PoAtmna пМЛи n» » aotovlnl
Leto LXI1
V Ljubljani, v četrtek 12. aprila i9M
Štev. 8>a
Cena 1/50 Din
Naročnina mesečno 25 Din. za inozeiu-•tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din. za inozemstvo 120 Din
U red n i S t vo je ? Kopitarjevi ul.6/111
S£0VENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 209« — nočna 2996. 2994 ia SOM
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Liubliana št. 10.630 in 10.344 zu inserate i Sarajevo štv. 7363. Zatfreb štv. 34.011, Praga-Dunaj 24.74'
Uprava: Коринг-jeva 6. telefon 2WJ
Kam deremo?
Zadnji meseci, navadno tako dolgočasno prazni in pusti za vse, ki se navdušujejo za politična vprašanja, so bili letos prenapolnjeni nervoznih političnih načrtov in razburljivih mednarodnih dogodkov. Kakor da bi se majala vsa Evropa v svojih temeljih, ona nova Evropa, ki so jo zgradile mirovne pogodbe po krvoločni svetovni vojni, ona stara Evropa demokratičnih načel in pravnih norm, ves ta svet okrog nas, ki smo si ga predstavljali solidno zasidranega v nepremakljivih osnovah naše kulture, ki jih revolucionarna doba 1914—1919 ni omajala, kvečjemu le regulirala.
Iz tega navideznega zunanjega reda smo videli vstajati, kot vstajajo kraterji na vulkanskem ozemlju, nove razdejalne idejne pokrete, nove neukrotljive apetite, nove maščevalne instinkte, ki vsi glasno govorijo, da reda se ni, da o stalnosti še ni govora, da grebejo na dnu človeških src še neznane ta-jinstvene sile, ki jih zadržuje ne vemo katera tanka plast strahu, da niso že izbruhnile in polile z uničujočo lavo vse, kar imenujemo^ sodobno kulturo.
Križem Evrope zijajo globoke razpokline in ob njih robovih si stojijo nasproti narodi, stanovi, gospodarski in socialni razredi, in tuhtajo, kako bi mogli preko njih vreči mostove, ne, da se drug drugemu približajo, ampak, da drug drugega iztrebiti skušajo. V Nemčiji smo videli presenetljiv podvig germanske rase in ž njim je legla nad Evropo^ groza pred maščevanjem. Letos so se prvič stresle države Male zveze od strahu, da jih ne zajamejo smrtne klešče sovražnikov, ki prežijo. Sem spada velik organiziran napad na mirovne pogodbe, ki se je komaj odložil na pozneje. V juliju lani londonsko razočaranje, ko so se sestali gospodarstveniki sveta in ugotovili, da je osebni egoizem ln samoljubje narodov navalilo neprestopne ovire na pot solidarne medsebojne pomoči iz skupne mizerije. Potresi v Podonavju, ki ne napovedujejo nič dobrega. Vmes pa strašen koncert razvozijanih rasnih in razrednih instinktov po vseh predelih Evrope, diktature nasilja, tiranije, pesti, demagogije samovolje, božja iu naturna prava zmrcvar-jena in pohojena v tla, svet brez zakonov, brez pravnih norm in brez vesti.
Kam pa drvimo? Ali smemo drzno upati, da se bodo dogodki razvijali v sedanjem tempu in v sedanjem pravcu, ne da bi se nekega dne zopet ne znašli v vrvežu novih katastrof človeštva, ki so rnnogo hujše, kakor so katastrofe v božji naravi? Zadnji trenotki rimskega cesarstva so bili podobni naši dobi, ko je nebrzdana človekova samovolja podrla ono pravno zgradbo, s pomočjo katere je rimski imperij sploh nastal. Tudi takrat, ob zatonu te velike vladavine starega veka, so se rimski avguri vzvišeno smehljali, ko so opravljali žrtve, v katere sami niso več verovali. Kakor se danes voditelji narodov pomilovalno smehljajo, kadar govorijo o miru, o pacifizmu, o mednarodni skupnosti, o solidarnosti človeških interesov, ko sami v to več ne verujejo. »Mi smo izbrisali besedo mir iz našega besednjaka,« je nedavno govoril podkancler 65 milijonskega naroda in med stotisoči mladine, ki ga je poslušala, se ni našel niti eden, ki bi dvignil svoj glas proti evangeliju dvajsetega veka.
Kam pa drvimo? Ali ne čutimo vsi, da so se nam zmešali vsi pojmi o vrednotenju etičnih dobrin, ali se nam ne zdi, da smo zapadli vsi nekemu nepojmljivemu fataliz: mu, ko slavimo izbruh najnižjih in najbolj zaslepljenih strasti, kot da bi se ž njimi človeštvo vračalo iz nenormalnega, bolnega stanja v zdravo življenje in v novi red? Avguri se smehljajo, Evropa pa razpada in ž njo naša kultura. Kako neki more misliti ta naš stari kontinent, ki se baha s svojo civilizacijo, kako more biti toliko nor, da si predstavlja, da se bo mogel še enkrat igrati z razbrzdanimi človeškimi goni, ne da bi treščil z vsem, kar ima, s svojim moralnim bogastvom in s svojimi gospodarskimi, socialnimi in političnimi dobrinami v neizbežni kaos, ki zija na koncu poti, po kateri vsi zaslepljeni drvimo?
Kaj storiti? Kaj storiti, da pomirimo narode, ki nočejo pozabiti? Kaj ukreniti, da ublažimo ta divji lov najnižjih instinktov? ki se diči z naslovom nacionalizma? Kaj napraviti, da spravimo med seboj nasprotujoče si socialne plasti družabnega reda? Kako kanalizirati fašizme, kako odbiti rogove kolektivističnim pokretom, kako ukloniti človeka, narode in države pod edino upravičeno diktaturo krščanske pravice in krščanske ljubezni?
Eni pravijo: popravimo mirovne pogodbe! Saj smo jih popravljali že deset let in vsak popravek je izzval še večja nasprotetva. Drugi pravijo: popravimo družabni red! Ali se ni že popravljal v enem velikem dem Evrope in je sovraštvo le še poglobil, ker je zidal s krivicami?
Taleyrand je zapisal v svojo spomine tudi ta-le pomembni stavek: »Ogorčenje ni nikdar bilo politično stališče.« Nevarnosti, ki nas obdajajo na vseh poljih, ne bomo odbili z ogorčenjem in tudi ne s sentimentalnim razmišljanjem o tem, kako lepo bi bilo, če bi bilo tako in tako. Še manj nas bodo izvlekla iz političnih strmin razna stremljenja, da se drug na drugega obešamo, da naravnost hlastamo	ker s tru-stiranjem nasprotnikov je sicer fronta skrajšana, zato pa je udarec, kjer zavezniki drug na drugega udarijo, tem pogubnejši za obe strani so najslabša usluga, ki se nam more rinti, in so le zločinsko nadomestilo za vseobsegajočo ljubezen, ki jo jc Bog predpisal kot osnovni zakon za vse čase in za vse občestvo ljudi. Bistveni sestavni del ljubezni pa je medsebojno zaupanje.
Prod 15 leti, ko so narodi prišli domov ja »vatovne inorii« in iih ie bilo enim zlo-
Katoliška mladinska društva v Nemčiji se bore za obstanek
Nemčija krščanska - ali poganska
Velik pokret katoličanov in protestantov za vzajemno obrambo
Zaenkrat se zdi, da nemški »fuhrer« Hitler ne misli odnehati, kajr se tiče postopanja naipram katoliški cerkvi, bodisi, da nima zadosti moči, tla ba krotil svoje pristaše, ki bi Nemčijo tudi v verskem oziru — in predvsem v venskem oziru — radi izenačili — bodisi, da s tem zasleduje posebno taktiko, ki naj prisili Vatikan do odnehanja. Pogajanja s sveto stolico namreč, ki se tičejo točne izvedbe načelnih določil konkordata glede venske svobode in udejstvovanja katoliških mladinskih društev, niso namreč končno prekinjena, ampak samo odložena in Hitler najbrž upa, da se bodo mogla zopet začeti, ko bo Vatikan, kakor on upa, zaradi ofenzive narodno-sooialnih pa>gani«tov postal mehkei^i. Vendar pa so ti upi prazni, ker ee vrhovno vodstvo katoliške cerkve gotovo ne bo udalo na tak brutalni pni tisk.
Napad Alfreda Rosenberga
„Režim bo uvedel cenzuro na verske govore in pridige v cerkvi44
Najznačilnejši je napad, ki ga je priobčil znani »verski ideolog« narodno-sociaiističme stranike Alfred Rosenberg v »VoJkischer Beobachter«. Članek je vipoštevanja vreden zato, ker je objavljen v ofi-oijoznem glasilu režima in ker je Rosenberg velik prijatelj in svetovalec Hitlerja v venskih zadevah. Rosenberg napada katoliške škofe, češ, da so postne pridige izrabljali za to, da politično vplivajo na množice. Kardinalu Faulhaberju očita, da odreka narodnemu socializmu pravico, da razširja svoj verski in svetovni nazor. Potem se loti berlinskega škofa Baresa, češ, da je hotel s svojimi pridigami vzbuditi vtis, da je katoliška cerkev v Nemčiji preganjana. Na enak način napada freiburškega nadškofa Groberja in meni, da ie dejstvo, da je mogel nadškof imeti govor, v katerem trdi, da se cerkev v Nemčiji preganja, pobija njegovo trditev. Posebno ljuto pa se je spravil na bivše voditelje centra, češ, da hočejo zopet mobilizirati bivše pristaše centra pod pretvezo, da cerkev potrebuje v sedanjem trenotku m uče niko v. Napram temu poudarja Rosenberg, da se narodno-socialistična država, lci je vedno oznanjala svobodo verskega življenja, tega življenja in prepričanja tudi zdaj ne misli dotikati. Pač pa hoče odločno preprečiti, da se centrum potem, ko se je moral umakniti s parlamentarne tribune, ne bi zdaj polastil v to svrho prižnice, s čimer Rosenberg namiguje, da bo režim uvedel cenzuro tudi nad govori v cerkvi. Popolnoma pa nasprotuje Rosenberg, ki je par vrstic prej zagotovil katoličanom versko svobodo, sam sebi, ko končno pravi, da v Nemčiji ne bi smelo več biti ne katoliškega ne protestantovskega tiska, ampak samo tisk, ki gleda dogodke z nacionalnega stališča (kakor si ga hitlerizem predstavlja). Sicer so pa tudi napadi Rosenberga na škofe popolnoma ne-osnovani, ker škofi ne jemljejo narodnim socialistom svobode, da izražajo svoje verske poganske nazore _ saj tega tudi ne morejo — ampak protestirajo proti temu, da bi narodni socialisti z nasilnimi sredstvi režima kratili katoličanom svobodo, da se branijo propagande paganizma, kf se vsiljuje mladini v šolah, na shodih, po knjigah, katere morajo naročati, itd.
