navedli samo en primer, ki pa bo lahko vsem jasno pokazal aveliko skrb« tega predsednika za dvig prosvetnega delovanja v svojem društvu. Z e več četrtkov ni bilo sestan- Hmeljem „ Glasa inlafi" V petek bo izšla naslednja številka nGlasa mladih* s poročilom in vsemi referati z mladinske konference, ki je bila v nedeljo 20. t. m. v Trstu. UREDNIŠTVO kov društva, ki so se prej redno vršili. Na vprašanje neke tovarišice, zakaj teh sestankov ni več, ji ie «nadobudni zaščitnik» odgovoril takole: «Pri nas se dosti govori, a male naredi. Sicer pa imamo mnogo drugih Važne}?ih problemov, kot pa je prosvetno delo«. Mislimo, da k tem besedam ni potreben še poseben komentar. «Zaščitniku» slo-venske kulture prosvetno delo ni prav nič važen problem ... „Zaščifniki" monopolizirajo slovensko kulturo Kot zadnja tri leta, tako so se tudi. letos člani prosvetnega društva v Domju, ki je trenutno bolj pod vplivom ((Zaščitnikov* slovenske kulture, pripravljali, da dostojno proslavijo stoletnico smrti Franceta Prešerna. Poverili so zato nalogo tov. učiteljici, ki je že zadnja leta vedno pripravila program za proslavo, da ga pripravi tudi letos. Tov. učiteljica se je Ze’o potrudila ter pripravila uvodni ponor in Zelo pester spored; toda pred pničetkom proslave je prišla v dvorano Jelka Grbec, ki meni nič tebi nič izjavila, da bo samo ona govorila ter je odrinila s tem domačo predavateljico. Prečitala je svoj kratki in tudi zelo površni govor ter takoi odšla iz dvorane, ne da bi poslušala druge točke sporeda. Torej je postalo izvajanje programov na kulturnih prireditvah že popoln monopol tistih ljudi, ki se upam imenovati celo «zaščitnike» slovenske kulture? Niti članom tega društva, ki je kot smo že zgoraj omenili, pod polivom vidalijevcev, ni več dovoljeno izvajati svoj program ter določiti za svojo prireditev svojega govornika? Ali hočejo s tem nasilnim vittešanjem vidalijevci dokazati svojo «povezanost» z ljudstvom in svojo sskrb« za dvig slovenske kulture? Kdo jim bo pa ■ verjel? 8 tiskovne konference na predsedstvu cone 3 lii!i Irslii Nekaj minut po štirih se je začela konferenca in odv. Manzutto, načelnik tiskovnega urada, je žc razdelil natipkane odgovore ra razna vprašanja. N.:.vo vprašanje, ali lahko predsedstvo cone izdaja natančna navodila javnim uradom, da ne bi ti izdajali časopisom uradne tajnosti, je sledil odgovor, da glede te zadeve obstajajo določeni predpisi. Ce pa se zgodi, da bodo kje kršili urad-no tajnost in jo izdali posameznikom, bo poklican na odgovor oni, ki je to zagrešil. Vsekakor je odgovor lep. Vendar pa kaže, da to rte drži. Primeri s sejami občinskega upravnega odbora s fotografijami, ki so jih objavile «Ultimissime» pri neki žrtvi z ladje «Liberty», so zgovoren dokaz, da so, uradna zagotovila eno, praksa pa drugo. * * * Na vprašanje, kaj je s predlogom za ustanovitev odseka za sprejem predlogov za končno rešitev stanovanjskega problema, so odgovorili, da bo ta odsek v kratkem začel delovati pri tajništvu, ki se bavi s stanovanjskim problemom na pred-sedništvu cone. * * * Sledilo je vprašanje, ali se misli predsedstvo cone pobrigati pri me- II Spel so prišli z OZNO na dan S trikolonskimi naslovi sta včerajšnji trobili ngiunte* «Voce» in revolverske »Ultimissime* prišle na dan z vestjo, da je OZNA ukradla 2 dečka v Ul. Fabio Severo 82. Posebno «Ultimissime» so se na dolgo in na široko naivno razpisale o izginotju obeh gojencev slovenske pomorske akademije v Piranu. V kolikor smo za sedaj informirani je vsa zadeva o agentih OZNE in o begu gojencev iz cone B navadna prevolivna raca, ki so jo zvalili v uredništvih »giuntinih* glasil v Trstu. Oba dečka sta namreč gojenca v slovenski akadetaiji. Med letom pa sta zapustila zavod, ne da bi o tem koga obvestila Ih to brez dovotjehja staršev ali ravnateljstva šole. Ker je pa ravnateljstvo akademije odgovorno za svoje gojence, jih je prišlo iskat v Trst. To je vse! Trezni bralci, katerim se še niso zmešali možgani, kakor mislijo uredniki teh revolverskih časopisov, pa naj šami presodijo, ali je možno, da bi 15 letni dečki gojenci akademije, skratka šolarji, zaradi političnih nagibov bežali v Trst. Ali ni to eden izmed neštetih primerov, ko je mularija bežala iz zavodov. Ze nekaj časa so OZNO pokopali, toda sedaj so jo spet skopali na dan. Pač AireyjeVo poročilo. predlogi o povratku k Italiji, fojbe, OZNA itd., vse naj služi za predvoltvno kampanjo za 2maeo «giunte», pa bodisi pisano z veliko ali malo začetnico. Tr&&§iti trg LES Tržišče mirno, promet običajen kykor prejlnji teden, zlasti proti iristanisčem Vzhodnega Sredozemlja. Cene stalne, za tranzitno, ne-arinjeno blago (kubični meter): smrekove deske 82 000; hlodi vrste Trst 13.000; hrastovina 05.000-80.000; parjena bukovina, obrezana 42.000; Isto. neobrezana 40.000; bukovina, navadna 26.000; javor 40.000; vezane plošče, bukove 125.000-135.000 lir. KURIVO Trg prav tako miren, popuščajo cene drvom, ker ni večjega povpra-ievanja. Cene premoga pa so stalne. OGLJE 1800 lir za stot, frtttiKo jugoslovanska meja, 2.700 lir, fruti-;o veletrgovec Trst, 3.»oo lir pri maloprodajalcu ha drobno; DRVA 609 lir za stot, franko meja FLRJ, 750-780 lir, franko postaja Trst, ocarinjena: 1300-1400 lir 7S štbt pri maloprodajalcu nu drobno (v kosih n-j 30 uni), KOKS 17.575 lir za tono, franko ILVA naloženo na voz; PREMOG, ameriški za industrijsko upo. rabo 13.890 lir za tono, evropskega izvora v kosili (to mm višine) 14.400 lir za tono; premogovi drob-i (0-10 mm) 11.638 lir za tono, iraftko uvoznik, brez IGE). MILA Nadaljuje se popuščanje cen semenskih olj, višajo pa še postfhn-ki izdelki iz oljčnega olja — torej poviški pri zelenih milih irt pocenitev rumenih Vrst mila. Proizvodnja narašča, ker je večje povpraševanje. Cene za kg, frankb tvrtr-nica: rumeno 84-66%: 275; zeleno '10'/,: 275-300; zeleno 66%: 320-340) komadi po 100 gr 80%: 560 lir. VREČE Vreče iz jute za krompir (um 5 x 220) 100-103; isto za gnojila (115 x 65 cm, gr 520) 238-240; isto za žito in moko (mera detto, gr 720) 330-335; vreče iž jute In konoplje mešano (230 gr) 100-102 lir. V nedeljo je bila napovedana skupščina tržaških upokojencev, katere se je udeležilo ogromno število upokojencev, ki so tako dokazali, da jih vprašanje rešitve njihovih zahtev zanima ter da so pripravljeni s svojo enotnostjo pomagati Enotnim sindikatom v borbi za dosego pravic. Glavno poročilo o kritičnem položaju tržaških upokojencev je imel dr. Žbogar-Brocchi, ki je prav podrobno orisal razmere, v katerih so danes prisiljeni živeti ti delavci, ki so vse svoje življenjske sile posvetili delu, a prejemajo sedaj od raznih držaVhih in drugih ustariov tako nizko mesečno pokojnino, da se z njo nikakor ne morejo preživljati. Poudaril je, da je samo na Tržaškem ozfemlju 35 tisoč upokojencev, od katerih večina prejema tako nizko pokojnino, da ne more t njo kriti niti stroškov za nakup najno-trebnejših stvari. Tako prejemajo na primer upokojenci INPS mesečno 3300 lir pokojnine, a upokojenci INAIL celo 1160 lir, nekateri pa seveda še mnogo manj. V imenu vseh tržaških upokojencev je ponovno zahteval, da vojaška uprava končno reši to pereče vprašanje m dodeli upokojencem tako pokojnino, s katero se bodo lahko vsaj skromno preživljali. Ob koncu svojega poročila je še poudaril, da je nujno potrebno u-stanoviti enotni paritetični odbor obeh sindikalnih organizacij, ki bi lahko bolj odločno vodil borbo za dosego Uresničitve upravičenih zahtev tržaških upokojencev. Njegov predlog so vsi navzoči odobrili ter so takoj izvolili pet upokojencev, ki bodo kot predstavniki Enotnih sihdikatov člani tega odbora. Vsi navzoči so končno odob.ili načrt, ki so ga predložili Enotni Sindikati, v: katerem predvidevajo, da morajo biti mesečne pokojnine zvišane vsaj za toliko, da dosežejo višino 10.000 lir; v primeru, da imajo upokojenci še družino, ki jo morajo vzdrževati, morajo doseči pokojnine višino tudi 12.000 do 13.000 lir. Da bi se lahko povišale pokojnine za zgoraj omenjene Vsote. bi bil potreben denarni fond 115—120 milijonov lir. Na predlog Enotnih sindikatov bi to vsoto lahko nabrali na ta način, da bi uvedli davek in posebne pristojbine na vojne dobičke ih razne posamezne politične stranke, na trgovska in industrijska podjetja, na zavarovat-ne in kreditne posle, na javne prireditve, na promet luksuznih predmetov itd. Prosv&lfio Mm v Mrslini se k preieiMO v - li Prosvetno društvo iz Nabrežine je imelo dne 17. t. m. občni zbor. na katerem je podal tajnik društva glavno poročilo o celotnem delovanju. Med drugim je poudaril, da nam je prav narodno osvobodilna borba priborila pravico izražanja v materinem jeziku ter da se moramo pridobitvam te borbe zahvaliti, da imamo lahko na našem ozemlju tudi svoja prosvetna društva, ki so z neumornim delom svojega članstva že toliko prispevala k dvigu ljudske prosvete in kulture. Podal je na kratko potek dela tega društva in poudaril, da je njegovo delovanje v zadnjem času prenehalo in to co krivdi nekaterih nečlanov, Icrt-te-im je bil glavni namen, da ti ga paralizirali in onemogočili. Ostro je kritiziral tudi nekatere skupine, ki so preko društva prirejale razne proslave in Večere; prav tako je kritiziral delovanje nabrezinske godbe, ki se je oder-pila od prosvetnega društva ter usmerila svoje de'o seno *e v »pridobitne* namene. Ob koncu svojega govora je po zbal vse navzoče člane, da si izvolijo tak odbor, ki bo pod okriljem SHPZ Pozabili so, da so uril krasi, in se nasrkali sladkih lilun*Jot/ V nočj °d sobote na nedeljo so »i izbrali nočni vlomilci za torišče svojih operacij bar Balalajka v Ul. Giulla 48, od koder so potem vdrli še v galanterijsko trgovino Stechina, ki je tam poleg. TatoVisodelali po dobro premišljenem načrtu in le alkoholu se mora policija zahvaliti, da je preprečila tatvino. Glavhi vlomilec je stari policijski znanec 28-letni Alfred Zoch iz Ul. Giulia 13. Ta se je že v soboto popoldne skril na Strehi stranišča, ki je v kotu na dvorišču in počakal, da So odšli iz bara vši gostje tfer je gospodar zaprl lokal. Ko ni bilo v baru več nikogar, je splezal Iz svojega skrivališča, vlomil vrata v bar ter od znotraj odprl okno, ki gleda V Ulico CUni-coli. Tam sta ga že čakala njegova »sotrudnika* in naglo splezala v bar. S seboj sta Imela tudi majhno lestvo, ki jirng je pomagala doseči višje police, s katerih so pospravili celo vrsto steklenic likerjev iti boljših vin. Obenem pa nišo pozabili tešitt svojo žejo s to žlahtno pijačo tn kmalu so postali vsi trije precej okrogli. Vendar pa hi bil glavni njihov cilj bar, ampak sosednja galanterijska .trgovina, in končno so se lotili razbijati šibko vmesno steno. Pri tem so pa menda pozabili, da so tatovi in da mislijo krasti, ker ni. 30 bili prav rtič previdni, ampak so delal; tak Sum irt topot, da so vzbudili stanovalce nad seboj, ki so takoj obvestili policijo. Ko je policija prišla na mesto, se je dvema vlomilcema posrečilo zbežati, dočim so Zbcha, ki je bil preveč pijan, ujeli. Prav tako so rešili vse nakradeno blago, k; je bilo že natlačeno v številnih vrečah iti zloženi: pod oknom, kjer bi ga verjetno naložili na kaklno prč-vožrto sredstvo. Med tem blagom je bilo 13 kosov aukh& In Vse skupaj je bilo cenjeno ha okrog 3 milijone lir vrednosti. Na lovu za pobeglimi Je policija ustavila dva. nočna potnika, kt pa se je izkazalo, da s tatvino nista ihiela nič sklipriega in so ju zato spustili. V nedeljo dopoldne pa so nekateri IjUdje čhll Sumljivo ropotanje v zaklonišču v Ul. Marghe-rita in ko so