99. flNllRe,
»Slovenski Narod" valja
»fublj&n! oa dom dostavljen. »aH leto . k 24*
ti leta *irt leta , ssec
MS
2-
v unravnltfoi pre|eman:
fislo let* ........ K 22--
m>l leia 11'—
č&trt lem ......... 5*50
na mesec.......% m 1*00
D S* hrt nal se frs*Wrajo. ftefcopisl se ns tracajo vr*«*r..£tv» i Knafiove ulice it. 5. I n<dstrap<« tovc), *i»f*w St. 84.
Izhaja vsak dan avecer isvsemii nedelje In praznike.
Inaeratl vel)a}o: peteroatopna petit vrsta ea enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vim, aa trikrat aH večkrat so 10 vin. Pri večjih Inserdjah po dogovoru. Upravnlštvn aa| se pošiljajo naročnina, reklamacije, inaeratl itd. to |e adsiiniatrativne stvari.
Številka vet|a 10 vinarjev. -
Na alaassaa naročila brca istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. „Hartdna tt»k*r«a>' telefen St. M.
.Slovenski Narod" velja po pošti
aa Avstro-Ogrsko:
celo leto.........K 25 —
ol leta.........» 13*—
etrt leta.......... 6*50
na mesec.......... 2*30
E
za Nemčijo:
celo leto.........K 23 —
za Ameriko In vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede inseratov naj sa priloži za odgovor dopisnica ali znamka UpiavnlStvo i Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80.
Občni zbor Narodnetiskarne.
V soboto, dne 1. maja 1909, občni zbor Narodne tiskarne ni mogel zborovati, ker je bilo po
pravilih udeleženih premalo delničarjev.
Zato se skliče nov
občni zbor
delniškega društva
Narodne tiskarne
na dan 15. maja 1909
ob 6. url svečar
v prostorih Jfarodne tiskarno
z istim za občni zbor dne 1. maja 1909 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po ^ 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor jVarodne tiskarne.
Stavka na električni železnici ljubljanski.
Drugod s<> praznovali prvi maj-nik z obhodi, z demonstracijam] in z zastavami, v Ljubljani pa je delavstvo postavilo ti« dan s sijajno socijalno zmago. Na delavski praznik zvečer je doseglo sporazum ljenje glede stavke na električni cestni železnici in včeraj opoldne so po vrsti pridnimi i vozovi v mesto, ki jili je narodno občinstvo pozdravilo z veseljem kot priče, da je stavka srečno končana.
Uspeli, ki ga je dosegla Narodna delavska organizacija s "to stavko je popoln. Železničarji so dosegli tri četrtine tega, kar so zahtevali; dosegli so zase zvišanje plač i ji preuredbo službenega časa, dosegli so pa tudi za skupno slovensko stvar uspeha, kajti železnica je koncil i jantno ugodila vsem zahtevam v narodnem oziru: nemški napisi bodo izginili in znanje nemškega jezika ne bo več pogoj za sprejem v službo.
LISTEK.
Pnio moje potovanje.
Piše Loni.
(Dalje.)
Ko je na Vinici ravno poldne zvonilo, sva korakala mimo pokopališča, obdanega z zidom, sredi kate rega se dviga župna cerkev; malo naprej zapazim na desno šolsko poslopje, ob njega vhodu pa v steno vzidani kameniti spominski plošči, aa katerih sta bili citati imeni učiteljev pisateljev Tomšič. Malo naprej, nasproti šoli župni dvor, poleg njega lepa kapelica, naprej velika trgovina, za tako majhen trg naravnost velikanska stavba, še naprej pa hiša nadučitelja L. To so največje stavbe, ki sem jili tako mimogrede videl. Da vse to vem! Nisem imel zaman papana poleg sebe. Venomer mi je kazal, razkladal, ter me poučeval. Nisem šel brez glave v svet. Cir dil sem se mu, da je vse tako dobro poznal, še bolj pa sem bil presenečen, ko sva s papanom vstopila v gostilno »Pri školniku«. Vse je vstajalo, vpilo in papana pozdravljalo, kakor da bi bil tukaj doma, jaz pa njegov sin, sem seveda tudi spravil
Takega uspeha ni imela še nobena stavka na Kranjskem. Doživeli smo v zadnjih letih že marsikako stavk»), a skoro vsaka je vzela žalosten konec, nobena ni prinesla delavstvu tacega uspeha, kakor stavka na električni cestni železnici v Ljubljani.
Vzrokov temu ni težko dobiti. Kadar so stavkali u. pr. socijalni dc-mokratje, so bili vedno izolirani. Stavkajoči delavci so bili osamljeni. Saj občinstvo je vedelo, da so tudi ti socijalnodemokratični stavka rji vsaj večinoma domači ljudje, a čutilo ji4 tudi, da jih nekaj loči od njih. To je bil socijalnodemokratični internaci-jonalizeni; ta je ustvaril neki prepad med stavkajočimi socijalnim i demokrati in med drugim občinstvom; delavci so se morda potegovali za čisto opravičene zahteve, toda občinstvo se ni zanje zanimalo in jili pustilo hoditi svojo pot. Njih usoda ni šla ljudem do srca. Tako so brez opore bili ali premagani ali pa so izkrvavel i.
Drugače pa je bilo s stavko na električni cestni Železnici. Sicer je »Narodna delavska organizacija« cisto samostojna organizacija, popolnoma neodvisna na vse strani, a čim se je seznalo, da so železničarji začeli stavkati, so bile simpatije vsega občinstva na njihovi strani. Ljudje niso videli v stavku.]'. <č i 11 železu ičn r-jih samo delavec, ki si hočejo zbolj-šali >voj položaj, marveč so se zavedali, da so ti delavci narodnega mišljenja in to je vzbudilo v njih srcih glasan odmev. »Naši bratje so začeli stavkati«, SO rekli ljudje. narodni delavci so začeli socijalno vojsko in pri tej ne mislijo samo nase, nego tudi na občno slovansko korist«.
Ali se je čuditi, dn je občinstvo tako zvesto stalo na strani železničarjev in se ni hotelo voziti, dasi je vodstvo vzdrževalo s pomočjo stnvko-kazov promet z dvema vozema ! Z dežele so se pripeljali ljudje v Ljubljano in vpraševali na kolodvoru, če je še stavka. In ko se jim je to potrdilo, so šli raje peš ali vzeli izvošče-ke, kakor da bi se bili peljali z električno.
Moč narodnega čuta se je pri ti stavki kar najlepše izkazala: nar«»dni ('•nt je pridobil navzlic vsi razliki v socijalnih naziranjih stavkujocim delavcem simpatije narodnega občin stva. Železničarji bi bili lahko stavkali nekaj tednov in dobivali zadostno podporo iako je bilo obči risi vii zanje vneto.
Ni dvoma, da je bila ta zaslom-ba odločilnega pomena pri pogajanjih, kajti lastništvo je videlo, da imajo stavkajoči železničarji krepko oporo pri narodnem občinstvu in je vsled tega raje odnehalo, kakor da bi nadaljevalo boj. V drugih okolnostih bi bilo lastništvo gotovo drugače postopalo, saj smo videli že drugod take stavke: odpustili BO stavkajoče delavce in jih nadomestili z drugimi in stvar je bila pri kraju. Ta kruta metoda j«- pa mogoča samo tam, kjer se občinstvo ne zavzame za delavce; v Ljubljani je bila nemogoča, ker je narodni čut veleval slovenskemu občinstvu, da mora stati na strani narodnih delavcev, da jih mora podpirati v njih boju in ostati ž njimi solidarno.
Res, lepše ni mogla »Narodna delavska organizacija« proslaviti prvi majnik, kakor s to lepo socijalno zmago, doseženo s stavko na električni cestni železnici ljubljanski.
Hvaležni bosanski moha-medanci.
S a r a j e v o , 2. maja. Šefa deželne vlade in kornega poveljnika generala Varešanina je posetila deputacija mohamedanskih odličnja-kov pod vodstvom rejsa al ulema (verskega poglavarja mohnmedau-cev) ter mn vzročila zahvalno adreso na cesarja za sankcijo statuta o mohamedanski cerkveni avtonomiji Rejs nI ulema je prosil generala Varešanina v daljšem nagovoru, naj sporoči cesarju zalivalo mohaniedan-skega prebivalstva in zatrdilo neo-mejne zvestobe. Rejs ul ulema je končal svoj govor z navdušenim živio-klicem na cesarja, čemur so se pridružili tudi ostali člani deputacije. Ko je rejs za vršil svoj govor, je s trdnjave zagromelo 21 topovskih strelov. Povodom sprejema deputacije pri deželnemu poglavarju je vihrala z minareta cesarske mošeja zelena molitvena zastava.
Sprememba na turškem prestolu.
O Abdul Hamidu.
So lun, 2. maja. Abdul Hamid je prišel brez vsakih denarnih sredstev v Solim. Z ozirom na to mu je dovolil komi poveljnik 1000 funtov k redi In za najpotrebnejše izdatke. Poveljnik sultanove telesne straže Peti hej je odpotoval v Carigrad z nalogo, da prinese Abdul Hamidu iz njegove piivatne blagajne nekaj de-
narja in vrednostnih papirjev. Med njegovo odsotnostjo je v zalivu tik j pod vilo Aladini usidrana torpedov-ka, da pazi na odstavljenega sultana.
Carigrad, 2. maja. »Jeni Ghv zeta« javlja, da je povsem dokazano, da so dogodki v Adani v zvezi s ca-rigradskimi in da jih je vprizorila ena in ista oseba.
Carigrad, 2. maja. Preiskava radi krvave revolte dne K5. aprila je spravila na dan mnogo obtežilne-ga materiala proti bivšemu sultanu Abdul Hamidu. Vkljub temu vest, da pride Abdul Hamid pred vojno sodišče, ni resnična. Za sultana in naj je zagrešil še toliko zločinov je najvišja kazen detronizacija.
Carigrad, 2. maja. Sultanov komornik deiiientuje vest, da bi vlada imela namen Abdul Hamida prepeljati v Bitolj in ga tam postaviti pred vojno sodišče.
Novo ministrstvo.
Carigrad, 2. maja. Veliki vezir ostane še nadalje Tevfik paša. Ministrstvo notranjih del je prevzel prejšnji veliki vezir Ferid paša, ministrstvo vojne poveljnik drinopolj-
skega kora Salih paša, ministrstvo vojne mornarice pa general L*iza paša. Vsi ostali ministri ostanejo na svojem mestu.
Carigrad, 2. maja. »Jetrni tia/.etta« naglasa, da ministrstvo, ki ga je sestavil Tevfik paša, ne uživa zaupanja poslanske zborniee. Novo ministrstvo bo sestavil ali Hilmi paša ali pa maršal (lazi Muktar. Y tem kabinetu bo šest poslancev, kot minister zunanjih del pa poslanik v Rimu Hakki hej.
Sultan Mohamed in Niazi hej.
C a r i
r a d , z. maja.