Prezgodnje zmagoslavje
Poročali smo že, da je pripravljalni onflbor nemškega katoliškega shoda, ki bi se moral vršiti v Glivicah (Gleivvitz) v Zgornji Šleziji, shod odpovedal. To je bilo potrebno, ker bi se spričo napetosti, ki danes med režimom in katoliško cerkvijo vlada, shod ne bi bil mogel mirno vršiti — Hitlerjevo glasilo »Der Angriff« je tudi z veliko slastjo pograbilo dejstvo, »da je katoliška mladinska zveza v Stuttgartu korporativno prestopila v hitler-jevsko mladinsko organizacijo in se je ta prestop izvršil preteklo nedeljo na nadvse slovesen način«. Prav tako se je »izpovedala k narodnemu socializmu katoliška mladina na Švabskem in izdala tozadevni proglas«.
Toda »Angriff« se zelo vara, če meni, da sta ta dva primera znak za pričetek končne likvidacije katoliške mladinske organizacije v Nemčiji sploh
in se tudi moti, če meni, da je prestop stuttgartske katoliške mladine posebno značilen. Zakaj Stutt-gart ni sedež vrhovnega vodstva nemške katoliške mladinske organizacije, ampak je ta sedež v Diissel-dorfu. P. Mannvvald, ki je vodja katoliške mladine v Nemčiji, je samo doma iz Stuttgar'n. Že bližnja bodočnost utegne pokazati, da sta tn dva primera osamljena in da se bo katoliška mladina s starši vred odločno postavila za versko svobodo katolicizma.
Tudi protestanti se junaško upirajo pasemskemu poganstvu
Berlin, 11. apr. b. Uradno demantirajo vesti, da se je 600 evangelijskih pastorjev obrnilo na sv. očeta, dia jih sprejme v rimskokatoliško vero. Vendar se čuje, da se v tej smeri vodijo resna pogajanja ne samo od strani evangelijskih pastorjev, ampak tudi od strani samih vernikov. Pokret je posebno močan v pokrajinah Brandenburg, na Saksonskem in pa v vzhodni Prusiji. Nova državna cerkvena oblast suspendira dnevno veliko število pastorjev, kar je izzvalo med verniki veliko nejevoljo in burjo protestov, ker 90 povsem solidarni z duhovniki. Vsi ti ukrepi državnih cerkvenih oblasti proti pastorjem se izvršijo na podlagi podlih anonimnih denunciacij. Sploh se ne izvršijo nikakršne preiskave, ampak prizadete ponajvečkrat brez vsakih razlogov suspendirajo. Protesti vernikov so zaman ter zaradi tega nezadovoljstvo vse bolj narašča. Kljub uradnim demantijem poroča organ biv-šega voditelja nemške nacionalne stranke grofa Reventlova, ki je tudi sam evangelik, »Reichs-ward«, da so se voditelji protestantske opozicije pred kratkim obrnili na monakovskega voditelja kardinala Faulhaberja in so pričeli pogajanja za
skupen nastop paradi protiverskega pokreta, ki hoče osnovati posebnu nemško vero. Ker se je ta vest uradno dcmantirala, sc je list obrnil na celo vrsto evangelijskih pastorjev, ki so potrdili, da akcija zares obstoja in da je pokret za združitev s katoliško cerkvijo liasta' že pred nekaj meseci, v zadnjem času pa se je po,ebno okrepil. Veliko Število evangelijski), duhovnikov se je obrnilo ponovno na Vatikan s spomenico, v kateri razpravljajo o možnosti združitve s katoliško cerkvijo z dogma tičnega stališča. Jasno jc, da se praktični zaključki v tem oziru ne morejo pričakovati kaj kmalu, toda pokret je resen in akcija v tej smeri zelo močna.
Sploh se vodi ljuta borba med režimom in vernimi protestanti po vseh cerkvenih občinah Nemčije. Miiiler odslavija pastorje, verniki pa zapirajo državnim komisarjem cerkve. Menda ne bo treba predolgo čakati, ko se bo jasno videti rezultat tr borbe.
Barbarsko surov napad na svetega očeta
Berlin, 11, apr. b. Med katoliško cerkvijo in nemško narodnosocialistično vlado se borba nadaljuje. Na papeževo spomenico je odgovoril Rosenberg v »Volkischer Beobachter«, kjer zelo sirovo napada papeža in ga imenuje »čarovnika, ki podi hudiče«. Katoliški tisk je zelo ogorčen zaradi takega pisanja narodmosocialističnega organa ter poudarja, da bo ves katoliški narod v Nemčiji sta ob strani svojih škofov, če jih bo državna oblast preganjala.
Solnce sije na Čeljuskince
62 rešenih smrti..
Letalci Ušakov, Kamanin in Slepnjev rešili težko obolelega kapitana Schmidta in 62 brodolomcev - 28 jih še čaka na rešitev
Moskva, 11. apr. TG. Po uradnem poročilu sovjetske vlade se je posrečilo letalom, ki sta jim poveljevala letalca Kamanin in Slepnev, rešiti v večkratnih zaporednih in popolnoma uspelih pole- i tih 62 brodolomcev z ledene plošče. Tudi kapetan Schmidt se nahaja med rešenimi, to pa na povelje sovjetske vlade, ker je junaški poveljnik brodolom- | cev, ki je vzdrževal pogum ponesrečencev v najtemnejših tednih, ko so brez vsakega upa na rešitev plovili po ledenem morju, zadnje dni hudo obolel. Radiopostaja Čeljuskincev je poročala že včeraj, da ima Schmidt visoko temperaturo in da obstoja nevarnost vnetja trebušne mrene in težke | pljučnice. Najprvo se je po sprejetju te vesti pognal v zrak letalec Ušakov z nalogo, da dovede na vsak način bolnega poveljnika, a šele pri drugem poskusu se mu je posrečilo pristati na ledeni plošči. Kapitan Schmidt, ki ga je našel v nevarnem položaju, se je branil in na noben način ni hotel pri- i stati na to, da bo on prvi rešen, toda posadka je morala kapitana s silo prenesti na letalo, ki se j je nato dvignilo in odletelo proti rtu Van Karen.
Takoj za USakovim so prišla letala Kamanina in Slepnjeva, ki so z veliko brzino nadaljevala reševanje. Ob uri, ko poročamo, se nahaja na plošči samo še 28 brodolomcev, toda, ker je vreme lepo, trajajo poleti dalje in tukaj vlada upanje, da je ob uri, ko to poročamo, že zadnji brodolomec zapustil usodepolno ledeno ploščo, ki se radi toplega ozračja tudi na vseh koncih in krajih lomi in obstoja nevarnost, da se bo popolnoma razklala. Na plošči je ostala seveda radiopostaja, ki jo je predvčerajšnjim prinesel seboj letalec Slepnjev z akumulatorji, tako da preostali lahko vsak trenotek poročajo o stanju ledu. Iz vseh krajev sveta prihajajo brzojavne čestitke, kar priča, s kakšnimi globokimi simpatijami je svet zasledoval razvoj žaloigre ▼ le-
Japonska išče zveze z Kitajsko
ponski mornariški minister je izjavil na veliko presenečenje političnih in diplomatskih krogov, da bo Japonska na bodoči konferenci za pomorsko razorožitev zahtevala popolno enakopravnost z Anglijo in z Zedinjenimi državami. — General Hajaši je danes podal demisijo. ker se '-smatra, da je kompromitiran o nekem političnem procesu.
ftanghaj, U. apr. p. V Nanšangu so se danes pričela velika politična posvetovanja, h katerim so povabljeni vsi vodilni politiki iz vse Kitajske. Predseduje general Čankajšek. Računa se, dn se bodo na teli sejali sprejeli bistveno važni sklepi za spremembo kitajske zunanje politike lako glede razmerja do Rusije in Japonske kakor tudi do Mandžurije.
denem morju ter občudoval vztrajnost in pogum tako ponesrečencev, kakor tudi letalskega moštva, ki je vendarle zmagalo nad neprilikami.
ivioskva, U. apr. Tg. (Drugo poročilo.) Iz Van Karena poročajo sedaj podrobnejše podatke o reševanju Čeljuskinove posadke. Ko sc je vrnil na rt Van Karen letalec Ušakov, so se takoj dvignila tri velika letala pod poveljstvom Molšova, Kamanina in Slepnjeva, ki so vkljub nevarnim snežnim viharjem, ki so nenadoma prišli za dvema solnčnima dnevoma, prodrli skozi megle in srečno pristali na ledeni plošči. Ušakov poveljnika ponesrečene posadke Schmidta ni mogel pregovoriti, da se reši. Šele imenovani trije letalci, ko so mu pokazali pismeno povelje sovjetske vlade, da mora na vsak način prvi na odrešilna letala, so ga pripravili do tega, da se je udal in privolil, da so ga prenesli na Molšovo letalo. Vsa tri letala so najprej vzela s seboj 28 brodolomcev in ko so jih položili na varno na rtu Van Karen, so se takoj vrnila nazaj na ploščo in čez nekaj ur prišla nazaj s 24 novimi ponesrečenci. Na ledeni plošči jih je ostalo še 24. Akoravno je uspeh zelo velik, skrb na rtu Van Karen še vedno ni ponehala, ker se vremenske prilike vsako uro slabšajo in bo treba novih junaštev, da še zaostale spravijo na varno. Par ledenih hišic, v katerih so živeli brodolomci, se je že stopilo in ledena plošča kaže na več krajih široke razpokline. Reševanje se bo na vsak način nadaljevalo. Bolnega poveljnika Schmidta upajo rešiti, čeravno je njegovo stanje skrajno nevarno.
