iKpUODl. K. *- ilVlWA""" Wien V Gorici, 23. marcija 1877 Tedaj. 71 „Soc"a" izkaja vsak 5etvrtek in velja s po§to prejemana %\i ˇ Gorici na dom poMljana: Vse leto ..... f. 4.50 Pol leta . . . . . „ 2.30 Cetvrrt leta . . . . ,,1.20 Pri oznanilih In prav tako pri ,fpo-slanicah" se placuje za na%'adiio tristop-no vrsto: 8 kr. ce se ttska 1 krat ..... X......«_..„,. .m.2.,,........_._........ 6 „ „ „ „ 2 „ 2avece Crke po prostortt. Posameznt Stevilka 10 soldor t Gorici ˇ tobi sposki ulici blizo „treJ v Trstu t tobakaraici „Vi^4»V^ senna 60". NaroCnina in dopisi naj 8« blago-voljno posiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi s« n« vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Delalcem in drugim nepra-moznim se narocninazniia, akose ogl*> se pri urednlstvv. (jlasilo slovenskc^a polMenega drustva goriskega za brainbo naroduih pravic. Zapisnik ob5. zbora pol. drustva „Sioga" dne 18. marcija 1877.*) pri Rebku Predseduje Viktor Dolenec, zapisuje tajnik Fr. Kuralt, navzocnih 3i> udov in blizo 150 drugih moz veCinoma iz vtyavske dolinc; zaCetek toCno ob 3. uri popoludne. Predsednik pozdravlja navzoCne ude in goste, ki zastopajo cvet naroda na Vipavskem, potem ome-njf joulnjik volitev, [katere so vkljub nekaterim nepo-voljnostim vendar veCinoma izpadle v Slogtnem zmi-slii. s timer srnemo kot stvari in ne osobnosti drieCi se uarodnjaki zadovoljni biti. Sloga se bode ohranila na (ioriSkein, fie bode politicno dru&tvo delavno in Ce inu bodo na fielu pravi odkritosrlni prijatelji naroda. Uplivalo bode to dru&tvo tudi na nase narodne po-slance, Co bode pokazalo, da se v resnici briga za narodne koristi in za obcni napredek. PraviCnim zeljam in tirjatvani naroda ustavljal se no node nobeu poslanee, ki note priti v kolizijo z javuiin jnneajt.ni. DruStvo naj pozvoduje zmerom, Ce« sar potrebujt; narod, in naj brwobzirno hodi svojn potao pot. 8 tem si bode pridobilo najvcCo veljavo v dezeli in ohranilo mej gonskimi Slovenei cdiuost, katere potrebujemo vsi Slovenci, da se reSimo in po-stanemo Bvobodcn narod. Vsi oni narodi, ki so postali svobodni in mogoCni, dosegli so to le po edinoKti in Franco/, Anglez, Nemce, Italijan ne pozna mcjseboj-nega prepira, kadar je domovina v nevarnoati. NaSa domovhia, na§ narod pa je zmerom v veliki nevar-nosti, vsled Cesar niorajo vse nase narodne moCizdru-zenc ostati in pomnozena delavnoat vs H pravih ro-doljubov naj stopi na mesto prepirov. Taka nesebicna obena delavnost je uaiuen naSega druStva, katero naj se Siri in raste v korist in cast nase ozje in ua§e vefie domovine. Po blizo takem nagovora naznani predsednik za-Cetek zborovanja in naprosi gosp. odbornika PovSeta Franca, da govori o prvi tocki dnevnega reda: ffO banki za osebni kmetijski kreditu, kateri poroCa o tej tocki sledece: *) V razjrkiif-nrui dnc-vtiom rfidu vrinila se je bila zad-ujid pc»uu»ta, kajti govurnik o 4. tocki nt g. Kuralt ampak g, Vikt. Dolenec. LISTEK Satiricna rapsodija v 3 spevih, zlo^il Fr. Zakrajski. TBETJI SPEV. Zbudivsi se. si zbrise pot znad tela, Pa kakor olim Faraon zacne 0 sanj pomembi sukati duha Kralj Galautuomo; kajti, primaruha! To bilo je vijenje to! Brez vspeha Si tre, mozgane. "Sit. Le kakor tam V Sahari, pusto pa samotno 1 vroCe je v njegovej glavi. Da! Seer govorilo mu je le prejasno. A kaj se hLe. Saj Clovek voSfii si, Kar lepse je, ce tud nij vere vredno. Zavesti-Tse duhove skoncentruje, Prevdarja, misli, da vse krizem poka, Sembiljskih knjig bi ielel pad; a kde Naj je dobi ? Naj duhtaT kakor hce, Prav niC mi ne izvrta... Eazsrdi Se Nazadnje ter ustane... v IJuta grozal Ze trikrat obnovil je gori mesec Svital obrofi^ odkar on kuje zmir Jfaklejpe siavne, Zdaj Se sauje ma Co so nekoliko ozremo po svetu in natanjeno | premisljujemo ytanje malega kmetijskega posestva, moranio razvideti, da gre slabo, in Ce se ne obrne kmalu na bolje, Ce ne nastopijo zopet boljSe letine, da se imamo tudi v kmetijstvu bati hude krize, ktere zaCetek paC noben bistroumen opazovalec ne more tajiti, ker vse to2i o zadol^enji; davki naraSCajo silno, ker velike so potrebe za javno oskrbovanje, Solstvo, ceste itd,; delavci in posli prevzetno zahtevajo visoke plaCe, pri tem pa gospodarja paC malo poslu^ajo in delajo toiiko, kolikor se jim poljubi; in Ce jih go-spodar k delu priganja, ga v najveCem delu popust6; gospodar mora davke, delavce itd. plaCati, ali je le-tina dobra ali slaba, ali je polno vina v hramu, ali ga je toCa vse pobrala. Trtna bolezen in prav tako bolezen sviloprejk ste zeM mnogo vzrok, da je dandancs veliko gospo-darjev zadol^cnih. In kaj iz vsega tega aledi ? Gospodar mora placati, kar neusmiljeno zahtevajo oni, ki imajo od njega kaj tirjati. Dohodka ni niC, koinaj toiiko, da bvujo z>no in otroCice prc^ivi, in koliko jih je, kteiiin sureo poka, ko vidijo jokajoCo otroCiCe pro-seCu koSCek krtiha, kterega monta uio veC dni niso vidcli. Se ve, da bogatin, meSCan vsega tega ne vidi, zalibog se pa po dezeli to v istiui veCkrat godi. Neusmiljeno pride boben javne eksekucije pred njega duri; obupuo leti hkrbni oCc, df». bi saj sczanekoliko Casa rosil svojim dom, ter iSCe posojila. Teka in prosi pri prijateljih, ki mu pa nc moicjo pomagati. OdloCi sc prodati volice, da le zabrani zalostno eksekucijo. Kmalu nastopi pomlad in treba mu voliCev, da bi ob-delal zemljo, a prodal jih je iu sedaj mu ne ostaja druzega, kakor poiskati si posojila. Bli&iji mu neradi dajo, ker ga imajo za slabega gospodarja, kajti nima veC domaCe divine. Ce ne obdela polja o pravem Casu, Caka ga zopet lakota in popolni polom. PosreCi se mu, da najde v mestu po posredo-vanju kakega me§etarja baukirja, morda bulje vam-pirja, ki mu posodi par sto formtov, za katere mu mora spisati menjico ali glaseCo na 300 gld. ali pa silne procente. Pride jesen in komaj je toiiko pride-lal, da ne bi stradal; Ce proda kak kvinC Vina, hitiz denarjern v davkarijo. Posojevalec ga tirja, ker me-ujice niso &ala. Mo^ teCe k njemu in ga prosi, naj ga ne uniCi, a 8c le po iskrenih pro§njah se omeCi serce baukirja, kar mora pa dolznik drago plaCati. Bankir mu reCe, vsedi se in zapiii drugo menjico, da sem ti Pokoja ne dad6. Grozivna Ata! Ki strasno mesas i temnis po glavah, Le zdaj se ugni. dudne sauje, Cudne! Da, kdo je razlo^i... Ah zlodej !Ha 1 Ce dalje vi§e jeza mu kipeva.. Ha !... Tak v kotlu lug ne vreje, ko perica Mi tam dodeva pod-nj, nepotrpna, I vejic i tresak ino suhljadi, Kakor sedaj kipi po Galantuomu. KazkaSen brog §kornja po Sirnej sobi, Ter kadkad poceba zamiSljen v tla; Kar lop, zadene joj, sprejoj zdaj s CSIom, Da iskre vidi krizem, v trdo stvar, I sladek dim, ko vsa aromata, Priroma v nos njegov. Pogleda kvi§ku, Pa na, o groza, tu pred njim visi Do tal iznad CloveSke pleSe dolu Ko belega prediva, glej, povesmo Prestara brada ko Homerov pirgos; Ino za njo se skrivajo noge; Roke i trup. Le svitel par oCrj Je videti, pa razun brade niC. „Kdo si ?"