obvestili policijo, je ta našla v zaklonišču 25-tetnega Riharda MiniHella. Policija sumi, da je bilo zaklonišče namenjeno kot skrivališče za ufcradefto blago irt da je tudi Minincl zapleten v vlom. S tem v zvezi so aretiral; še nekaj sUmtjiVlh oseb. Glavni san »GCinsl teto bo na voogled ^rizadeiirti od 24. Ho29,Im. Mestna tržaška občina sporoča, da bo v dneh od 24, do 28. t. m. na trnšsrinskem uradu v Ul. dei Ret-roti 2-III na vpogled vsem prizadetim glavni seznam občinskih davkov za leto 1949 in prvi seznam 1949 za pretekla leta za hišne posle, klavirje, pse, odpadke, industrijo itd. Po tem roku bodo seznami dani v odobritev. Plačilo davkov je možno v obrokih, ki zapadejo 28. t. m., 30. aprila, 30. junija. St. avgusta, 31. oktobra In 31. decembra. (Februarski obrok davka bodo prizadeti plačali z aprilskim obrokom). Zapadli obroki se bodo kazensko izterjali. Pritožbe na conskega predsednika v pfitherd materialnih napak v seznamu so možne 0 mesecev po zadnjem dnevu vpogleda teh seznamov; to velja tudi za sporen vpis davka in v primCrh. če prizadeti ni bil obveščen pismeno o novem davku. povezal naše kulturno delovanje s kulturnim razvojem matičnega naroda Jugoslavije. Po končanem poročilu so navzoči predložili dve kandidatni listi bodočih članov odbora. Večino glasov je dobila lista, ki je dala popolno zdupnico SHPZ in s tem dokazala, 'da so člani ndbrežin-skega prosvetnega društva pripravljeni sodelovati in delati pod okriljem SHPZ za dvig slovenske kulture in prosvete. Ob koncu zbora je novoizvoljeni tajnik predlagal ,da bi si društvo nadelo ime časnega rojaka Iga Grudna, kar so vsi navzoči z odobravanjem soglasno sprejeli. Želeli bi, da bi bito nadaljnje delo tega prosvetnega društva resnično v čast spominu Iga Grudna — borca za svobodo in pravico ter velikega slovenskega pes-nikd. Se sij an V naš lepi gesljan je zadnje čase zlezlo kup esulov. Nekateri so se naselili po vasi, drugi pa so ob obali v barakah. Večinoma delajo pri podjetju Casale. Ta gospod noče sprejeti na delo domačinov, raje pobira esule. Prav siti smo jih: vedno bolj nadležni so nem. Pogostoma so pijani. razsajajo po noči po vasi, prepevajo fašistične in iredentistične pesmi, večkrat oa grozijo posameznikom ali skupinam domačinov, da ne smemo govoriti slovenski. Posebno po resoluciji Informbi-roja in razdoru, ki je nastal med nami zaradj tega, so dobili nestrpni šovinisti več poguma in nam še bolj nagajajo, ker opažajo, da nekateri, ki so za Midalija, z lahkoto požirajo vse grožnje, psovke in zalivke, ki’ nam jih esul; pljujejo o obraz, kakor nekdaj fašisti. Kepentabor Poljske poti in vaške ceste so že nekaj časa vse prekopane, povsod so jame. 2e razumemo, da ni mogoče napeljati vodovoda brez jam in jarkov, gotovo pa je, da se vse že nekam rta dolgo Vleče in da oodjelje, ki img .ta dela, ne skrbi, da bi ponravilo ceste. Po takih poteh rti mogoče hoditi in ne voziti. Podjetje mora poskrbeti. da jame čimprej zasuje trt popravi ceste, ker se bliža pomlad irt delo na polju. Začetek tečaja za vlije policijske častnike Včeraj zjutraj se je v policijski vojašnici »Beleno* začel prvi tečaj za višje Častnike ih sicer za inšpektorje in druge. Poučevali bodo anglo-amertškl častniki; Draga Kakor Gročana, tako spada tudi vas pod občino Dolina in je prav na meji cone «A». Lansko poletje so nam vendar popravili ozko cesto na Bazovico, ročcl je tudi Zopet voziti vlak iz Trsta. Se vedno pg pričakujemo novega vodovoda. Naša vas sicer že ima rlekak vodovod, ki šhib sl ga napravili že pod Avstrijo, toda rte odgovarja več potrebam vasi niti higieni. Izvirek, od koder smo napeljali vodo, je vedno slabši. Ce je dež, je vode dovolj, ob najmanjši suši pa je primanjkuje. Ob deževju je voda tako motna, gosta, da sploh ni pittta ne za ljudi ne za živino. Potrebno je, da napeljejo nov vodovod iz Bazovice tildi v našo vas, da napravijo vsaj 2 pipi ih 1 napajališče za živirlo. Potne olajšave za mednarodni velesejem v Pragi Češkoslovaška diplomatska predstavništva ih konzulati so pooblaščeni izdajati brezplačni vizum za vstop na češkoslovaško ozemlje vsem onim, ki bi si želeli ogledati napovedani praški mednarodni velesejem od 13. do 20. marca t. i. Obenem se vsem obiskovalcem razstave zniža vozna cena po češkoslovaških železnicah za 00 odstotkov. Kot izkaz za znižano ceno velja ve-lesejemska izkaznica. Popusti veljajo tudi na domačih avlonskih progah, kakor je to določeno v notranjem prometu države. Vsa pojasnila glede valutnih predpisov kakor tudi za vse ostalo prejmejo Interesenti prt češkoslbva-škern narodnem odboru v Trstu, ul. ValdiftVO 21—II, rodajnih krogih, da bi derekvirirali vojašnico »Cumano* in deloma vojašnico v Ul. Rossetti in ju dali na razpolago družinam brez strehe. V odgovoru je bilo navedeno, da bo verjetno vprašanje vojašnice »Cumano* ugodno rešeno. Nobenega izgleda pa ni za vojašnico v Ul. Rossetti. Poleg tega smo še izvedeli, da bo italijanska vlada v kratkem imela v lastni režiji poseben urad za izdajanje vojaških podpor in pokojnin. Do sedaj bj namreč bilo to kompetenca vojaške uprave, sedaj pa bo to izročeno italijanski vladi. Tudi to bo Hajbrže v smislu Aire-yevih predlogov, da se Trst vrne Italiji. * * * Na vprašanje, kako b; obrazložilo predsedstvo cone dejstvo, da so nekatere osebe dobile stalno bivanje, čeprav so prišle v Trst po februarju 1948, ko je bila ukinjena posebna komisija, ki je izdajala potrdila o stalnem bivanju, je sledil odgovor, da je decembra 1947 VU izdala odredbo 47, ki je ukinila vpisovanje v seznam rezidentnih v tej coni. Izjema je veljala tedaj le za otroke in žene rezidentnih. Komisija. ki je obravnavala prošnje, je nadaljevala s svojim delom na podlagi novih odredb. Aprila 1948 je odredba 222 vojaške uprave odredila oziroma nadomestila čl. 2 ukaza 64. Ta člen je določal, da določbe čl. 1 tega ukaza ne veljajo za a) nedoletne otroke oseb, ki so pravilno vpisane v seznam, b) žene, katerih možje so pravilno vpisani v seznam, c) vdove in zakonito ločene žene, če je bil njihov oče ali mati vpisan v enega izmed seznamov na področju cone na dan 10. junija 1940, varovance, katerih zakonito postavljeni varuhi so pravilno vpisani v seznam, e) italijanske državljane, ki so imeli na dan 10. junija 1940 stalno bivališče na področju cone, f) italijanske državljane, ki so bili rojeni v coni in so bili prej vpisani v seznam. Komisija je tako na podlagi te odredbe začela reševati prošnje onih, ki so imeli pravico do stalne rezidence. Ta komisija nf bila nikdar ukinjena in še vedno deluje in izdaja potrdila o stalnem bivanju na podlagi odredb št. 64 in -222 in na podlagi italijanskega zakona iz leta 1939. S tem je bila konferenca zaključena. nakar so nekateri časopisi stavili še nekaj ustnih vprašani, na katere bo predsedstvo cone odgovorilo prihodnjič. Prešernova proslava v Plavjah Dne 19. t. m. je bila v Plavjah Prešernova proslava. Otvorili so jo pionirji, ki so ubrano zapeli ' ((Zdravljico«. Nato je bil govor o Prčšeriiii, ki ga je imel tov. učitelj. Sledite so deklamacije pionirjev: ((Kam«, eVrba« in druge ter deklamacija mladinke: ((Povodni mož«. Usi so zadovoljivo podali svoje točke. Ob koncu je zapel z občutkom mešani pevski zbor: »Pod Oknom« in ((Zapuščena«. Amerikanec povozil motocielista V nedeljo popoldne se je peljal Roman Strle, ki biva pri Sv. Ivanu, po Ul. Gegha proti Ul. Roma na svojem motornem kolesu. Na križišču obeh ulic po je pridrvel od strani vanj ameriški avto. ki ga je vozil ameriški vojak iz smeri openske postaje. I Torek 22. februarja Margerita, Divka Sonce vzhaja ob 0.57, zahaja ob 17.41. Dolžina dneva 10.44. Luna vzhaja ob 4.05, zahaja ob 11.55. Jatri sreda 23. februarja Romana, Budomir SPOMINSKI DNEVI 1834 je izšel Prešernov Sonetni venec kot samostojna slovenska priloga nemškega časopisa v Ljubljani. 1810 se je rodi! F. Chopin, veliki poljski skladatelj in pianist. PRESKRBA Oddaja vpisnih (prenotacijskih) odrezkov. Danes morajo vsi trgovci z racioniranimi živili predati občinskemu prehranjevalnemu uradu vpisne (prenotacijske) odrezke svojih odjemalcev za štirimesečje marec—junij. Istočasno z odrezki morajo izročiti trgovci tudi seznam (register) svojih odjemalcev. Urad bo v ta namen uradoval danes in jutri nepretrgoma od 8 do 19. Delitev olja. Danes 22. t. m. so pričeli deliti vsem potrošnikom mesta in podeželja po 4 del olja na odrezka VII in VIII «olio» navadne živilske nakaznice. ENOTNI SINDIKATI Prevozniška stroka. Danes 22. t. m. bo ob 19 sestanek upravnega odbora in zaupnikov. URADNE URE v uradu za osebne izkaznice so po novem od 8 do 13.30 in od 15 do 19.30. ŽREBANJE ZADOLŽNIC tržaškega posojila iz 1. 1916 bo 1. marca t. 1. oz 10 na magistratu Zadolžnice bodo Izplačane 6 mesecev po žrebanju pri občinski blagajni (Ul. Nordio 11) v razmerju 60 lir za 100 kron za nekonvertirdno posojilo in al pari za konvertirano posojilo. Nočna služba lekarn Lekarne Alabarda, Istrska ul. 7; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Crevato, Ul. Roma 13 in Godina Enea, Ul. Ginnastica 6 imajo stalno nočno službo. Dospela so sadna drevesca Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu obvešča naročnike sadnih dreyesc, da je dospela glavna pošiljka. Na razpolago so črešnje, hruške, kaki, jablane, kutine in lepotična drevesca. Breskve, marelice in orehi pa so že na poti. Drevesca se lahko dvignejo Ul. U. Foscolo, 1 (tel. 94336). DAROVI IN PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti Marice Pahor darujeta oče Franc in sestra Evelina L. 2000 za gradnjo novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. in 21. febrUarja 1949 se jč v Trstu rodilo 7 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 16 oseb, poroke pa so bile 3. Civilne poroke: težak Persi Karlo in gospodinja Makovec Rozalija. Cerkvene poroke: vojak ameriške vojske Keller Herbert in m-adnica P.izzotli Eugenia. narednik ameriške vojske firovvn Eugene ih gospodinja Migliaccio Ivahka. Umrli so: 65-letni LoViselii Oui-do. 66-lethi Verni ArtUro, 80-letna Bukovec Frančiška, vd. Scherlani, 85-letna Pocecco Antonija, vd. Del-conte, 86-letna Ricciardi Raffaela. vd. Giannori, 67-ietni Micheli Ivan, ,’5-letria Verzegnassi Marija, por. Mihdotti, 77-leirta Sbvfan Marija, vd. Teribolo, 48-letni D’ArgenZin Umberto. 64-lethi Hobelli Romeo, 40-letrti Fellzžrtn Garibaldi, 59-letba Kaisel Ana, vd. Coiman, 80-letna Štrukelj Joslpina, vd. Grutter, 67-letna Moriti Egidija, por. Pregare, 73-letni Nlccoii Josip, 73-iethi ton-telli Primc. SLOVENSKO MUHOUNO I GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlja V sredo 23. t.m. ob 20. uri gostovanje v PLAVJAH: z mladinsko igro M. Surinov« Dedek Mr as Gledališče Verdi Danes ob 20.30 bo premiera Donizettijeve opere »Ljubljenka* abonente reda C. Jutri za(i J predstava Rossinijevega »Seviljs* ga brivca* za red A. Smučarski izlet PDT V nedeljo 27. t. m. priredi smučarski izlet v Suppado. oan ob 4 uri zjutraj iz UL F. Sever ■ Vpisovanje vsak dar; od 19 do v Ul. F. Filzi 10/1 in v Rojan«-čevljarna Gec, Trg tra i Rivi/. Smučarski izlet bo ob prmKi kem za smučarsko prvenstvo ir škega ozemlja, ki ga orggniz PDT. ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? MIH RADIO! *■ TRST II. Torek 22. februarja 1949 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja ba. 7.45: Napoved časa, Por?£ 11.30: Simfonična antologija. 1*. Novi svet. 12.10: Pester spored s®«; stične glabe. 12.45: Napoved <- * poročila. 13.00: Ruske pesmi irt si. 13.30: Iz Mozartove glasbene z kladnice. 