Tokio, 12. aprila. TG. Japonski poslanik v Nankingu je dobil nalog od svoje vlade, da stopi takoj v stik s kitajsko vlado glede pogajanj za končnoveljavno ureditev vseh sporov med Japonsko in Kitajsko. Ja]H>nska bi rada uvedla sodelovanje Kitajske in Japonske v zunanjepolitičnih vprašanjih na Daljnem vzhodu. — Ja-
čina, so sedli v Ženevi k mizi in, črpajoč v globokih požirkih iz virov krščanstva, zapisali nov zakonik za mednarodno občevanje v bodočnosti. Imenovali so ga pakt Zveze narodov. Od prve do zadnje vrstice tegn pakta pa se vidno pretaka želja, da naj bo medsebojno neomejeno zaupanje ono poglavitno sredstvo, s katerim naj bi se v bodoče vzdrževala solidarnost občestva narodov. Takrat so bili narodi iskreni, ker jih jc še obdajal dim gorečih razvalin. Kdaj jih je iskrenost zapustila in zakaj? Tudi z Zvezo narodov je isto kot z nedolžnim človekom, ki ga je prvič podrl greh. Če takoj ne vstn-ne, je izgubljen Zato je treba pomagati mu, dn vstane.
Prva skrb
llarbin, 11. aprila, p. Mandžurskn vlada jo sklenila, du bo s |wnnočjo japonskega kapitalu in japonskih vojaških strokovnjakov zgradila v bližini Mukdenn eno največjih tovarn za orožje . in municijo, ki bo zaposlovala do deset tieui delavcev.
Avstrijski Hitler je vci napadajo cerkve
Dunaj, It. aprila, c. Danes so hitlcrjevcl zopet začeli z organizacijo bombnih atentatov. Teh atentatov pa tokrat ne prirejajo več na ulici, ampak so se spravili na dunajske cerkve. Tako so danes položili bombe v cerkvici sv. Petra in sv. Mihaele, ki sta zelo blizu skupaj. Iz tega se jasno vidi. da jc te bombe položila ena in ista oseba. Bombe so eksplodirale, vendar |Mi niso zahtevale nobene človeške žrtve, ampak so |x>škodovale samo stene obeh cerkva.
Avstrijska krščansko-socialna stranka razpuščena
Dunaj, II. aprila, m. Na plenarni seji knšč. socialne stranke sc je sprejel sklep o razpustil strunke, ki se priključi avstrijski patriotski fronti. Svečano priključitev bo I. maja letos, ko se bo najbrž objavila tudi nova avstrijska ustava. Po zatrdilu dunajskih listov jc prišlo do tega sklepa na prošnjo in zahtevo avstrijskega kanclerja dr. Dollfussa.
Eksplozija v Zagrebu
Zagreb, ti. aprila. Dancu ob 8 zjutraj sc je pripetila v upravi policije nn stranišču za strunke eksplozija, ki je pa povzročila samo neznatno materij,i!no škodo. Uvedena je imjiilten/ivnejša preiskava.
Bodočnost kredita
Ko smo »c spomladi leta 1931 pripravljali na zakonsko stabilizacijo dinarja, so se drugod v svetu pričele razmere temeljito poslabševati. Naravno je, da smo posledice čutili tudi pri nas in dobili smo še povrhu vsega drugega krizo domačega gospodarstva. Ta kriza 'e bila v prvi vrsti povzročena zaradi nepretrganega padanja cen kmetijskih pridelkov, ki je kupno moč našega kmeta ' zmanjšalo na najnižjo stopnjo in s tem tudi vse življenjske pogoje našega kmeta. 2e tedaj so preudarni in skrbni gospodarji videli, kako nazadu-,emo radi padca cen kmetijskih pridelkov, in predlagali ukrepe, ki naj to zaustavijo. Predvsem so smatrali za najboljšo rešitev kmetske krize dvig cen kmetijskih pridelkov. Toda naša gospodarska politika je dokaj konservativna in deflacijska po-I tika, ki pomeni povečanje kupne moči denarja . aradi znižanja ccn, se je nadaljevala ter je posla iala vedno bolj usodno za naše gospodarstvo. Med !em namreč so se devizni zakladi pri nas sušili in zaradi tega je Narodna banka stalno zmanjševala obtok bankovcev. V takem položaju smo prišli na nesrečno misel splošnega odloga plačil za kmete.
Še preri pa je zaradi raznih razlogov prišlo do odtoka vlog iz denarnih zavodov, kar je doseglo jeseni leta 1931 svoj višek. Ko jc po tem odloku vlog iz denarnih zavodov prišlo še varstvo kmeta, je bilo izbilo sodu dno ter smo prišli v težak položaj.
Odlogi plačil imajo pomen le tedaj, če je upati na izboljšanje gospodarskih razmer dolžnikov, kar je pa zopet v zvezi s splošnim gospodarskim položajem. Če pa se v preteku dobe, za katero velja odlog plačil, položaj ne izbobša, .potem je jasno, da je treba radikalnejših ukrepov kot so pa samo odlogi, ker je plačilna možnost za celo vrsto let sploh uničena.
Kar se tiče denarnih zavodov, moramo reči, da odlog plačil ne pomeni zanje prave rešitve, ker bo slej ali prej moralo priti do jasnih dognanj tudi na tem polju. Vsepovsod, kjer so državne uprave dovoljevale denarnim zavodom samo moratorije, se položaj ni bistveno izboljšal, ker jc bilo treba pač kasneje izvesti radikalno ono, kar je bilo potrebno žc davno prej. Nasprotno pa je v onih državah, kjer jc država posegla energično v denarstvo, položaj popolnoma razčiščen in so ustvarjeni temelji za bodoče delo. Tako je Avstrija kljub slabim financam leta 1931 prevzela garancijo za obveznosti Creditanstalta in io je sanacija vsega dunajskega denarstva stala skoro milijardo šilingov, kajti tudi pri ostalih dveh dunajskih bankah (Bankverein in EscOmptegesellschaft) je država sodelovala pri sanaciji. Prav tako jc Francija dala 2 milijardi frankov za sanacijo ene največjih pariških bank. Podobno jc žrtvovala ogromne vsote za svoje vele-banke Italija, ki iim je odvzela vsa ona aktiva, ki so bila ali zamrznjena ali nelikvidna, odnosno, je bila njih likvidacija zvezana z velikimi izgubami. Zanimiva je zgodovina nemških bank leta 1931, ko je morala država priskočiti na pomoč velikim bančnim kolosom in računajo, da io je to stalo nad 1 miliiardo mark. Skoro bi rekli, klasičen primer sanacije denarstva je bil v severoameriških državah. Tudi tu jc država odločilno posegla vmes
in ie v zvezi z emisijskimi bankami rešila ogromno večino bank s konstruktivnimi ukrepi. Vse to so samo one države, kjer ie država morala priskočiti na pomoč, ker so bile izgube bank znane vsemu svetu.
To nas potrjuje v misli, da so potrebni drugačni ukrepi, ne pa samo odlog plačil. To je imel mogoče v mislih tudi minister trgovine in industrije dr. Demetrovič, ki je dne 9. marca letos v ; svojem ekspozeju v skupščini dejal, da so denarni zavodi z redkimi izjemami v smislu predpisov j uredbe o zaščiti denarnih zavodov prosili samo za odlog plačil in niso šli po nakazani poti sanaci'e, kakor je vsebovana v uredbi, odnosno zahtevajo 1 samo podaljšanje moratorija.
Pravilno je, če hočemo dobiti pravo sliko o ] našem denarstvu, da si jasno povemo, kje smo i" j kaj imamo. Toda samo la ugotovitev je premalo, saj vemo, da tudi drugod diagnoza vodi do uspeha ! le, če se začne tudi pravilno zdravljenje. V našem : slučaju pomeni diagnoza samo ugotovitev, da nam ! bo bolezen vzela bolnika, to jc denarne zavode. ! To ne bi smelo biti. Nočemo hoditi v zgodovino in i hvaliti odnosno grajati našega bančnega sistema v Sloveniji, o katerem so dejali strokovnjaki, da j je bil nstvarjen za kreditne potrebe naše dežele, toda zanima nas vprašanje, kako bo v bodoče 7. našim kreditnim sistemom sploh v naši državi.
Kar se tiče kreditnih zadrug, je gotovo, da ne bodo več igrale take vloge v jiodelje vanju kreditov j kot doslej. Podobno velia tudi za regulativne hranilnice in banke. Vsi privatni denarni zavodi skupaj se bodo morali omejevati predvsem na lastna sredstva in zato ne bodo imeli več odločilnega j>o-mena za naš kreditni sistem. Na njih mesto bodo 1 stopili privilegirani denarni zavodi, ki /.e zdaj edini zaznamujejo znaten dotok tujih sred'-tev. Kre-i ditna politika leh zavodov pa je v marsičem po-j trebna remedure in treha jo lio postaviti na nove ; temelje, čc hočemo imeti od nje one koristi, ki bodo v pravem razmerju z vsotami, ki so prišle iz naših krajev ba.š v tc za' ode. Seveda ne smemo pri tem prezreti deislva. da baš ti zavodi v pretežni meri financirajo državo, Kar kanejo njih bilance. I o sta predvsem Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica. Privilegirana agrarna banka tudi ne bo prišla dosti v poštev i kreditiranje potreb našega gospodarstva. Preostaja le še Obrtna banka kraljevine Jugoslavije, katere poslovni obseg pa je premajhen, da bi mogel odločilno vplivati na bodočnost našega kapitalnega trga.
Posebno stališče ima žc sedaj Narodna banka in ga ho imela tudi v bodočsnoti. Toda če pričakujemo od Narodne banke onega obvladanja denarnega trga ki je za cmisiisko banko neobh idno potrebno, moramo spraviti v zvezo s lem ludi sistem njene kreditne politike, ki se mora nadomestili z novim, kajti Ie lako bo mogoče, da bo Narodna banka odgovarjala uspešno onim nalogam, ki so običajne pri vseh emisij: kili bankah na sv etu.
Mogoče bo kdo dejal, da je razpravljanje o bodočnosti našega kapitalnega trga optimistično, ker je danes kreditno poslovanje reducirano na minimum, toda ugotoviti je treba realna dejstva.