—-zavpije Galantuomo V strahu „Na noge, straze!" — Tiho, de prikazen; Tolikega junaka, kakor Vas, 0 Sire, paC ne kinCi takov strah... Zaropota spet Galantuomo: „K vragom PoSiljam vsa dilemata i vse Sorite tvoje, ko mi gre za kozo. Kdo Bi? Kaj hCeS ?w*~tak vpjje kakor Desen- dal 400 gld., katere moraS ob letuz 10—i:0Q/o obresfc1 placati. Tako nuraSCa dolg in Ce so tudi dobre letine ne more veC reSiti se; |nekoliko Casa dela za upnike, dokler ne opesa in zaCenja prodajati zemlje, kos za kosom; na slednje mora z otroCiCi itt v Siroki svet. Siavna skup§Cinal lies ^alosten pa rcsniCon prizor, kateri se nam zalibog 2e moCno povBod po naSej do-movini ka^e. Ako nam je res mar skrbeti za blagor domovine, treba poskerbeti takih gotovih pripomoCkov, da se pri zaCetku krize vse stori, da ona ne postane ostreja in osodepolna. Eeven, zadoI2on narod tudi duSevno ne more napredovati; reven narod jovedno podlagaptuj-Cevej peti, on ni samostalen in je preveC odvisen^od bogatinov, ki marsikterikrat niso Binovi njegove domovine in ki polni zlata in srebra se malo brigajo za ubozega poljedelc|, Gospodje! 8e stoji vefiina gospodarjev, poiebno tu navzoCnih, na trdnih nogah; vendar koliko jih Je, ki sedaj, ko mi zborujemo, ne vedo, kaj bodo avecer druzinici iesti dali, kako bodo v tem teditu plaCati mo-gli itd. Marsikdo pravi, kedor jc' priden in varCon, ne pride v take zadrege, a kako kriva sodbal Naj mar* ljivej.si in skrbniii gospodar more priti na boben. ue jo prevzel posestvo z dolgovi, moral je pri teh slabih lctinah opcftiti, ker prisel je v roke oderu&kih poso-jevalcev. Pa tudi v mornlncm oziru je tak obupljlv polo-2oj nevareu za razvitek in napredek naroda, ker v obupu je marsikter nekdaj skerben in poSten gospodar vdal se pijanCevanju I Kaj storiti in kako je paC mogoCe pomagati v tem oziru? Velika kupCija in velika obrtnija nam kazeti pot, po kterej moramo hoditi tudi mi mail kmetovalci. Veiika obrtnija je postala mogoCna prav po ufienosti, ker uporabila je vse, kar je do sedaj uCenost |bodisi po neutrudljivih preskuinjah novega in koristnega ra* zodela, ali po denarjih, ktere si je ona vedcla izposo-jevati od raznih stanov, veliko pa tudi, da so se po-samezniki zdru^ili in potem z zdruzenimi moCmi de« lovali. Vednost in denar mora tedaj biti tudi malemu kmetijstvu geslo. Za prvo skrbijo gospodarske Sole, kmetijski ISsti, knjige in kmetijska dru§tva; treba le, da se kmeto-valec poslu^uje teh zavodov in da ne prezira njemu v Kavurjev jesi duh, povej, al kali ?rt Prikazen, poCehljavM brado, reCe: Od J^ida veCnega Se nijste duli ? Jaz sem Ahasverus—»Ahasverus ? Ahasverus ? 2id vefini?.. Poftardio I Ze mislil sem, da si se steguil.. Ha I Pa kaj te nosi tod ? Kaj hfies od mene ? Kaj vlaCiS sivo brado krog po svetu Pometal t njo mi dolgo tod ne boS, To vedi.. .v.a Ha ha hal zahehota Zdaj veCni Zid, i brada se ogromna Za2ene koj v valove, ko hrohot DemoniCen iz bripavega grla Ahasvera prodira: Ne trudite Nikakor se, o Sire. TisoC letij Dveh skoro vse te^ave videl sem, Pa naj bi so pred Vaml tresel? Paft Smijali bi se mi v zobe" naravnost Evgeu Sue, pa Schubart i Ghamisso I drugi: ki so brusili peresa 0 meni. .. Eno Uiado bi Z dofttki svojimi napolml clo, Pa naj bi tu pobeSal usta? Zajcjega Nij v meni ene dlafice 1 A propos! Ce Vam je \jubo, se vsediva. — tJhO Nategno Galantuomo, Zid pa nadalje: Cul sem, da tirjate ko V povraCilo Lep kos Tirolov, Trst pa vso dezelo Do SoCe, ali kar je eno olo, Da j$ napravljate Jift.kvao vojako, I konst ustanovljenih kmetijskih ncilnic. Druge desiele napredujejo in. ce nocemo zaostati, treba da i njimi I tekmujemo. Poglejnio le, kako drago prodajajo vina I vinorejci v severnih dezelah; mi pa, ki zivimo v ju2-nih, gorkib, za trto jako primernih dezelah, pridemo t dine zadrege, ako je obilna letina, in ne moremo vina prodati po poSteni cent. Opozorujem sarao nalanskoleto. I Eoliko bi se zamogli z nmniso sadjerejo doseci, | koliko z zgodnjo zelenjadorejo! Se so viri, kteri so | ge. nerazkriti in po katerih inoremo zboljsati na§e | materijalno stanje. Dandancs, ko svet prepregajo Le- | Iczne ceste, po kterih se tudi po stc (mill daleS o- I presno(frisno)blagoposj]ja, treba drugace gospodariti, j kakor nekdaj. Takrat nismo zamogli nttsega sadj* | fiecati v dalnje kraje, po vino so prihajali sosedni I oroSci, a sedaj dobivajo po zeleznici vino tudi is I oddaljenega Ogerskega, I Pa z vednostjo samo, ce Se tako poduceni, ne f bomo zamogli vsega doseci, Ako hoccmo zasaditi no- | vih Vinogradov, treba denarjev, ako hocemc ypeljati | bojjso livluonjo. treba denarjev, ako hocemo izsusili } aft dreirtrati raoeviren travnik, treba denarjev i. t. d.: Kako pa denarjev dobiti, 6? nam zarad slabih letin ui J mogoce vsako leto toliko prihraniti, da bi zamogli po- r tem naSe posestvo zboljSati. Tudi v tern ozirn se mo- | rano ravnatt po kupcevakih in velikih obrtnikib. Ti I gospodje imajo posebne bankirje, ki jim denarjev po- I sojojejo, ktcrim pa tudi oni prihranjeni denar, ce ga I v kupciji ne potrebujejo, izroce, da jim ne lezi brez | obresti. Tako moramo tudi mi kmetovaki storiti, tudi I mi moramo irceti svojega bankirja, ki nam more za I postene nizke obresti posojevati denarjev, pri kterem I moremo pa tudi svoj prihranjeni denar na obresti I vkiiti. No, paL za nas male kmctovalce prevelika za- I hteva, bi