Sultana
Mohameda je na povratku s selnnili-ka adjutant Remzi hej opozoril na mimo jahajočega Niazi beja. Sultan je dal ustaviti vez ter poklical Niazi beja k sebi. Podal mu je roko ter se mu zahvalil za zasluge, ki si jih je pridobil za ustavo. Obenem ga je prosil, naj vsakomur pove, da se bo strogo ravnal po ustavi ter vladal pravično, kakor to predpisujejo zakoni. Na to je Miazi beja povabil na svoj pnrnik. Med vožnjo je sultan daroval hej u v priznanje njegovih zaslug svojo zlato uro. V palači Dolina bagče je bil Niazi bej povapljen na dvorni obed.
Vojno sodišče.
C a r i g r a d , 2. maja. Kakor javljajo listi, je vojno sodišče v celem obsodilo na smrt i) oseb, med te-
mi tudi morilca justičnega ministra Nazima. Okrog 'J(KJ oseb je bilo oproščenih. Vojno sodišče* bo končalo svoje delo tekom enega tedna.
Konec revolucije v Perziji.
Teherau, 2. maja. Jutri bo šah proklamira] ostavo. Zatrjuje se.
da se je šah odločil dati ustavo samo
pod vtisom krvavih dogodkov v Carigradu. Najbolj pa je nanj vplivala visi o detronizaei ji sultanu Abdul Hamida.
London. 2. maja. Obenem z ustavo bo šah izdal tudi amnestijo vseh političnih zločincev. Y ustavnem aktu bo zajamčena svoboda živ ljenju in nedotakljivost posesti. Zaeno se ustanove s stalno nastavljenimi sodniki.
JeleljdolnlšM" proces v Zagrebu.
Y soboto je bil zaslišan -1. sve dok Pavel Bušič. Izjavil je, da je pravoslavne Vere, po narodnosti pa Hrvat. Ta izjava je bila oči vidno v veliko zadoščenje predsedniku Taroboe-ehiji in drž. pravdniku Aeeurtijn.
Bušič je zatrjeval, da mu je obtoženec učitelj Petrovič opetovano pripovedoval, da je Hrvatska srbska dežela in da bo tu zavladal še kralj Peter.
Kazal mu je tudi sliko kralja Petra ter mu prigovarjal, naj si tudi on kupi tako sliko. Na vprašanje votail-ta Meixnerja, kasna je bila dotična slika, je priča rekel, da je imela oseba na sliki brado in brke. Z ozirom na ta odgovor so branitelji konstatirali, da slika, ki jo je obtoženec Petrovič baje kazal priči, ni mogla biti kralja Petra, ker ta vobče nikdar ni nosil brade.
Na to je priča pripovedoval, da mu je neki Mile Miljenica grozil, dn bo brez sleda izginil, ako bo izpovedal proti Petroviču. Pod vtiskoni teli groženj je na to v svojem domačem kraju opetovano izjavil, da je zapisnik, ki ga je z njim napravil preiskovalni sodnik, falsificiran.
Zagovornik dr. Hinkovič je na to hotel staviti na pričo več vprašanj o sliki kralja Petra, kar pa mu je predsednik zabranil. Ker je o tej predsednikovi odredbi napravi] obtoženec Adam Pribičevič polglasno opazko, ga je sodišče izključilo za 14 dni od razprave »radi impertinentne-ga vodenja«.
sem pa tam kak poklon v žep, kar se mi je vse kako dobro prileglo. Ko sediva   pri   obedu,  vstopi   gospod nad-učitelj, pnpanov stari prijatelj in zopet   ni   bilo   veselega    DOZd ni vijanja ne  konca  ne  kraja.    Vrata sosedne sobe se odpro. Zasliši se godba in velik hrup iz sobe.    Pir imamo, je dejal gospod    nadučitelj, mlinar j evra hčerka se ženi. Papa mi pove, da pomeni  -pii#« svatbo in glej, drug za drugim prihajajo iz sobe, vsak z lepim   šopkom   na   prsih.    Med njimi dva sina  nndučiteljev a, dijaka moje starosti   in  več sorodnikov.  Vsi ob-stopijo papana, vabeč ga na pir: pridruži se jim nevesta, zala vitka prikazen   in  ženin.     Medsebojno predstavljanje. Vsi so vabili na svatbo v mlin. Papa se je zahvaljeval, branil, izgovarjal        hoteli smo že kmalu naprej       tu pa ga prime gospod nadučitelj za roko, rekoč, ti ostaneš danes 1u, nikamor ne pojdeš naprej, za danes imata že dosti hoje in obr-nivši se  proti  drugim, pravi, moja skrb, le mirni bodite, jaz vam pripeljem svojega prijatelja v mlin. in sklenjeno je bilo. Pa prav je bilo tako. Veliko bi mi bilo sicer odšlo.
Po zadostnem odmoru pelje naju gospod nadučitelj na svoj dom, kjer nama je dobrodušna gospa izvrstno postregla. Tam sem videl, da je gospod nadučitelj imeniten lovec, pre-paratpr, da razne muhe lovi, na har-
monij igra, vino dela ter pesni kuje. Drugo zanimivejše od dragega.
Potem smo šli na Žeželj, precej visoko gorico blizo Vinice, kjer poseduje gospod nadučitelj veliko vzornih vinogradov. .Povam« vam, da tako finega grozdja še v svojem življenju nisem zoba I, pa v vinogradu, kjer se samo roko stegne, pa se ima grozd brez nepotrebne primesi. Samo žal, da je želodec premalo držal, ali pa, da nimam take priprave, kakor vel-blod za vodo hraniti.
Zezelj je božja pot in pelje od vznožja do viha k rižev pot, katerega vsaka postaja je zase kapelica. Cerkev je bila zaklenjena, skozi ključavnico pa sem videl sredi cerkve na visokem stojalu kip matere božje, sedeče na siolu. Gospod nadučitelj mi je govoril nekako o Marijinem sedežu Maria Sessel, iz katerega imena utegne izhajati ime Žeželj. Mogoče da je tako, za tako učene stvari sem jaz še preneumen.
Razgled z vrha je nepopisno krasen. Videl sem reko Kolpo, ki se je mirno vila ob visokih bregovih, videl sem most vprek reke na hrvaško stran, torej tudi hrvaško deželo. Kdo bi si bil še včeraj kaj takega mislil! Dolgo časa sem opazoval skozi kukalo bližnje in daljše kraje, tiste gore v neizmerni daljavi, bosanske, dalmatinske, potem zopet   hrvaške,   kočevske, domače,
opazoval, zdihoval, zakaj ne more človek vedno potovati, gledati vedno nove kraje, nov svet! Sele papa me je vzdramil iz mojih sanj češ, treba bo iti. Za cerkvijo nam je gospod nadučitelj pokazal sledove neznanega naroda, ki je imel tam gori svoje utrdbe v prastarem času. Našlo se je še zidovje, železna ruda, žlindra itd. Težko sem se ločil od tod.
Mrak je že legel na zemljo, ko smo prišli zopet v trg. Ogledali smo si še stari grad visoko nad Kolpo, ki nudi veliko zanimivega, tako na primer vzidano kamenito ploščo i napisom, ki ga do sedaj še noben učenjak ni mogel raztolmačiti, potem pa smo se podali na svatbo v mlin.
Že od daleč nas je v vseh prostorih razsvetljena hišica vabila k sebi in tudi so nam že udarjali glasni govori, petje, vriskanje in enakomerna godba na meh na uho. Prišlo nam je veliko udeležencev nasproti, celo nevesta, ki so nas vsi hrupno pozdravljali ter nas peljali v sobo, kjer so imeli pir. Cela soba je bila v zelenju in nebroj raznobojnih lampi-jonov je razsvetljevalo sobo.
Vse je kazalo srečno obličje pa kako neprisiljeno je vse bilo! Na svatbi še nisem bil nikdar. Že ob vstopu v sobo se me je polotil nekak prazničen čut. Nisem vedel, ali hi gledal bolj vesele svate ali mizo, naloženo z najfinejšimi jestvinami, iz-
ničil katerih so se dvigale vaze s košatimi šopki cvetic ter polne steklenice rajnega vinca. Sedli smo in nič se ne sramujem povedati, kako rad sem obiral janca, to belokranjsko naravno pečenko, katere me je bilo sprva skoro strah, ker nisem vedel, ali jo bo prenesel moj nevajeni želodec ali ne; kako sem se mastil nad puranom, kako sem nakladal raznovrstne piškote in druge močnate jedi v svoje prebavno skladišče.   I, saj nisem kral, saj so mi vse to ponujali in hoja na Žeželj mi je bila vendar najlepši izgovor. Tudi vino mi je dobro delo na vso to mastno   podlago,   toda — oprostite, pogreša] sem svojo navadno belo kavico. Oh, kavica mi je ljubša, kakor je bila nekdaj Kzavu leča. Toda tiho, da nikdo m* sliši, svatba je tudi nekaj vredna. Kar z odprtimi usti sem časih gledal sedaj strastne plesalce, tega ali onega šaljivca. Čutil sem, da mi je papa purkrat stopil na nogo, morda je to veljalo mojim odprtim ustom, mogoče pa je tudi, da se je zgodilo slučajno, ker smo tesno sedeli, človek pa svojih nog ne more utakniti v žep. Koliko nas pa je bilo, he! — Aha, sedaj pa vstaja gospod župnik iz Bosiljeve, Hrvat,   ter spušča dolg govor   novoporočencema v čast. Kako je lepo govoril! Morda je bil ta govor še lepši, nego oni gospoda nadučitelja v Črnomlju, pa jaz ga nisem dobro razumel, ker je govoril
■
Obtoženec Petrovič« je pobijal iz-povedbe priče Bušiča ter zahteval, naj se zasliši Mile Miljenica, ako je res grozil Bušiču za slučaj, da bi ne-ugotlno izpovedal proti Petroviču.
Sodišče seveda tej zahtevi ni ugodilo, ker stoji menda načeloma na stališču, da se mora obtožencem onemogočiti vsaka obramba.
Kako zanesljiva je priča Bušič, kaže dejstvo, ki se je dognalo na raz pravi sami.
V petek je dobil namestnik državnega pravilnika Stožir pričo Bu-šiča na hodniku v sodnem poslopju. Povabil ga je sabo v pisarno, kjer se je pri zaklenjenih vratih z njim raz-govarjal. Vse to je priznal sam Stožir pri obravnavi, samo rekel je, da na Bušič nimalo ni vplival, marveč da ga je samo pozval, da naj resnico govori. Zakaj se je državni pravdnik s pričo zaklenil v pisarno, ako ga je samo opozoril, da naj govori resnico, tega dr. Stožir ni pojasnil.
Ta afera drž. pravdnika zopet dokazuje, kako so merodajniin krogom v Zagrebu dobra vsa sredstva, samo da bi obtožencem, ako tudi z dvomljivimi pričami dokazali veleiz-dajstvo. Pri tem pa igra veliko vlogo tudi skrb za reputacijo gospodov Aecurtija in Stožirja. Ta dva moža sta sestavila famozno obtožnico in če proces konča s Fiaskom, sta s tem direktno prizadeta v prvi vrsti seveda ta dva poštenjaka. Za to naj pomaga, kar more pomagati! Kdo bo potem spraševal po dopustnosti tega ali onega sredstva [ 11 lav no je. da je to sredstvo u>pešuo!