14.00: Poročila. 4 ■ * Dnevni pregled svetovnega t» 14.28: Citanje večernega Spore J 17.30: Plešna glasba. 18.00: Z®* i niški vedež. 18.15: Lahka 7*a ,n. 18.30: Klavirski koncert. 19.00: A gleščina po radiu. 19.30: Glasbe« medigra. 19.45: Napoved časa, 1%, ročila. 20.00: Iz slovenskih °P , 20.30: Iz domače knjižne P®;,# 20.45: Mali pevski ansambli- “ ba; Pester večer. 21.30: Lahka g*“ 22.00: «Dumky trio*. 22.33: Orke* Percy Faith. 23.00: Serenade in. mance. 23.15: Napoved čas?- hinji čila. 23.30: Kaj vam nudi jtttn spored? 23.35: Plesna glasba. TRST t. Torek 22. februarja 19*9 7.15: Koledar in jutranja 7.45: Jutranja glasba. 11.30: J5' nična antologija. 12.10: Glasba jj. željah. 12.55: Citanje sporeda. 1* Orkester Cetra, dirigent PiP°39: zizza. 14.20: Pestra glasba, r - , Plesna glasba. 19.25: Franco* 20.20: Mantovarti in njegoV o» , ster. 21.00: Štrausov Don “,ve; 21.30: Glasba Iz latinske Anicr^, 22.00: Koncert Tržaškega trija. * ' Plesna glasba. KINO Tržaški živilski trg v letu 1948 Potem ko smo se že seznanili s številčnim stanjem prebivalstva našega mesta, sl oglejmo še, kaj smo med letom pojedli. Ce odštejemo porabo kruha in zabele, bomo videli, da smo samo govejega mesa pojedli 1.510.930 kg. Dodati moramo svinjino, ki srno je pojedli 591 tisoč kg. Tudi košti-unje meso je bilo Važen člen pri sestavljanju jedilnega lista. Skupno smo pojedli mesa za nič manj kot 7.479.140 kg. Važno besedo pri prehrani so li/rKlI/IIEli NOGOMET Prvenstvo Tržaškega ozemlja: Tovarna strojev-Koštalunga 1-0; Rojgn-MedUza 1:1; Mdje-pristani.ščniki 3:0; Magdalbna-OktMfiA 3:6; Aurora-PonziSha 0:Q; Akrigoni-Dreher 1:0; Sv. Ana-Umng 3:1. Okrožno prpettstvai Vesna-Kok-nja 1:1; Nabrežiria-Sv. Marko 2:2; Rocol-Morttebcllo 2:1; Ar?.enal-Col Uva 3:2; Primorje Trebče 5:0. Prvenstvo 1. skupine: Magdalena-Elektra 4:0; Sv. Alojz-Partlzahi 5:1; Redivo-Glinščica 2:1; Opčine-Na-brežina 3:0; Koštalunga-Rojan 2:0. KOŠARKA Prvenstvo Tržaškega ozemlja: Col-IlVa-Arzenal 28-28; Tomažlfi-Dijaki 39:29. • Prvenstvo Tržaškega ozemlja — ženske: Magdalena-Koper 11:12. Okrožno prifenjtffi; ACEGAT -Barriefa 38:21; FLENT-Sinaltli 63:2; Magdalena-Rihaldi 47-35: Barkovlje-Tdfhažič 35:12; Tomažič B-Dijaki 22:18. TEk CEZ DRN IN STRN S KOLESI Tudi v nedeljo je bila glavna borba v teku Čez din in strn s kolesi med znanima tekmecema Sosičem in Donadelom. Sele ko je Sosig zavozil rta žebelj, je Dotladelu uspelo, da Je svojega večnega tekmeca premagal. Rezultati: 1. Donadel (KK Frausin) v 0.36.10; 2. Javornik Jurij (Frausin); Forttanot R. (Frausin,; 4. Qlio A. (Frausin); 5. Ciac-chl (Frausin); 8. Čepar (Magdalena) itd, imele tudi ribe, školjke in mehkužci. Na mizi je bil nedvomno največkrat Sardon, ki je zaradi Svoje nizke cene dostopen tudi nižjemu in srednjemu sloju. Poraba je znašala 643 tisoč kg. Cena je bila od 126 do 228 )ir. Takoj za lem so sledile sardele. ki shib jih pospravili 439 tisoč kg. Nato so sledili cipli. škom-bri. menole in suri. Najmanj so pa meščani povpraševali po brortciilih Cena, preko tishe lir za kg, je pač dostopna le dobro založeni denarnici. Skupno smo vseh vrst rib m morskih sodežev pojedli 3 milijone kilogramov. V letu 1948 so prodali po stojnicah in trgih nad 21 milijonov kg zelenjave. Levji delež ima krompir s štirimi milijoni kg. Sledijo paradižniki in za njim solata, grah, ]*», B«cry, L. Barr.vrriore. ... u- KINO OB MORJU. 15.30: »TMM1 d3ra. Sovjetski film. pjgL IDEALE. 16: «Pril;azep v Optr»< San EdcVy, Suzana Foster. MARCONI. 16: »Jezdeci iz Te« Mac M(irray, J. Oakle. ■jarK'*11' ARMONIA. 15.30: »Upornik ^‘“jl|0, Henry Fonda, M. Carroll, U. “ ODEON, 13.30: «Assunta Spin**1 Magnani. . cosc* AZZURUO. 15: «Pismo ob zori*, Oiacčhettl, Olga Villi- ptlf' RADtO. 16: »Črni ar.geb), Dan vee, JUnc Vlrtčtnt. #jr' VITtORlA. 16: »Bambl*. FIK11 vali. fit)r,*,t BELVEDERE. 15.30: ((Ženih Joan Cravvford in Veidt. p(ir SAVONA, 15.30: ((Vrnitve ni»> u nčtt, Pat O' Srien. pač VENFlZlA. 14: «Pot velikanov*. bara Stsnvvvck Irl Joe Mac crf*‘ t Vsem sorodnikom, plb® in znancem javljamo vest, da je 20. t. m. ' ,ja f daljšem bolehanju premi starosti 88 let * HELENA ČSBOHlf* vd. Dekleva v Pogreb predrage pokojnic* ^ torek 22. t. m. Iz hiše *alns ,,sp. zibi na pokopališče v J*rPr • j ja! Lahka naj ji bo domača t Trst 22. februarja 1949. ^ SirtoVi Alojz, Ahton ^.'mopij*! Franjo, hčere Karlo, " jjare‘ Krlsllha Irt Marija, svak*, Kokelj in Oškiif Nove slovenske knjigo! MIU—BRU IIIHBIII—IH* IM (lit. SEANAM) • Princ Slokan: »Nova povest o stari pravili'!, ntoslrano Karlo Kocjančič: «P0t v fotografijo*, polplatno . . • Florov-Judkovič: »Kovine bodočnosti)), broširano . • Mthajlov: «Drr.ava velikih dejanja, broširano , . . • Jack London: aLjubezen do življenja*, broširano . • Mato Lovrak: nVlak v metežun, polplatno . . . : • Thompson: aVlnipeški volk*, polplatno • . . . . • A. Stefančič: azivaiske kužna In nalezljive bolezni«, broširano 140 ,,r 66» * 11)0 * 43 » 35: u#; 13« * Dobite jih v slovenski knjigarnah v TRSTU gokiO- te J as 12. februarja 1949 GORIŠKI gOPRUŽNiCA UREDNiŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA DNEVNIKI Mi Imajo im Minico V GORICI * SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 SE O PREŠERNOVI PROSLAVI Šovinistični „11 Lunedi" si še vedno ni utolažil razboiega žolča ki So ga upriličili ne de«;,mi J?arbari pasivnem ve fi • ■ ° javne varnosti v šem ni.P°le§cl niti PD na- judstvu niti pri nasprotnikih. niihm!raZlj° Slovencp ne glede na so n ° svetovno Prepričanje in ki som --V *ako obnašajo do svojih Prtfan?an°V demokratičnega pre- niP« n§otovitvah šovinistič- listis'S ’,ki 3ih Podpirajo imperia- utihmr f°gi’ ne samo da niso „ ’ temveč so podvzeli novo vzbudT0 ,kamp,arV°. da bi s tem *■ .Vld6Z’ kakor da smn S1°-nh2, , . ki smo izzvali kulturno “alijariskih someščanov, ne ana sodrga, ki se v 01 Predstavlja kot edina brani- P®- nahujsk Gorii' * ... f*vWvUvija i cinca italijanstva. levnu?13 3*33 Rtl Lunedi«, kr v kra- merrtetn r,ažtnerah vestno tolmači ntalitjto fašističnih preostankov. 1,1 Ponedeljek zopet izšel s svojo boli33710 s nlPen° vsebino, da čim-Crn(. t^^greje šovinistične duhove vrop Slovencem in da na ta način li amC1 P°!tbPanje ne samo drha-noui P 3udi oblasti pri Frešer-vi proslavi V Gorici. Zelo zani- nissimi ida, vsi tako žvarii ^rtalia-ohtia? ’> t na vso moč hvalijo "Manje orgadov javne varnosti, SlmrIS0 ni®esar podvzeli v zaščito no ■ nc?v* ie Pa® simntomatič-Va]_ mnogo misliti. Od izzi-VaneV,oeVeda n* nihče kazno-Lahk * • pok'*can na odgovornost, bi hi? S1- pa Predstavljamo, kako .— Uo' če bi le eden izmed Slo- vencev Vanja reagiral na nesramna izzi-tovn\P°be3ne3e s°dr?e: Prav go-in j . 1 ae danes sedel v zaporu ga m milostno na razpravo. Te-vSlrn.nnC.n^a 80 VRt očividci in vsi Ijain 1.5® G(5ri^ketti. ki sprem- dre k dogodkov že od prvega publilf ?ItVe k italijanski rfi- ročlh cS,eh Prntestih, ki so jih iz-T,ajvišiiI°VenCi bUo Prefektu bi,° SbvinisS °r?an°m V RimU‘ niso S,1 Pri °bžali ni listi, ki so blizu vlade sami vladi, z nobeno besedo Praviam^ dogodkov in skušali o-lik Prestiž italijanske rebub- 3 ,Jieddg0v°mi elementi. Toliko ilf V svetut češ da so to naora m neoria«, ■ se pač so Pr Polno so n ne morejo ponižati. Pač pa „_, P evzeli s svojim zamolčanjem odgovornost Sl ,™Midal ln vnovis za kulturni )taliiš“‘i 1“ vnDVIC osramotili ves vladn ? ,nar°d. Se danes na pol Sodlce* • 3 7' naslado opisujejo do-liuhii ln' ..opravičujejo njihove italii-J1?®- kl lih imenujejo cvet bes v i 'n Povzdigujejo do ne- s«ženkt, so odi re?ili bo ri= Vsem ie pa dobro zna- marja S?.,Tavno. razgrajači 13. feb-lllUssni' • nnidoslednejši učenci Mas tjGfevfe republike. Člani X Mgaira,' So s,? Uvrstili v tolpe po-lali n- ™ed. nemške sluge in de-Ve jn .n^oristim italijanske drža-naroda. Tisti in odvajali v Ke rodoljube, ki ljuaV; ^Jtaskega '>aie so ubijali m .ji K* m branili te , ‘ fL/IJUD »»•'-Liilil JVJl 1- PartL. af a v sklonu samostojnih • italtianske _______,,____ ... skegaB?_ ž.ast in ponos 45-milijoh- dr1,!,iian3kih. enot ali pa Utriv. * aiA P« v okviru partizanskih fovmačH. T3 v 1 že 2*. “j Soriški Italijani. In 7 se“etja in desetletia pri nas * baml delijo Usodo, ki Sive bad taV* uelI,° u'oao, se zgražajo cey * "J1 Pdstnpkom privahdroV- da'i 'v m*1' ^ram 3>b je pogle-?uiejo, jo 'jf' ®Iovenc!e>h in se opravi-ih’da ’v,„.r,š da nni tega niso krivi ',ajo „arbarskih dejanj ne odobre-našf Q “venci pa? verjamemo, da batodn' sr>meščani italijanske ^bieinn V-.-u6®3 niso krivi in spn* Vej p0t . VQ strpnost toda malo p°Wai- Skega P°nosa bi lahkp Balice ne dovolli‘, da take pro-1-iofe, ^predstavljajo italijanstvo Go-s® be nf2 bort3e in leže v zapečku ®repričn re ničesar dokazati. Svoje V l®kih i*1? *n zahteve je potrebno n°’ ker 5®butkih pokazati tudi jav-^Utkj in drnS;’čb bodo tudi taki ob-V . • ežn,e grobo poteptani. predmet?u° pne !9' l' m' ip l3*13 v ? ®va. m' Prešernova pro- ,se je udeležilo toliko ijudf,' d-ftPre Vfib v m,n' b' mogla niti šivanka “d .. govor ann- To Je bil najboljši libdstva Za^ednega slovenskega ivcetp u 2 ovme mestnim lahkir-? leni, ',,‘nislijo. da so kulturni že lfTh« !t Cllai° «Grand Hotel«. «Bo-*n8jo nem32”'’. ' in njim neznanega pesnika v slovenski vasi, ker je Gorica tako cdtalianis-siman, da se niti z lučjo po dnevi ne more najti Slovenca v srcu mesta. To je pač bes poraženih, ki hočejo nadaljevati z lažmi učiteljev. V Fevmi so kakor po drugih slovenskih Vaseh proslavljali svojega duhovnega velikana Slovenci iz Pev-me in Oslavja ne pa Slovenci iz mesta. Tem je bila namenjena proslava 13. februarja v srcu mesta, katero so ustanovili Slovenci in niu dali ime. Ono se je italianiziralo ie v teku stoletij, ko So k nam prihajali trgovci Iz Italije, ki so s svojo sposobnostjo znali izžemati in izkoriščati naše ljudstvo in polagoma s pomočjo vseh apostolskih režimov od Marije Terezije pa do Viktorja Emanuela III dali Gorici navidezni italijanski pečat. Zato tudi pošteni Italijani v Gorici v današnji skrajni bedi jadikujejo, da brez Slovencev Gorice ni, ker so jim blagajne prazne, a upanja ni od nikoder, da bi se to stanje izboljšalo. O taki stvarnosti razgrajači in kuituronoscl 13. februarja niso razmišljali, ker oni ne živijo od zaledja, pač pa od podpor, ki jih obilno venci pa nismo in ne bomo nikoli bratje tistim, ki kratijo drugim pravice in ki svoj lastni narod zatirajo. Nam so bratje po duhu in prepričanju in tudi po borbi vsi Italijani, ki težijo za popolno narodno in socialno svobodo in z njimi bomo šli po isti poti do cilja. Kljub vsemu rogoviljenju smo Slovenci ostali takšni, kakršni smo bili pred tem dogodkom: čvrsti in ponosni na svoje uspehe in zgodovino, ponosni na svoje velikane, ki jih bomo vedno slavili. Obljubljamo. da bomo tudi dostojno proslavili našega Prešerna v sredi mesta.Gorice, ki je prav tako naše kakor vseh drugih someščanov italijanske narodnosti. Ne bomo prenehali se boriti, dokler ne bo postala Gorica plemenita vez med Italijani in Slovenci. dobijo iz drugih blagajn. Tem gospodarjem je taka sodrga potrebna, da se ne bi goriško prebivalstvo preveč inekciralo z idejami pravde in svobode, ki prihaja od Vzhoda in katero so uresničile milijonske množice. Demokristjanski oblastniki in krajevni šovinistični prenapeteži se zelo varajo, če mislijo, da bodo z Vpitjem in zasramovanjem tujih narodnosti in svoje lastne kulture zadržali pohod naprednega duha, ki zajema Ves SVet in tudi italijansko trpeče ljudstvo. Dejstvo je. tudi mednarodno priznano, da v Gorici kljub raznarodovanju