ntegnil marsikter reci. Res tezavno pa mogoce bo vse to izvrsiti. t'esar nam kmetova'cem naj- I bolj pomanjkuje je edinost, sloznost in pomanjkanje takih zvez, kakorsne imate obrtnija in kupcija. In [ prav zarad toga, ker je polozaj zalosten, treba, da §e I o pravcm casu priCnemo z delom in si sami poma- j gamo po krasnem in preresnienem nacelu slavnega I Sehulze«Delitsch-a. | Kedo pa nam bo denarjev posojeval, kterib po- 1 trebujemo posebno v slabih letinah ? Saj sosed tudi j nima nie. Od kod denarjev dobiti, ker zemljiScnih I knjig Se nimamo uredjenih in osebnega kmetijskega I kredita ne moremo dobiti. lies zalostno za nas kmc- ' tovalce, ker pri vsem tem, da imamo zemljo, kiso in \ zivino, tezji dobimo na posojilo denarjev, kakor trgo- j vec alt obrtnik, ki more v hipu vse zgubiti po kaki nesreCni spekulaciji. Od kod to, da bogatini rajsi denar posojujejo tem ? Pad zato, ker placiijejo veliko I procentov, Cesar mi kmetovaki ne moremo, ako no-temo iti pod zlo. Res imamo na pr. hranilnico, ki posojuje kapi- I tale na posestva. Pa koliko treba pisem, koliko pro-senj, predno dobimo od nje denarjev. Ali ce je na zemljiscu uie kaj vknjizenega, zastonj pricakujeS od I tod pomoci. Nam kmetovalcem pa treba marsikterikrat hifcre pomoLi, denarjev na kratek L3S. Silne vaznosti 1 je zatorej za nas personal ni ali csebni kredit, to je, da dobimo denarjev na posojilo ne gled6 na na§e po- I sestvo samo, ampak tudi na naso mozato besedo, da [ se nam kot poSteni in delavni osebi zaupa. Ali je I mar trgovec, ki ima zalogo polno blaga, ,yse placal ? I Morda komaj tretinjo, vse drugo inu je veliki tovor- I nicar dai na osebno zaupanje. Gospodarji potrebujejo | 0 anal amentia I Mar, miskte, Da to se stece k pridu ? Ej 1 Pomislite li, predno morali Bi kozje se molitvice uclti V sramoto ino Skodo. V zgodovino Poglejte, ki ne laze, le ufii, Ker omne nimium vertitur In vitium" bi zrel dejal Latinec. PoreCete: Ear sladki Bsitt izreka, Vse to je moje. Kikel kokel, Sire! Tedaj tnd to, kar je na Grskem, kar Je v Azii et caefcera? Nu nu! Le po-nje idite, fie Vas je kaj. Tak to je moja misel, Cujte dobro, 1 to prognostikon je moj, da mt Bi ne opravili, i da na miru Ostanete le s tem, kar imate, Prav zadovoljni, ker se to (i zdaj Mu vefini Zid na§epeta na nho), Se to, mej nama rekSi, je prijslo Po milosti oko^j§in... Brez zamere! — Tak nij zadela strela se nikamor Ko ta govor je sunil Galantuoma. Za me6 prijela bi desnica bila, I brezobzirnega predrznika Bi bil probodei zdajci, a kako Do zlyega mn prijti ? Tega §e Za Lasa spomni se, pa voljno grenke Po2ira, ter se vda v potrebo.— „Pac Zadosta svobodno*, tak reCe zdaj, Govoril si z ip^noj, sin Abrahamov! (Kojaec pnh0dDji5)» na pr. spomladi par sto goldinarjer, ktere v jeseni, €e bode dobra trgatev, ze povernejo. Ako ne maramo priti v roke odernba, treba iti v hranilnico, kjer se pa potrebuje toliko in toliko pisem, notarijelno na-pravljenih, kar vse pa veliko stane. Kaj pa bote po-ceti oni pnspodar, na cegar posestvo je nie vknjizenega dolga toliko, da ne dobi vet solda na hipote-karno zagotovilo ? (Hranilnice dajo hipotek. posojila za tretinjo, k vecemu za polovico od onega zneska, kolikor je posestvo cenjeno.) Kaj ta torej pogine? Koliko je gospodarjev, ki imajo res ze polovico lastine zadolzene. Imajo pa se polovico nezadolzeno in ven-dar hipotekarnega posojila jim ni mogoce dobiti, fe-ravno so mozaki vredni vsega zanpanja, ki povernejo gotovo poStcno ne le majhno posojilo, ampak porav-najo tndi s casom celt do!g, & se jim le [sedaj po-sret'i dobiti denarjev, da si napravijo Vinogradov in si vrede senoieti itd. Ako boC'cmo bolj.se bododnosti, moramo vse storiti, da bo mogoce nasemu gospodarju dobiti osebnega kredita. To je vprasanje, ktero se dan danes pretre-suje od vseh ^ ya pravi blagor kmetijskega ljudstva vnetih moz. Ceski dezelni zbor namerava skleniti po-stavo, ktera bo poapcSevala personalni kmetijski kredit in hoee za to skleniti osnovo okrajnih posojilnie. kte-rim izroci dezela veC milijonov goldinarjev v oskrbo-vanje ali posojilo. Prav tako je nze na Moravskem in Poljskem priskrbljeno. Ce tedaj take deiele, kder je blagostanje dokaj vece nego pri nas. razvidijo vaznost pcrsoualnega kmetijskega kredita misie, da prav personalni kmetijski kredit more se pripomoci, da si o-pe§ani kmetijski stan opomore: Kaj pa pore^emomi? Hekel sem, da si moramo sami pomagati. Saj priceti moramo in nadejam se, da nam tndi na§ de-zelni zastop ne odrecc svoje pomoci. Osnovati si moramo tedaj posojilne drnzbe in sicer za vsak okraj eno, ker njih namen naj bi bit po mojem nafelu po-sebno pospesevati personalni kredit kmetovalcev. To je pa radi tega bolje, ker posojilnico vodeci odbor pozna natancno vse osebeza personalni kredit prosece. Kako pa moremo osnovati take posojilne druzbe? Zdruzijo naj se kmetovaki enega okraja in naj ustanove kreditno, rekcl bi, res ljudsko banko. Se ve, da bo tezavno tej banki tudi dovolj kapitala pridobiti, brez ktcrega ali ie ga je malo, ni uspc^nega naprcd-ka pricakovati. Kcs se nabaja po dezeli Se veliko ljudi, ki imajo denarjev, ktere sedaj vlagajo v Iiranil-niec. Ker pa ima biti na^a posojilna druzba osnovana na mejsebojni zavezi vseh za enega in jednega za vse, bo tudi vsakter zaupal v druzbo. Saj mu ni mogofie zgubiti denarjev, ker se vsi drustveniki se svojim imetjem zavezejo solidarno, da se vsak dolg poplaca. Ker bi se pa imela takim posojilnim diuzbam | pridruziti tudi Se mala ljudska hranilnica, stekalo bi j se v njo precej denarjev, ki bi sluziii v posojila. V j tako hranilnico naj bi se sprejemali razen vecih tudi I mali zneski, n. pr. tudi en goldinar, kterega delavec lehko od casa do casa prihrani; na dalje vsak hlapec na leto labko 10 gld. vlozi itd. S tem bi se pa tudi moralnost in varcljivost med prostim ljudstvom mocno Sirile. Starsi, posebno gospodarji in tudi sta-resinstva labko mnogo storijo, da se delavei privadi-jo hranjenja. Prav s tem, da bi delavei vlagali prihranjeni denar v domace hranilnice, bi se pa tudi zamoglo s cast.m saj nekoliko znizati silovito velike bolnisnicne stroske. Dokler je