Roko v roki z državnim pravd-ništvom deluj«' seveda tudi senat. Ako kdo izmed obtožencev samo po struni pogleda zastopnika obtožbe, že zadostuje, dn ga sodišče obsodi v par dnevno temnico in na večtedensko izključenje <>d razprave.
Y soboto je senat izključil kar tri obtožence Pri biče viča, Maloba-biča in Živ kovica na 14 dni od razprave.
Čudno je. da sodišče ne izključi (»d obravnav«' sploh vseh obtožencev, to bi bilo vsekakor n ajkomod ne j še. Izključila bi se naj še javnost razprave, zagovorniki', ki so itak vsi sumljivi »veleizdaje«, bi se naj kratkim potom zaprlo, pa bosta gospoda Aeeurti in Tarabocchia lepo samu med sabo in bosta »veleizdajnike« lahko sodila »nach Lusl mul Belie-ben . Res. srečna Hrvatska, da ima tako justico!
Dnevne vesti
V Ljubljani. 3 maja.
— Javni shod N. D, 0. se je vršil včeraj dopoldne v areni Narodnega doma. Udehžba j« bila vzlio temu, da je vlada prepoved da letake in lepake o shodu, prav d bra. Shod je otvoril g. Ju^an, predstavil vladnega zastopnika dr. Trnovca in dat besedo gosp. & kri ju, ki je pcroČal o stavki tramvajskih uslužieccev. g banje za zboljšanje položaja tramvajskih uslužbencev se je začelo pred nekako tremi meseci, dobi.o je pa konkretno obliko z javnim shodom v Mestnem domu dne 31. prosinca t. 1, kjer se je spreje a tozadevna resz>.ucija. Medtem so se uslužbenci crg&nizovali in izročili tedaj sprejet j resolucijo po posebni deputaciji tukajšnjemu vodstvu električne cestne železnice, da jo sporoči glavnemu vodstvu, česar pa najbrž m sUriio, kajti do 25. aprila ni bilo mkakega odgovora. Uslužbenci so   zahtevali odgovora,   katerega pa
hrvaško. Govoril pa je med in sladkor. Kje so se i i gospodje naučili tako govoriti! Izvabil j»- tako navdu šenje. dn je vse začelo peti in smo potem vsi na v prek trkali s kupicami. Tudi z menoj je hotel vsakdo trčili, ali ta naval sem ne vajenec koma j prenesel. Tudi z menoj, pravim, kaj pa mislite, tretješolec vendar ni kar tako za prezirati, dasi mi je bila moja Še malu postava nekako na poli. Sledilo je na to vse polno govorov od različnih strani, pelje in ples. Skozi odprto okno pri frči velik metulj v sobo svetilki pred papanom. Tu ga skuša vloviti, potem pa se živalica sama vjaine v na pol prazno steklenico vode, na kar ga je papa spravil v spo min na \-'miški pir.
Med svati j<* nastal nemir; vstajali so. nekateri odhajali in zopet prihajali, potem pa so jeli lampijone snemati, ki so jih odnesli vun. Na vodo, na vodo, se je razlegal klie. In vse j«' hitelo na breg, kjer stn bila pripravljena dva velika čolna za tiste, ki ><> se hoteli udeležiti veselice na vodi. Knialo so bingljali lampijo ni Lepo razvrščeni ob koleh na čolnih in vesla so se krepko zasadila v le-sketajočo se Kolpo. Ker je voda le mokra in se ne ve, kaj se vse lahko zgodi, sem ostal na bregu, gledajoč ta čarobni prizor. Muzikant je pridno svira 1. razlegalo se je vesel*) petje, vriskanje, streljanje daleč v temno noč. Kar na mah zažari v rdeči luči vsa okolica, ki se je nepopisno lepo
tukajSnji vodja 0*e1aohowiki ni dal niti do prostega ponedeljka, niti pozneje do srede zjutraj, valed česar je bilo ualuibenstvo prisiljeno stopiti ▼ stavko, kar ae je »godilo v petek ob */j 12. Nato so se vršila pogajanja, pri katerih ao sodelovali gg. župan Hribar, dr. Oražen in dr. Žerjav. Pogajanja so imata sijajen uspeh, kajti uslužbenci so dosegli skoraj vse, kar so zahtevali. P.aČa se jim sboljia za 14% 8 Činoer so dosegli :t/4 svojega zahtevka. S5ascma se uvedejo tudi službene kategorije, katere je obljubilo vodstvo na svojo častno besedo. Giede delavnega razmerja je dal aa stopnik glavnega vodstva zagotovilo, da se v doglednem času skrajša delavni Čas. Manjše pavse se stisnejo v eno. Us ušbenoi imajo vsak teden en dan popolnoma prost, in vsako sedmo nedeljo prosto. Dosedaj niso imeli o?l»h pet let niti enega celega dneva prostega. Uvede se popolno slovensko uradovanje. Dovolil se je tudi zahte vani dopust. Uspeh je bil tako lep, ker so bili uslužbenci vzorno solidarni. V inrenu tramvajskih uslužbencev se je zahvalil tov. L o tri č vsem onim, ki so pripomogli do tako lepega uspeha Ko je nato tov. Za dni k poudarjal, kake zapreke je delala vlada X. D. O, ko je prepovedala shod. plakatiranje itd. kar je bilo seveda popolnoma protipoatavno in se je zgodilo gotovo le zato, da bi se škodovalo N D. O., in je končno tov. Škrlj še izjavil, da je N. D. O popolnoma neodvisna od kateregakoli javnega faktorja, stranke, se je shod zaključil. Ob 1. popoldne so us'užbenci električne oestne železnice zopet začeli z rednim delom.
— LjubljiDskt nemftkutarji so
zabavljah v nemških listih, v „Gra zer Tagblat'u", „Graaer Tagespostu, rNeue Fr. Presse4 in v drug h listih na vse pretege zastran stavke na električni cestni železnici ljubljanski. Očitni namen vsega tega zabavljanja je bil, preprečiti vsak naj manjši uspeh te stavke; v to svrbo so nemškutsrji h u j s k ali lastništvo železnie in tudi vlado. Toda vse te hujskanje niso imele uspeha; stavka je vendar zmagala Nemškutarji so za eno bamažo bogatejši, delavstvo je pa spoznalo, kako hudobne sovražnike ima v teh nem-škutarjih
V „Slov Braniku11 je natisnjena naslednja nekoliko skrivnostna notica: „Slavija: Kako smo mirno živeli v svojih h:si, pravi raj je bila naša dežela ! Prevzetni sosed pa nas napade v svoji lakomnosti, vzeti nam hoče domač kruh in nas pitati s tujimi skorjami, jaz pa bi morala biti sužnja njegovi preširni soprogi! . . . Vi 3te vstali kot en mož branit svojo prostost, svoje in moje poštenje! . . . Veselila sem se vas vseh ... pa vedela nisem, da sem vzdojila ca prsih svojih tudi strupenih kač! . . Ti, ne glede na mojo korist, prodali so mene in druge zveste sovragu! Izdajicam odpre naj se peklensko žrelo, naj jih grize in peče notranji Črv, naj ne občutijo blage sreče v svojih prs h! ... Anton Jeglič (1.1870).u — Kdo je pa ta Anton Jeglič, ki je leta 1870 zapisal tako lepe besede ? Ali je morda identičen z onim istim Antonom Jegličem, ki je 1. 11*08 in 19C9 prodal slovensko stvar ljub ljanski nemški šparkasi ?
— Štajerskega deželnega šolskega sveta postopanje postaja, kakor se nam pereča iz slo/. Stajerja, že vprav gnusno. Ni še dolgo tega, kar smo ožigosali  dejstvo,  da je ta
zrcalila v razburkani reki in videti je bilo, kakor da bi bila čolna plavala V blesteči se krvi. Oh hrvaškem bregu zapazim celo vrsto belo oblečenih deklet, ki so pričele peti lep«' hrvaške narodne pesmi. To je bilo nekaj milega! Takega petja še nisem sišal. Bilo mi je. kakor da hi bil moral vedno tam ostati, kakor da hi se ne smel ločiti od sveta, ki mi je bil lako nov. pa vndar že v prvem trenutku lako domač. Iz čolna so spuščali rakete v zrak in še nekatere krati je bengalična luč spremenila prekrasno okolico v čaroben raj, ki se ga more le gledati, uživati, ali opisali nikdar. Svojima spremljevalcema, nadučiteljevinia sinkoma, ki sla mi bila radi svoje živahne razboritosti takoj oh prvem sestanku zlezla v Brce, sem do skrajnosti ginjen zatrjeval, da današnjega dne ne bom pozabil v celem življenju svojem.
Prišlo je do slovesa. Še nekaj navdušenih govorov pod milim nebom belokranjskim, pa smo odhajali na vse strani, spremljani od ljubez-njive neveste in njenih svojcev oh slovesnih zvokih domače glasbe. Med potjo sem vzkliknil proti nebu: Bog daj novoporočencema obilo sreče, ker sta svojo poroko priredila, kakor nalašč na ravno isti dan, ko sem se jaz n i ii« I i I na Vinici! Živela! Živela!
S kurami danes zopet nisem šel Spal in ker — ker — no, saj se lahko pove, saj ne sliši noben profesor, ker ni bilo daleč do jutra in mi je bilo
vrhovna Šolska oblast počastila ■ na-slovom „šolal i ravnatelju znanega kler i kal oa Jurkoviča, nadučitelja v Šmarju pri Jeliah, ki aavira toli potrebno stavbo tamošnjeg a novega Šolskega poslopja in tujska ljudstvo proti soli in uči tel jat vn, — kar nam je doila vest, da je slavni dei. šolski svet štajerski imenoval za šolskega ravnatelja tpekofeaega nadučitelja nemške ljudske tole v Laškem trgn, K. Valentinitsoha. Med aktivnim slovenskim uč itelj stvom na Spod Štajerskem Staj. dež šol. svet ni našel šolnika, ki bi bil tega odlikovanja vreden, — razen že omenjenega klerikalca v Šmarju — pršeči je moral po nem škutarju Valentini t sohu, ki je poznan strankar takozvanih spodnještajerskih „Nemcev"! To odlikovanje |o klofuta vsemu slovenskemu učitelj-■tvu mm Sp Štajerskem I Vid« se,
da dež. šol. svet štajerski propegra le nemčurstvo, torej neenačajniševo, ter tako naravnost dela v demoralizacijo učiteljstva. — Valentinitsoh je že veČ let penzijeniran. Kakšnih za slug si je pa pridobil kot učitelj V Nikakih! Po mnenju štaj. dež. šolskega sveta je to dovolj, da je bil nekaj let vodja nemški i. e nemškovalni šoli v Laškem trgu. Utegnil bi kdo ugovarjati, Č-š, ValentiniČ — tako se je mož pisal svoje dni — ima vendarle aas'uge za kmetijstvo. Mož je res praktičen kmetovalec za svoj — iep. Oa je Član raznim komisijam, pridno nrajžatt, in to — nese. Saj še tajništva domače kmetijske podružnice ne opravlja — zastonj. To so zasluge, kaj ?! — Sicer pa res ne uvidimo, kako pride šolska oblast do tega. da kakega učitelja, ki bi bil res kaj znatnega storil na polju kmetijstva, le radi tega odlikuje.