živi lep odstotek Sloven-cVfe in to kulturnih ljudi, ki žele, da st uveljavi italijanska ustava in mednarodna pogodba, kakor se je uveljavila za poadiške Nemce in Francoze v Val d’Aosta. Slovenci Večkrat zahajajo na izlete v južni Tirol in Vidijo, da tamkajšnji Nemci. kljub temu, da so bili večinoma nacistično nastrojeni, uživajo popolno manjšinsko avtonomijo. Mogoče samo zaradi tega, ker so bratje po duhu in prepričanju današ- razstrelil dve mini, ki so tam ostale njim oblastnikom v Italiji. Mi Slo-1 še iz zadnje vojne. Aretacija na meji V nedeljo so italijanski obmejni stražniki aretirali v bližini meje 21-Ietnega Ivana Carterija iz Badie Polesine pri Rovigu. Mladenič, Ki je že dalj časa brezposeln, je nameraval čez mejo v Jugoslavijo, da se reši lakote. Eksplozija v Sovodnjah Včeraj je vaščane iz Sovodenj prestrašila močna eksplozija na bližnjem polju. Otroci so stekli takoj na ulico in zvedeli, da je v So-vodnje prišel strojniški oddelek in Protestna nota Zveze slovenskih žena Pred dnevi se je sestal glavni odbor Zveze slovenskih ženi v Italiji k izredni seji, na kateri so članice sprejele obširno protestno noto v zvezi s kršenjem osnovnih narodnostnih pravic Slovencev ob Prešernovi proslavi. Slovenske žene so poslale noto centralnemu odboru UDI-ja in preko njega mednarodni federaciji žena. Št. Maver Običajni praznik sv. Valentina, ki je bil v ponedeljek 14. t. m., a smo ga pri nas slovesno praznovali v nedeljo 20. februarja, je privabil naši mali cerkvici veliko množico ljudi. Posebno v popoldanskih urah je bilo v vasi zelo živahno. Prelepo pomladansko vreme in toplo sonce, ki je že predpoldne razpršilo grozeče oblake, je ugodno vplicalo na razpoloženje izletnikov. Edina gostilna v vasi je ta dan dobila nekako podružnico v bližnji osmici. Gostje so bili zadovoljni z dobro domačo kapljico in jih ni prav nič motilo pomanjkanje prostora v hiši in na dvorišču. Mnogi so posedi; kar na izsušeno grivo in dali duska svojemu zadovoljstvu s pesmijo in godbo. Med izletniki je bilo precej meščanov, med njimi mnogo Furlanov, katerih govorica nas ni prav nič motila. Nemoteno se je glasila in družila s slovensko govorico in pesmijo v pravem brat-j stvu. Preteklo nedeljo so na Dobrovem v Brdih slovesno otvorili novo knjižnico ((Mladinske knjige«. Dolgo so se Dobrovcam pripravljali, da ugodijo željam in potrebam briškega prebivalstva. To je bil važen dogodek za vsa Brda. Ljudski odbor Dobrovo se je dolgo pripravljal, da se. bo otvoritev izvedla na čim slavnejši način. V popoldanskih urah se je zbralo k otvoritvi precej ljudi. Posebno navdušeno so otvoritev pričakovali učenci sedemletke in osnovne šole V domači vasi. Za uvod je godba iz Biljane zaigrala nekaj veselih pesmi. Nato je tajnik KLO pojasnil navzočim važnost te knjižnice za Brda in obrazložil tudi pomen dejstva, da so jo otvorili ravno v Prešernovem tednu. Povedal je, da bo knjižnica nudila briški mladini vso sodobno literaturo, ki tvori prvj pogoj v izobrazbi slehernega človeka. Ugotovil je nadalje, da jim bo nudila ljudska oblast to, kar jim je bilo za časa 25 lec fašizma odvzeto in uničeno. Za tajnikom je spregovoril tovariš iz poverjeništva za prosveto, ki se je spomnil junaške borbe briških partizanov, poudaril še enkrat značilnost nove knjižnice v centra Brd ter pomoč, ki jo bo nudila šolam in ostalemu ljudstvu pri vzgoji In preobrazbi. resnično vzljubili in govore a njem kot o vzglednem župniku, ki je bil iz vsega srca predan svojemu poslanstvu ter ni nikoli zatajil svojega naroda. Upošteval je želje in težave faranov ter iim vedno pomagal. Smrt duhovnega pastirja, ki ni nikoli zapustil svojih vernikov, je žalostno odjeknila v srcih vseh Standreianov kakor tudi vseh Slovencev, ki so imeli priliko poznati njega in njegove vrline. Med fašističnim režimom, ko so morali naši otroci obiskovat; italijanske šole, je v župnišču in safcre-stiji poučeval deco slovenskih mater materni jezik. Pogreb pokojnega župnika bo danes ob 9 precfpolne iz stanovanja v Standrežu na domače pokopališče. Planinski ples SPD v Gorici vabi vse svoje člane in prijatelje na planinski ples. ki bo jutri 23. t. m. v dvorani «AI ragno d’oro» na Verdijevem kurzu št. 5. Vstop je dovoljen samo na predložitev vabila, ki ga lahko vsakdo dvigne v trgovini Rolih na Verdijevem korzu št. 5 danes in jutri 22. in 23. t. m. Smrt najstareišega duhovnika na Soriškem V nedeljo 20. februarja je v visoki starosti 92 let preminul v Standrežu najstarejši duhovnik goriške škofije, župnik Jo.-vp Kosovel. Vaščani Standreža, med katerimi je služboval več ko 00 let, so ga VERDI. 17: «Izza megle« in variete. VITTORIA. 17: ((Milijoni v nevarnosti«, D. Okeefe. CENTRALE. 17: «Bar.da Pelletier«, W. Potvell. MODERNO. 17: «Hiša na otoku Malti«, V. Romanec. EDEN. 17: ((Krvavi zahod«, A. Cor-dova. Iz Benečije Iz Rezije Preteklo soboto zjutraj se je pripetila v Reziji, in sicer v kraju Lomnih smrtna nesreča, žrtev katere je bil 23-Ietrri Ferruccio Siega. Mlad nič je bil drvar in njegovo delo je bilo to, da je s hriba spuščal po vzpenjači v dolino drva. Nesreča je hotela, da je pri nakladanju drv spodrsnil in zdrvel z drvmi vred po vzpenjači navzdol. Tako je precej časa ostal med nebom in zemljo in sredi poti izpustil drva ter strmoglavil v globino 10 metrov. Ljudje, ki so mu pri delu pomagali, so mu takoj priskočili na pomoč in ga našli v dolini nezavestnega. Kmalu nato je izdihnil. Med prebivalstvom je vzbudila smrt tesa zavednega Slovenca veliko žalost. Čedad V vasi Rubinjak pri Čedadu 50 pred dnevi našli v jarku truplo 57-letnega Turka Alojza, ki se je ie dalj časa preživljal z ceračenjem. Takoj j c prišla na lice mesta policija in občinski zdravnik. Ugotovili so, da je moža zadela kap. Pokojnik je bil iz Maline pri Ahtenu. Požar na ulici V nedeljo popoldne se je motociklist Vincenc Bertuli iz Tržiča ustavil pred hotelom Bologna na Rooseveltovem korzu in si napolni! rezervoar motocikla z bencinom. Ko je rezervoar napolnil, se je v veliko presenečenje prisotnih nenadoma vnel. Lastnik razdeljevalca je takoj telefoniral gasilcem, ki so po nekaj trenutkih pogasili nenavaden požar. Ogenj je gospodarju vozila povzročil okrog 7000 lir škode. DE L AVCI1 Okrožni koordinacijski odbor za proslavo 1. maja 1949, osnovan v sporazumu s političnimi, sindikalnimi, kulturnimi in športnimi organizacijami, kot tolmač volje vsega delovnega ljudstva našega okrožja pripravlja manifestacijo 1. maja 1949, ki bo vredna borbenih tradicij delavstva. Prvi maj, izraz borbe in zmag, bo tudi letos pregled sil delovnega ljudstva vsega sveta, Za zaščito miru - za napredek. Delovno ljudstvo našega o-krozja, združeno z delavci vsega sveta, bo proslavilo 1. maj v duhu jačanja demokratičnih pridobitev, z izvedbo programa gospodarske in kulturne izgradnje. Zato okrožni koordinacijski odbor za proslavo 1. maja vabi vse politične, sindikalne, kulturne in športne organizacije, zadruge, delovne kolektive, graditelje zadružnih domov, vse demokratično ljudstvo, da se pripravi za 1. maj s tekmovanjem: V izpolnitvi in preseganju lastnih delovnih obvei, V športni in kulturni aktivnosti, v vseh drugih panogah dela, za veliko manifestacijo 1. maja 1949. Vse in vsi za 1. maj! Koordinacijski odbor za proslavo 1. maja 1949 Istrsko okrožje ULICA C. BATTISTI 301 o PRITL. - TEL. 70 ISTRSKI dnevnik; PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU Zasedanje okrožnega sveta SI AH v Kopru Za izboljšanje življenja, za mir in bralstvo WBllllll*,Baia,|Paal1"*11*E———*«—m |M| m. ■■»ni ““TUTTITlTn ' nW ' Hill —BI .' III I —I I I—■! I|j||ll II IIII II ■ l|| Poziv delegatom, naj ne varčujejo svojih sil, ko gre za pomoč ljudstvu, ki si je ljubezen in skrb v polni meri zaslužilo V nedeljo je bilo v Kopru v dvorani nad Loggio zasedanje okrožnega sveta SIAU z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, verifikacijske komisije in zapisnikarjev. 2. Politično-gospodarsko poročilo, 3. Organizacijsko poročilo. 4. Diskusija o obeh poročilih. 5. Volitve novega okrožnega odbora SIAU. 6. Resolucije. Potem ko je delovno predsedstvo | pravilno valiti delo in obremenje- zavzelo svoja mesta, se je predsednik v kratkih besedah zahvalil za izvolitev in zaupanje in nato dal besedo tovarišu Beltramu, ki je imel zelo izčrpen politično-gospo-darski pregled, katerega bomo priobčili v eni izmed prihodnjih številk. Za tem je sledilo organizacijsko poročilo, ki ga zaradi pomanjkanja prostora objavljamo v skrajšani obliki. Organizacijsko poročilo Minica Rdeče armade Dan 23. februarja, ki pomeni opietnico ustanovitve Rdeče armade, bomo v istrskem o-krožju proslavili svečano. V tovarnah, podjetjih, ustanovah itd. bodo ta dan zborovanja, pri katerih bo sodelovalo vse delavstvo. Na teh zborovanjih bodo govorili razni za to določeni tovariši o slavni Rdeči armadi, ki je igrala tolikšno vlogo pri osvoboditvi Evrope in pri uničenju nacilašizma. V vseh krajih našega okrožja bodo množičha zborovanja, ki se Jih bo udeležilo vse prebivalstvo, in na katerih bodo zd-pet svečanostni govori, na kar bodo s sodelovanjem pevskih zborov ih godb sledile razrte prosvetne prireditve. V mestih bodo poleg tega v kinematografih predvajani sovjetski filmi o slavnih in junaških delih Rdeče armade. Ob tej prilikt bodb na vrhovih naših gričev in gora zagoreli kresovi, V raznih krajih pa bodo zvečer svečane baklr.de. Smatram, da stopa z današnjim dnem fronta SIAU v novo leto. Zato je potrebno, da potegnemo črto pod izvršenim delom in Ugotovimo, kar je bilo dejansko narejenega, da pregledamo uspehe in napake, katerih se bomo pri bodočem delu morali izogibati. GlaVne naloge v preteklem letu so bile za fronto sledeče: Borba za spoštovanje mirovne pogodbe in za njeno uresničenje, širjenje fronte, pritegnitev novih članov demokratov, utrjevanje slovansko-italijan-skega bratstva, utrjevanje ljudske oblasti, borba proti razdiralcem enotnosti in špekulantom, borba Za gospodarski in kulturni napredek našega okrožja. Za dosego teh ciljev so bile izvedene v glavnem sledeče akcije širšega značaja: 1. Prvomajsko tekmovanje z zaključkom 1. maja; 2. Teden SIAU, ki se je pričel 1. junija in končal 7. junija. 