delavec zdrav, pije iu zapravlja; Ce pa postanc bolen, mora obeina zanj tro-siti denarje. Dandanes so delavei dobro placani in smelo bi se pa6 zahtevati, da toliko hranijo, da v bo-lezni ne pridejo popolnem v gospodarjevo ali obfiin-sko skerb. Gospoda moja I Res lep je princip Clovekoljubja, pa ravno mi kmetovaki ne najdemo te humanitete. Iliapci od nas zahtevajo denarjev in dobre, obilne hra-na, je-li smo ze pridelali veliko ali malo; upniki in prav tako davkarije neusmiljeno tirjajo plafiila od nas; brez pardona moramo zadostiti tirjatvam, ce nofiemo iti v Siroki svet. Pridigovakem humanitete pafi lahko recemo po vsem tem, da nij ga skorej bolj humannega stanu, nego je kmefiki. Poglejmo le, kako ravnajo z delavei velika kupcijska podvzetja, tovornice, zeleznice. One | bogate druzbe odtrgavajo vsaki teden, ko delavcem t izplacujejo dnino, nekoliko odstotkov za bolnisnicne j stroSke. Kmetovalcil Ueimo se od njih, posnemajmo j jih. Vsak gospodar ne le ene vasi ali okraja ampak cele dezele naj se zaveze, da bo odsihmal zahteval od svojih hlapcev, dekel in dninarjev, da vloziod pre-jetega placila nekoliko krajcarjev v okraino hranilnico. Marsikak goldinar. da tudi stotak* bolni§nicnih stroSkov se obcini prihrani! Osebno, mejsebojno zaupauje in prava kmetij-sko — mejsebojna zaveza mora biti- vezilo takih druzeb. | Gotovo bo zacetek tezak kakor pri vsakem pod-vzetji, a le z nstrajnostjo bo mogoce za obstanek, ra-zvitek in boljo prihodnost odloCilnih kreditnih dru-ieb delovati. Tisti, ki takih druSeb najbolj potrebu- I jejo, so navadno najmanj sposobni ustanoviti pa tudi voditi jih. Tu treba, da premo2ni§i in umniSi kmetovaki poka2ejo svoje domoijubje, da se pokaiejo kori-stni svoji domovini, ktera je lo tedaj sreCna, ko so I deielani sreCni. Tu velja, da se ne odtegujejo va2-nemn delu. Pa tndi dezela in vis. vlada nam niolajo pripomoci, ako noCejo, da vsahne vir, iz kterega zaje-majo, da se pokrivajo potem lahko deZelni in dr-zavni stroski. Se \ei€ v zemlji oni zakladi skriti, ktere moremo le z unmisioi in mar]jivejim obdelova-njem zemlje si prisvojiti. V to pa treba denarjev, Mere bodo lo na§e posojilne druzbe skrbnim gospo-darjem po nizkih obrestih mogle posojevati. In ma-ri ni najkpsa svrha in prevelicasten namen teh druzeb ? Na tavzente takih druzeb po Kem&kem, usta-novljenim po slavnih, res pravih rodoljubnib mozeb, se je zahvaiiti, da se je napredek zopet obudil in da so inarsiktere, popolnem u^e osiromaSene obfine po-stale cvetefti, premozni kraji. Pa tudi v moralnein oziru so take druzbe silne vaznosti. Kolikor bolj se siri obufcozanje in revsCina, toliko bolj pojema nrav-ni emt Jjndstva. Tatvina, roparstvo, goljufivost, mejsebojno mrienje in strast se mnoze in ljudje postane-jo enaki divjakom, ki vse store, da se le prezive. Se ima sicer slovenski narod krepkega zivlja v sebi, toje delavnosti, marljivosti, ktere nam tudi ptuji narod i ne odrekajo, vendar s tem samim si ne moremo pomagati. ampak na pornof naj se nam priskoci z denaiji, katerih nam je te^ko dobiti. Marsikter je prepricau, da je silno dobro filtrirati vino, a hitrimi aparat stane mnogo; prav tako so mlati'nice in sto drugih novostij velike vaznosti, vendar denarjev ni. Skrbimo torej vsi rodoljubi, da se napredka geljneniu, poStenemu kmetovalcu ne unifii vsa navduSeuost in priskerbimo mu prav s takimi kreditnimi dru/.bami potrebnega denarja. Mo^ bo potem priduo delal in si pomagal; on postane sreCui&i, privadi se fie bolj delu in hraucuju in v nekolikih letih bo iz sedauje^a revnega kmeta premozen samostalen mo^ak, ki bo vedno zvest in hraber vojScak tudi za narodovo sve-tinje, za cast in pravo svobodo naroda. V to sveiho tedaj delajmo vsi kmetovaki, pa tudi Vi gospodje dij-hovniki in ucitelji, ki me} kmeckim narodom zivite, saj bodete prav s tem pospeSevali tudi omiko in o-blazevali serca priprostega naroda. Ker je pa mej narodom malo denarjev, bo treba, da si te druzbe za zacetek priskrbe kapitalov, ktere jim bodo radostno posodili razni denanii zavo-di, n. pr. banka Slav ija in drugi, ker bodo imeli dovolj sigurnosti v mejsebojni zvezi in garauciji posedu-jonli dm/benikov. Da bode doielui zastop prevaino stvar zdatno podpiral, smemo tudi prifiakovati; saj je kmetijstvo pravi steber naSe dezele. (Je ta opeSa, zgine blagostanje nase domovine. In ker tega gotovo nihee ne ze-li, nadejarao se, da tudi naS slaviti de^elni zbor usli-si naSo prosnjo, ter da posameznim okrajnim posojilnim druzbam posodi primerne zne^ke proti {navaduim obrestim. Ce bi torej vsaka okrajna posojilna drui-l»?. dobila 20000 gld., trebaio bi za vseh 12 okrajev 240.000 gld. Na Ceskem se je skleuila postava, po kteri se ustanovi v vsakem oktaju posojilnica. V ta namen dovulilo se je iz nekdanjih zemljiScno—odti'znth in drugih povracilnih fondov blizo 15 milijonov gld. Zato nasvetujem, da napravi naroduo polit dru-Stvo nSloga" peticijo na si. dezelni zbor v tem smislu. Ta predlog odobraval se je z obenim priznaujem in vname se kratka debata, katere se vdeleze razni nazoci, a vsi priterjujoC'i gosp. govomiku. G. Stefan Makuc prebere pismo banke „Slavi-je", v katerem ta banka ponuja svojo denarno in drugo pomoC za slucaj, ko bi se anovale tike narodne posojiluice na Gori&kem. Predsednik meui, da danes nij treba pretreso-vati na drobno predloga g. Povseta, kar bivzelo pre-vec Casa, ampak da zadostuje, ako slavni zbor sklene, da ima podati odbor prosnjo na dez. zbor v zmislu omenjenega predloga; zarad tega dene g. Povsetov predlog na glasovanje v tem zmislu in obeni zbor ga odobri enoglasso. (Dalje prihod.) Dopisi. V GoriCI, 22. marcija. (DruStvo ^Sloga". — Beseda v goriski citalnicL — Xe ve6 Travnik. — Goriski zupan na Dunaji. — Mestue zadeve.) Obcni zbor polit. druStva sSlogatt, ki je bil v nedeljo, 18. t. in. pri Rebku, dokazal nam je, da ima to drustvo lepo prihodnost. Ljudstva udelezilo se ga je vse polno in moramo. reci, da smo tarn videli cvet naroda iz Vipavskega in iz goriske okolice. Razprave pa so bile take, da vaineje in pnmernejSe nijso mogle biti. Skie-palo se je 0 vseh istinito vaznih zadevah in odkrivale so se v