— Prta seja državnega obrt negi sveta se vrši dne 13 majnika
po sledečem dnevnom sporedu: 1. Pozdrav predsedaika 2 Zaobljuba Članov. 3 Izvolitev stalnih cdsekov. 4 Sklepanje o ustanovitvi stalnega odseka za-malo trgovino, eventuama volitev članov. 5 Volitev enega Člana in namestnika v državno železniški svet. 0 a) provizorični opravilnik obrtnega sveta, b) načrt postave o krošajarstvu, c) načrt ministerialne odredbe o predpisu usposobljenosti za posamezne kategorije gostdničarske obiti, d) načrt naredbe o uvrstitvi podrobne prodaje piva v steklenicah med koncesijonirane obrti, e) prošnja raznih zadružnih zvez za uvrs itev sodavičarske obrti med koncesijonirane, f) ureditev vajenskih razmer v delavnicah državnih železnic in g) na Črt naredbe o polaganju mojstrskih izpitov na cbitnopospeševalnem zavoda in diugih obrtnih učnih zavodih. Te točke se izroČe v obravnavo tozadevnim stalnim odsekom, ki se izvolijo takoj po glavni seji.
— PromOCl|a. Dne 1. majnika je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem modroslovja gospod Jakob Kelemina. Čestitamo!
„Matica Slovenska11 razpošilja te dni slovenskim umetnikom, strokovnjakom v zgodovini umetnosti in zgodovinarjem sploh nastopni poz v: „Mstica Slovenskaa bi hotela izdati „Zgodovino umetnosti v slov. deželah* oz „Zgodovino slov. umetnosti" in „Kolo jugoslov. umetnikov" (repro-dukoije), kakor ga je zadnja leta izdajala „Matica Hrvatska". Da se mi ta misel uresniči, sklicem v kratkem anketo. Na tej anketi bi se razpravljalo na pr. o sledečih točkah: 1) Kje bi bilo najti umetnine starejših dob ? 2) Kaj  in kje se je že pisalo o naši
zgodaj vstali, da s papanom nadaljujeva pot, sva se od preljubeznjivih iiadučitel jev i h takoj poslovila, danilo me je, ko sta oba sinku prosila očeta, naj jima dovoli, da me sprejmeta dn Modruš-potoka. Sele, ko jima
je oče dejal, da bi morala potem tudi nazaj iti. hi bilo preveč hoje, sta žalostno odnehala. Bog ju živi, ta krasna dečka! Vivant, rioreant, eres-cantl (mar sem se zaman učil latinsko —!)
Solnee še ni prijadralo na horizont, ko sem korakal z očetom iz Vinice. Ker se nama je reklo, da je pot po Lujizini cesti to je najlepša cesta v Avstriji, ki veže Karlovce z Reko. — skoro dve uri daljša do Modruš-potoka, sva jo udarila skozi Podklanc oh levem bregu Kolpe po divje romantični soteski proti Prelo-ki. Zelena Kolpa je naju celo pot spremljala, zacepetala sem pa tam taji ust veno, česar pa nisem razumel, na hrvaški strani pa se je vila kakor širok srebrn trak Lujizina cesta, ki je sem pa tam izginila izmed najinih oči. Proti koncu so nama gorostasne navpične skale, ki so segale, zdelo se mi je, prav do neba, skoro zabranile nadaljno pot, ali naučil sem se hoditi po vseh potili; kakor kozla sva plezala ob nevarnem robu in sva bila kina-lo na drugi strani. Še par sto korakov pa naju je pozdravil mlinar, vedoč, da bo treba voziti na drugu stran.
Bila sva na Hrvaškem. Papa seže v žep, da bi dal prevozniku napoj-
umetnosti? 3) Kako bi se bilo lotiti še preostalega umetniško-zgodovin • •kega dela? 4) „Kolo jugoslov. ume t nikov". Prosim Vas vljudno, da bi mi blagovolili sporočiti, o kateri nave denih točk bi mogli prevzeti referat za anketo; vsekakor pa mi vsaj pismeno priobčite svoje mnenje. Ljubljana, aprila 1909. Dr. Fr. Ilešič, predsednik „Matioe Slov.11 — Mnogim, ki se zanimajo za stvar, „M*tioa" ni mogla doznati za naslov. Njim veljaj to-le javno vabilo.
Telovadno društvo »Sokol H"
vabi vse svoje člane k redovnim vajam, ki bodo v torek in četrtek ob 9. svečer.
Obrtni skod v LJubljani. Da-
želna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v četrtek, dne 6. maja, ob 8. zvečer v arani „Narodnoga doma" javen obrtni shod, na katerem ss bo raspravljalo o točkah, ki so na dnevnem redu obrtnega sveta  o. kr. trgovskega ministrstva.
Slovenskim umetnikom. Baz
stava v umet. paviljonu se otvori v tednu pred biokoŠti. Opozarjajo se eni umetniki, ki se žele udeležiti razstave in se še niso priglasili, da je zadnji rok za priglasitev 8. maj Umotvori naj se odpošljejo tako, da dospejo najkasneje 12 maja v Ljubljano. Na poznejše pošiljatve se ne more ozirati. V jurijo imajo pristop oni slovenski umetniki, ki so se udeležili vsaj na 3 inozemskih umetaiških raz stavah. Priglasitve in pošiljatve spre jema: R Jakopič, Ljubljana, Emon-ska cesta 2.
11 p ražnje na srednje šolska mesta. Oi 11. IV. do 30 IV. so bili razglašeni sledeči razpisi: Moderna filologija: Bolcan (real g., D 1. gr., 10 V.), Krnov (r., D Fr |E|. 15 V) — Klasična filologija: Mies (g, L Gr. d., 8 V.), Kromeriž (g, L. G, 8 V) — Matematično -naravo-slovna skupina: I a urnost (r. M. Ni., 10. V.) — Verouk: Maribor (g, 5. VI) — Telovadba: Proste-jev (r, 20 V) — Kratice in znaki kakor navadno.
L|ublianski športni klub naznanja svojim članom, kateri žele igrati lawn-tennis, da so prostori na dirkališču s 1. majnikom začenši na razpolago. Prijave in eventualne iz premembe skupin sprejema vsak dan od 6. ure pop. naprej gosp reditelj Mirko Gruden na igrišču. Potrebščine za law j-ter n s se dobivajo v modni trgovini g Magdiča.
Občni zbor krafne skupine pestn>h In brzojavnih uslužbencev
se vrši v nedeljo, dne 9, majnika, ob 4 pop. v „Jugoslovanski restav-raoiji" z običajnim dnevnim sporedom.
Ruski mladeniči na Slovan
skem. Včeraj so dospeli v Ljubljano štirje ruski mladeniči, ki se nameravajo pri nas naučiti kmetijstva. Na I kolodvoru jih je prisrčno sprejela gospa Terezina dr. Jenkova, nakar so se odpeljali na Dolenjsko.
Trgovski In obrtniški zbor nlol V Ljubljani je došlo podrobno poročilo  o  sedanjem gospodarskem položaju v Abesiniji in o šansah iz voza in uvoza.   Interesentom je to poročilo v zaupni vpogled na raz poiago v zbornični pisarni
Pogrebno podporno drufttvo c. kr. postnih ln brzojavnih uslužbencev V Llubljanl je imelo v nedeljo ob 4 pop. v Jugoslovanski restavraciji svoj redni občni zbor. — Zborovanje ]e otvoril predsednik g. IvanKoŠenina in prisrčno pozdravil nepričakovano obilo število udeležencev, ter javil, da se je G Članov
nine, pa prebledi niosnjička ni!
Kje je.' Hitro se domisli, da >ra je pozabil pri nadučiteljiveh, kjer sva prenočevala in še hitrejše je storil svoj sklep. Nazaj, je velel, v štirih urah sem zopet tu. Mlinar je dejal, da ne ralu nič napojnine, in je stvar še le potem razumel, ko mu je papa povedal, dn brez denarja no moreva naprej. Mene je hotel popa pustiti v mlinu, da bi prej nazaj prišel in da l>i se jiz preveč ne utrudil. Bral mi je pa gotovo na obrazu, da nimam posebnega poguma v tujini prav sam Čakali eele ure ter me je vdan v božjo voljo vzel seboj, misleč, morebiti so bo dalo kako med potjo pomagati.
Moj papa, pravil je, je imel na \ado, tla je v hotelih, kjer je često prenočeval, spravil ves denar pod blazino, pod glave, kjer bi mu jra nikdo ne mogel ukrasti. Ravno tako je napravil v pozabljivosti na Vinici, kjer se prav nič ni bilo bati lopovov. Vidiš, me je učil. pretirana previdnost tudi ni dobra, sedaj sem svoj mošnjiček sam pred seboj skril ali je treba takega pota zaradi tega!
Šla sva po strmih bregovih, kamnitih potih na Grdune. Tam sem videl v prvič v svojem življenju, kako se lan tero. Skoro pri vsaki hiši sem videl po tri ženske skupaj, od katerih je ena spredaj polagala lan pod konee debele deske, drugI dve pa sta z nogo zadej desko prizdigovali, da je udarjala s koncem po lanu, do-
čim sta se držali za bruno, dn sta ime-
radi odsotnosti opravičilo in pozdra" vilo sostanovnike sborovaloe Poudarjal je nato namen in blago idejo društva, katero omogoči članom v zadnjem tren o tk u v Času največje sile takojšnjo pomoč. Kdor hitro da, dvakrat da, to je ona dobrota, katero uživajo Člani društva, ki so navezani edino na samosvojo medsebojno pomoč, kajti vse njihove dosedanje prcšDJe bodisi za pokojnino ali druge podpore so bile dosedaj odbite i u so torej primorani v skupnem delu se žrtvovati in delovati sami. Društvo je še m'ado, ustaoovdo se je v 1. 1907, vendar obeta postati, če bodo delovali vsi sostanovniki solidarno, močna podpora članom. Do sedaj je bilo dolo Čeno plačati po vsakem um-Jem članu po 60 K a spone s jm poudarja, da se je društvo že v tem kratkem času v toliko ojaČilo, da se lahko zviša ta podpora na 100 K V vznesenem in lep m govoru bodri svoje sostanovnike, naj se zanimajo za društvot naj bodo sami še kot čl&ni njegov* trdna opora in naj poleg tega nabirajo in pridobivajo društvu še vedao novih Članov. Skrb dase, za ženo in otroke naj jih spominja, da pristopijo k društvu, da za/edno lahko rečejo, kar sem mogel, sem storil za svojo družino. Nato je poročal gle gaj nik I. Jenko o društvenem premož-nju, katero je naraslo do konca leta 1908 na 726 97 K. V tem letu se ni izplačala še nobenn podpora, in je imelo društvo samo I 38 K stroškov l>ma-šnje premoženje pa znaša 856 79 K in je plodonosno naloženo v Mestni hranilnici. Preg*edovalca računov sta zaključek odobrila, in blagajniku se je dal absolutorij, z vsestranskim in splošnim pchvalmm priznanjem za njegovo požrtvovalnost in pridno delo v prid in proč vi t društva. Tarekla se je zahvala tudi društvenemu tajniku, nakar se je g. Jer še k v toplih besedah zahvalil g. predsedniku, kateri je toliko deloval in se trudi1, da se je društvo ustanovilo in doseglo v tem kratkem času tak višek, mu izrekel obče priznanje in ga pr.srčno pozdravil v imenu navzočih in nenav-zočih članov. Predseduik sa je ginjen zahvalil za izkazano zaupanje ter obljubil, Češ trpin sem, kot Vi med Vami, vendar hočem neustrašeno in zavedno delovati v naš prid in stanovski blagor. Blagajnik je nato v kratkem pojasnil zbranim Članom, kako sa v slučaju smrti dobi najhitreje društvena pcmoč, nakar se je predsednik zahvalil udeležencem za obisk, in bodreč jih na skupno nadaljno delovanje zborovanje zaklju5il.