3. Dvomesečno tekmovanje od 13, avgusta do 15. oktobra in 4. PredVolivrio tekmovanje in Volitve same. O prvih dveh akcijah Smo polagali račun že na zadnjem zasedanju sveta SIAU. Danes bom seznanil delegate z uspehi in napakami zadnjih dveh akcij. V dvomesečnem tekmovanju smo polagali pozornost zlasti gradnji in obnovi, kjer so bili doseženi tudi najboljši U9pehi, in sicer: pričeli smo z gradnjo 10 zadružnih domov, postavili smo 3 spomenike padlim borCeni, popravili 2l6 kih cest, Obnovili 24 hiš in napravili 3 športna igrišča. Pri teh delih je sodelovalo 40.285, ki So naredile 313.322 delovnih ur v vrednosti 26,413.307 lir. Za gradnje jd bilo zbranega denarja 2,397.649 Hi* in za sdCialhi iohd 137.855 lir. Ob zaključku je bilo odlikovanih 212 tovarišev in tovarišic, ki so bile proglašene za udarnike dela. V času dvomesečnega tekmovanja je bilo vpisanih 398 novih članov. Glede stanja članstva beležimo stalen porast, le ob znani resoluciji Kominlorma je nekaj antifašistov po nalogu Vidalija postalo bolj pasivnih. Tako je ob zaključku prvomajskega tekmovanja znašal porast članstva 5%, ob zaključku tedna SIAU zopet 5%, ob zaključku dvomesečnega tekmovanja nadaljnjih 3,5%, ob koncu volitev pa je znašal porast članstva v koprskem o-kraju 14% in V 'Bujščini preko 21%. Ob resoluciji Koininlofma je padlo število članstva za 2.01%, kar pa se je nanašalo v glavnem na obalna mešta v koprskem okraju. Volitve so bile najmogočnejša mobilizacija SIAU, kar dokazuje odstotek porasta članstva in neredki primeri, ko so se ljudje, ki niso še nikoli imeli legitimacije, dejansko potegovali, da šo jo pridobili. Od 127 vaši in mestnih četrti, ki so imela Volišča, še je 49 vasi in mestnih četrti udeležilo volitev 100%, S 100% udeležbo Se lahko ponašajo tudi 3 sektorji, Skupna udeležba pri volitvah je znašala 97.6%. Pri tem ogromnem in uspešnem delu so se tu in tam pokazale organizacijske pomanjkljivosti kot neprimerna razdelitev dela, preobremenjenost posameznikov, zanemarjanje politične vzgoje, neredno poročanje o delu in pobirahje članarine, premalo točno vodstvo or-gahizacij. SIAU je množična, politična in borbena organizacija, ki šteje na tisoče članov in ima nešteto požrtvovalnih somišljenikov, ki so in bodo vestno izpolnjevali dane jim naloge. Zato bi bilo ne- vati samo ožje število predanih in požrtvovalnih. Pritegovati je treba nove člane k aktivnemu sodelovanju in porazdeliti delo na širši krog ali celo na vse članstvo. V tem naj se zrcali bistvo širjenje fronte in aktivizacija ljudskih množic. Politično delo bi moralo biti najslavnejša naloga fronte. V večini primerov se je posvečala pozornost le velikim akcijam, zlasti delovnim, kot da je SIAU delovna edi-nica, ne pa množična politična organizacija, posebno ko je od zrelosti članstva odvisen uspeh na vseh drugih področjih. Naše množice morajo poznati temeljito dosedanje uspehe delavskega razreda, gospodarske ukrepe naše ljudske oblasti Važne politične dogodke, poznati in pojmovati vlogo zadružništva itd. Tudi ta način bo pripomogel k širjenju SIAU, ker edino kdor pozna in pojmuje vlogo in pomen ljudske oblasti, kdor priznava oblast delavskemu rezredu, le tisti bo vstopal v vrste naše fronte. V glavnem se naš človek zaveda vloge irt poti, po kateri ga vodi SIAU. Treba je le sistematičnega dela, dvigati in jačatj to zavest, kj mora postati množična in si Utirati pot v tiste predele, v katere še hi prodrla množično. Analiza narodno osvobodilne borbe nam dokazuje, da je Osvobodilna fronta uspešno vršila svojo veliko in odgovorno delo zato, ker je našla za vsak položaj primerno organizacijsko obliko. Tudi današnja doba, doba obnove, doba kulturnega, gospodarskega in političnega dviga, doba Utrjevanja ljudske oblasti in bratstva zahteva od nas in prvenstveno od vodilne politične množičhe organizacije novih prijemov V pogledu mobilizacij je širokih ljudskih množic za ti-spešho izvršitev nalog, ki stoje pred nami. Osnovna naloga SIAU naj bo tudi v bodoče utrjevati in razvijati ljudsko oblast, največjo pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Organizacijske shukKira je v glavnem izvedena na podlagi dosedanjih izkušenj in potreb ter je bila kot taka potrjena ob priliki zadnjih volitev. V okrožju imamo 127 krajevnih tajništev in mestnih četrti, ki predstavljajo osnovne edi-nice naše organizacije, 35 sektorskih tajništev, 2 okrajna in 1 o- krožni odbor SIAU ter kot najvišji forum 2 okrajna in 1 okrožni svet SIAU. Ker bo v bodoče ena osnovnih nalog fronte pritegnitev novih demokratov, širjenje fronte, bo dolžnost vsakega tajništva iskati novih oblik in načinov dela v svrho uspešnega dela na polju širjenja fronte. Posebno pozornost bodo morale posvečati temu mestne četrti. Po mestih naj se predvsem ustanavljajo nova tajništva po ulicah, blokih, tako da bo mogoče zaposliti in pritegniti h konkretnemu delu vse člane. Le tako bomo navezali stike z vsem ljudstvom in bomo lahko širili ideje bratstva in program SIAU. Iz tega razloga so se izvedle volitve v krajevna tajništva in mestne četrti po načelu terito-rialnosti, kar pomeni, da so člani fronte volili in bili voljeni v kraju, kjer stanujejo, ne pa v kraju službovanja. Dosedanje izkušnje so namreč pokazale, da so bili mnogi dobri člani za svoj okraj popolnoma izgubljeni in niso čutili nobene povezanosti do dela doma. ker so bili vključeni v raznih osnovnih organizacijah v kraju službovanja (urapih, tovarnah itd). Glede na velika dela, ki stoje pred nami, in uspešno izvedbo teh zahteva to delo nove organizacijske oblike, ki se zrcalijo v razdelitvi funkcij v osnovnih organizacijah kot v krajevnih tajništvih in mestnih četrtih. Med organizacijsko delovanje spada predvsem, da ima članstvo redne in vsebinsko pripravljene sestanke, kjer naj se obravnavajo dobri organizacijski problemi. Tradicija SIAU pa mora postati, da se njeni člani redno udeležujejo prostovoljnih del in akcij ter da se neprestano učijo, kulturno dvigajo, vzgajajo v politično zrele in samozavestne člane. Fronta mora biti usmerjevalec vsega političnega, gospodarskega in kulturnega dela. Njena dolžnost je povezati v borbi- ža napredek, razvoj zadružništva, za dvig prosvete in kulturne najširše plasti [ delovnega ljudstva. Za dosego teh ciljev je potrebno preiti k sistematičnemu delu, ki mu bo kos le fronta ob podpori KP. Zato bodo osnovne naloge novih tajništev SIAU, da preidejo takoj k sestavi delovnega načrta za leto 1949. Delovni načrt ne more bit] postavljen od zgoraj, marveč ga mora sestaviti vsaka vas. vsaka edinica zase. Načrte naj ne izdelujejo posamezniki. temveč naj bodo odobreni na množičnem sestanku. Vsaka vas ima svoje posebne načrte in svoje posebne potrebe in ravno te potrebe morajo biti osrednja točka pri sestavi načrtov. Sestava načrtov mora sloneti vsekakor na temeljitem poznanju poli- tičnega. gospodarskega in kulturnega stanja kraja. V našem okrožju je trenutno v gradnji 18 zadružnih domov. Gradnja zadružnih domov ima to lastnost, da pokaže v pravi luči politični aktiv na vasi in s tem politično zrelost vasi. V večini teh vasi, kjer sc gradijo- zadružni domovi, je že odobritev gradnje predstavljala dovolj močno pripravo za mobilizacijo delovne sile, za načrtno ureditev dela. za organizacijo delovnih čet, brigad itd. Vendar ne moremo trditi, da velja to za vseh 18 krajev, ki grade zadružne domove. So kraji, ki mislijo, da jim bodo zgradili zadružne domove drugi ali morda ljudska oblast. Taki primeri so v koprskem okraju pa tudi na Bujščini. Da v teh krajih niso uspeli, je vzrok v slabi politični pripravi in slabi organizaciji. Le če bomo zhalj pojasniti ljudstvu pravilno vlogo ir, potrebo zadružnega doma in drugih del, bomo vzbudili pri prebivalstvu pripravljenost za vstop v brigade, zanimanje za izobrazbo in kulturno delo, prizadevanje in doprinos za gospodarski dvig dežele«. Tov. tajnik Venturini ie zaključil svoje poročilo z besedami: Naloga SIAU je, da vseh teh čini-teljev ne bo zanemarjala. Zavedajmo se, da ima za popoln uspeh vse pogoje. Naši delovni ljudje so že dokazali in vsak dan dokazujejo, da so voljni in sposobni izvesti te naloge. Nadaljujmo še krepkeje po tej poti! Smrt fašizmu — svoboda narodu! Po obeh re eratih je bila zelo živa diskusija, v katero je poseglo večje število delegatov, ki so še poglobili in razširili nekatere važnejše probleme. Tako je delegatka Crollini poudarila, da bodo žene vsestransko podprle gospodarski program, da bo izveden v celoti. Na dan osmega marca bodo obiskale vse tovarne in obrate in se približale všem ti- stim ženam, ki so še izven organizacije, da bodo občutile potrebo sodelovanja v organizaciji, ki se bo-| ri za izboljšanje življenja .za mir in bratstvo. Tov. Vatovec se dotakne vprašanja guvernerja in administrativnih volitev, ki jih pripravljajo v Trstu, ter poudarja potrebo enotnosti in združenosti vseh demokratičnih sil. Omenja tudi potrebo večje organizacije in enotnega načrtnega dela pri gradnji zadružnih domov. Delegat Pirnat omenja in poudarja važnost udejstvovanja žena na vasi. Prav tako dobro kot tovariši, lahko vodijo žene delovne in druge akcije na vasi. Delegat Kozlovič omenja delovanje tistih redkih reakcionarjev, ki stalno hodijo v Trst in od tam prinašajo vesti — da bo kmalu drugače. Ce te ljudi vprašaš po izkaznici bratstva in miru, pa seveda na tisto uho prav nič ne slišijo. Naravno, ker niso ne za bratstvo in ne za mir. Potrebno je o tem povedati ljudstvu, da taki elementi tako delajo in govorijo, ker vidijo, kako se naša SIAU širi in utrjuje. Diskusija je pokazala, da delegati razumejo, da je od uresničenja gospodarskega programa odvisno še večje izboljšanje življenja. Diskusija sama je zelo dobra in plodna. Naj bi podobne sledile tudi po terenu, ker bi bilo zelo koristno in bi iz njih spoznali še druga vprašanja. ki jilv je potrebno obravnavati in reševati. Sestavljena je bila na to resolucija na vse članstvo SLAU, ki je bila po prečitanju soglasno odobrena in sprejeta. Prav tako izglasovani in odobreni sta bili še resolucija zaprtim tov, članom stavkovnega odbora in demokratičnemu ljudstvu Trsta. Zatem je sledilo predlaganje in izvolitev članov za novi okrožni odbor SIAU. Z javnimi volitvami z dviganjem rok je bilo izvoljenih 25 tovarišev in tovarišic, katerih imena prinašamo na drugem mestu. Delovni predsednik zaključi nato zasedanje s pozivom na vse delegate. naj ne štedljo svojih moči, kadar gre za pomoč ljudstvu. Naj pokažejo do ljudstva vso ljubezen v delu. ker je istrsko ljudstvo to ljubezen tudi v polni meri zaslužilo. Novi okrožni odbor SIAU 1. Jakomin Valerio, 2. Obad Bruna, 3. Felluga Emilio, 4. Bratina Mario, 3. Stoka Franc, 6. Hrvatin Lidija, 2. P.ani Luigi, 8. Pribac Pavel, 9. Crollini Elia, 10. Venturini Oskar, 11. Sorta Giordano, 12. Beltram Julij, 13. Radin Alma, Od zgoraj imenovanih gospodinji in 1 trgovec. Po narodnosti pa je Hrvatov. 14. Laurenti Eugenio, 15. Gobbo Nerino (Gino), 16. Sabatti Clemente, 17. Buič Ivan, 18. Gorlan Antonio, 19. Marzari Ottavia, 28. Medica Krmimo, 21. Ccpak Anita, 22. Basic Antun, 23. Kralj Franc, 24. Kozlovič Oktavijan, 25. Metlica Maria. je 10 kmetov, 8 delavcev, 4 izobraženci, od teh 10 Slovencev, 10 Italijanov In Vasilij Melik:VOLITVE V TRSTU 1907-1913 agisi Rat, ki je izdajal Rfl 2u»atoV°C*n3^aniu olivnih re- fcnli hp ‘z Ttsta namreč ni- *lvTJ- da Trn’, PnzablU na d(,j-VCS SosPnrU i V n)enlh rokbh rat' ves K|av . in “Pravni apa- Strat> katere U’k' Tržažki rnagi- Vah Popise i?admkl 30 1?vvše- ln,2nSl'0 je da , sklh UeUih -takiatHH morH!a 'Pta 1010. r3aviH Prvnarh',j,ka vlada ««• ašken, ozeon - “ie na tr- r,IWm “Pravm ~ 36 Vndil t,ldl ,e iždaiai Dn, 'm,Parat- MaSlslrat ‘rilGtnem * rdlla ° Potrebnem ^aniu v Trstu’"13 ermletnem bi-? av'l»l Vhii, a8>strat je pri. iTiltat Janske liberalne ,V ’‘°kah Ua' ne stranke. Teda- a z anniiiimi Milimi sretlsM 2A M6MGMI8 liti POIOPDVANIE POTRDILA O BIVANJU, IZSTAVLJAL, VOLIVNE LEGITIMACIJE IN VftSIL LJUDSKO ŠTETJE — JE BIL ČVRSTO V ROKAH ITALIJANSKE LIBERALNE STRANKE. nji tržaški socialističhi in Slbven-skl nacionalistični tiBk je phln pritožb zoper postopanje magistrata ob volitvah. ((Komora* je razpolagala z ogromnimi finančnimi sredstvi za propagando in podkupovanje. Najbolj razširjeni časopis ((Blceoloit je pisal v korist Italijanske liberalne slrankei nasproti temu pa je bit posebno slovenski socialistični tisk le slabo ražvtt. Da je bila Uvedba VoliVne dolžnosti pri občinskih volitvah tudi v korist liberalne stranke, smo že omenili. Povsem jasno je, da Še daleč ne moremo Šteti vseh, ki so glasovali za italijansko nacionalistično stranko, za njene zVfeste pristaše: to nam kaže že silno kolebanje številnih glasov, ki ga je dosegla pri posameznih volitvah in ki ga pri ostalih dveh strankah ni opaziti. In če govorimo o narodnosti, nikakor ne moremo smatrati vseh volivcev