razgovorih mnoge rane, katere trpi nase ljud-stvo u2e toliko casa. Ce hoCejo nasi ljudski poslanci ozirati se na zelje nasega naroda, pnliko bodo imeli kinalo, da se pokaiejo kot pravi ljudski zastopniki. Pri Bebku zbrano ljudstvo je sicer sklepalo 0 i-aznih proSnjah, v resnici pa je govorilo k svojim poslancem. nGlejte tukaj nas cevelj tiSfii; pomagajte, kolikor je v vasi moci tB Ker uie govorimo 0 drustvu „Slogatt, porabimo priliko, da vabimo vse slovenske rodoljube na GoriS-kem, naj pristopijo y velikem Stevilu temu druStyu j nobena narodna mofi naj se mu ne ustavlja in naj mu posebno naSa inteligenca v sredi§6i in po dezeli ne odteguje svojih mod. Kedor ljubi svoj narod in spo-zna vaznost polit druStev, kedor je preprican, da nam je potrebno slozno in marljivo dclovanje na politicnem polju, ta naj se ne obotavlja. Pustimo svojatenje; v drnslvenih zborih je prilike zadosti, da vsakdo pro-dere s pametnimi in koristnimi prediogi, tudi za pa-metno opozicijo je v druStvu prostora zadosti. Prav za prav je taka stvarna opozicija potrebna, da se narod uLi misliti in prevdarjati. V drustvu naj sku§a prodreti ta ali oni se svojiin mnenjem; vsaka druga opozicija je nelojalna. Tako snio govorili, ko siao branili pred 4. leti druStvo „Soco", tako govorimo danes, ko smo po druStvu »SlogaM sopet pri§li na ono staiiSce, kder smo bili pred prepirom, ko je bilo druStvo BSocaB edino pol. druStvo na GoriSkem. 0 naSi gori&ki eitalnici smo uze mnogokrat po-rocali, kako vrlo naprcduje. Da je nasa ditalnica prava dika naSnga mesta in na§e dezele, tega prepricali so se obiskovalci besed« na prazuik sv. Jozefa. Vrli in mofrii tttaluiski pevski zbor pod vodstvom g. prof. Sauteljna y> M za&luzVno ploskauje in zivo priznanje mnozega navzocnega oboinstva; posebno pa so je do* padai cveterospev rOpozni uriM, katerega so peli gg. Ut>ic, Klavzar, Hrast in Vilhar tako obcutljivo, da so ga morali ponavljati. Ilvalezni moramo biti gospej Snuteljuovi, katcra se rcsiiicno mnogo zertujc za'naSo iitaluico; tudi pri zudnji hcsedi igrala je 2 komada na glasoviru, namrec potpourri iz opens „Lucrczia Borgia" in Dohleijcvo BNocturne"; tako gluaovirenje visoko omikaue gospu, ki vse tudi cuti, kar glasoviru izvabi, se da posluSati; clovck mu pazljivo sledi in se ne utrudi. Igro „Poglavje I, II in III" igrali so naSi dile-tantje tako, kakor se more prifokovati od izsolanih igralcev. tiospodicna Oberhuberjeva igrala je Lihinsko natavno in izvratno izrazila v.«ako poiuto; ona govori lepo in elcgantiiQ in je uze zdaj ena najboljsih moci goriSke Citalnicc. Siuipaticna, jako mlada gopt odiena Fabijanijeva stopila je v roli Julijo Podmanyke prvi-krat na oder. vkljub temu pa nlj zaostnjala za dru-gimi, gledisciiih desk bolj vajenimi igrah-i. Ta gospo-diena je na vsak naciu izvrstua pridobitev za slovens ki oder. Mej igrala moramo posebno pohvalno oineniti gusp. t'rauta V ernla, ki je Vidimova tako gladko in elegautnu predstavljal, da nas je v pravem po-menu bewde izuenadil. Kaj bi govorili o g. Klavzar-ju; on je v Jakopa nakd rolo, katere ne l)i bil mo-gel najbolj-i koimk na kakeni slavntmi gledi>ici IxiljAc igrati: sicer pa je on kot rigisseur dusa na^ega do-macVpa glediSfa in leliko tekmtije z Nollijem.— Go-spod Furlaui je uze iz prejSnjih let znana izvrstna moe; igrai je tudi on Kolinskcga popoluoma na ena-ki stopiiji z obema omenjenima go^podoma. Gosp. Yodopivec j« kot Vladimir dopadal. Ensemble napravil je najboljsi vtis, k eemur je elegantna igra tudi dosti pomagala. Take lepe igre, tr.ko izvrstno predstiivljene v resnici kinfiajo na§o do-maco unietnoht. NaSa 2clja je, da bi nasi goriLki di-letautje vse, kar igrajo v Gorici, pri priliki tudi po-navijali na dezeli; s tern bodo dosti koristili in to bi bila po naSein mnenji prakticna dramaticna §ola. Koneino naj omenimo se dvogovora: Rudcnc in Berta iz igre Viljem Tell, — Cestitamo gospodicni Lebanovi, ki je pripravila to tezko dramaticno poezi-jo s tako obeutljivostjo in pravilnim kretanjem do pravega efekta. Od kar opazujemo to vrlo gospodic-no na odrii. zapazili vsmo pri njej vedno rastod napre-dek. ZivUa! V g. Skrabi iuiela je Berta izvrstaega Rudene-a. Po koncani besedt bila je tombola. Predzadnja in zadnja besjeda je nekda vrgla blizo 50 gld. za po-pravo glediSenega odra. S to besedo so pri koncu pubtne veselice in vesclimo se uze §e lepiih spomla-danskih veselic na prostem v citalnicnem vrtu. Kar smo rekli o „Slogia, velja tudi o citaloici; vsak naj iini, kedor more, vse v veto east in korist uarcda. Staro in eestitljivo ime Travnik je zginilo na naietn velikem trgu; na njegovo mesto uzidal je me-stni magistrat kamnite tablice, ki nam kazejo novo ime: nPiazza graude/ To bo torej odslej oficijalno ime Travnika ; a vkljub tenm ostane Travnik le Se vedno Travnik. kajti borna tablica ne bo Se pritalijan-dila naSega mesta, dokler na GoriSkem iivi krepki tlovenski rod: nam Slovenccm, ki protestujemo proti vsem tahonskim nakanam (in kaj je druzega ta spre-memba) so one tablice mrtva stvar; mi bomo vedno govorili in pisali: ftna Travniku4, „na Studencu** itd. in z nami vred bedo se drzali teh starih cestitljivih imen vsi dobromisleci in pametni gori§ki mestjani, ker to je delo onih moL, ki so uii pokazali, kam ho^ejo pripraviti Gorico. Sicer se bo §e podala prilika, govoriti o tej stvari. Goriski zupan se bavi na Dunaji, kder bode govoril z cesarjem in ministri. Iz same velike hva-le^nosti roma na§ zupat: do vseh visokih oseb. Hoce t li on dosefii, kar se nij posrecilo viSe stojecim modern? AH bode res viada sopet Jpusttla prosto rok6 modern, katerih prpslost je nam Slovencem in splob vsem dobromisleSim Avstrijanom poroStvo novih ho-matij ? — V zadnji seji gori&kega stare&instva fcital je novi zupan svoj ob§irni program, v katerem ob-ljubja hribe in doline. ZboljSati lioce mestni volilni red tako, da se bode vsaka tri leta ponovilo celo sta-reSinstvo na enkrat in ne kakor zdaj vsako leto tre-tjinoma. Zboljsati hofie tudi rafiunovodstvo in sicer tako, da bode racune iehko vsak raestjan pregledal in se preprical o njih pravilnosti. Obljublja novih lepSih cest, zveCanje ^enske bolniSnice, nadalje pra-vi, da hoce pokriti potbk Koren, napraviti novih o-trocjih vrtov, §ol itd. Po tern bode skrbel, da ne bo mesto vec placevalo toliko bolniSnicnih stroSkov. Na posled obljublja tudi stolico za italijanski jezik v Go-riei in §e mnogo druzega. Nova metla navadno do-bro pometa, smo si raislili, ko smo vse to citali. Ce nas skuSnje ne motijo, bode vefiinoma ostalo pri ob-ljubah. Iz Vol5, is. marcija. (Izv. dop.). 