Za fotografe Deželna zveza kranj. obrt. zadr. v Ljubljani je v svrho ustanovitve dež. zadruge fjtogrtfjv sklicala sestanek vseh fotografov na Kranjskem, ki se bode vršil v četr tek, dne 6. msja dopoldne ob 10 uri v posvetovalnici Mestaega magistrata. Vabila in izjave so se fjtegrat^m dostavila in v slučaju, da se je katere ga prezrto naj se blagovoli pismeno ali usmeno oglas ti na načelstvo deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani, S^dnijske ulice štev. 2. Pričakovati je, da se bodo vabilu zveze vsi fotografi radevoljno odzvali, ker je zadnji čas, da se tudi fotografi v deželi združijo in strokovno organizirajo.
Ustanovni shod telovadnega društva „Sokol1* za občino Vič se
je vršil ob cbilni udeležbi v soboto zvečer v salonu gostilne g. Bali j a v Rjžni dolini. Zbrali so se prija telji sokolske ideje z navdušenjem in videti je, da bo postalo diii*tvo krepka podpora in zavedno ognjišče,
li oporo. To pa je šlo tako hitro in je bilo po celi vasi slišati bunkanje takih desk; po tleh pa je bilo videti polno pezdirja. Ti ljudje morajo ime 1 i plat na !
Med potjo mi je    papa poka/al tam v sivi daljavi na levo pokveeeue-iiiu cilindru podobno goro rekoč, to je Klek, čuvaj mesta Ogulin na Hrva škem.   Aj, tisti zloglasni Klek. kjer
j prebivajo čarovnice! Zopet nekaj sa-
I uimivega /a me.
V Ziljah sem imel pota skoro že dosti, ker je huda vročina pritiskala, pa prespan tudi nisem bil. Prasijo. da je bil to maček. Moj papa je to zapazil. Le počini se tukaj, velel mi je, hočem poiskati zanesljivega človeka, da ga pošljem v eno uro oddaljeno Vinico, takoj pridem nazaj. In ravno tako je bilo. Mož, ki je nesel listek na Vinico, je še pred pretekom dveh ur prinesel mošnjiček kakor je papa želel, zapečaten v zavoju, ue da bi bil vedel, kaj je nosil. Ko mu je papa dal par kronie za pot, mi je dojel, to je kazen za nepotrebno previdnost.
Počinil sem so bil popolnoma, in
tudi pošteno okrepčal, ker so ljudje kar tekmovali med seboj, kdo mi bode več dal sadja, mleka, kruha. No. ko sva bila zopet na Kolpi, je ravno poldne zvonilo visoko gori na Preloki, od koder je lepa cerkev, ki čuva prijaz no župnnišče, naju ljubko pozdravljala.
(Dalje »rlkodBjift.)
se bo  utrjevala  mladina oele frcine v telesaem in duševnem na-redku v znamenju  dela in boja aa rospeb   slovanskega   življa. Samo efeaj izredoo, d<i, »koro os^entatimo » bilo, da se ni udeležilo shoda tudi Olepševalno dru8tvou,  — ali : vsaj pokazalo   toJiko solidarnega, akcr je bilo to običajno pri vseh dnjih javnih   bodisi   političnih ali sebnih shodih Brat Fr Bol tež ar e pozdravil v imenu pripravljalnega doora  zastoonike   bratskih društev kol II iz Ljubljane in novo usta ovijenega društva na Igu    Nato je ledilo vpsovanje Članov. Priglasilo e je 23 rednih Članov, nekaj pod »ornih in tudi ustanovnih. Pripomniti pa je, da se je gojila telovadba Že pred ustanovitvijo  in obiskovalo redoo telovadne vaje nad 30 telovadcev. Pri volitvi, katera S9 je vršila z vzklikom, je bil soglasno izvoljen kot starosta brat g. J. Tri buč. Prebral e brzojavni  pozdrav  odsotnega in priljubljenega  brata Thalerja, se z* • .'alil  za  iakazano  mu zaupanje, kar  hoče   povrniti z neumornim in pridnim delovanjem, za prospeh dru šrva  in  prešel  na   volitev odb>ra Voljeni so bili:   podstarosta brat Fr. Bol tež ar,    načelnik    brat Slavko Novak, odborniki pa bratie I Ga-šperin, A. Praprotnik, I Rop ret, J. Loj k, V. Jeločnik ml in Milko Jesib  Nbinsstnika:  brata P. Vovk in  J. Dren o ve o. Pregledo-valca  računov  brata  M Jeločnik star.  in Ferd.   Bal i j a.   Kot odposlanci  na  občni   zbor „Sokolske z™eze*   so  bili  imenovani starosta, ia:elnik in tajnik društva   Po dovr šeaih volitvah je p; zdravil starosta v vznesenem   govcru   novovoljene od hornike, ter vse Člane,   bodreč jih k uspešnemu delu v znamenju sok lske ideje, katera oživlja in krepi Slovet C9 in jih   združuje  v   skupnem   d*»lu v povzdigo in  krepitev narodne fizične in  duševne  sile z bratskimi Slovan-ssinii narodi.  Na tem  stališču hoče vztrajati mlado društvo, gojiti vzorno telovadbo,  ter  prirejati  v povzdigo duševne izobrazbe igre,   zabave, ve selice in dr. Msadi smo še, res je, a <voje mlade in čile moči hočemo za staviti  in   posvetiti nedosegljivemu kija sekolske ideje, ki nas vabi vedno višje   in   višje     (medklic: Nazdar! Kvišku!) in da se bomo v tem smislu spepoicjevali,  vas prosim  bratje zaupanja v sam*ga  ?ebp,  zaupanja v rate in posebno pa v odbor. Torej krepimo se! Nazdar. V imenu Sjkola II iz Ljubljane je  pozdravil tajnik brat Marn novoustanovljeno društvo. Izrazil je v navdušenih besedah veselje, Kako se širi   rapredua   slovenska zavest v slovenskem  Sokolftvu, kate remu se pridružujejo vedne in vedno nova krepka in Čila diuštva. Nato se je na   predlog   podstaroste dovolilo odboru, da sme   vzeti v slučaju potrebe do 1000 K posojila. Tuli pred log brata   Tri buč a,  da se sklene sroječasno sezidati si svoj „Sokolski dom" je bil z navdušenjem sprejet in se je zvohl odsek, kateri bo pobiral   doneske.   V  odsek  so bili imenovani bratje: Bal i j a, Babnik, Prebil,  Jeločnik star., Novak in Drenove c. Predlog g. Jeriha, da bi se  izvolil  takoj   gledališki in veselični odsek, se je po daljšem raz-g varjanju z ozirom na malo izbiro za volitev v razne odseke odložil za prihodnjo odborovovo sejo. Starosta jerato še enkrat pozdravil udeležence, bodril   odbor   in   brate  k rednemu .-kupnemu  delu  ter zaključil *hod s srepkim  sokolskim pozdravom. Nazdar !
Povodom    ustanovitve  , rSo-
kolfc"   na Iga   je   daroval  g. Štefan Klun   po   trgovcu   Valentin Golobu r%ron za tamo.šnega »Sokola«.
Odsek krškega Sokola' v Sv. Križu pri Kostanjevici priredi 6.
junija  otvoritveno  s avnost telovad uice. Bratska društva naj blagovolijo to UDoštevati.
V Radečah na Dolenjskem se
je ustanovila včeraj, dne 2. t. m. nova podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za trg in okolico. Ustanovni občni /bor se je vršil v gostilniških prosto-. g. Hmelja. Z ozirom na deževno vreme je biia udeležba prav povoljna. Zastopani so bili vsi trški stanovi. Potovalni učitelj glavne družbe Ante Beg iz Ljubljane je v daljšem govoru pojasnovai o na.sih borbah na šolskem polju, o zatiranju obmejnih bratov potom nemških bojnih društev, □ siogi in požrtvovalnosti Nemcev pri takem početju, o delovanju in ciljih naše šolske družbe itd. Govor je bil -prejet z burnim pritrjevanjem. V novi odbor so bili z vzklikom izvoljeni sledeči gg.: Fr. Hmelj predsednik, D r e -melj Alojzij (Boštanj) podpredsednik, gdč. Avgusta Kolnik blagajničarka, Janko Vozel namestnik, Anton Lamu t tajnik, K. Lovre namestnik, Kos Juri in Klofutar Alojzij odbornika, Slapšak Jože (Boštanj) in Knez Hinko (Št. Juri) namestnika. Pregledovalca računov sta gg. Polanc Anton in Grame Fr. — Za delegata za glavno skupščino je bil izvoljen predsednik g. Hmelj. Nova podružnica obeta mnogo, ker Šteje dva usta-
novnika   (gopa  Vida Krisperjeva
in g. Al. Dremelj) in 80 letnikov. Novi odbor z agilno blagajniČarko pa nam je porok, da se bo to število ie prvo leto znamo pomnožilo. Prva ve selica se priredi najbrže v Boštanju. Glavno zaslugo za tako impozantno število Članov imata gg. Hmelj in nadučitelj R a n t. Da, Dolenjska ima prvenstvo v narodni obrambi.
Moto slovensko industrijalac
podjetje. Cxosp M. IvančiČ, veletrieo in posestnik v Medvodah zida ob kolodvoru v Medvodah tovarno za laneno olje. Dotični komisionalni ogled se je vršil danes na liou mesta. Nova tovarna bode opremljena z najmodernejšimi stroji, ter ae bode obrat vršil popolnoma avtomatično. Izdelovala bode večinoma namizno olje iz im-portiranega najboljšega bombajskega in anzentioskega semena
Cellskega zlatarja Almoslech-
nerja, kateiega so dali njegovi up-niki prijeti na Švicarskem, dovedii so 28 aprila ponoči v C dlje, ter ga izročili tamošnjemu o. kr. okrožnemu
sodišču.
Mariborsko slovensko gledišče .je vprizorilo v nedeljo dne 25 aprila Ipavčevo opereto „TiČniku in silosko burko „Bratraneou. Obe igri ste imeli lep in sijajen uspeh.
Nesreča v sled pijanosti Na
pristavi ptujske graščine v Škcfjih pri Ptuju je odrezal hlapcu Jožefu Perneku slame rezni s roj roko do lakti, ter mu jo taka razrezal, da so med rezanci iskali posamezne koščke reke in prstov. Hlapec je bil pijan in po neprevidnost1 predaleč segel v stroj, katerega ni mogel ustaviti, ker so ga vrtili na d^oriŠiu vpreženi konji.