italijanske liberalne stranke za Italijane. Za tržaško okolico nam to čisto jasno dokazujejo številke. V volivni sekciji Opčine—Bane— Trebče je bilo po štetju leta 1910. od 3176 avstrijskih državljanov 2623 Jugoslovanov in 201 Italijan, torej 6.3 odst. Ce prištejemo k tem še 51 NemceV, dobimo 7.9% — toda za «kamoro» je glasovalo 129 volivnih upravičencev, to je 18.4 odet. volivnih upravičencev, 19.8 odst. veljavnih oddanih glasov. V sekciji Ronlovel—Prosek-Miramar—Sv. Križ ista slika: 9.1 odst. Italijanov In Nemcev pa 15.5 odst. volivnih upravičencev (18.2 odst. veljavnih oddanih glasov) za italijansko nacionalistično stranko. Vse to je razložljivo le, če upoštevamo, da so glasovali za italijanske liberalce volivci slovenske narodnosti. Te glasove je dobivala skamora« s svojim denarjem, pritiskom in propagando. Vollvei italijanske Hberalno-na-clonalistične stranke so se rekrutirali predvsem iz višjih volivnih razredov. Leta 1909. je bilo od vseh Volivnih Upravičencev pristojnih 73 odst. v IV. volivni razred (vštevši II. okoliški volivni razred, ki je IV. mestnemu enak) — toda od Vseh, ki So Voliti italijansko liberalno stranko, je bilo le 34 odst. glasov oddanih v IV. razredu: ogromna razlika skoraj 20 odst., ki kaže, kako je bilo težišče italijanske nacionalistične stranke v višjih, bogatejših razredih. Za leto 1913. so odgovarjajoče številke 66 odst. in 50 odst. vol. upr. udel. slov. 1909 30019 24451 7154 1913 28429 22806 6687 (točneje: 49.6 odst. — torej pod polovico!). Višji razredi so bili torej tisti, ki so odločali volivne bitke v korist italijanske stranke: v IV. volivnem razredu pa so bile sile vseh treh , strank približno enake: v % od vol. upr slov. sd. ital. 1909 23.8 22.7 20.6 1913 23.5 21.4 27.3 sd. 6818 6075 22.3 27.3 ital. it.+dis. 6193 6693 7775 7775 81.4% 80.2% Pa primerjajmo s tem podatke za višje volivne razrede (I.—III. vol. upr. udel. slov. 1909 11016 '9443 1876 1813 14916 18634 2242 1809 1913 mestni in I. okoliški): sd. 326 1543 ital. it.+dis. 5329 6376 7914 7914 Ogromna, prav absolutna premoč italijahske stranke je očitna. Se bolj pa pride to do izraza, če ločimo rezultate mestnih in okoliških volivnih okrajev. V okolici je bila italijanska liberalna stranka zaradi absolutne narod- vol. upr. udel. 1909 9500 8083 1913 12857 10763 nostne prevlade Slovencev v veli ki manjšini tudi v viSiem, prverr volivnem razredu. V mestnih o-krajih pa je bilo razmerje sledeče: višji razredi: slov. sd. ital. it. + dis. 969 326 4974 6021 1174 1543 7265 7265 v % od vol. upr. slov. sd. ital. it. + dis. udel. 1909 10.2 3.4 52.4 63.4 85.1% 1913 9.2 12.0 56.5 56.5 83.7% v % od vol. upr. slov. sd. ital, it. 17.0 3.0 48.4 15.Q 10.4 53.0 57.9 85.5% 53.0 84.7% četrti razred. 1909 21967 16907 1913 19464 15513 1909 14.4 24.8 1913 14.7 23.0 Volivna udeležba je bila, kakor je razvidno iz teh številk, redno 3170 2858 26.5 33.5 5469 4480 28.8 33.5 8822 6322 6522 6522 77.0% 79.7% večja v višjih volivnih razre (Nadaljevanje sled — 4 — 22. februarje | MOŠ A P/JADE OB PETLETNICI LJUDSKE DRŽAVE (Nadaljevanje in konec) Fred sto leti sta Marx in Engels pisala v Manifestu komunistične partije», da je «... prvi korak v delavski revoluciji pretvorba proletariata v vladajoči razred, priboritev demokracije. Proletariat bo uporabil svoje politično gospostvo za to, da bo iztrgal buržoaziji postopoma ves kapital, da bo centraliziral vsa proizvajalna orodja v rokah države, t. j. v rokah proletariata, ki se je organiziral kot vladajoči razred, in da bo kar najhitreje pomnožil maso proizvajalnih sil. To se seveda sprva zgodi lahko le z despotskim poseganjem v lastninsko pravo in buržoazne proizvodne odnose, z ukrepi torej, ki se zde ekonomsko nezadostni in nevzdržni, ki pa prerastejo v teku gibanja sami sebe in so neogibni kot sredstvo za prevrat vsega proizvajalnega načina». (Izdaja (-'Z, 1947, str. 37.). Ko govori o proletarski revoluciji in diktaturi proletariata, razlaga tovariš Stalin v razpravi «K vprašanjem leninizma», v čem se proletarska revolucija razločuje od buržoazne. Ker proletarska revolucija ne ruši oblasti ene izkoriščevalske skupine, da bi jo nadomestila z oblastjo druge izkoriščevalske skupine, marveč «odstranjuje z oblasti vse in vsakršne izkoriščevalske skupine, iz-ročajoč oblast voditelju vsega delovnega in izkoriščanega ljudstva ■— razredu proletarcev», umora... nujno razbiti stari državni stroj ter ga nadomestiti z novim». Za proletarsko revolucijo je priboritev oblasti šele njen začetek, «pri čemer se oblast uporablja kot vzvod za preureditev stare in organizirane nove ekonomike)>. ((Osnovna naloga proletarske revolucije (je) v tem, da po osvojitvi oblasti zgradi novo, socialistično ekonomiko»• Videli smo, kako smo pri nas v specifičnih pogojih osvobodilne vojne rešili nalogo strmoglavljenja oblasti buržoazije in razbitja njenega državnega aparata. Toda naši partiji je bilo jasno, da je osvojitev oblasti samo neizogibni prvi pogoj za zgraditev nove, socialistične ekonomike, pri čemer služi oblast v rokah delovnih množic z delavskim razredom, voditeljem vseh delovnih ljudi na čelu, kot močno orožje zkonomslce družbene preobrazbe, t. j. sama oblast postaja ekonomska sila. «Nasilje je babica vsake stare družbe, ki nosi v svojem krilu novo družbo. Tudi nasilje samo je ekonomska potenca*. (Mara, Kapital. I. knjiga, izdaja Kulture, str. 635). Zato je bila še med vojno izdana vrsta ukrepov proti izdajalski buržoaziji (konfiskacija pretežnega dela industrije, bank. veletrgovine). S tem so bila že za časa vojne ustvarjena prva ekonomska oporišča ljudske oblasti, ki jim je seveda dodati precejšnja ekonomska sredstva, ki so bila tudi poprej v rokah države, kakor tudi sredstva, zaplenjena Nemcem in drugim sovražnikom. Iz vseh teh razlogov je Jugoslavija prišla iz vojne pod popolnoma drugimi pogoji kakor ostale države, ki so po vojni krenile po poti ljudske demokracije. Zato je mogla tako naglo obvladati velikanske naloge obnove porušenega gospodarstva in zato se je, pod vodstvom partije, lahko takoj lotila socialistične preobrazbe gospodarstva. Toda iz vseh teh razlogov ima ljudska oblast, ljudska demokracija v Jugoslaviji popolnoma določen socialistični značaj, zato je to eoblast delovnega ljudstva mesta in vasi, v kateri ima vodilno vlogo delavski razred», zato je to sprav tista oblast, s pomočjo katere se delovni ljudje naše dežele uspelo bore proti kapitalističnim elementom in za izgraditev socialistične družben. Kajti svodiIna vloga delavskega razreda v ljudski oblasti zagotavlja, da ima le-ta tiste osnovne karakteristike diktature proletariata, ki zagotavljajo socialistični razvoj dežele, a to so: ta oblast je sposobna zlomiti odpor izkoriščevalcev; ta oblast je sposobna organizirati izgraditev socializma; ta oblast je najprikladnejša, da v berbi za uresničenje socializma združi najširše množice delovnega ljudstva». (Program KPJ). Šibko teoretično zanimanje v drugih komunističnih partijah za to, kar je bistvo in osnova ljudske demokracije V Jugoslaviji, aalje v mednarodnem delavskem gibanju nedopusten, prezirljiv odnos do izkušenj proletariata neke države, pa naj je še tako majhna, pozabljanje osnovnega načela marksizma-leninizma, da mora ta znanost temeljiti na proučevanju in razlagi natančnih dejstev stvarnosti — vse to je dovedlo do tega, da vlada danes v vrstah onih. ki «kritizirajo» — dejansko samo klevetajo — našo partijo, popotno nerazumevanje in popolna zmeda že v pogledu določitve pojma ljudske demokracije in njenega odnosa do socializma. V tej pisani zmedi mišljenj o ljudski demokraciji pa je vendarle nekakšen sistem in tendenca: ljudski demokraciji ne priznava sposobnosti, da bi gradila socializem. Celo ko govori o češkoslovaškem petletnem planu za 1949—54, pravi revija kNovoje vremjan, da bo z izpolnitvijo tega plana Češkoslovaška ena poti k socializmu»; torej bo v prav isti fazi, V kateri je bila tudi pred februarjem 1948. Šestmesečna gonja na osnovi resolucije Informbiroja ne samo da ni pojasnila mednarodnemu delavskemu gibanju niti enega vprašanja, ki jih je baje hotela sprožiti, pač pa mu je nasprotno prizadejala največjo škodo, ko je zamenjala znanstveno marksistič-no-leninistično proučevanje z golim sramotenjem. Izmed vseh drugih škod, ki jih je ta gonja prizadejala mednarodnemu delavskemu gibanju, je to izpodkopavanje teorije s strani posameznih voditeljev in piscev tujih komunističnih partij vsekakor ena največjih in najbolj žalostnih. Rad bi tu znova podčrtal o-snovno važnost dejstva, da je bila naša ljudska oblast, kot oblast, ki je sposobna zlomiti izkoriščevalce. zatreti vsak odpor strmoglavljenih izkoriščevalcev, v osnovi zgrajena že med’ vojno in da je zgradila, šolala in usposobila svoj aparat sile, ko je riišila oblast izkoriščevalskega razreda in zatirala njegov odpor. Samo v šoli ljudske revolucije, v ostrem boju s kontrarevolucijo se je lahko zgradil tisti aparat državne varnosti, s katerim je naša država razpolagala, ko je prišla iz vojne, in ki je v obdobju po vojni imel tako velike uspehe v boju proti kontrarevolucionarnim tolpam, ki jih je organizirala tuja špijonaža. Sposobnost Jugoslavije, da se je kot država ljudske demokracije takoj po vojni lotila naloge socialistične graditve svoje ekonomike, temelji na dejstvu, da smo že med vojno zgradili osnovne organe nove oblasti, ljudske odbore, ljudsko vojsko in državno varnost, organe ljudskega sodstva, skratka, da je bila oblast trdno v rokah delovnega ljudstva z delavsKim razredom na čelu in pod vodstvom komunistične partije, ki jo podpira široka vseljudska množična organizacija Ljudske fronte. Ljudska revolucija v Jugoslaviji je bila izvedena v specifičnih okoliščinah. Ni »izbruhnila« določenega dne, bodisi spontano ali organizirano — v tem smislu ta revolucija nima svojega datuma. Ni se vodila v klasični obliki oborožene vstaje proletariata in kmetov proti vladajoči buržoaziji, v obliki državljanske vojne in boja na barikadah. Ni torej ime- la klasične oblike odprte revolucije, kakor n. pr. revolucija v Rusiji leta 1905. in 1917. Bila je proces, ki je tvoril notranjo vsebino boja, ki ga je bilo vse ljudstvo z delavskim razredom na čelu in pod vodstwm komunistične partije proti fašističnim osvajalcem, ki so okupirali državo. Izgon okupatorjev iz države, njena osvoboditev in nacionalna neodvisnost, to je bil poglavitni in neposredni cilj tega boja. Toda ta boj so bojevale osnovne ljudske množice, delovno ljudstvo mesta in vasi, vodilna in usmerjajoča sila tega boja pa je bila avantgarda proletariata, naša partija. Zato je ta borba morala biti napredna, demokratična, dosledno protifašistična, zato je morala današnje cilje povezovati z jutrišnjimi cilji, morala je biti usmerjena v priboritev in zavarovanje resnične demokracije za delovne množice. Buržoazija tega ni hotela. Njej je šlo za ohranitev privilegijev svojega razrednega gospostva; zato se je vrgla v oboroženo borbo proti ljudstvu. Takšno borbo je lahko vodita samo tako, da se je opirala na okupatorja: iz svojih sebičnih razrednih interesov je postala okupatorjev hlapec. Zanjo in za njene oborožene formacije je bila to borba proti demokratičnim stremljenjem delovnih množic, ((protikomunistična» borba, borba za reševanje kapitalističnega reda ne glede na to, ali bo kot rezultat borbe ostal gospodar Hitler ali zapadna reakcija; naj bo čeprav Hitler, samo da ne bo čeprav ljudstvo z delavskim razredom in komunistično partijo na čelu — tako je modrovala buržoazija. Zanjo