Potovanje našega zunanjega m 'n 'sira
V Turčijo B. Jevtič ostane v turški prestolnici tri titii
Istambul, 11. apr. m. Po pisanju tukajšnjega lista Džuma Hurjeta« bo jugoslovanski zunanji nri-n;ster Bogoljub Jevtič odpotoval iz Belgrada dne 15. aprila s simplonskim brzovlakom. Na turški meji ga bo sprejel in pozdravil v imenu turške vlade Vesik Amir bej, kabinetni šei turškega zunanjega ministrstva. Dne 17. aprila zvečer bo Jevtič l ženo in spremstvom zapustil Carigrad in v salonskem vagonu odpotoval proli Ankari, kamor pride caslednjega dne ob 10 dopoldne. Na železniški postaji v Ar.kari bo Jevtiča pozdravil turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej. Jevtiču pa bo izkazala čast tudi posebna četa vojakov. Jevtič se, bo mudil v Ankari tri dni in bo stanoval v zanj posebej pri-
pravljenih apartementib luksuznega hotela »Ankara Palače«. Prvi dan bo Jevtič napravil uradne obiske merodajnim osebnostim turške republike, zvečer istega dne pa bo na časi Jevtiču priredil turški zunanji minister Ruždi bej svečano večerjo s plesom. Drugega dne priredi na čast Jevtiču svečan banket predsednik turške vlade Izmet paša, zvečer istega dne pa priredi naš poslanik v Ankari dr. Miroslav Jankovtč Jevtiču večerjo, po kateri bo velik sprejem v našem poslaništvu. V teku tega dne bo Jevtiča sprejel tudi predsednik turške republike Kcmal paša. Tretjega dne zvečer odpotuje Jevtič iz Ankare rn se bo zadržal na povratku dva dneva т Carigrada.
Razorožitvena pogačama v Ženevi
Ženeva, tt. aprila. 1>. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da bo bodoče stališče Nemčije v razorožit v enem vprašanju odločilno zn rešitev problema, ki sr že lela in leta ne gane / mrtve torke. Problem varnostnih garancij l>i ><• lahko po mnenju Francije rešil takole: Konvencija o oborožitvenem stanju bi s,- omejila lc nn Evropo. podkrepila pn bi se s |>aktom o vzajemni pomoči, ki jo je predlagala Sovjetska Rusija. Po tej poti bi se lahko prišlo do vzhodnega Lo-carna. Tudi Francija bi lahko sprejela tc |K»-goje. [»o katerih bi Nemčija imela pravico na dopolnilno oborožitev. Francija pn bi se obvezala na omejeno znižanje lastnega orožja. Vendar bi imel« Francija pravico, dn luliko obrabljeni in |M>kvarjeiii materijol dopolni in ga celo
Nem čija-Jugoslavija
Trgovinska pogajanja t Nemčijo so prišla na zelo resno stopnjo
Belgrad, 11. aprila, m. Jugoslovansko-iicinškn delegacija za sklenitev novega trgovinskega sporazumu med našo državo in Nemčijo je po svoji vrnitvi iz Dubrovnika v Belgrad nadaljevala svoje delo. Ker so si1 žc v Dubrovniku pričela prelresati nekatera najaktualnejša vprašanja nove trgovinske pogodbe, jc sedaj prispela i/. Berlina v Belgrad še posebna skupina nemških ekspertov. ki bodo skupaj z nemško dcicgacijo razpravljali o ra/.njli važnejših gospodarskih vprašanjih glede nove trgovinske pogodbe.
Kolikor se je moglo zvedeti, zahteva Nemčija ml svoje strani znižanje carinske tarife za uvoz svojih industrijskih proizvodov, ii . za 25% do 50%, za rezervne dele za stroje, ki so bili uvoženi iz Nemčije, po-
sebno p« za one, ki jih jc prejela naša država nu račun reparacij, pa zahteva Nemčija sploh carine prost uvoz.
Z naše strani pa sc poluga posebna važnost na izvoz žita, jajc, zelenjave, sadja in raznih drugih življenjskih potrebščin, kakor mleka, mlečnih proizvodov, siihomcsnnlcga blagu itd. Razen tega želi naša delegacija, da d« Nemčija svojim turistom, ki polu je jo v našo državo, posebne ugodnosti.
Tudi Jugoslavija hi bila po mnenju dobro poučenih krogov pripravljena, da za le turiste osvobodi zamrznjene nemške terjatve v Jugoslaviji. Kukor se vidi iz prednjega, sc pogajanja med našo iu nemško dcicgacijo nahajajo na zelo resni stopnji hi je verjetno, da bodo trajala še nekaj dni.
Poboj na bolgarsho-turški meji
Sofija, 11. aprila, k. Snoči je hotela sku-jiina muslimanov iz neke obmejne bolgarske vasi pobegniti v Turčijo. Ponoči so se odpravili na pot, in ko so so^ bližali meji, jih jc nenadoma ustavila vojaška patrulja. Muslimanski begunci so začeli streljati ua vojake. nakar so vojaki odgovorili s proti-stroli. Zjnlraj so našli na bojišču 11 mrtvih muslimanov, mod njimi ludi nekaj žensk. Vojaki so pri zaslišanju izjavili, da njso vedeli, kdo so osebe, ki hočejo prekoračili mejo, in tudi niso vedeli, da so ženske med begunci.
Devizni predpisi
Belgrad, 11. aprila. AA. Finančni minister je odredil: 1. da tuorajo izvozniki našega blaga nn Angleško počeriši z dnem, ko se, In odlok razglasi v Službenih novinah«, ponudili na odkup Nh rodni banki tretjino deviz od vrednosti izvoza v Anglijo po tečaju in premiji Narodne banke;
2.	da se za drugi dve tretjini deviz za izvoz nn Angleško kakor tudi zn tiste angleške funte, ki jih izvozniki prejmejo na račun 20% od izvoza v druge iieklirinške države. in ki jih v smislu čl. 7 pravilnika o ureditvi prometu z devizami in valutami niso dolžni dati Narodni banki — uvede no-tiranjo funta brez premije na domačih borzah v isli rubriki fečn.inie. kjer sc beležita avstrijski šiling in drahma.
3.	da sc 50% svobodnih deviz, ki jih naši izvozniki dobe za blago, izvoženo na Špansko, mora v celoti ponuditi Narodni banki nn odkup po tečaju in premiji Narodne banke;
4.	da se drugih 50% terjatev naših izvoznikov. blokiranih v Španiji, uporabi za plačilo uvoženega blaga iz tc države;
."t. dn se prodaja teh blokiranih terjatev v Španiji, nastalih od plačila našega blaga, izvoženega v to državo po 23. januarju t. I-, v svrho plačila k nam uvoženega španskega blaga ima vršiti preko domačih borz, tečaj pesete pa notirati brez promije v isti rubriki tečajnic, kjer notiratn šiling in drahma:
(i. da se morajo obveznosti |io izkazilih o zavarovanju valute za izvoz blaga v Španijo opravičiti, in siccr za 50% s potrdilom Narodne banke o odkupu deviz, za drugih 50% pn 7, dokumenti izvoznikov iz čl. 3 pravilniku o ureditvi prometa v. devizami in valutami za nvoz hlaga iz Španije, in z borzno zaključnico. ki velja kot nemo pooblastilo Narodne banke za kompenzacijo.
Dunajska vremenska napoved: Južne Alpe: poslabšanje vremena. Splošna vremenska napoved: Računali je s prihodom toplega vala.
„Stampa" proli „Boru"
Belgrad, 11. aprila, in. Današnja |K>poldun-fika »štanipa« objavlja v svojem uvodniku Politični sezona« ostre napade un bojevniško organizacijo v Sloveniji.
Belgrajske vesti
Belgrad. 11. aprila, in. Za davčnega in*|X'k-torjil "5. j jo l. skupine je postavljen (tri'dravskem finančnem Havuatcl jslv u v Ljubljani Iviip Me-šck, doslej višji davčni kontrolor iste pol. s'ku-l>inc: zu davčnega inšpektorja 6. pol. skupine pri davčni upravi v Litiji je postavljen Franc Marine, višji davčni kontrolor iste j>ol. skupine.
Belgrad, II. aprila. 12. aprila bo po i>red-hodnetn sporazumu trgovinskih in industrijskih zbornic v tukajšnji industrijski zbornici sestanek vseli predsednikov in tajnikov trgovskih in industrijskih zbornic.
Skoplje, II. aprila, m. Za proslavo 20-letnice vstopa prvih rekrntov i/ Ju/ne Srbije v srbsko vojsko se delajo zadnje priprave. Proslava se bo vršila, kakor smo že poročali, 14. in 15. aprila in sc je udeleži velika množica naroda. Doslej je napovedanih 32 posebnih vlakov.
Belgrad, 11. aprila, ni. Snoči je bil Inkn.i meddruštven sestanek tukajšnjih slovenskih kulturnih društev, ua katerem sc jc soglasno sprejel sklep, da bo napovedani koncert Trboveljskih slavčkov 8. maja letos ob 8 i zvečer v dvorani Kolarčeve ljudske univerze. Sestanka s<- je udeležil tudi pevovodja slavčkov g. Šuligoj.
Drobne vesti
Bukarešta. II. aprila. A A. Policija jc izvršila hišne preiskave pri več častnikih. Odkrila je orožje in dinatnilne naboje ter aretirala 8 častnikov in f> civilistov.
V'ancouvcr, II. aprila, b. Semkaj je musRsl znani pustolovec Lincoln v spremstvu pelm Kft-dišiičnilt nieiiiltov iu 13 budističnih ојшН^ Kit-nadske oblasti niti niso dovolile, da se izkrca.
Moskva, II. aprila. TG. Sovjetski vlada objavlja. da je od 10 miljonov 517 hektarjev setvenega |X)l ja posejanega 5.400.000. med tem. ko je bilo posejanih luni le 3,829.000 hektarjev.
Bukarešta. II. aprila, c. Romunsko poljedelsko ministrstvo je izdelalo zakonski predlog za uvedbo žitnega monopola v Romuniji. *
Madrid, 11. aprila, c. Španski socialisti so doživeli danes v parlamentu zopet občuten poraz. Izzvali so glasovanje o svoiem predlogu amnestije, pa so ostali v zelo veliki manjšini.
Berlin. U. aprila, c. Državni kancler Adolf Hitler se je danes vkrcal na križarko »Deutsch-land« in odplul z njo neznanokam.