K konknrz je prišel trgovec z mešanim blagem E Peunikv Mozirju na Sp Štajerskem.
Ustrelil le med prepirom na polju neznan krošrvjar pesestniko^ega sina J. Goloa iz Vilica na Zg Štajerskem Prestielil mu je vrat, nakar je Golo tekom popoldneva umrl. Kro-šnjarja so ujeli, ne vedo pa DJegD-vega imena
Strsh pred cirilico. V Braslov-
čah v Savinski dolini je dal gostilničar Piaskan napraviti napis nad svojo gostilno s slovenskimi in ćirilski m i črkami. Radi tega je celjska »Deutsche \Yacht« vsa iz sebe ter poziva obla-stva, naj z vso energijo napravijo konec taki »državi nevarni in pogubni panslavistični propagandi«. Kakor se kaže, se nemčurji boje cirilice kakor hudič križa. Kaj pa če bodo Slovenci uvažuje ta strah nemšku-tarjev sploh jeli na svojih napisih rabiti tudi ćirilske črke.
Na otrpnenju tilniki je umrl P  Lažni k v  Bukovju  pri Franko-
lovem.
Prvi mil ¥ Gorici je potekel prav mirno. Socialni demokratje so opustili letos dopoldanski obhod po mestu, ker je postajal cd leta do leta bolj klavern. Popoldne sta govorila na Telovadnem trgu socialna demokrata Piezza iz Trsta in E. Kristan iz Ljubljane Prvotno sta bila določena za govornika Pagnini iz Trsta in dr. Turna iz Gorice Socialno de-mokratje, nabrani največ iz Podgore, so korakali potem z dvema rdečima zastavama in godbo na Gorišček, kjer 80 imeli veselico. Bilo jih je ckeli 300 — N. D. O v Gorici je imela popoldne majuiš&i shod na obširnem dvorišču Gorjančeve gostilne na Komu. Navzočih je bilo okoli 150 Obširen govor je imel V. Knefl č, načelnik N. D O. — Popoldne je počivalo vse deio. Prodajalnice so bile zaprte
Iz Soče so potegnili pri Gre-dišču truplo 73ietne Josipine S«mo-ličeve iz Sv. Mthela na Krasu. Reva je bila slaboumna pa je šla najbrže sama v smrt.
Znano narodno Vrtofčevo rodbino v Tolmina je zadel hud
udarec. Umrl ji je nadepolni 21 let stari sin Stanko. Pokojnik je bil vzor narodnega, za vse lepo, za vsak napredek vnetega mladeniča. O njegovem blagem in idealnem mišljenju priča njegova zadnja žeija do očeta: naj oživi ondotno moško podružnico sv. Cirila in Metoda. Plemenitemu mladeniču blag spomin!
Akcijo vodovodno dražbo ,tAn* riaiana11 v Trstu so padle radi nastale pravde z mestno občino za 100 kron, namreč od 1150 na 1060.
Zaprli SO v Trstu 32 letnega Frana Bradanoviča iz Brežic, ker je rapravljal umetne goljufive kupčije. Šel je namreč v gostilno, in zahteval cd natakaric« pisemskega papirja z ovitkom in napisal pismo. Nato je dal natakarioi pest kron in rekel, naj mu da bankoveo za 20 K, da ga pošlje v pismu svojemu bratu. Bankoveo je dejal res v pismo in je zaprl, med tem pa je preštela nata karica kronoe in mu jih vrnila, češ, da jih je samo 19. On prešteje, pusti pismo na mizi in pravi da gre ie po eno krono. Ker ga le dolgo ni bilo, odpre natakarica na mizi leteče pismo, da bi vzela nazaj svoj bankoveo in najde v njem mesto bankovca koŠČek papirja. Pismo je namreč Bradanovič
zamenjal ter na ta nsffin odnesel bankoveo in le svojih 19 kron. To ss mu je posrečilo v več gostilnah, dokler ni nek gostilničar opazil, ko jc v naglici pisma zamenjal.
■odi sirovega protoposfln svojega štiriletnega otroka ns oesti del' Mure v Trstu, nad čemer se je zgražalo vse občinstvo, je odvedel stražnik mlado žensko A I na policijski nrad. Po dovršeni preiskavi so jo morali radi bolesni začasno spustiti.
■rob Potro Zrln|snsf a in Krsto FrsnkOpnnn v Dunajskem Novem mesta je obiskalo v petek, kot obi čajno vsako leto na dan smrti junakov, 40 hrvaških akademikov z državnima poslat o* ma Ivaniševičem indr.Tresić P a v i či c e m. V stolni oerkvi je opravil IvaniŠevič slavnostni rekvijem, na kar so se podali na grob. P.doz li su nanj krasne venoe in ga okrasili s hrvaškimi trobojni-oami. častni govor v spomin padlima junakoma hrvaškega naroda je govoril poslanec IvaniŠevič. Zvečer so priredili sestanek, na katerem so razpravljali o sedanjih političnih odno-fiajih na Hrvaškem, o veleizdajskem prooesu in Rauohovi vladi.
Slabo 00 godi našim ljudem v Ameriki Včeraj se je vrnilo nad sto Hrvatov, ki tožijo, da so razmere v Ameriki naravnost obupne. Delavci delajo takorekoč noč in dan, da si prislužijo borno vsakdanjo hrano, o kakih pr hran ki h ni niti govora. Pred izseljevanjem se tedaj z vso resnostjo sva i.
Tujski   promet  ¥ Lfubljani.
Zadnji mesto |e prišlo v Ljubljano 45*20 tujcev, torej 732 več kakor lani meseca aprila in 128 več nego letos meseca marca. Nastanilo pa se je v hotelu „Uaionu 1076 „Slon" 761, „Lloydu 425, „Ilirija" 239, nCeear avstrijski 218 „Maliču 202 „Južni kolodvor 184 „Bavarski dvor" 87 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1206 tujcev.
Đa las^a noć je bila precej živa Ker so bili nekateroiki zaradi preobilo zaviitega alkohola preglasni, ptesitni in prehodi, je policija na-to pila v petih slučajih v akcijo ter ne-mirneže aretovala. Ob 11. ponoči je po Starem trgu nek pek hrulil pa sant*, pozneje sta bila na Trnovskem pristanu preglasna dva krojaška po moČnisa, preti 12 uri s a si na Sv. Jakoba trgu skočila v lase dva krojača, od katerih je bil le eden areto-van, pozneje se je zopet razbelila kri čevljarjem na Dunajski cesti. Ko je prišel v o bližje stražnik, in hotel enega arebovati, se mu je ta popu-stivši pelerino izpulil iz rok ter jo odkuril v temno noč. Drugi od te družbe je pritaval zopet po Dunajski cesti ter tako glasno kazal svoje ve selje, da je privabil moža pravice, kateri je veseljaka brez prenočišča odvedel k počitku v mestno špehovko, kjer se je danes z velikim mačkom prebudil.
Navihan ljubimec Delavec Fran C. je izvohal da ima služkinja M nekaj prihranjenih krajcarjev, kateri so mu tako dišali, da je začel v svrho, da pride do denarja, z njo ljubavno razmerje. Ooljubil ji je zakon. Preje pa se je moralo seveda nakupiti pohištvo. Ker C. ni imel novoev, je pod to pretvezo izvabil od svoje ljubimke 230 kron, za katere pa ni kupil pohištva, marveč vozni listek do Amerike, kamor si je šel iskat še boljše sreče in bogatejše neveste.
Šampsn|ec mn Jo dliol. Ko se
je včeraj peljal natakar Karel H lber rodom z Dunaja z rezervniki skozi Ljubljano ter šel z njimi na južnem kolodvoru v butfit, je mesto, da bi bil kupil kozarec pive, izmaknil škat-Ijioo rib in tudi nekaj šampanjca je zmanjkalo. Stražnik je Haberja prijel in odvedel v zapor. Navedenec noče o šampanjou ničesar vedeti, le ribe nravi, da je jedel.
Ćigavs {O pipo? Včeraj je prinesel nek neznane« prodajat v gostilno g. Lavrenoija Šaroa na Karlovski oesti medeno pipo za pivo. Ko je nek gost rekel, da to ni pošteno, je neznaneo pipo popustil ter bliskoma izginil K d r jo pogreša, na se zglasi pri policiji.
Delavsko gibanje. Včeraj seje z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Hrvatov in 10 Maoedoooev, nazaj je pa prišlo 95 Hrvatov in S'ovencev. V Heb je šlo 105 Hrvatov, v loomost 90, v Beljak 25, 90 Lahov se je odpeljalo pa v Budapeito. — V soboto je šlo v Ameriko 30 Hrvatov in 15 Maoedonodv, nazaj je prišlo pa 10 Slovencev.
Izgubl|eno tn najdeno. Šolska učenka An ca Bratkovičeva je izgu* bila v robcu zavitih 20 K. Nadstraž-nik Mihael Sitar je našel manjšo vsoto denarja. Dr ar g. Karel Binder je izgubil srebrno žepno uro. — Gdč. Julija Whtova je izgubila ročno torbice, v kateri je imela neko knjigo in roeeo. — Ga. Minka Požarjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 46 K denarja, našla jo je iol-ska učenka Ans Mravljeva ter od dala pri magistratu. — Anton Cang je izgubil srebrno iepno uro s veri* žico. — Delavčev sin Ivan Bokaviek
je našel uro s vtriiioo in jo oddal g.i magistratu.
PoooniiOO jc izgubila v soboto proti večeru neka dsms na potu s Poljanske oeste do konos Škofje ulioe. Polteni najditelj naj odda denarnico ns magistratu.
tonsko nro to nai'a na Poga-
čarjevem trgu Marija Ban o ve o, Vogelne ulioe it. 5 kjer se ura tudi dobi.
Drobne novice.
— Kurs m retlscrlc otvori
Uitr. Matica čeških diletantov v Pragi od 6. do 13. rožnika.
— Nesreča no električni ie-leznicl v Pragi. V Mvjlokoti ulici se je vžgal ram kratkega stika električnega toka voz električne cestne železnioe in začel z velikim plamenom goreti. — Ljudje so se pravočasno rešili.
— Zastrupiti se je hotela 25 letna M Ha do v a v Pragi s tem, da je izpila steklenico črnila.