je to bila državljanska vojna, ki jo je vodila pod okupatorjevim poveljstvom, in ves čas si je prizadevala, da bi dala vsej borbi značaj državljanske vojne. Toda prav v svojih političnih, protikomunističnih geslih je bila samo izvajalec okupatorjeve «protikomunistične:» linije. Zaradi tega je imela vsa njena borba v narodnostnem pogledu popolnoma izdajalski značaj. Zato osvobodilno ljudsko gibanje ni imelo nobenega razloga, da bi borbo preti temu okupatorskemu najemniku vodilo kot razredno državljansko vojno, marveč je tolklo oborožene ■ formacije buržoazije kratko malo kot okupatorske najemniki, kot okupatorjeve hlapce. Tako je do likvidiranja njene oblasti prišlo z likvidiranjem njenih oboroženih formacij kot izdajalskih tolp v okupatorjevi službi. Takšna je bila oblika borbe, kar seveda ne pomeni, da se vodstvo borbe in boreče se množice ne bi bile zavedale rezultatov, ki jih bo ta borba prinesla glede spremembe državnega in družbenega reda in da niso zavedno stremili za temi rezultati. Tako je narodnoosvobodilna vojna ostala do konca o-kvir, v katerem je potekal tudi proces ljudske revolucije. To je bilo specifično in novo, vendar ni v tem nič nejasnega in nerazumljivega. Človek mora biti že okorel dogmatik, prikovan na stare formule in postavke ter obsojen na popolno negibnost teoretične misli, če ne more razumeti tega značaja naše revolucije, ki je med borbo prevzela čedalje bolj socialistični značaj. Toda kaj bi pričakoval razen slepote od takih skritikovs, ki ne vidijo ne preraščanja partizanskih odredov v redno vojsko, ne organizacije ljudske oblasti, ne preraščanja vstaje v vojno, da sploh ne govorimo o ljudski revoluciji kot celoti, in ki vse zgodovinsko dogajanje v Jugoslaviji za časa vojne reducirajo na »partizansko borbo*, na «junaška dejanja partizanov*, na «junaško borbo ljudstva» — s čimer do kraja zani-kavajo organizirajoči značaj te borbe, s tem pa tudi vodilno vlogo delavskega razreda in komunistične partije v nji, medtem ko so hkrati v tako hudih skrbeh Za vodilno vlogo naše partije, ki se ji zdaj naša partija baje odreka, češ da izdaja osnovna načela marksizma-leninizma. Peti kongres naše partije in njegovi sklepi, kakor tudi naša dosedanja načelna obramba pred klevetniško kampanjo so prispevali že mnogo dragocenega za teoretično proučevanje razvoja in značaja naše revolucije. To proučevanje mora biti čedalje globlje in bolj sistematično, da se bo tudi vsako podrobno vprašanje naše revolucije razčistilo do kraja, da bi se preprečilo razdiralno početje s falzificiranjem njene zgodovine, kar škoduje znanosti marksizma-leninizma sami in izmenjavi revolucionarnih izkušenj v mednarodnem delavskem gibanju. * * * Petletnica zmage naše ljudske revolucije, ki se je izrazila v sklepih drugega zasedanja v Jajcu, prihaja h koncu drugega leta v izvajan ju našega prvega petletnega plana, prvega plana v graditvi socializma v naši državi. Slavna zmagovita pot, ki jo je prehodila naša ljudska revolucija v teh petih letih, je trdno jamstvo za končno zmago socializma v naši državi kljub težavam, bodisi težavam, ki so «pri-rodne» in razumljive, bodisi težavam, ki so manj prirodne in na videz nerazumljive. Toda tako veliki uspehi v dveletnem izvajanju petletnega plana, kakor tudi uspešno premagovanje težav le še bolj poudarjajo veliko zgodovinsko pomembnost dogodkov, katerih petletnico slavimo letos. Ko proslavljamo 29. november, proslavljamo namreč ne samo ustanovitev ljudske države kot rezultat revolucionarnega boja, marveč proslavljamo ta dan kot praznik naše ljudske revolucije same. Ta dan je bil in bo ostal najpomembnejši, prelomni dogodek v slavni osvobodilni borbi narodov Jugoslavije, z delavskim razredom na čelu, na njihovi poti k novi oblasti, k socializmu. Z NEDELJSKE KONFERENCE ANTIFAŠISTIČNE MLADINE -----------------TRŽAŠKEGA OZEMLJA ---------------- Živela enotnost tržaške mladine v borbi za mir in svoje pravice Kot poročamo že na prvi strani našega časopisa je bila v nedeljo zjutraj v Trstu konferenca Zveze antifašistične mladine za Tržaško ozemlje pod anglo-ameriško vojaško upravo, katere so se udeležili delegati mesta in okoliških vasi. V diskusiji, ki je bila zelo živahna, so mladinci obravnavali razne svoje probleme, med kate-terimi tudi problem kmečke in delavske mladine, ki jih v celoti navajamo: Koreferat o delavski mladini Resolucija Informbiroja ni prizanesla niti delavski mladini. Ugotavljamo, da je mrtvilo, ki ga danes opažamo med našimi množicami, zajelo tudi delavsko mladino, ki ni več sposobna tako od- ločno voditi borbo za izboljšanje svojih življenjskih pogojev. Temu so krivi predvsem voditelji ZAM m sindikati pod vodstvom Račti-cha, ki so se pridružili Vidaliju. Ti ljudje se ne brigajo več za mladinske probleme, temveč raje klevetajo našo uspešno in pravilno borbo v preteklosti. Problemi, kateri težijo delavsko mladino, so več ali manj isti kot so bili nakazani na kongresu delovne mladine. Dotaknil se bom samo najvažnejših. Prvo vprašanje, ki najbolj teži prav delavsko mladino, je brezposelnost, ki se je še povečala, odkar so vključili anglo-ameriško cono Tržaškega ozemlja v Marshallov plan. Kljub vsem obljubam, da se bodo razmere delavcev izboljšale, vidimo, da so bila zagotovila o koristih Marshallovega plana le navadna prevara. Ta prevara je zadela predvsem delavce, med POZDRAV ISTRSKEGA DELEGATA njimi delavsko mladino. Odpusti iz dela v raznih tržaških tovarnah in ladjedelnicah nam služijo kot dokaz, da so naše trditve resnične. Napeti moramo vse sile, da se brezvestno odpuščanje z dela preneha in da se zagotovi vsem delavcem zaslužek, ki je potreben za preživljanje. Dvig tržaškega gospodarstva in s tem izboljšanje delavskih razmer ni odvisno od Marshallovega plana, temveč od naslonitve tržaškega gospodarstva na svoje naravno zaledje. Zastoj v tržaški industriji je prizadel tudi vse tiste mladince, ki so sledeč tradiciji upali, da bodo nekoč nadomestili svoje čete pri strojih v naših tovarnah. Opažamo veliko pomanjkanje vajencev, kar povzroča skrbi, da v bližnji bodočnosti ne bomo imeli zadostnega števila kvalificiranih moči v naših tovarnah in da bo zaradi tega še bolj padla produktivnost tržaške Industrije. Boriti se moramo, da. bodo tovarne prejemale na delo čimveč mladih delavcev—vajencev, ki bodo porok, da bo naša industrija ostala temelj tržaškega gospodarstva. Za vse vajence zahtevamo obvezno posečanje strokovnih tečajev, ki se morajo ustanoviti tam, kjer jih še ni. Važno vprašanje, ki ga ne smemo in ne moremo zanemariti, ker je življenjskega pomena, je zdravje mladih delavcev. Ce pogledamo samo na eno in to najbolj razširjeno bolezen, jetiko, tedaj vidimo, da je ta zavzela neverjeten obseg ravno med mladino. Da je jetika tako raz- 1 Ob zaključku | | umetniške raz-j | slave slikarjev| STO-ja IliftefftoA# ntf<'tfi [uti c m to- bu& in clGVG&foitVinzki V petek °b 18. je bila v Mestnem muzeju v Kopru, kjer je prirejena ta slikarska razstava, skromna slovesnost ob priliki razdelitve nagrad. Na razstavnem prostoru se je zbralo precejšnje število ljubiteljev te umetnosti, ki so hoteli s svojo navzočnostjo dokazati, da so hvaležni tako prirediteljem razstave kakor tudi umetnikom, ki so se odzvali povabilu. Tov. Marion je v imenu oddelka za prosveto okrožnega ljudskega odbora omenil, da je ta razstava pokazala silo slikarjev umetnikov in pokazala človeka, ki živi na tem ozemlju. Omenil je, da so bile določene nagrade razstavljalcem in da je žirija odločila sledeče: Prvo nagrado dobi Lukežič Avrelij iz Trsta, drugo nagrado Dr. Hlavaty Robert iz Kopra, tretjo Cesar Jože iz Trsta. S to izročitvijo nagrad se daje priznanje našim upodabljajočim umetnikom, obenem pa je pobuda za njih nadaljnje ustvarjanje. Ob tej priliki se je v-imenu SHPZ zahvalil slikarjem, ki so s tem, da so se odzvali povabilu, podčrtali in dali polno vrednost proslav v spomin Franceta Prešerna. Nadalje se je čutil dolžnega, da se zahvali predstavnikom ljudske oblasti, ki so podprli to razstavo in ki so omogočili nagrade. Nato je dal besedo pisatelju Dr. Vladimirju Bartolu, ki je razvijal svoj referat sledeče: Tovariši in tovarišice! Dovolite mi, da ob zaključku umetniške razstave slovenskih slikarjev Tržaškega ozemlja, ki je bila prirejena v počastitev stoletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, spregovorim nekaj besed o umetnosti na splošno in o njenem pomenu in funkciji v človeški družbi. Med mnogimi definicijami, kaj je umetnost, se mi zdi še zme- rom najbolj razumljiva in točna tista, kj jo je izrekel Shakespeare v »Hamletu*, da naj namreč d rž j umetnost tako rekoč zrcalo svoji dobi in človeški družbi. Umetnost naj bi torej bila izraz dobe in njene družbe, utelešenje teženj in dogajanj v človeštvu v določeni dobi. Izražala naj bi njene misli, njena prizadevanja, prikazovala naj bi njen o-braz, a obenem že nakazovala pot naprej, razgrinjala perspektive bodočnosti in napredka. Ce naj bo umetnost res izraz dobe in družbe ter dogajanja v njej, kot je dalekovidno izpovedal Shakespeare, potem je jasno, da moramo iskati tudi v sodobni umetnosti izraz naše dobe, našega družbenega dejanja in naših ljudi. Gotovo je laže izslediti te elemente v pisani besedi ali drami, kot pa v sliki, kipu ali celo v čisto muzikalni kompoziciji. Toda bister opazovalec bo zasledil na primer tudi v sliki ali kipu elemente svoje dobe, njenih prizadevanj, njenega družbenega ustroja. Na primer slikar portretist bo naslikal človeka v tej ali oni noši, obleki, s takim in takim izrazom, delavca športnika, šiviljo, ki se že po zunanjih znakih ločijo od sorodnih objektov pred 100 ali 50 leti. Tud: pokrajina se spreminja: nove stavbe* fabrike, asfaltirane ceste. Kajpada so vse to še zmerom samo vsebinski elementi. Globlje zajema duha časa stil ali oblika, v kateri se pojavlja taka ali taka vsebina. Na današnji razstavi opazimo na primer — v glavnem in na splošno — dvoje dokaj različnih, da ne rečem na* ravnost nasprotujočih si pojmovanj oblikovanja določenih predmetov. Krivično bi bilo a priori odklanjati ta ali oni način gledanja na slikarske predmete. Priznati moramo vsem slikarjem dobro voljo in veliko resnobo, s katerima izvršujejo svoj lepi in težki poklic, s katerima uveljavljajo in razvijajo svoje talente. Upoštevati moramo dalje, da je prav umetnik najbolj občutljiv za prizadevanje in utripe svoje dobe, svoje družbe in človeka, ki živi v tej dobi in družbi... Veliko bi se še dalo povedati o tej ali oni stvari, toda povrnimo se danes k našim umetnikom, ki tu razstavljajo. Vzemimo na primer Spacala, ki razstavlja izven konkurza. Njegove slike nam pričajo, da je tudi on šel skozi razkroj oblike in barve, ki je lasten zapadni umetnosti. Toda če pogledamo razstavljene slike, bomo opazili, da je zopet zbral te raztrgane elemente in jih uredil v jasne, čeprav preproste oblike. Njegove barve so čiste, ploskovno dekorativne. Spacal zna svoj posel. Priznali mu bomo fin estetski o-kus. nagnjenje bolj k dekorativ-nosti kot k plastičnemu podajanju tvarine. Moje osebno mnenje je, da bo šel njegov razvoj dalje in više, še bolj v pozitivno smer. Med razstavljalci je njegovemu načinu oblikovanja predmetov najsorodnejši Saksida, Tudi o njem bi rekel, da je še v razvoju, ki je pod močnim vplivom za-padnega pojmovanja. Resen u-metnik je, vztrajen iskalec, zato po pravici lahko pričakujemo, da se bo še razvil v močno umetniško potenco. Njegov razstavljeni portret pa tudi obe ostali deli se mi zdijo predvsem