New York, 11. aprila, c. »New American« piše, da so oblasti aretirale nekega Savagea, ki j»: pripravljal atentat na predsednika Roosevelta. Položiti je moral kavcijo 1000 dolarjev.
zboljša. Končno bi dobila Francija popolnoma svobodne roke v trenutku, ko sc ugotovi, da vsi Itodpisniki, ali pn samo nekateri nc izvršujejo lojalno prevzetih obveznosti. To francosko stališče, ki se je snoči razširjalo med člani konference. je povzročilo skrb. ker sc pod takimi jmi-goji ne niorc pričakovati nili sklenitev unj-skromnejše konvencije, s čemer jc ludi usoda razorožil vene konference zapečatena.
Berlin, ti. apr. p. Nemški zunanji minister von \euralh je danes sprejel angleškega poslanika v lierlinti ler mu sporočil, da je vzel na znanje vprašanje angleške vlade glede oboroževanja na podlagi interpelacije v poslanski zliorniri. Л ri'_rle-škeuiu poslaniku je izjavil, da ho nemška vlada pravočasno dnin pismen odgovor.
Utrinki
HO S Č NI ŽAREK
Dr. Beneš počele v Rim?
Rim. It. aprila, b. .Teverc je objavil vesl, da ho v kratkem posetil predsednika italijanske vlade Mussolinija češkoslovaški minister 4r. Belici. Vest Tevern pa i/. Prage odločno dementirajo. V češkoslovaškem deinantijii se nii-glnša, da v merodajnih praških krogih nihče nc ve o tem. da bi dr. Beneš v doglednem času obiskal Rim. Tak sklep bi se lahko storil samo takrat. če bi dobil dr. Beneš uradno povabilo italijanske vlade.
Demonstracije v Pešti
Bndiin|M-.4tn. II. aprila, c. Sooči je madjarska legitiinistična ljudska stranka priredil« v palači R ixl u I a velik shod. ki so se ga udeležili tudi vseučiliščniki iz organizacije ~v. Štefana. I i so zaceli zelo oslro posegati \ govornikov e besede in so razbili shod. Nato r<> odšli v procesij. ili demonstrirat na nlice in so na inoiuirlii-stični tiskarni razbili vso okna. Neki dijak je tudi izvlekel revolver in začel streljati.
Rohm gre domov
Berlin. 11. »prila. AA. I)NP, j>oroču i/ Belgrada: VRni<ter Rohni, načelnik generalnega <'tal>a nacionalno socialističnih napadalnih od-do I kov. ki ee i<- mudil v Dol umri j i na |x«iini r.ih. ve ilan«1« o<lfrel)c na/a j v Nemčijo. Včeraj je Ri'hin f»W*Artl lwina ze+ske banovine.
Prvi maj v Nemčiji
Berlin. II. aprila, b. Leto,s pripravljajo narodni socialisti j »osebno pompo/no proslavo I. n.iijn. Delegati Hitlerjeve ouiludinc i-/ v.sr Nemčije bodo vso nor jireil I. majem prepevali na Brockcnfcldu. Drugega dne /jutruj krenejo na rempelhnf, kjer bo ogromna revija zastav in zaprisega narodnih socialistov v podjetjih. V Luslgartiiu lx> /večer velika ljudska svečanost in ogromna iliimimiei ja. I udi na Tenipclhofu lunin velike svečanosti, katerih se udeleži državni kancler Ililler. \ I ustgartnu ho /večer govoril Gohring. Stroški za to proslavo -n prora-čltnani na 10 milijonov mark in se bodo krili i/ prodaje /mikov, ki nosijo na eni struni kljukasti križ.
Stroške /a proslavo nameravajo narodni so-( iali.sti kriti i/ prodaje /nakov. ki bodo na eni strani nosili kljukasti kri/, nn drugi slrani |«i kladivo in sij), tod« ne prektižntio. kakor imajo lo komunistični /Itaki, ampak bosta srp in kladiv,! vsa k /trse ločena.
Nemčiia ne dobi kreditov
Bem. II. apr. p. (iitvernorjtt nemške narodne banke dr. Srhaehlii je danes odgovoril v javnosti švicarski zvezni minister Srhultess. Švica ne mori' dovolili Nemčiji nobenih novih posebnih usodnosti jiri Iratisferu obresti iu amortizaciji za nemške dolgove. Švearska trgovina z Nemčijo jr aktivna za :t:«n milj. mark, iz česar se vidi. kako veliko kupuje Švica v Nemčiji, in kar je posebno vaino. da naročila ludi plača. Rudi tega pravi, da mora ftvica vztrajati na dosedanjih transl'ernih d ; ,,'vv,li. ker !c lako s,- Im d tlo vzdržali lo-ediiuji medsebojni promet med ohemu državama.
Kolnisehe Volkszeitung poroča, da, bodo v jcariii r Mi'lbmtrne e Arslr/iliji odkrili (udoeil spomenik o spomin r src/ovni vojni padlim rojakom. Spomenik bo sini na višini nad mestom. I kripli bo leiala na mizi spominska knjiga z imeni rseh lislilu ki sn se svetovne vojne udeležiti. Imena so izpisana v zlatu, '/.namenilo pri tem spomeniku pa bo, da bo vsako leto nn 11. novembra ob II do-poldne prodrl skozi spomenik v kripto sončni žarek ler poljubil to spominsko knjigo. Tn napravo so marali študirati dolga leta in le vzajemnemu sodelovanju arhitektov in zvezdoslnri er se ima Avstralija zahvaliti, (la ima brez dvoma najlepši spomenik rajnim vojakom nn vsem svetu.
MARŠAL PETAl S
I IIA M. l.vA'?
I.a Croi.v poroča o nekem lističu, ki se je spravil reln imd sedanjega francoskega vojnega mi-nislra in slavnega vojskovodjo maršala Prtainn ter mu očitni, da jr — framnson. V zvezi s lem pripoveduje • AjO C'roij . o tem možu sledečo dogod-bico v odgovor: Leta 1111:1 je bil t'ctain polkovnik ln poveljnik :i:i. pešpolka v Arrusu. Nekega dne je prisil e Arras urnimi ni inšpektor, o katerem so vedeli, dn ie levičar. Ta gospod je vprašal polkovnika 1'etaina. naj mil pore. kateri njegovi oficirji hodijo v nedeljah k maši. Polkovnik Pelain mu je suho odgovoril: (lospod general, ko klečim pri maši v prvi klopi, nimam navade, da bi se oziral nnokrog iu gledal, kateri so oficirji, ki klečijo za menoj.' Armadni inšpektor je imel dosti.* — Taili lisli zakotni francoski listič!
ATLAS NEMŠKEUA PROSTORA
/.I VL.IENJŠKECA
Sa lo misel jr prišel profesor Norbert Krebs, dr zo va mu je pniongula usta norili zit to poseben institut in si daj mož dela in dokazuje na -In zemljevidih. kako daleč sega nemški življenjski prostor od flanderskih ravnin do Jadrana, od Danski iln Banalu, od l.ilve do južne Švice . Delal bo še pet let. či bo dobil dinarja, n nova plemenska Nemčiia mu denarja seve ne bo odrekala za take plemrnskoljubue nami ne. 7. enim samim pogledom bo mogoče ugotovili, pravi profesor, cignva e recimo Alzncijn. čigav jr l.uksemburg. čigava je (iornju šlezijfl. iignva je vzhodna Prasija. čigava ie IVcichr.) ll.Utd (vrele Poljska! r. Te karte, ki lili delamo, inioi odpirajo noro :ninja. ker tvnio sedaj vi ili li. kji povsod ji Y< mi'i domu. — Lh nl/i
del lega propagandnega dela se peča s kulturnim, območjem nemške pasme«, tretji ilel pn bo po kartah nazorno pokazal, kaj cSe spada pod njeno politično območje. Toda biser vsega delu bo lil zemljevidov o obmejnih kvajih Nemčije -, ki bodo za vse bodoče nemške rodove resni opomini, do naj nikar ne pozabijo na zgodovinsko poslanstvo Nemčije.„ Z nanosi v službi nacionalne oholosti! (Rerliner Tageblntt.)
VODA ALI SMRT!
Echo de 1'uris* poroča, kako je na zadnji seji Akademije za socialne in politične vede neki učenjak svaril človeštvo pred novo katastrofo, ki mu grozi, če mu bo zmanjkalo — vode, *Učenjaki danes res ne vedo več, s čim bi nas vznemirjali. Enkrat nas strašijo, da se bo solnee ohladilo in da bo človeški rod zmrznil, drugič napovedujejo zopel slrašne katastrofe v vsemirju. ali nam grozijo ,s podzemskimi plini, ki nas bodo požgali in uničili. Sedaj je prišla, na vrsto še. — voda. Kako se bodo veselili lisli, in nam ribali storžke, ki so se vode bali in jo iz varčnosti pustili svetu na miru. Voda izhhipeva. pravi ta učenjak, in človeški rod narašča. Vode bo premalo, žejnih ljudi preoeč. Kaj potem? Potem bo stal svet pred grozno alternativo: smrt ali voda. Ali naj že sedaj začncnui poslavljali spomenike tistim daljenidnim sodobnikom, ki se hvalijo, dn nočejo vode nili videti. In kaj bodo matere odgovorile otrokom, ki jim bodo pred umivalniki zažngali s katastrofo pomanjkanja? Ho g ve. kdaj nas bodo učenjaki razveselili ludi s kakšnim prorokovanjeni n sreči, ki nas čaka sedaj ali pozneje!<
JERUZALEM - Z1D01 SKO IME ALI NE.
Goiija proli Židom v Nemčiji ima tudi svoje smešne strani. Tako■ beremo r A'iilkischrr Ren-bachter . da se je im sto Rraunschireig dvignilo proli temu. da bi šr nadalje imelo ulico, ki se imenuje Jeruzalemska. Jeruzalem, lo diši /m/ ziihli ... Rrr! In mestni očetje so ukazali, dn se mnh tn-blice knj snamejo ter nadomestijo ; imenom ulice Rntdur von Schirnchn. ki je vodju hitlerjevske min dim in čistopasemski Nemer. Toda znanstveniki, ki jih tudi Ililler ne more ukrotili, so izbrskali iz starih arllivor. da se je Jeruzalemska ulici imeno vala po nekem utrnem rodoljubnem duhovniku Jeruzalem, ki jr liil Nizozemec in ki je z velikanskim osebnimi žrtvami da! trn!ti Rrairjl*ch>reig njegovo tehnično fakuteto. In sedaj zoprf spremili jn ju tnblicr...
