198
Nepokorščina se sama kaznjuje
Vladimirček je jedva čakal, da bi začelo zmerzovati in da bi se na ribnja-ku v vertu napravil led. Njegova želja se mu je skoraj izpolnila. Na tepežni dan je pritisnil hud mraz, na oknih so bile ledene cvetice in voda v ribnjaku je zmerznila. Tak<5j po kosilu obuje Vladimirček nove čeveljce, ki mu jih je pri-nesel sv. Nikolaj, ukrade se iz tople sobe ter gre na vert. Kako veselo se Ba-smeje, ko vidi, da je ves ribnjak z ledeno skorjo prekrit. Ne dolgo, in Vladi-mirček stoji sredi ribnjaka na ledenib tleh.    Napravi si dersžlnico in začne se
dričati, da se mu
je kar kadilo iz-pod nog. Mati je to videla skozi ok-no. Sva-rila ga je in prosi-
la, naj gre v hi-žo, ker bi aeutegnil prehla-
diti ali cel<5 pa-sti in si nog<5 zlo-miti.
Vladi-mirčekje
bil še vselej do-berinpo-
slušljiv
deček, samo de-
nes nij hotelslu-
šati svoje dobre matere. Mislil si je: ,,Nič   se ini ne zgodi, ako malo poders-nem." - Ali motil  se je.  Mraz je bil preoster, čeveljci so bili mokri in začeli so zmerzo-vati.    A malo   je gledal Vladi-mirček na to. — Drugič ga pokli-če   rnati in prosi,
naj gre v gorko hižo, ker se vendar boji, da bi se mu kaj žalega ne pripetilo. Ali Vladimirček niti zdaj ne posluša ter se §e veduo veseli na pomerzlem rib-njaku. Naredi si drugo dersalnico bolj ob kraji ribnjaka. Ali gorje! tu se mu led vdere pod nogama in Vladimirček si zajame polne čeveljce yode. Po sreči ni bila voda globoka in Vladimirček je bil naglo zopet na terdnib. nogah. ,,Kaj mati poreče," mislil si je, ,,ko bode videla moje mokre čeveljce iu nogavice!"
— 199 —
Pač bi bilo boljše, ako bi bil slušal. — Vladimirček si zdaj ne upa v hižo. Zunaj pred vrati na mrazu stoji in čaka, da bi mu mati zopet rekla, naj gre v gorko sobo. — Ees ga mati pokliče tretjič iu Vladimirček stopi ves objokan k materi v hižo. Kako se prestraši uboga raati, ko pogleda Vladimirčka pod noge. Nogavice so inokre, a čeveljci od mraza terdi kakor kost. Naglo ga iznje in obriše z gorko kerpo (cunjo). Nogi sta bili rudeči kakor kri, a tesni in tordi čeveljci so mu naredili vse polno ran. To je Vladimirčka zelo peklo; a že bolj ga je peklo to, da nij slušal svoje dobre maaiice. Objel jo je okolo vratii in rekel: ,,Oj mamica, odpustite!" — Mati ga je vsega preoblekla in ko se je že nekoliko pogrel, nesla ga je h gorkej peči ter mu od daleč grela nogii. ,,Ali vidiš zdaj, Ijubo moje dete, kako se godi otrokom, ki ne slušajo svojih mater! Ko bi bil meni pokoren, ko sem te pervič zvala v hižo, ne bi bil tako hudo ozebel. Boga zahvali, da se ti §e kaj hujšega nij zgodilo ia prosi ga, da bodo noge zopet skoraj zdrave." Tako je govorila niati svojemu Vladimirčku, ko je v njenem naročji serčno obžaloval svoj pregrešek.
Matere m vas skerbe, Kedar koli vas svare; Badi toraj sliišiijte Svoje skerbne matere!
T