— Is strahu  prod kaznijo,
boječ se svoje surove matere, je skočila 11 letna I. Bobrioka v Pragi iz okna druzega nadstropja na ulioo, ter dobila smrtne poškodbe. — Ljudstvo je bilo tako razjarjeno nad materjo, da je policija z vso silo komaj ubranila, da ni vdrlo v hišo in napadlo kruto mater. ^
Književnost
— »Ljubljanski Zvon«. Vsebina majskega zvezka: 1. Vladimir Levstik: Jaz nisem, da bi šel med vsemi. 2. Vbjeslav Mole: Homer. ^i. Dr. Ivo Šor J i: Sam. 4. Dr. J os. T <>-in i n š e k: V večnem mestu. 5. Vida J e r a j e v a: Vstajenje. 6. Ivan Ca n k a r: Pravica za pravico. 7. Rusmir: Življenje. 8. Vladimir Levstik: Blagorodje doktor Ambroz Cander. 9. C. G o I a r: Grof. IQ. P <> d-iimbarski: Povest Ivana Polaja. 11. G. Gol ar: Klasova Klara. 1^. Književne novosti. Dr. Jos. Toniin-sek: »Slovenske Matice« Zabavna knjižnica. Dr. Jos. Tominsek: Vladimir Levstik: Obsojenci. — Fr. Erjavec- »lr. Civ. Sajovic: V naravi. Pran Milčinski: Igračke. Crtice in podlistki. — Izvestja »Muzejskega društva« za Kranjsko. Knjige »Slovenske1 Šolske Matice«. — Časopis za zgodovino in narodopisje. Naš dom. — »Boj za slovensko vseučilišče«. - A. Rape: »Mladini. — P. L. Tuma: »Pod cesarjem Frane Jožefom I.« - - Carniola. - Dr. Glist, (iiv-gorin: Ivan Sjergjevič Tnrgenjev: Prva   ljubezen. F. P.: Karolina
Svetla: Poljub. Sil vije Strah imir Kranjčevie: Odbrane pjesme omladini. 13. Gledališče. Dr. Fr. Zbašnik: Slovensko gledališče. A. Drama. li. Opera in opereta. 14. Med revijami. Dr. Fran Ilešič: Žnpanič Niko dr.: Sistem istorijske antropologije balkanskih naroda. — Dr. Fr. ilešič: »Hrvatska Smotra«. Dr. .los. Tominsek: Slavjanskij mir. -— Dr. J. T.: La Revne Slave. ' Listnica uredništva.
Telefonska m brzojavni porofllOL
Ministrski svet. Duns] 3. maja Danes popoldne ob 4. bo imel ministrski s?ec sejo, na kateri bo razpravljal o novih re krutoih predlogah, ki se imajo se predložiti parlamentu in o nadaljnem delat nem programu tekočega zase danja.
Avdijsnoe pri cesarju.
Dunsj, 3. maja. Cesar je danes sprejel v avdijenoi grofa Jana Har-raoha in župana dr. Luegerja, ki je predložil vladarju program proslave aspernske bitke.
Nesreča v gorah.
Duns I 3 maja.   Eksportni akademik Skopozinski seje včeraj v snež nem viharju na Šnebergu ponesrečil. Našli so ga zmrznenega pod snežnim zametom.
„Bumcl" v Pragi.
PragS 3. maja. Včeraj so nemški dijaki zopet priredili „bumelu na Prikopih. Udeležilo se ga je okrog 250 buržev. Četko občinstvo je burŽe popolnoma ignoriralo, kar le tem očj-vidno ni bilo po volji, ker ničesar bolj ne žele, kakor da bi sopet prišlo do katerih izgredov.
Bavarski vojvoda ponesrečil
Bnmnnrfj 13. maja. Vojvoda Luitpold je včeraj padel 8 konja ter se težko telesno poškodoval.
Dslmstinskl Isikl uradniki proti jezikovnim naredba m. XaitT| 3. maja. Italijanski uradniki so poslali ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu brzojavko, v kateri ga prosijo, naj bi odgodil uve-ljavljenje jezikovnih naredb v Dalmaciji. Labi poi'jejo Đ.enerthu le to-ssdevno pismeno spomenico.
Nemiks kolonlseoljs ns Poljskem.
▼nriMlf S. maja. Poljak Henrik Wieroienski je sestavil zemljevid nem-ikih kolonij v kraljestvu Poljskem ter ga poslal predsedniku gosudar stvene dume H imjakovu. Te dni je AVieroienaki dobil od tajnika gosuiar-stvene dume pismo, v katerem se mu v predsednikovem imenu zahvaljuje za (poslani zemljevid. Nato je centralna vlada v Petrogradu brzojavno zahtevala od podrejene oblasti v Varšavi, naj ji preskrbi Še dva izvoda dotičnega zemljevida ter jih nemudoma pošlje v Petrograd. Poljski listi s zadoščenjem beležijo ta fakt kot znak, da so se vendar jeli merodajni krogi v Petrogradu zanimati za nevarno napredovanje nemške kolonizacije na Po'jskem.
Čestitke   diplomstskega zbora bol gsrskemu kralju
Solila 3. maja. Diplomatski zbor je v navzočnosti ministra zunanjih del Paprikova čestital kralju Ferdinandu ob prilizi priznanja Bjlgarske kot neodvisne kraljevine. Kralj Ferdinand je priredil na čast diplomatom svečanostni banket.
Izsledovanje reakcionarcav na Turškem.
C tri g rs d, 3 maja. V provinci nadaljujejo z aretacijami reakcionarcev. Do sedaj so iih zaprli okoli 1000.
Solun, 3. maja. Tu sem so prepeljali nad 700 ujetih reakcionarcev, med njimi Tahir pašo, Abdul I Iarni-dovega telesnega zdravnika in več evnuhov.
število armenskih žrtev.
Carigrad 3. maja. Listi javljajo, da je buo pri zadnjih pokoljih v Mal Aziji v celem ubitih in ranjenih 20.000 Armencev.
Vstaja v Ana'oliji. Carigrad, 3. maja. Po vsej Ana-toliji   je  izbruhnila   splošna vstaja. Tudi v Jemenu in v Mez>potamiji so vojaški upori na dnevnem redu.
Po vrate k macedonskih prostovoljcev
Solun, 3. maja. Včeraj je priplulo semkaj več parnikov, na krovu katerih so bili makedonski prostovoljci, ki so se udeležili mladoturške ekspedicije proti Carigradu. Med prostovoljci so bili tudi četniki bolgarskih vojvod Panice in Sandanskega, katerim je prebivalstvo prirejalo pre-srčne ovacije.
Abdul Hamid je ustrelil svojo najljubšo mu ženo.
Psriz, 3. maja. „Matinu javlja iz Carigrada, da je Abdul Hamid ustrelil svojo najljubšo mu ženo — mlado prekrasno Čerkezinjo. Hamid je od nje že pred leti izpilil prisego, da bo izvršila samomor, ako bi on umrl ali bil umorjen.
Poljske gledališke predstave1 v Beroliou Berolln. 3. maja. Vodstvo poljskega gledališča v Pcznanju je prosilo dovoljenja, da bi smelo prirediti v Berolinu oiklus predstav. Te dni je dobilo rešitev na to proŠDJo, da se poljske predstave v Berolinu sploh ne dovoljujejo.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca aprila 1909 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1376 strank 902 568 K 82 v, 1308 strank pa dvignilo 692 808 K 09 v.
— Ljubljanska kreditna banka.
V meseca aprilu t. 1. se je vložilo na vložne knjižice in na tekoči račun 1,863.975 K 28 v, vzdignilo pa 1,970.479 K 73 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem aprila 1.1. 10,710 113 K 53 v.
— Kmečka posojilnica ljub ljaeske okolice v Ljubila al. V mesecu aprilu 1909 je vložilo 729 strank 848.458 K 31 v, dvignilo pa 757 strank 868.594 K 73 v, tedaj več iz plačalo 20 136 K 42 v. Izplačalo se je v mesecu sprilu 159 strankam posojil v znesku 790 843 K 12 v. Dsnamega prometa v mesecu aprilu 6 807.325 K 47 v. Stanje hranilnih vlog 17 858 786 K 96 v.
— Mostna hranilnica v Kamniku. V mesecu aprnu 1909 je 152 strank vložilo 57 088 K 54 v, 134 strank dvignilo 27 326 K 57 v, 4 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 4000 K, stanje hranilnih vlog 1,755 888 K 56 v, stanje hipotečnih posojil 1,265 932 K 11 v, denarni promet 161.834 K 81 v.
— Mostna hranilnica v Kranju.
V mesecu aprilu 1909 je 342 strank vložilo 171 040 K 70 v, 319 strank dvignilo 81 829 K 36 v, 11 strankam se je izplačalo hipotečnih in občinskih posojil 132 500 K, stanje hrani lnih vlog 4,499 538 K 05 v, stanje hipotečnih posojil 2878 935 K 04 v, stanje občinskih posojil 473 213 K 19 v, denarni promet 876 901 K 93 v.
— Mostna luranllnloa ¥ Ka-dOTlllcl V mesecu aprilu 1909 je 302 strank vložilo 109.093 K 15 v, 256 strank vzdignilo 69 316 K 96 v, 18 strankam se je izplačalo posojil 28 660 K, denarni promet 446.131 K 71 v.
1386 4
on cea no
Prtr»0'-h nrrne«« *■ jI« a ujm*
» M čon »rvnkimi Uaoeleo
kfH i>ri »-rn h, liiBM ll, t h b l«»*4.*h, ■••■lArUl in mrilic- Zdravu pr poročeno. 'A \ donite pitn stlra* ljenje ne do-h v\ ln.vs.v.i K |m>iu tu »rt. eno le*, •"lir«J» R«»nceic«»* <Jn* Tirolsko ) f>3* ni. soravibuki .lom. 4.r»m«l l v »t.-, park l.M'.iOO
qin.   p   IplfPiisku   pO<lii bje. I'.iiio-rmn*   na    dolomite    Maj—oktober. Piospettt «r*tia.
POZOR!
Odprite od
kadar kupu Je te „Kunerol", da Vam ne ponudilo v podobnem ot o j nem traku zavite rastlinske masti. — Ime
Kunerol
Je razvidno na vsakem ovo]--•>.  nem traka.
POZOR!
Žitne cene v Budimpešti.
Vvm 3 maja 1909
536 -7
dobro ohranjen
avtomobil
s 4 sedeži.
Več pove Le vrt) lebenlk v 8p.
Mihi. 1437 20
1762-1
e
s eno sobo in kuhinjo lice mirna stranka bres otrok za m0000 avgust.
Pismene ponudbe pod »,avgast1
na upravništvo „Slovenskoga Narodau.
f**enica za m j 1909 Plenica za oktober 19o9 Rž        za okt rnmza za maj . Oves     za okt. „
za 50 kg K 13 97
za 60 kg K 11 85
za 50 kg K 9-3 >
za 5T kg K 7 65
za fO kg K 7 f«5
Krojaški
Mlad komi
iavratno i s v« ž ban v špeoeriji in deli-katesi, isti promenM sinibo ob majhnih zahtevah.
Nt slov na # Arneje, Jfibelun geegasse 40, 8ead*e      i74t i
itmm
se sprejme takej
v trajno delo pri L. Stresu v Idriji.
1750-2
Kurjač
CM
«3
se sprejme s 15. mijem ali tudi pozneje.
j. Oberstar v Sodražici.