Vatikanska bazilika v velikonočnem sijaju
Kanonizacija bt. Janeza Boska
Srebrne trobente zapojo na koru sv. Petra: papežev sprevod se pomika skozi vežo veličastnega svetišča.
Za to ogromno slovesnost se je vatikanska bazilika odela v največji sijaj. V glavni ladji, v kupoli in apsidi gori lestenec pri lestencu in tisoče in tisoče žarnic v škrlatnih plamenih odseva na dragocenem dama-stu, s katerim so prekriti orjaški slopi.
V ozadju apside stoji papežev tron, ob straneh pa so razpostavljeni sedeži za
Mali Janezek Bosko kot hlapček vodi voliče pri oranju.
kardinale, nadškofe, škofe ir opate. Takisto se v apsidi dviga cela vrsta tribun, določenih za člane vladarskih hiš — kakih trideset jih bo prisostvovalo veličastni ceremoniji, med njimi italijanski in danski prestolonaslednik, sijamski kraljevski par i. dr. — nadalje za člane diplomatskega zbora ter druge civilne in cerkvene dostojanstvenike.
Glavna in počezna ladja sta razdeljeni v celo vrsto ograjenih prostorov, ki so odločeni številnim povabljencem in raznim skupinam odposlancev in romarjev. Enega od najlepših prostorov v neposredni bližini papeževega oltarja pod tribuno sikstinskih pevcev smo zavzeli mi, slovenski romarji.
Na obeh straneh papeževega oltarja visita s takozvane lože sv. Veronike na levi in lože sv. Helene na desni dve sliki, predstavljajoči tista dva čudeža, na podlagi katerih se bo izvršila proglasitev novega svetnika. V ozadju apside pa žari v »Berninijevi slavi« razkošno razsvetljena podoba Sv. Trojice.
Srebrne fanfare so zapele: papeževa nosilnica se pomika v svetišče. Ob vhodu sprejmejo Sv. očeta člani vatikanske duhovščine in kapitlja — in v tem trenotku zaori po vsem svetišču navdušen pozdrav; 6000 go-jenk in 15.000 gojencev salezijanskih zavodov pa zapoje veličastno himno don Bosku na čast. Pesem mladih grl naravnost buči v ogromnih dimenzijah vatikanske bazilike. Ob koncu hvalnice zakliče vsa ta mladina trikratni »živio« svojemu očetu — novemu svetniku.
Medtem je papežev sprevod krenil proti Julijevi kapeli, posvečeni Brezmadežnemu spočetju. Njegova Svetost stopi z nosilnice in skupno z vsemi dostojanstveniki poklekne pred Najsvetejše, ki Ga počasti s kratko adoracijo.
Nato se sprevod nadaljuje proti glavnemu oltarju.
Pred papeževim oltarjem Sv. oče znova stopi z nosilnice in poklekne pred faldistorij (prelatski klečalnik). Po končani molitvi se napoti proti tronu. Tu se mu poklonijo kardinali, patrijarhi. nadškofje, škofje in opati ob prepevanju sikstinskega zbora; kardinali mu poljubijo roko, škofje štolo, opati pa nogo. Nato zavzame papeževo spremstvo svoje prostore.
Obred kanonizacije se prične.
Ceremonijer pripelje pred papežev tron kardinala-prefekta Sv. Kongregacije, prokuratorja kanonizacije in konzistorijalnega advokata na njegovi levici. Poslednji poklekne pred Sv. očeta in v imenu prokuratorja kanonizacije poprosi Njegovo Svetost, naj blagovoli vpisati v katalog svetnikov bi. Janeza Boska.
Namesto Sv. očeta odgovori eden od prisotnih dostojanstvenikov, češ, da Njegova Svetost občuduje čednost blaženega, toda preden izreče odločilno besedo, treba prositi božjega razsvetljenja po priprošnji Marije in nebeških svetnikov.
Papež poklekne pred faldistorij in vsi dostojanstveniki se za njim zgrudijo na tla, pevci pa zapojo litanije svet svetnikov.
Po končanih litanijah papež znova sede na prestol. Prejšnja trojica vdrago stopi predenj in zagovornik ponovi isto prošnjo; le namesto izraza »vas silno prosi«, ki ga je rabil pri prvi prošnji, pravi sedaj »vas sil-neje prosi«. Sv. oče nui da odgovoriti, češ, da je ves prevzet od veličine dejanja, ki se naj izvrši, in da je zato treba prositi pomoči Sv. Duha. Zategadelj odpojo psalm »Usmili se«, nato pa Sv. oče sam zapoje »Pridi, Stvarnik Sveti Duh!« Ko potem odmoli molitev k Sv. Duhu, se znova vsede in prosivci tretjič pridejo predenj. Zopet ga prosijo in zdaj »zelo silno«.
Papežev tajnik jim odgovori, da je Sv. oče pripravljen izreči zadnjo besedo, ker je prepričan, da je ta kanonizacija po volji božji. Tedaj vsi vstanejo, le Kristuov namestnik s škofovsko kapo na glavi obsečli na Petrovi stolici.
Trenotek je slovesen i.' globoka ginje-nost prevzame tisoče in tisoče navzočih. Njegova Svetost se vzravna in v polnosti
svojega svetega učiteljstva izgovarja z jasnim glasom besedilo kanonizacije:
»— — — odločimo in okličemo za svetnika bi. Janeza Boska in ga vpišemo v seznam svetnikov in odredimo, naj se njegov spomin vsako leto pobožno praznuje na dan 31. januarja.«
Tega dne je namreč don Bosko umrl za ta svet in se rodil za nebesa. Zato se imenuje 31. januar njegov »dies natalis« — rojstni dan novega svetnika.
Po teh besedah se vsa cerkev razgibljc v velikanskem navdušenju. 60 ali 80.000 glasov navzočnih vernikov sc zlije v en sam klic velikanskega navdušenja: Živel sv. Janez Bosko.
Po tem oklicu zapoje papež zahvalno pesem. Tedaj se v kupoli ntrlnsi j o trobente, razmaje se veliki zvon Sv. Petra in ob njegovem hučanju se zbudijo zvonovi tristo rimskih cerkva ter z ubranim pritrkavanjem oznanjajo, da imamo novega svetnika.
Istočasno se na zunanji loži bazilike sv. Petra razkrije pred dvestotisočglavo množico velika slika, ki predstavlja sv. Janeza Boska v nebeški slavi. Na trgu pa spustijo dva goloba, ki naj noneseta v don Bo-skovo mesto Turin veselo vest o kanoniza-eiji (urinskega apostola.
Papež odpoje še molitev k novemu svetniku iri podeli apostolski blagoslov. Tako se zaključi prvi del slovesnosti.
Pri Planini je še globoko jezero
Avtomobile prevažajo s čolni
Planina pri Rakeku, 10. aprila. Pri nas zaliva povodenj vso veliko ravan
že mesec dni. Na cestah je vode .se skoraj I in. Poštni promet se vrši po državni cesti z lx>gat-cem, ker ni mogoč z Rakekom kakor navadno.
Marsikdo ne ve, da je cesta proti Rakeku pod vodo, zato pridrve k nam avtomobili — tu pa razočaranje — na Rakek ne morejo, ogromna masa vode ne pusti. Tu pridejo razočaranim popotnikom na poinoč naši čolnarji, ki avtomobile vtovorijo v čolne, jili previdno prepeljejo čez nezaželjeno jezero do grada in jih ondi, kjer je cesta zopet prosta, iztovorijo — pri tem nekaj zaslužijo. Žalostno: ko drugod trava zeleni, pri nas, na naših poplavljenih travnikih pa gnije. Vse skrbno povprašuje: ali se bo kedaj kaj izdatnega ukrenilo za izčiščenje odtočnih
Odgovori na vprašanje:
jam, sicer se bo moralo ljudstvo izseliti, posebno iz Laz in Jakovice, kjer imajo tudi znaten del njiv pod vodo.
Iz vasi Laze se prav sedaj dela nova široka banovinska cesta skozi vas Ivanje selo na Rakek. Prav je to: ljudje bodo nekaj zaslužili; to bo najkrajša zveza med Logatcem in Rakekom, treba ne bo več hoditi okrog na Planino, kjer je cesta tolikokrat poplavljena, nova cesta bo pa speljana toliko višje, da je povodenj ne bo dosegla.
Govorimo tudi o napeljavi elektrike v naš trg, govorimo tudi o denarju, ki je za to potreben. a ga ni, mislimo na posojilo — ta misel pa ni prijetna, ker treba tudi misliti na vrnitev posojila ... Je torej veliko vprašanj, ki čakajo razvozi jan ja.
Kako spraviti ljudi do kruha?
XXVI.
t. Oni, ki opravljajo državno službo, morajo biti moralno in krščansko pravično vzgojeni. 2. Plače višjih naj se znižajo. 3. Poslanci naj dobe plače, odnosno dnevnice, samo za čas zasedanja. 4. Ukinejo naj se vse reprezentančne doklade za prirejanje banketov. 5. Plače državnih, samoupravnih in zasebnih uslužbencev ne smejo presegati 6000 Din mesečno z vsemi tozadevnimi dokladami. (Izvzete so družine z velikim številom otrok.) Kajpada velja to še bolj za delničarje, kateri iinajo sedaj prevelike dohodke. 6. Ukinejo naj se podpore raznim društvom. 7. Oceni naj se premoženje raznih državljanov in ugotovi, na kakšen način so prišli do njega. Za to oceno naj se vzame njihova davčna napoved; kar bi bilo premalo napovedanega, odnosno preveč premoženja, naj bi se odvzelo. 8. Stroji, ki nadomeščajo 20 ali več sto delavcev, naj se močno obdavčijo. 9. Karteli, trusti in delniške družbe z več deset- ali stomilijon-skim premoženjem naj se prisilijo, da dajo brezobrestna posojila. 10. Denar naj se žigosa po denarnih zavodih, kdor ga ima več ko 100
(ЈмтШе иоало- zd&Mja!
Pred vsako jedjo, zlasti pa pred kosilom in večerjo
kozarec
rogaške slatine,
ki zboljša tek, gasi žejo in utrja zdravje! Dobra je, okusna in poceni.