0 svetem Gregorji trava vun bori, glasi se stara slovenska pri-slovica. Ali akoravno se nij letos ta prislovica vres-nicila, vendar bode obemarjem volfianskim god sv. Gregorija, ki je bil 12. t. m., ostal v neizbrisljivem spominu, kajti omenjeni dan bil je izvoljen za 2u-pana enoglasno g, Andrej UrbanHic bivSi obcinski taj-nik. Sicer so hoteli vedeti nekteri vsevcdnozi, da bode nek drug zupanski stol zasedd, a pri volitvi se je dokazalo, da je bilo vse to le prazna domiSljija in da ni bilo o govorjenem pftice resnice. Da je g. Ur-bancifi nag obcinski predstojuik, nas jako veseli, into ne le radi tega, ker je pupolnoma zmo^en obcinske zadeve vralovati, mariveC tudi za to, ker se je dose-daj pri vsakej priliki znacajnega narodnjaka skazoval, torej upati smemo, da bode sedaj, ko je na Castni stol zupana postavljen, se Se bolj za naSo pravicno sloven-sko naroduost potcgoval in da nikdar nikoli vlad-ni Benjamin ne postane—ampak da bode zmerom, po-sel no pa o cusu volitve drzavnib poslancev, katere se bodo morda ze v bodoccm letu vrSile, z naioduinii zupani postopal in v soglasji dezelnuga poslanca, vr-lega g. Ig. K"vacic-a, Zupana in vel, posestnika pri sv. Luciji na Mostii, sodeloval; to bi nas ueizmerno veselilo. A povedati Vain oee jlupan bi tudi dovolju-jemo, da bomo Vase de.lovanjo o casu volitev po ca-sopisih v javnoat spravili. ftvili! Bodi ce§cen in hva-Ijen sv. Gregor. Od beneSke meje, 20 marcija (izv. dop.) (NcJiaj 0 slomtsMni. — SnuharH — Privatm pics — Vmite). Kolikokrat, gospod vrednik, sem Vam uze porocal iz teli pokrajin, da italjauScina Se vedno pre-vagnje. Ni se Se nstavila ta strasr.a duSna kuga; mo-2a ni, ki bi ji zabranil dalje na okrog se Siriti. Ni zameriti se toliko priprostemu kinetu," katerij nc v6, kaj je Sola, izobrazenost, da mej govoroin vpleta v slovenSciuo luSke, prav kisle besede in da kakSenkrat katerokoli bolj intcligentno osebo z ostudnim pridev-kom BSioru nagovori, nego veC so tega krivi oni, ka-teri dajejo laScini pervo mesto; tcdaj pred sloven^cino. Gorje! Ako bi enega takovih renegatovz iepo sloven-sko, kaj gladko in lahko izreccno besedico ^gospod* pocastil. In to niso morda kvaute, temvefi so v istini gola facta. Kdo je vzrok, da se v briski slovenScini toliko ptujih besed nahaja? Kdo drug ncki, Ceneravno ucitciji in deloma tudi nekteri duhovni. Uciteljev ni-mamo mi Ikici, posebno pa tukaj v dolnjih Berdihin pri bcuc&ki meji, kder je toliko mest praznih, in vendar moramo mi davkoplaCevalci tocno davkariji pla-cevati, deravno sledi slabo leto slabemu in so kmeto-valci v hudih denarnih stiskah. Ker nam uze niso dali uciteljev, za katere pa moramo vendar pladevati, naj bi nam doticne % za Solo odbili in tako prihranili marsikteri novcic vbogemu kmeticu, kateremu ciesto-krat drobi^a Se za vsakdanjo sol pomanjkuje. Duhovni so tukaj ob meji popolnoma za laSko kulturo vneti. L&. gg. vikarji P. (star Yafi znanec), Z. in nedolgo k nam do§li B., to Vam je pravi „trifoliumK, ki je z duso in telesom vnctza „henedetta cultura friulanau\ BoljSih si ne morem misliti. Zagotovljen sem in iz prav gotovega vira sem pozvedel, da g. Z. govori do-bro slovensko, cesar sem se tudi jaz preprical: pa tudi ni cuda, ker je on rodu skorej slovenskega. v-prasati bi ga hotel, Leinu se toliko roga slovenscmi? Zakaj je nekoga, ki se je hotel pri njem v svojem materiuem jeziku izpovedati, ojstro pokaral in odver-nil in silil ga v furlan§aini se izpovedati, 5e§, da je jezik slovenski preokoren in pretrd (?!!?). Ne ziviii od slovenskih 2uljev? Kali? Boljgi bi bilo, da bi cast, ordinarijat tukaj ob meji namestil takove slov. du-hovne, ki so se po duhu in dejanji vedno izkazali kot prave slovenske narodnjake, da bi oni Ijudstvo iz na-rodne nezavednosti izdramili. Poleg resnega Vam lahko zabiljezim Se nekaj saljivega. Diie 12. t. m. prisli so nekteri gospodje eerakaj v Berda na sprchod; najeli so konja in kocijo v Korminu pri „belem levu.a Bili so trije in sicer iz treh krajev sveta, kakor sv. trije kralji v jutrovih de-zalah. Eden je bil iz K., drugi iz §tur„ in tretji iz Kormina, a vsi spodobno in skorej nobel opravljeni. Kaj mislite, gospod nrednik, koga in kaj so iskali? Bele wane? Ne. Rudefie osle? Ns, Bele raufee? Lah- ko bi, ker je zima, a tudi teh niso iskali, 2e vidsm* da ne vganete, naj Vam torej sam povem. Iskali so za mladega gospodica iz Stur. nevesto, ki pa mora imeti, se ve, §e precej veliko doto. A stvar se ji'm$ drugade obernila, kakor so oni racunili. Z izgovoWm, da hoCejo vina kupiti, katero pa ne sme biti Se prfei tofieno, dobili so prost vstop pri nekein bogatem vot leposestniku. Vidili so vino in pokuSali, a ponuja^so primeroraa ceni danaSnji jako malo, tako, da je moral vskadko izpreviditi, da jim ni veliko mar za vino. In gospod snubac je raj§i povpra§eval po devojkah, o dotah, kakor pa po vinski kupfiiji, kar ga je tudi go-tovo bolj interesiralo. Sprejeti so bili tudi pri nekem bogatinu, ki ima lepo beer. Tarn so se dalje casamu-dili in z vso pravico, kajti gospod je zel6 gostoljuneu in ne gleda na par steklenic, ako velja popotnika na korist. Od tukaj so se napotili v sosedno vas B. obi-skat nckega gospoda, kateri je bil k njih nesrefii do* ma. Vsi triji vstopijo v njegovo gostoljubno hifio, kd«r jim je dotifini gospod kapljico dobrega briskega vinfckft ponudil, kar je tukaj sploh v navadi. Vesele se pr! kozariku so popolnoma pozabili na svojega konja, kojega so zunaj na poti brez varuha piwtili, Ta r«r-eek videc, da so ga celo pozabili, dasi jih je moral po briskih blatnih cestah % veliko tezavo vlaCitl, m^J tem ko bo se oni v sobi veselili, napoti m sam dalje poiskat dobroserCnih in usmiljenih