		5-	^0 vin	ceneje	
Vitlu* nad morjem 306 t   Srednji meni tlak- 7s6 0 mm					
	I Cas	Stanjs metra ▼ mM			
I aprili	«»«» vsaja		S. *	Vetrovi	Nebo
u	9. zv.	734 9	83	si. svzhcd	pol obl
2. •	7. s|. 2. pop.	I 733-7 IZ 4- 2	7 2 sr. jvzhod 15'8 si ssvzh		oblačno dež
n 3	9. zv. 7. zj.	725 2 73c2	42 55	sr. vjzhcd oblačno »	
■	2. pop.	73 -2	93	si. svzh	n
Kopači
M sprejmejo proti dobri plači event. v akord. 17»4_4 Več pove Philip na Predotiče-vem seln 15, vrata 5.
v Škof ji Loki
se radi smrti gostilničarje da take J ▼ najem. Več pove Prano Heleno« Stara Laka. i7ce—t
krojaškega poaućmh
na teden sprejme takoj za stalr delo 1756^
P. CASSERMANN.
Mer koće varne, mirne in hitre ir   lm«JL petega«,najs.
i /imuni« CJS
potrjenega glavnega zastopnika
3fr. Seunig,
UnMJsna. Kolodvorske allce 28
Odprava potnikov samo s najno vejšimi parniki „velikani41:     2343 44
Kaisein Aug. Vidina, nosi 25.000 ton
Amerika......24.000 „
President Lincoln . „ 20.000 „ President Grant   . M 20.000 „
Voinja LJubljana - Hamburg
traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo l1/} dni, ter ima potnik pravico porabo brzovlekov po oeli Črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
i StecKenpfert
{UUjno-mkčno milo
Jfajboljše mio za kožo in proti pegam! \    Dobiva se povsod!
s*
«1
961 9
r   ..______ —^is
Službo
^eWlls*auma^w nadzorniki
na kfaki graščini ali na večji kmetij želi 21 ^let star mil denlć, zmože tudi nekaj nemščine.
Ponudbe  na upravništvo „Slov Naroda**. 16"» 3-
Učenca
s prmerno šolsko izobrazbo sprejme V trgovino mešanega blaga Peter Du-j *v», Šhocjau, Dolenjsko, post* Noto mesto. 1*5
Išče 3 e
O. kr. avotrljaka     fg|     državno železnic
Izvleček iz voznega reda.
--- m. m*    t       nL^_ W_ .«vw».
m
« «
i
*
i 1
s
1
Kavarna
,Leon'
no Starem trga it. 30.
je vsaki dan
oso noč odprto.
Tržič,
Srednja včerajšnja temperatura 8 2C norm. 5 7» in predvčerajšnj? >2-"; noim 2 3'. Padavina v 24 urah l 0 in 7 7.
Šivilje
sprejme Je za novo podjetje. Lahko delo. dober zaslužek. Zglasiti se je osebno na Piivozu » št 3 v LJubljani. 176—1 j
Sprejmem za svojo manufakturno ] trgovino i7€6—1
učenko
zmožno slovenskega in nemškega jezika.
T. Ogrin, Novo mesto.
ta Sfenllene fnt. ieLi
os   lutraj. Osebni vlak v smeri:
;«*enice, Trbii, Beljak, ]ui. žel., Gorica, i X IčlTral, ckr. drž. žeU Beljak čea Po-
drozjco, Ce uvae , Prago.
?'C7 ^tr&j.  Osebni vlak v smeri: Grc-
*i pije, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. »20  |»'0«i»e>ian».   Osebni vlak v smeri
1 **r*ntce, Beljak, (cea Podroičfcc) Celovec«
tafpb
i*3« -*)r*d-#eieine Osebni vlak v smeri: Tržič, Jstenice, Trbiž, He'Jak jui žeL, Gorico dri. žeU Trs drž. Beljak, tčea Pod.oičico) Celovec
oe pe-taldne. Osebni vlak v smeri: Gro-lje, Rudolfovo,Straža-Toplice, Kočevje. 1*45   ie»-»e>ie»ne.   Osebni  vlak  v  smeri s
Tržič, jesenice, Trbiž, Beljak  juž. žel.
Corica drž. žeL, Tist drž. žel, Beljak,
(čez Pod.cžčico) Celovec, Praga. /■rO zveO«r. Osebni vlak v smeri 1 Grosuplje,
Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje /• 30 zvoeer. Osebni vlak v amerit Tržič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, (čea Podrcžčico)
Celovec, Praga« -
0*40 p«n*ei. Osebni vlak v smeri: Je-menice, Trbiž, Beljak, Juž. žet, Gorica dri. ML trat dri. aci^ Beljak Juž. žet, (čes Podroiclco).
Odnod is Mnkltaave dri, aoiedvori
/•28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, soo -»•-»•i«-*«. Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zveoer. Osebni vlak v Kamnik o-SO ts*eeol. Osebni vlak v Kamnik. (Sam
Veljaven ed 1. oktobra 1908' ista.
kupnje specijalist v botelu pri f,Ma-liću" I. nadstropje soba št 3 od 5 —7 popoldne n63-i Samo nekaj dni tukaj
stanovanje
s 3 sobami, 2 kabinet ma ter pritikli
nami na Turjaškem trgu št. 8, se edda a 1 s t gustom
Več pove hišnik ali naj se vpraša v pisarni rsvniteljstva užitninskega zakupa na Dunajski oesti. 1767-1
Elegantno
stanovanje
obstoječe is 4 sob, kuhinje in pritikhn, s posebnim vrtom in paviljonom se aMa radi preselitve is Ljubljane s 1. avgnatom v blšl št 21 na Kak-snrui oesti v h nadstropju 1759-1
Mnoa v ZheUlsne tat. teki
0-00 zjutraj. Osebni vlak la Beljaka t*4 žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, TraUa »•s* xjwtn»;. Osebci vlak Iz Ko*ev?a
Toplic, RudolfeGrosupi}*, 11-22 0ted{>»idne.  Osebni vlak   is Fraz;;
Celovca, Beljaka juž. žel., čea Podrezat*
in Trbiž, Gorice drž. žeL Jesenic.. TržiCe 2 32 popoldne.   Osebni vlak  is Kot*v\x
5dai« Toplic, Rudolfovega, Grosupija, e-lS jeoj^iun«.; Oaebnl vlak ia B«t?ti£?
iuž. žel- Trblia, Celovca, Beiiaz* (6y
Podrcžčico) Gbrica dri. ie^ trra šii
žel. Jesenic, Tržiča.
66O Kyeć»r» Oseb. vlak ls Pnu^a, Cal v-vi-Beljaka (čez Podrožčico) jajenic.
s 37 zveoor. Osebni vlak la Kočevja, Straš* Toplic, Kia^o^ovaga, Groauplja«
a-*ve zvaeer. Osebni vlak la Beljaka }rt žeL. Trbiža, Celovca, Beljaka (cea Fotf rožCico) Trsta dri. sel. Gorici dri. Jesenic, Tržiča.
II-SO penedl. Otebni vlak ia Trbiža, Or lovca, Beljaka (čes Podrožčico) Tvsr dri. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Prlaod v Ljamjaee dri. ksioeveri
0-40 zjutraj. Osebni vlak ia Kamnika, IO-SO eredgoaldna. Osebni vlak le Kamslfc e 10 zveeer. Osebni vlak la Kamnika. 0*00 eeneOl. Osebni vlak la Kamnika. |aV**R k'.-} nedeljah in pnunikifa do 31. oktobra.)
(Odkod! la prihodi ao oaoafsa v aiaeaU evropejskem času.)
Sar 32
8
U
K
»
i* r* «4
*
K
m
* I
H
prva moč,  star 24-26 3etf spreten manufakturist in ievežban prodajalec Prijazne ponudbe je pošiljati na M. Elsner, Litija. n 9-i
Ravno dospelo
komsdov
plašče?
V kavarni je
električni klavir. -:
ki
Z »4iičziim spoštovanjem £
L«o Ir Fani Pogačnik. J z.
nrr
za bribolasce od BsfT 8 K ^
in višje, do najfinejše kakovosti Ogromna zalega športnik in mod nlb oblek, površnikov, posameznik hlač in mednih telovnikov za gospo ^e. — Velika izbira praznih pleščev za dsme. 1681-6
Cene   acmet-ao    %tm 1 Z
0. BERNAT0VIČ
LJubljana, Mestni trg štev 5.
Ladijska agentura
v Inozemstvu iŠČe zanesljivega na^Uvjeaca za že ein Ško slnžbo  ia   nek liko korespondenc-Starost ne čt-z 35 let. Znanje slovenščine ali hrtaščine potrebno.   Prednost imajo prjsilci, k »o b Ji že v Severni Ameriki. — Uće SS tudi spreten, stroke rt i i
iicitera
ki temeljito pornaavstriiflke in severuameriške razmere Pismena ponudbe s sliko in popisom aivijeuja ^04 HA. 3081.       na tvrdko Haasensteln A Voglar, Innsbruck. iX--T
i-b nedeljah In praanikih do 31. oktobra.) ____
C ir, ravBataliarra težavnih iaksnia v Trat^
Graditev peKovskih pefi, trsovina s stroji
Pavel Schmotz
Inomost. Monako v o.
dobavlja  in  gradi  pod  Jsmatvom  pnmo  pSatOVSke poŠt
(parno kurjenje), kanalne pekovske podi (toploaračni sistem) z eno do 4 etažami in pa pekovske noši za kurjenje z lesom
in premogom 1764—1 Dobavljanje pekovskib strojev In priprav samo is tvorio
prve vrste.
Poprave vseh sistemov se izvršujejo točoo in najceneje. Sedaj gradim 3 d vojna te pest v novem vej. preskrbo-valnem skladišču v Ljubljani. Ker mi je preostalo materijala, bi labko kakemu pekovskemu mojstru po prav nizki SOnl zgradil peč za kurjenje s premogom 5 let garanoije.
aadaalofjt Sam m»at-»B*aa«feeamta mtea m*mmaee»amsjr«k>e> Dopisi na gorenjo firmo v kotel pri Mslišn V Lfnbl|sni.
Oemae deber izdelel^!
Srajce $a gospode
bele in barvaste po n&kih cenah priporoča :
Jnten $arc3 Ljabljana
5u. petre c«5ta 5t. 8
15*56 6
Gostilno in delikateso
je podpisani prevzel s 1 majem t. 1.
Točil bode najboljša vipavska, istrska, dolenjska ter druga vina kakor tudi pivo.
Gorke in mrzle jedi bodo vsak čas na razpolago. Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča za obilni obisk ter zagotavlja točno in pošteno postrežbo
s spoštovaojem 17*^
Andrej Lipušček,
K
N N
i
gostilničar.
Sprejema  aavaroTaaJa * filaveiksga ljenja po najrmsnoTrateejilh pod tako afodaiml pogoji, ko dmaa savsrovalaioa. Zlasti jo savarovaajo  aa  doŠrvotJo m •manjlajoeimi as vplaeOL
Vsak Šlaa   ata po
preteka oiviaoado.
potih tet
12-50
-S L AVI J A-
• • vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - • ■ ■ fondi: 41.836.041-01 K. laplaoane odškodnine In kapitallje 07,814.430-97 K. Po velikooti draga vzajemna zavarovalnica našo driavo
_ m ojpspa»ve>a
Ugar pisarne so v lastnej baašnej kili
Mami elovoaaen«
Vm
ZoTarnjo poslopja ia proaaieamo proti polarnim škodam po najnižjih oeoah Škodo ooojnjo takoj ia aajkalaataojo. Uživa aajboljli aiovoa, koder peelaje.
DoToUaje is dietoga eobtika isaataa podporo v   aarodao m oheaekortetae
Izdajatelj la sdgevsrni nrsdmlk Kaste P as t eslsmšsk.
IasoJna In tlak aNaroana
54
7
41
40
4933