60 družin slovenskih rudarjev iz Holandije v domovini
Ljubljana, 11. aprila.
Žalostna je usoda slovenskega rudarja! To znova potrjuje transport rudarskih družin, ki je prispel iz Holandske v Ljubljano. V raznih holandskih rudnikih je bilo zaposlenih 60 slovenskih rudarjev, doma iz raznih krajev Slovenije. Tam so delali ze vec let ter so dobro zaslužiti. Seboj so imeli družine. Živeli so primerno udobno in so si prihranili tudi večje vsote.
Pred letom pa je izbruhnila tudi v ho-lnttdskih rudnikih kriza. Posledica je bila, da so bili naši rudarji vrženi rta cesto. Ho-landska vlada jim jo po mednarodnih pogodbah nakazovala iz svojih socijalnib fondov malenkostne podpore. Rudarji so skromno živeli. Sila razmer jih je primornla, tla sc marsikaj poprodnli in da so načeli tudi prihranke. Vedno so upali, da so bodo razmere izboljšale in da dobe zopet delo. Zaman! Naposled so bili za nje tudi krediti lz holandskih fondov izčrpani. Holandska
vlada je zato odredila, da se transportirajo v domovino.
Prod tedni je vseh 60 družin naložila v železniške vagone z vsem njihovim pohištvom. In lako so rudarji s svojimi družinami nastopili križevo pot. Transport je stol poleg 60 rudarjev še 200 žena in otrok. Ta transport je v ponedeljek prispel v Ljubljano. Borza dela, Delavska zbornica in izseljenski komisarijat so se sicer za nje zavzeli in jim prihiteli na pomoč. Otroško zavetišče ua Višu je prevzelo rudarske otro! e za .1 mesec v oskrbo. Nekateri rudarji so odšli v svoje domovinsko občino, 2 pa cclo v državni senjski rudnik v Srbiji. Rudarji so pritožujejo, da so se že pred meseci obrnili nn svoja županstva, kako naj bi jim doma preskrbeli zaslužek. Toda niti od ene občine niso dobili odgovora. Zn nekaj tednov bodo pač skrbele naše socljalno institucijo za nesrečne rudarje, toda krediti so tako izčrpani, da je to nemogoče za deli časa
tisoč Din, tega naj država začasno obdrži za vzdrževanje rednega denarnega prometa. II. Ves ta denar, ki bi se dobil, naj bi se uporabil za fond javnih del.	P. j.
XXVII.
1. Takoj se naj določi kratek rok za žigosanje denarja. 2. Pri žigosanju naj se zapomnijo imena dotičnih ljudi, pri katerih leži denar v preveliki množini. 3. Takoj po žigosanju naj se zopet določi kratek rok, v katerem se morajo izkazati vsi dotični, da so dali denar v hranilnice, ali so ga zakupili, ali dali kakorkoli v promet. 4. Kar je našega denarja v inozemstvu naloženega, naj se potegne nazaj ali naj se zapleni. 5. Dinar naj se zniža na njegovo resnično vred nos t.
In kmalu bomo prišli vsi do kruha, saj hvala Gospodu Bogu, pri nas jc kruha dovoij za vse. — L. A. Dobrova.
KJERKOLI BOD № POVSOD!
ČOKOLADO?
SEVEDA ZOPET SAMO
qiniott
Ana Kralj - 80 let
Višnja gora, 12. aprila
Ana Kralj, gostilničarka v Višnji gori št. 19, obhaja danes 12. aprila 1934 svojo 80 letnico. Rojena je bila na Veliki Dobravi pri Višnji gori.
Poročila se je z Alojzijem Kraljem, s katerim sta imela 5 otrok. Sin Alojzij je pel novo mašo 17. 7. 1904 v Višnji gori, sedaj pa je župnik v Go-čah na Vipavskem. Starejša hai Ana jcf omožena z orožniškim narednikom g. Antonom Bolite v
Kamniku. Sin tega zakona je že topniški častnik, hči pa učiteljica. Druga hči Angela vodi doma pri materi gostilno. Tretja, Kristina, je v Gočah pri bratu,
Jubilantka je še danes krepka. Vsak dan bere »Slovenca« in je vedno odločna, zavedna in neustrašena katoličanka. In njena gostilna je bila in je še vzor poštenih gostiln. Naši katoliški možije in žene obiskujejo najrajši gostilno »pri Kraljici«, kakor pravijo tej vedno vzorni krščanski ženi.
Slavnostna priredita
v Čast sv. Janezu Doshu
se bo vršila v navzočnosti kard.IIlonda in nadškofa Jegliča
v velihl dvorani hotela »Union«
v soboto 14. aprila oh 8 uri zvečer.
Predprodaja vstopnic na Rakovniku in v Matični knjigarni.
Bar$e je treba osušiti!
Ker se slišijo mnenja, da projekt za meliora cijo Barja ni potreben in da sedanji odvodniki j popolnoma zadostujejo, še o tem važnem vpra- | šanju nekaj pripomb.
Samo nepoznavalec razmer Barja more kaj takega trditi. Kako osušujemo zemljišča na barjanskem svetu, v kakšnem stanju so sedanji odvodniki, je o tem že izšel članek v »Kmetovalcu« 1934, št. 1. Na Barju imamo še vedno čez 8000 ha zamočvirjenega sveta, ki ga bo treba osušiti, ako hočemo doseči čim večje in boljše pridelke. Tudi ostali svet bo treba izboljšati, regulirati potoke, predvsem hudournike in odvodnike.
Vsi sedanji odvodniki nosijo veliko krivdo, da voda ob poplavah ne more hitro odteči. Z regulacijami bi odtok pospešili, kar vsi Bariani želijo. Tudi Melik omenja (Kronika, 1. št.), da so odtok ovirale ceste, štradoni, mostovi, posebno pa Ižanska in Črnovaška cesta. Pa kakor se zdi, smo prišli glede izdelave projekta za melioracijo Barja na mrtvo točko.
V teku je, da se prične z izdelavo projekta za regulacijo Sotle in bodo v ta namen ustanovili posebno terensko tehnično sekcijo, ki bo imela nalogo, da celo vprašanje temeljito prouči in izdela projekt. V te namene ie v prihodnjem državnem in banovinskem proračunu že poskrbljen potreben kredit. G. narodni poslanec V. Spindler ima glavno zaslugo, da ie prišlo do te važne odločitve (vidi »Jutro« št. 20) Tudi za to regulacijo bodo potrebni težki milijoni. G. poslanec zaključuje svoj članek: »Regulacija Sotle je nujna, ne prenese nobenega odlašanja več in tudi ne več dolgotrajnega študiranja kakih komisij, ker je zadeva že davno dozorela in jo ie treba nemudoma v roke vzeti«. Dostavimo, da valja vse to tudi za ljubljansko Barje.
Kaj pa Barje? Kaj ni stokrat večje važnosti, kakor Sotla, pa se nobeden od merodainih faktorjev ne briga, da bi z izdelavo projekta za melioracijo Barja nadaljevali in ga čimprej tudi dokončali. Barjani čakajo na to.
O priliki sestanka komisije koncem decembra 1931 za določitev osnov, po katerih se ima izvršiti projekt za popolno dovršenje regulacije Ljubljanice, se je gledalo samo na ljubljansko Barje. Na podlagi iziav je komisiia sklenila, da se vodni zadrugi za obdelovanje Barja priporoča, da čimnrej izvrši vsa geodetska, hldrogrnfska in pedološka dela. kakor tudi. da preskrbi podatke o vrsti kultur. ki hi iih bilo mnđnče nairacionalneie nride-
lovati na Barju, in da v najkrajšem času prične vodna zadruga z izdelavo detajlnega projekta.
Ta zapisnik sta podpisala načelnik in tajnik Glavnega odbora brez ugovora, ali da bi pri tej priliki vsaj predlagala, da se izdela projekt na državne ali banovinske stroške.
Ko je ministrstvo za gradbe projekt za regulacijo Ljubljanice odobrilo, je bilo Glavnemu odboru za Barje naročeno, da čim prej pristopi k izdelavi projekta za melioracijo Barja. To naročilo je bilo dostavljeno tudi Glavnemu odboru, pa se do sedaj naročilu ni odzval, kakor da se za to važno narodno-gospodarsko zadevo ne zanima.
Tudi o priliki zadnjega obiska g. ministra za gradbe, je načelnik hidrotehničnega oddelka v Belgradu ponovno sprošil to vprašanje in se čudil, da tako važen projekt še ni izdelan.
Da pomen osušitve Barja še bolj podkrepim, navedem še poročilo g. ing. Sbrizaja, kot prejšnjega dolgoletnega načelnika Glavnega odbora za Barje, v reviji »Hidrolehnični laboratorij v Ljubljani« 1934: »Sodobniki smo četrte epohe teh regulacijskih del, ki so v teku in katera naj v zvezi z regulacijo nekaterih pritokov dokončno odklonijo nevarnost rednih poplav z našega Barja. Instinktivno čutimo, da bo treba za ugoden izid podrobne melioracije iztrgati Barju še marsikatero skrivnost, katerih mogoče še niti danes vseh ne poznamo«.
Mislim, da smo sedaj na jasnem in da je odlašanje izdelave projekta za melioracijo Barja nedopusten postopek sedanjega načelstva omenjenega Glavnega odbora. Kai mislite, da so z regulacijami spodnjih tokov Gradaščice in Glinšice ter Malega grabna dela na Barju že zaključena' Za sedaj sc že zdi tako.	Ing. Hočevar.
Kamnik
Župna cerkev v Kamniku jc dobila novega organista. Službo je prevzel rojak gosp Niko l oboda, ki ie že pred leti služboval kot organist v Mekinjah.
Nevljico regulirajo. Žc tri tedne vlnda živahna delavnost oh Nevljici od Sušovega mosta do kopališča, kjer bodo zgradili kamenito škarpo v varstvo banovinske ceste. Cestni odbor ima tu večne stroške s popravili obrežja, ki ga voda ob vsakem večjem deževju izpodkoplje in poškoduje cesto. Sedai bodo te neDrilike enkrat za vselej odnadle.
Zadnje ure Andreja Malija
Novo mesto, II. aprila.