ljudi; koCija mu je pa morala hote ali nehote slediti. Ker pa pot ni bila povsod enako lepa in gladka, prekucne so kofiija v nek graben z vbogim konjem vred. Dolgo je moral vbogi revcz v smertnih stiskah pomofinika in refiitelja cakati. Ako bi ne bil na takove katastrofe iz mladih nog uLe privajen, moral bi bil pog'miti v tej nesrecni uri. Oni trije gospodlfii so se pa radovali pri kozar-ceku. Nij Jim priSlo za misel, da njih zival pofelva V grabnu. Se le, ko so hoteli odriniti, no nnjdejo ne konja ne kofije na prejfiucm mestu; zbegatti jell bo sim in tamo letati in iskari izgubljencga. Slcdnjic bo ga naSli. Sedaj so morali skerbeti, da ga spravijo na noge in s kofiijo vred iz grabna. Pri tem dolu prijel je snubac Se precej gorko faeko v eno roko, katera se je br*kono gotovo zlomila. Svojo popotovaiije niso tnogli s tem konjem nadaljevati; vdobill bo druzega. A liistniku pobitega konja morali ho odSkodnino 50 gold, plaeati. Gotovo bo gospodine Stur, snubac" pam-til dan, ko jo po Sordid ne nevesto, tenivcft — doto iskal. SliSal sem, da mamevavajo dolnji Briei tudi letos napraviti privaten pies z vecerjo in domaCo zabavo, kakorSncga so imeli lani meseca februarja. Kaj takega je vse hvale vrcdno in za mladino, katera ni imela priliki; ae svetom pefiati se, kaj koristno in propotreb-110. A na javnih plesih se le oku^ijo mlada, njezna scrcica, kajti javni plesi so pravi izvir demoralizacijo tako, da bi prav dobro bilo, ko bi javne plese po poediniu obcinah odpravili. Lepemu vremenu slcdilo je de2eyje. Ceravno sedaj ne dc^uje, je vendar zrak prepoln vlaznosti in vsak dan brije gorak juziii veter, gotovo znamenje dezja. Temperatura ni ravno toliko nizka, kajti man-deljni uze 6ez 1 l/2 mesec cvetejo in so breskve in slive tu pa tarn v narlepSem kihcu uze kakih osem dni. Stipekov Kompanjon, Politidni pregled. V Gorici, 23, marcija. Iz derzavnega zbor a nimamo ni6 posebnega razun tega, da je v derzavnem pro-racunu zbrisala zbomica jznesek 34 tisu.5 goldi-narjev za ponmoLenje javnih stra2 v Terstu. Kljubu temu, da je baron Pino sam zagovarjal predlog, naj se vsaj kakih 6000 gl. dovoli, da se pomno^i ter^aSka straza za kakih 20 moz, in je prav jasno dokazal to potrebo, se vendar ie teh nij dovolilo. Ignacijev, ruski poslanik, potoval jtf iz P a r i z a tudi v London, Vse je mislilo, da sedaj se gladko razmota orijentalno vprasanje bre?, prolitja kervi; a mi Se dan danes dvomi-mo, da potede stvar tako gladko. Naj le tuhtajo, sklepajo in poravuavajo vlasti mej seboj, kakor; in kolikor liocejo, na zadnje bode vendar le vse od Turcije odvisno, ali bode mir ali ne. Cd vlasti tudi podpiSejo zapisnik, dokazano bode le* s tem zacasno, da so vse velesile za ohranjenje mini. V zapisniku bode se zahtevalo, da m Tur&ja in Rnsija razoro26. Rusija bode tirjala, naj Turfiija preje pocne svoje razbro^evahje; zadnja bode isto zahtevala od Rusije. Pride naj potem do tega, da morate oue vlasti ob enem zafceti razoro^evanje. TurCija tudi tega tfe bods mogla storiti, kajti ba§ sedaj se le Se bojj raz* iirja bosniska ustaja? kar aain sprBujejo mmi porocila o budih bojih mej ustasi in Turci v Bosni. Poleg tega so tudi Miriditi in vsi drugi prebivaici gornje Albanije vzdignili se proti Torfciji in nij tudi se sklenjen niir sCcraogoro. Pri vseli teh notranjih zraesnjavah bode torej res tezko pripraviti TurSijo, da bi poslala vsa svoja vojna kerdela domov. Po tem takem mlatijo velesile prazno sla-mo in na zadnje pride vendar le do tega, da bode mec razsojeval. Mirovna pogajanja mej Cernogoro in T u r 61 j o ostanejo najberze brez nsneha. ue-ravno je Cemogora u/e popustila nekaj v svojih tirjatvah, ona namrefi no zabteva ted odstopa luke Spica na adrijanskih obalih, se vendar zdl Turemom ostale Scrnogorske tirjatve §e preo-gromne. Nasini fitatcljem bode se v spominuj v kolikih groznih bitkah so Ocraogorci premagali Turcijo in koliko Ccmogorske km je rvse to stalo. Za vse te iertve tirjajo Ccrnogord odstop tcrdnjave Niksicev ob heruegovsko-teraogorskej meji, Kucijanskega in prosto jadranje po ska-derskem jezern in reki Bojani do adrijanskega morja, ktero pravico so uze nekdaj imeli. To pac niso pretirane ampak skromne tirjatve, fie pomisliino, da so dobili nasi sosedje Italijani 1. 186G, potem ko so bili pobiti na subem pri Kustoci in na morji pri Visu (Lissa), celo Be-nctfansko. Cernagora ne more torej gotovo nid vefi popustiti, Turcija pa note Cernejgori vefi odstopiti nego par pasnikov, ;vsled cesar nij mti misliti, da pride mej njima do mint Turei se zarad tega tudi nze pripravljajo v Albanlji na boj s Cernogoro in Cernogorci jih tudi wze pricakujejo v svojih dobrih in varnih pozieijah. A nadejamo se, da se bode Turkom v AlbanijI sedaj se slabeje godilo nego lansko leto, kajti v novem boju bodo vojevali zajodno s Oernogorci tudi Miriditi in splolivsi Albanci, kateri so baje Se huji vojcvalci od Oernogorcev. Razne vest! 6. gasp. Stefan Kafol kancelar gori&ke nad-gkofije postal jp castni korar. f B. A. Lenassi veliki posestnik, trgovec in fabrikant v Gorici, urorl je 20. t. m. po kratki bo-lezni y 80 leta. Kanjki je posebno znana osoba na Bfotranjskem, kder je prebivai veliki del svojega zi-venja. Kot mlad ubog dedko prisel je iz Karnije na Razdrto in tarn pocel po malem kupeevati. Se svojo veliko pridnostjo in stedljivostjo iiapravil si je uze na R. veliko premozenje, katero je §e le prav zatfelo rasti, ko se je preselil v Gorico, kder je sezidal in nakupil mnogo his, posestev in obrtnijskih zavodov. Priprost, a moder in delaven mo2 zapustil je yreino-zenja blizo 1 milijona. Bil je prijatelj in druznik ranj-cega Kalistra in v pridnosti in stedljivosti mnogo po-doben temu slovenskemu Krozu. Zivenje takih nio2 nas uLi, kaj je vse mogoce doseSi po pridnosti, stedljivosti in krepki volji. Lehka ma zemljica! Nem&ka kultura v vojakih. Iz Eanala se nam namre6 pise sledece: Nek vojak iz bliznje vasi je pisal svojim slovenskim starsem po iiemski sledeto listnico: Gelubde eltern Ich hob son 3 Brive gesriben und Kain ant-wort bekomen ih bite glih antwort nnd warte ant-wort vier Feuer tage grise und kise ale und verplei-be aier Sonn k o p i o l Nij cuda tedaj, da je ta elovek u2e za koprola avanciral. Vendar ali je tak clovekT ki svojemu na-rodu tako sramoto delar vreden, da je uze koprol ? Ke 1 Temve6, ko nam je dobro znano, da ta elovek slovensko brati m pisati zna. Skoro bi ga kaznova-li z javnim imenovanjem, ali za jedenkrat in v pervo naj bo, ker se morda spokori in bo v bodoce svojim slovenskim star§em v lepem slovenskem jeziku pisal, da ga bodo vsaj razumeli. Ako nam pa pride se kte-rikrat od kogar koli enaka listnica v roke, imenovali ga bodemo javno, da se bodo takemu nemgkutarjn vsi drugi Slovenci smijali. Vabilo k besedi, katero napravi f olminska citamica dne 25. marcija v Lavrifiev spomin. Program: 1. Pozdrav (peterospev), Ant. Hedved. 