še zmerom eksperiment. Vživimo se za 100 let naprej. Kaj si bo mislil tedanji človek n. pr. o umetniku, ki je naslikal tisti portret in o modelu, ki mu je služil zanj? Ali mu more posredovati pravo sliko o današnjem človeku, kot jo n. pr. nam posredujejo Leonardov! in Raffaelovi portreti? Mislim, da ne. Toda slikar je še mlad in nedvomno bo obvladal svoj posel. Naj išče, z novo vsebino bo našel tudi njej primemo pravo obliko. Med nagrajenci zasluži Lukežič našo posebno pozornost. Delavec je, obrtnik in v tej težki borbi za kruh se je umel kljub temu razviti v močno umetniško osebnost, ki je dosegla tudi znatno formalno dovršenost Njegova koncepcija je preprosta in jasna, gleda na predmete realistično, ljubi nekoliko temne tone. Ne loteva se stvari, ki jih ne zmore, je proti sebi iskren in pozna svoj obseg in svoje meje. Hlavatg je naš edini, čistokrvni akvarelist. Ima močan estetski o-kus. tudi on pozna svoje meje, je živ, preprost, impresiven. Tehnično se je razveseljivo izpopolnil in vidi se mu, da dobro obvlada svoj posel. Cesar je slikar vročega, živčnega temperamenta. Ljubi krepke kontraste v barvah, ki jih temperamentno .vtiskuje na platno. V ognju dela mu včasih kaj spodrsne, zgreši perspektivo ali pravilno črto, toda je zmerom neposreden in živ. Mladi slikar Grom se nam morda ni predstavil s svojimi najboljšimi deli. Toda tudi v teh treh, ki jih tu vidimo, se nam kaže kot impulziven, iznajdljiv umetnik, ki je še zmerom na poti iskanja. V tu razstavljenih slikah ne opazimo še enotnega pogleda, pač pa dokaj zdravih elementov, ki obetajo nadaljnji u-spešen razvoj. Izrazit estetičen okus kažeta tudi obe Vogričevi sliki, ki sta sicer nekoliko akademsko umirjeni, od katerih pa posebno njegove anemone pričajo o finem okusu za barve in o znatni tehnični zmogljivosti. Naš Birsa je predvsem nekoliko sladkoben, dekorativen, ne da bi bil našel svoj osebni izraz ali Pa da bj bil šel na težko pot iskanja. V celoti lahko rečemo, da je slikarska razstava dobro uspela in je bila vredna počastitev velikega kulturnega praznika, ki ga pomeni za nas stoletnica Prešernove smrti. S tem je tov. Bartol zaključil svoj referat in žel zanj priznanje občinstva, nakar je sledilo vnovič ogledovanje umetnin s podrobnejšim analiziranjem in s pripombami teh in onih. širjena, so krivi: voj na,-koncentrat cijska taborišča, plače nižje oa življenjskih stroškov, brezposelnost, slaba stanovanja, naporno delo (deset do dvanajst, včasih tudi 16 ur) in končno pomanjkanje določb, s katerimi bi bilo zaščiteno zdravje mladih delavcev. Samo skupna akcija, ki bo usmerjena tako, da bodo zapos le-nl vajenci pri delih, ki ne vpli vajo kvarno na njihovo zdravje, da se podaljša dopust na en nje* sec v letu, da se mladinci periodično zdravniško pregledujejo, itd. bo lahko rešila težke zdravstvene razmere mladih delavcev- Veliko bi lahko še govorili ° stanju mladih delavcev. V te par besedah smo nakazali samo glavne smeri, po katerih bomo morali voditi dosledno borbo za dosego ciljev, ki smo si jih zas vili že r.a kongresu delovne mladine. Naprej za dosego pravic de.aVi ske mladine! Koreferat o kmečki mladini Važno poglavje v delu na** mladinske organizacije Je Pr® vprašanje kmečke podeželsk mladine. Posledice nepravilna protiljudske politike anglo-amer^ ške okupacijske obla.sti, ki z u'a janjem Marshallovega načrta ys. bolj in bolj uničuje našo ir.dustn* jo, je napravila velike vrzeli našem kmetijstvu. Kmete Prltl’ skajo težki davki in povišanje za kupnin, kot posledica tega F* J seveda propadanje kmečkih stev, propadanje naše prebramb ne stroke. Jasno je, da P11 vser" tem verjetno najbolj trpi f?'?, podeželska mladina. V prejšnji časih je veliko te mladine v industriji in mestnih obrtih; da nes je ta brezposelna. Brezp0^1 tudi zaradi tega, ker nima T m primerne zaposlitve na svoje n domačem posestvu, rekli bi P očetu. Zato se prepušča brezp^ selnosti in brezdelju, ki sev rodi to, da imamo danes na P deželju ogromen odstotek mladine, brez vsakršne stroko usposobljenosti. Zato bo naša mladinska org*; nizacija s pomočjo Enotnih 8 dikatov, ki so prvi poklicani-odločno branijo interese mlad pokolenja kmečke mladine v teresu vsega našega prebivals zastavila svoj korak, da n . kmečki mladini najširšo m°ZILVl obiskovanja strokovnih tecaJ ’ ki so temeljne važnosti za us" šen razvoj našega kmetijstva- Okupacijska oblast bi posvečati vse več pažnje J1* strializaciji našega kmetiJS Lahko trdimo, da je naše k me stvo kljub temu, da razpolaga na vsem ozemlju z dvema trak jema, r,a tako nizki razvo^ stopnji, da v nobenem pogledu more zadostiti zahtevam ’-n 'j,;, trebam preskrbe tržaškega Pr valstva. Po drugi strani bi w°l.,^e nuditi kmetom možnost na boljših plemenskih pasem živini rcr Pri kmečki mladini nastala leg zgoraj omenjenih čini'e' , tudi vprašanje strokovnega če vanj a v materinem iezilc?' ra-danes ni pokazala kljub vsej v ^ vični borbi in upravičenim t niti tevam okupacijska obIast. o£ti, migljajem svoje pripravljen^, da bi nudila kmečki mladim šol, še manj, da bi na teb poučevali v materinem Jczl' Toda to niso še vse teiave’ 0 težijo našega kmeta in ^n' mladino. Da so kmečka Pf/S itna, še bolj opustošena in nerodo ^ da je lastnik malega bol-j prikrajšan na rodovitni^ , čimPre, zopf lji, da gre vse skupaj na boben, za to poskrbijo. okupacijske oblasti, ko Prl svoje vojaške vaje. Takrat se podijo vojaki ,j, obzira s tar.ki preko njiv in[J)jjo. ki ugonobijo in opustošij0 ze ^ Težke razmere, do ^a*er-xev*' prišlo s- sistematičnim ual panjem življenjske sposobnos i ~ lih kmečkih posestev, imaJ°.vi)i. zoren namen: prisiliti Pre ,j0, stvo, da bi zapustilo svojo ze^ ^ Kmečka mladina poziva si-lovno ljudstvo, da zastavi le, da preko Enotnih s . ^pS-ir. z odločno borbo prisili ° cijsko oblast, da nudi 0jc. mladini tiste življenjske PValiti brez katerih si ne moremo uspešnega razvoja kmetijstva. BILO JE V LENINGRADU LJUBEZENSKA Mi* VIJEM ODMIKI 20 V.V.V.V.V.W.,.W.V//.’.V.V/.V.,.V.V.,.V/.V//A‘.VA’.V/MVJV.'AV^AW.W.V/.V, »Da*, sem mu odgovoril. »Prav imate. Pozdravljeni!* Stisnil sem mu roko in šel dalje, pogrezajoč se v zamete. Radio je objavil, da se je pričelo topniško obstreljevanje. Nemški topovi so neprestano nabijali in v presledkih se je slišalo tresljajoče tiktakanje metronoma, «Stojte!*. Zaslišal sem ženski glas za menoj, Obrnil sem se. Dva koraka vstran je stalo za zametom dekle. Bila je zelo nizke postave in skoraj je ne bi bilo videti izza zameta. «Stojte!» je ponovila, čeprav se nisem premaknil z mesta. S težavo je zlezla preko zameta. Imela je kapo z naušniki, prešiti vatirani suknjič, prepasani z jermenom, na katerem je visela ogromna torbica iz povoščenega platna. «Prosim, pokažite mi dokumente, tovariš oficir*, je rekla. «Kdo ste vi», sem vprašal. «Komsomolska straža*, je na kratko odgovorila. Prižgala je žepno baterijo in dolgo gledala mojo dovolilnico. «Dopisnik?», je vprašala, dvignila glavo in gledala vame. »Nisem podoben*, sem odgovoril. «Cemu ne bi bil?* je rekla in z nasmehom vrnila dovolilnico. — »Lahko greste!* Toda sedaj se meni ni hotelo oditi. «Takole sami stojite za zametom?* sem jo vprašal. «Prvič nisem sama, a drugič tudi nisem popolnoma za zametom. Po naključju sem stala tu.» «A kje »o ostali?* «V hiši.* «Se lahko gre tja?* Molčala je. Ni vedela, kaj naj mi odgovori, «Na stražarsko postajo tujcem ni mogoče*, je končno rekla. «Ioda vi kot dopisnik mislim, da greste lahko. Evo ta hiša tu.» Z roko mi je pokazala dvonadstropno poslopje. ,V.V.-.\,.V.V.V.,.’.V.V.V.V.VA,ŽV.-.VAV.%V/.V.VŽ'Ž,.V.V^.V.W.V.SV.V.VV.'.VŽ,.W^.V.'.W.V.W.V.WŽVJ-/A,,1'S v«"* «Poslušajte, tovariš*, sem mu rekel, »ali že dolgo tu vratarite?« Dvignil je glavo in odvrnil: • »Pet let.* »Se spominjate Sidorcvih, ki so stanovali v šestintridesetem stanovanju?* »Ti. ki so se jeseni izselili?*, je vprašal. »Seveda se jih spominjam. Vedno sem jim vozil drva. Lepega psička so imeli, pudeljna. Poginil je.* Videlo se je, kako se rad spominja preteklosti. «Ali se ne spominjate, da je k njim hodilo dekle Lida. Pogosto je zahajala k njim. Lida, taka bolj nizka. Se ne spominjate?* Odmajal je z glavo. «Kaj se je mogoče spomniti vseh? Lahko, da je tudi hodila, a vseh si ne zapomniš.* Nekje daleč so streljali protiletalski topovi. Nebo se je trgalo od eksplozij in sneg je bil v tem trenutku prozoren in čist, kot bi ga sestavljali posamezni kristali. «Leti, prokleti*, je tiho spregovoril vratar. In še tiše je dostavil: «Ali je mogoče najti tu dekle, tovariš, v takem inetežu. Cele družine «o se razkropile. Kje bi jo tu našel?* Preril sem se čez zamet in stopil sem skozi vrata. «Na desno, čim vstopite*, je zakričala za menoj. «Glejle, da si tam ne razbijete glave!* Opozorilo je prišlo o pravem času. Skoraj bi mi spodrsnilo na ledenem kamenju. Povsod je bil led. Pokrival je stopnice in v dolgih svečah visel na ograji. Nekje v daljavi se je bleščala svetla proga. Sel sem tja in že sem bil pred vrati. V majhni sobici, katero je razsvetljevala svetilka na mizi, je sedelo na postelji dekle. Ko sem vstopil, je vstala. «Kaj bi radi, tovariš oficir?* je odsekano vprašala. Povedal sem ji, da bi se kot vojni dopisnik rad seznanil z delovanjem komsomolske straže. ((Pokažite dokumente*, je rekla prav tako odsekano. Pomolil sem ji dovolilnico. Pazljivo jo je pregledala, tako Kot ona na ulici. »Prav za prav bi morali v štab po dovoljenje*, mi je rekla, ko mi je vrnila dokumente, »toda sedaj je obstreljevanje... ,Vsedite se. Jaz sem načelnik straže*, je rekla. Pokazala mi je posteljo. Vsedla se je poleg mene. Zdaj sem si jo ogledal. Bila je visoka in suha. Na sebi je imela prešiti suknjič, prepasan z jerjneni in sukj nene škornje. »Ali imate kaj cigaret?* je vprašala. Izvlekel sem cigarete. Iztegnila je roko in videl sem njeno tenkd dlan, ki jo je pokrivala rumena koža. Ne vem, ali je opazila ali je samo čutila moj pogled. Hitro je odtegnila roko, ne da bi vzela cigareto. Napravil sem, kot da nisem opazil njene kretnje, in približal škatlico s cigaretami bliže k njenim rokam. Nezaupno je vzela cigareto in se trudila, da ne bi stegnila roke iz rokava. Vprašal sem jo, kako ji je ime. Klicali so jo Ksenija Sergejeva. •«afe «Torej tudi tu živite?# sem jo vprašal, ko sem prižgal cl° sjjo, »Ze osmo leto živim tu. Cernu se čudite?* se je nasmehnil3-to je moja soba. Zdaj sem komsomolska stražarka. Ali vam ie ,a^'' oom ca n. ..Ki HI! oa .. mi ..imilil. (nm. ill Razgledal sem se po sobi. Oči so se mi privadile teme in od s>) sem sledove prejšnjega udobja. Na mizi je bila lepa luč in Aj-eš'1’ okajeni pribor za pisanje. Na pletenem naslanjaču so ležali suknjiči, a r.a nasprotni steni je yisel portret brkatega moža. »Kdo je to?» sem vprašal in pokazal na portret. «Ali ga ne poznate?* (Nadaljevanje leningr KITAJSKI DVOREC POGLED OGLAS*Cene oglasov: \Tvsak mm !«lne v 5™d stolpca: trgovski 40, (mančno-pravnl 60. osmrtnice tOJIr. Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z lil i(’a h MANNA SL 29 — Telefonska številka 8351 I NAROČNINA: Cona A: mesečna 26U, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: Cona B: 144, 414, 792. 1440 lugolir; FLRJ 55, 165, 330 f ULILA K. MANNA St 19 Teieionska številnai b«i. STO-ZVU: »Založništvo tržaSkfga tiska, Trst 11.5374 - Zastopstvo Založništva tržaSkega tiska v Ljubljani, Tyr*ev’ O. I - TRST?-1ttHSSSJSLfv RENKO? — TlJka IržaSkf tiskali zat£ - PODRUŽNICE: Gorica. Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 - Koper, ul. Batt.st. 301/a - Teb 70