2fPred- sednikov pozdrav. 3. Pod oknom (cveterospev), Hajd-rih. 4. Elegija na Lavrieevo gomilo (deklamacija). 5. Jadransko morje, Hajdrih. 6. Igra aGluh mora biti." 7. Slovo od lastovke — Po besedi tombola (kartele po 10 kr.) Vstopnina k besedi 20 kr. Sprejmejo se radostno zaradi blazega namena tudi veci zneski. Za-ietek toCno ob 8 uri ODBOR. Posiv! Dohajajo mi pogostoma naro^ila in v-praSanja po semenu lucerne (melike); ker pa je silno tezavno dobiti res zainesljivega, predenice prostega se-menskega blaga, sem moral kot vestea moz vedno odbijati naroci!aT Ce so mi tudi dohajala od prijate-Ijev, pa le zato, ker nisera imel sigurnosti postrefii kmetijskim prijateljem z dobrim in zanesljivim seme-nomT ker velika je sleparija prav s tem semenom. Posrecilo se mi je pozvedet* za firmo. ktera ima znan-stveno preiskovano in kot popolnoma cisto spoznano lucernino seme. Ker pa oddaja ftnna le vete mnozi-ne. vabim gospodarje, ki zele dobiti semena lucerne, da mi nciniuloma piSejo. kobko ga zele, da potem za vse skupaj seme naroenn. France PovSe Hudic in njegovi pomagaci so pod klju-iera. Oni fantalini, ki so peljaii neumne kmete iz Kanalskega v ris in jih osleparili za i>ar sto goldi-narjev, je sodnija vendar zaprla. Saj je biio resnicno uze grdo slisati po goriskera Korenu, kako so se oni potepini javno hvalili z ono grdo sleparijo. Mi smo se Cudili, da so oblastnije se toliko odla^ale. Porotna sodnija. — Prva obravnava proti Valcut. Kuiuarju zarad javnega posilstva in poziga-nja konCala je tako, da je bil zatozenec spoznan po porotnikih uckrivega, a ker je drzavno pravdnistvo na-povedalo pritozbo, je sodnija spozuala, da ostane v zaporu do eventuelne nove obravnave. 14. t. m. je bil krivega spoznan goljuhje in obsojen na 1 leto je-Le Ant. Trost. IG. t. m. sta bila obsojeiia Yalent. Dvina in Stefan Mavric zarad go!jufij«, prvi na 3 leta, drugi na 0 let tezke poostrene jece. 17. t in. je bil obsojen Josip Iiujatti zarad udelezbe pri ponare-janju javnih vrednostnili papirjev na (> let tezke jefie poostrene z enim postom v mesec-u inna izgnanstvo jz avstrijskih dezel. 20. t. in. je bil obsojen Ferd. Mauzer zarad tatvine na 5 I«t tezke jefic poostrene z enim postom in trdim lezisCiem v vsakent nicsecu in po prestani kaziii pride pod polieijsko varstvo.— B tem je bila koucana v turek ta sesija. Ponarejeni petaki dobivajo se sedaj po Go-rici. Opozorujemo torej vse po&tenjake, naj se varu-jejo opeharjenja, kajti petaki so tako dobro ponarejeni, da jih je spoznati prav te^ko in sicer samo po C'erki in Stevilki serijeT kateri ste mesto rudefie Cerno tiskani. LISTNICA USEDNISTVA. Gospod fA. S. Ve-ronskij. Zarad preobilega blaga smo odlozili za pri-hodnjo Stevilko. Javna zahvala. Slavnemu obfiinstvu, vsem znancem in prijateljem, posebno pa vis. Cast. g. zupnike in g. ucitelju, ki so se 6. t. m. v tako obilnem Stevila vdelezih po-greba na§ega preljubega oceta, oziroma soproga in ta-sta, bivSega ucitelja v pokoju v Sempasu, izrekamo s tem najprisrfinejso zahvalo. Druzma Bajc. V Sempasu dne 17. mareija 1877. Razglas. Dne 14. maja t. 1. ob 10 uri zjutraj se bodo pri slavni c. kr. sodniji v Tolminu vse v zapu§cino ranjke Marije Fon, (Boitijanke), v pri Tolminu spadajoce nepremakljiTe stvari: Hisa §t. 81 (z 5 sobami) z vrtom vred? 2 boska in njiva pri znamnji po javni prosto-voljni drazbi posebno prodajale. Yse skupaj je cenjeno na 3415 gi. Drazbeni pogoji se izvedo pri c. kr. sodniji ali pa pri oskrbniku g. Petro Kogoj-u v Tolmina. Pri Jos. Demsckerjevi idovi v ^eleznikih (Eisnern, Oberkrain) se dobijo lepi krovajei (Brotdampfeln) po nizki ceni. Podpisani prevzemaje lekarnieo „k zamoren44 (al Moro) v gosppski ulici steje si v dol^nost, to naznaniti slavnemu obeinstvu, in ob enem zagotovlja, da bo njegova vedna skrb, opraviciti popolnoma zaupanje, katero bode, ee-sar se nadeja, obfiinstvo stavilo vanj. Avgust pi. Gironcoli, keniik-lekarnii'ar. §mmm m 4Pri zaloiiniku Ed. Seitz-u v Gorici se dobiva; SVETI VELIKI TEDEK in Velika Noc ali cerkvena opraviU tega sv. casa v latinskem in slorenskcm jeziku s pravili za dnhovne in pojasnili za Ijudstvo, Scstnvil Andrej MarnSit, ucitelj verstva na c. k. gininaziji v Gorici. a.) Prosto vezane veljajo te bukve . gld. 1.50 b.) /> usnjenim pozlaCeniru hrbtom , in s pokrovom (noznico) , , „ 2.— c.) Cole v platrto vezane in pozla^e- ne, s pozlaeenini obrezkom, v pokrovu .,....., „ 2.50 d.) Cede v nsnje vezane iupozlace- ne s pozla&enim obrezkom, v pokrovu ....... » 3.— SVARJENJE. Nasi c. kr. privile dobri, godbeni girani, pripoznano instrumenti OCARINA se od nekaj casa sem posnemajo in od dunajskili firm kot pravi obznanjajo. Na zahtevanje mnozih avtorit6t in strokovnjakov v godbi razglasamo to svarjeuje v mteresti p. n. obCinstva, da ne kupujejo drugod slavljenih, takozvanih Ocarin, katcre se, kar se tiCe dobre kvalitete in po vsem Listega glasu, ue morejo nikakor meriti z naSitni c kr. priv., fravimi ital. Ocarinami. Vsakdo, tudi t godbi nevegfi, zamore po eni nri vaje najlepae melodije na na§em c. kr. privilegiranem inltru-mentu Ocarina igrati in veljajo §t. I tl ,111 IV V VI___VII ^ gi. I.—, "1.507 2.—, 430, 3.-, 4.—, 5.-Ocarine, abrane za spremljevanje na Mlasovint, veljajo gl, 3,25. Tiskane, Iahko wmevne navode dodajemo vsakej Oca-rini gratis. — C. k. priv., prave ital. Ocarlne dobivajo se v zaL ital. i Pn7