Obsojenec Andrej Mali, ki je prejšnje dni še upal, da je tudi z.arij na svetu usmiljenje ter du frn bo oblast pustila živeli, čeprav zaprtega do smrt v hudi ječi, se je zadnje dni nclni v svojo usodo ter se pripravljal na smrt. Zbral jc veliko volje in vsi. ki so imeli tu ali oni opravek z njim, trdijo, du se je resnično skesal ter du je resnično obžaloval svoj zločin nad svojo dobro ženo. Ves čas. odkar mu .ie bilo sporočeno. dn lio sodba nad njim izvršena, pn do svoje smrti se .ie Imel v oblasti ler se ui ti je poznalo, da je /.bral mnogo volje zn svoje zadnje trenotke.
Ivo .ie že premagal strah pred smrtjo, je imel še vedno strnil pred vosa I i. Zato je ludi prosil jr. predsednika dr. Kavčiča, ko mu je In naznanil, da lio obešen, nuj gn raje ust rele Seveda je moral predsednik to prošnjo odkloniti. Vprašali so gn, ali želi duhovnika. Pritrdil je. Na vprašanje, ji li si želi kakega določenega, je prosil: Tistega gospoda mi pošljtle, ki me. ie spovedovnl zn veliko noč! i Si I je to g. vikar Frane Kek. ki je tudi kazniIniški duhovnik. Že zn veliko noč je g. Kek Andreja potolažil in imi obudil vero v božje usmiljenje, ki ludi zločincev ne. zavrne, ako se spokore in zaupajo vanj.
Popoldne so ga obiskali nekateri sorodniki. dva nečaka, nečakinja, bral Anton, svak (brat Golmajerjeve). Prišel je tudi fotograf, ki je napravil zadnje fotografije zn sorodnike. Sorodniki so prinesli Andreju od doma križce, da ga bo imel v smrtni uri, in nekaj jestvin. Do večera Andrej skoraj ni nič jedel, prosil je le zn liter vina. kar je tudi dobil. Z vinom je pogostil tudi brata Antona in druge sorodnike,' ki |>a so pili bolj iz vljudnosti.
Ob 5 popoldne je prišel vikar g. Kek in eno uro pripravljal Andreja za spoved. Govorila sta do (i. nakar ga je vikar zapustil, naj opravi še sam s seboj. Andrej se je pn-UTo/.nil v molk. Hil je nekaj časa sam v celici, nato ga je obiskal državni pravdrnk dr. Rus. ki ga je še nekaj zasliševal, liuto pa. so ga ponovno obiskali še nekateri sorodniki. Prišel je zopet g. Kek. kateremu se je Andrej vdano spovedal.
Privedli so Antona, prišli so zopel ^ se drugi sorodniki, prišla je ludi Marija Gol-mn.ier.ieva. Anton je bil ves v solzah, z Andrejem sia se objela in poljubila, nakar so solze obilic še Andreja. Celica je bila ves ('•as široko odprta, pred celico pn so odmevali koraki orožnikov, jetniškili paznikov in je-čarja. Prinesli so še vina, težkega belega Irškogorea. prinesli so cigaret in proti 1(1 je Andrej pokusil nekaj peciva. Sorodniki so pogovarjali o raznih družinskih zadevali. Golma je r jeva je prosi ln Andreju:
Andrej, seduj. 1<" greš h koncu, povej sedaj, da sem jaz nedolžna, dn bom vsaj jaz oproščena. Nekdo jc pripomnil: »Marija, ludi ee bi to Andrej res storil, sedaj je pro-fiozno. ker ste že pravnmočno obsojeni i" tudi Andrejeva izpoved ue lii veljala.'; Andrej pa je Mariji odgovoril: Kaj un.l J a z. povem? Šaj te tiisein jaz tlačil notri! Povedal sem le. kar je bilo res!
Okrog polnoči se je Oolmajcrjova umaknila v svojo celico. A' e-ulaljnjcm govom .te Andrej svel oval Antonu, nuj se v jetnišiiici uči slikarstva, da bo kaj znal, ko odsedi svojo kazen.
Nad Novo mesto je legla noč. V celici so prižgali svetilke, počasi je utihni mestni Imun. Okoli sodnega poslopja jc nastala tišina. Z bližnje kapiteljske cerkve je vsake četrt ure bila ura: glasno, s čistim glasom, cula se je v celico. Vsakokrat se je Andrej zdrznil. Kadil je neprestano, kakor da hoče pregnali misel na čas. ki jc bežal z udarci cerkvene ure. Z Antonom sta nekaj časa tudi igrala, karte, igro šest in šestdeset. Pred jutrom je nečakinja pričela 7. Andrejem molili roženvenee.
Napočilo jc jutro. Ob 4. ko .ie bil se mrak, ie prišel zopet g. Kek s cerkovnikom. V jotniški kapelici so prižgali luči. Iz celice so privedli Andreja iieuklenjenegaj sedel jo v prvo klop. za njim so prišli nečakinji in svak. za njimi pa Anion. Vsi so sedli za Andrejem. Ko je pristopil duhovnik k oltarju, je Andrej pokleknil ter je večino maše preklečal. Med mašo je duhovnik obhajal Andreja, za njim pa so prejeli sv. zakrament še svakinji in brat Anton.
Po maši je moral Andrej zopet v celico, spremljali pa >o ga duhovnik, sorodniki in jetniško osebje. V celici je Andrej molil še zahvalo za sv. obhajilo, nato pa molitev za umirajoče.
Prišla .ie ura. ko se je kazalec nagnil ze močno proti pol fi. Za I a čas jc bila določena izvršitev sodbe. G. Kek je natočil Andreju še tri kozarce vina, ki jih je v dušku izpil. Prižgal je cigareto. Pristopili so pazniki in ga vkleuili. Andrej jih jc prosil, naj ga nc vklenejo. ker bo popolnoma miren. Naglo se. je še poljubil z vsemi sorodniki, nakar so ga odvedli na drugo dvorišče jetnišnice. kjer so ♦iilu pripravljena vešalu.
Nh poli iz celice do vešal je Andrej prosil g. Keka: ■ Prosim Vas, objavite, v časopisju. dn tistih umorov, ki so mc jih. časopisi dolžili. nimam iui svoji vesti. Nuj nioji ljudje ni1 IriH' (io krivem sramote. Ni mi žal, (ia umrem, le starši sc mi smilijo.« Pod starši« je mislil najbrže Anžlovarjeve. Prošnjo za objavo v časopisih je pod ve,šali ponovil tudi sodniku dr. Prijatlju. Andrej je lvl popolnoma miren, vsaj na videz.
Na dvorišču so bili že zbrani: sodnik s.
o. s. dr. Prijatelj, najmlajši član velikega senata, državni tožilec dr. Davorin Rus, sod ni zapisnikar sodni pristav dr. Tratnik, sod
ii i zdravnik priniurij dr. Ignacij Pavlic, orožniki, jetniški pazniki, nekaj sodnih uradnikov in krvnik Hart s svojim pomočnikom. Ves čas je obsojenca spremljal g. vikar Kek. Mali je sprejel v roke križec, ki ga je |Mjtem Izročil pazniku. Sorodniki izvršitvi sodbe niso prisostvovali. Sodnik dr. Prijatelj reče Andreju: 'Sedaj se bo nad vami izvršila smrtna kazen! krvniku pa ukaže, naj izvrši svojo dolžnost. Andrej molče stopi na pničico pod ve.šiila. duhovnik mu da polju liiti križec. Andrej je bil mrtev. Zdravnik ugotovi smrt v manj kakor 12 minutah. Krvnik vrže rokavice pod noge: »Tvoje smrti nisem kriv!« — nato pa se odkrije in sporoči sodniku: Pravici je zadoščeno!«
Truplu polož© v krsto. S črnim prtom pokrito krsto prepeljejo ua staro pokopališče v mrtvašnico, kjer je bil popoldne pogreb.
Zločin Andreja Malija mul ženo Amalijo roj. Anžlovar .je bil izvršen lani na sredo po beli nedelji. Zadoščenje zanj je bilo izvršeno lelos na sredo po boli nedelji.
Andrej Mali se je za svoje grehe spoko-ril in spravil z Bogom in ta mu bo zadnji sodil. Naj mu bo milostljiv Sodnik!
Včeraj je bilo objavljeno v »Slovencu«, da je l>il rajni Andrej Mali sin posestnika in trgovca na Malijeveni brdu. Zaradi jasnosti ugotavljamo, da je bil njegov oče samo posestnik, medtem ko je na Malijeveni hrdu trgovec, edinole njegov sosed( Janko Dolžan) Spodnji Mali«, kateri ni niti po sebi uiti po svoji ženi v sorodstvu s katerimkoli v .Malijeveni procesu imenovanih.
M imenitni
družbi
sc smatra uživanje kave I Ing zu znamenje kulture okusa. Kava Hug je izmed vseli plantažnih kav iia.jplemeiiitc.jša. divnega okusa in aroinc. pri tem pa popolnoma neškodljiva. ker je oproščena kofeina. Vsaki gospodinji je v čast, ee postreže svoje goste s kavo Hag.
Strogo obsojeni ljudski slepar
Ljubljana, 11. uprila. !
Po mnogih hribovitih krajih Notranjske. ( Belokrajine, dalje po vaseh okoli Kočevja in Novega mesta se je v drugi polovici leta 1952 in lani do julija pojavljal šc dokaj čedno oblečen človek nizke pot>laVc z aktovko \ roki, po poklicu trgovski zastopnik, stui1 okoli 40 let. /.a svoje žrtve si je izbiral lahkoverne ljudi. Predstavljal se je zu zastopniku pomožne blagajne Л fiiiiianitu-S« in Mobilurne kreditne zadruge« v Ljubljani. Ljudi je nagovarjal, dn naj zavarujejo stare ljudi zn slučaj smili: kmetom, ki so bili v matcrijnlnili stiskah, pu jc pripovedoval, da j i lil \ Ljubljani preskrbi brezobrestno posojili) |м> 40.000 in celo 160.000 Din. Nastopal pn jc tudi kot zakotni pisar, ki ima celo zveze v Belgradu. Svoje žrtve jc večinoma osle-paril zu malenkostne zneske, tako za 2. 5 in 10 dinarjev, druge pa za večje vsote, tako neko žensko za 1600 Din. Nu svojem trgovskem potovanju« jc JO osebam izvabil vsega skupaj Din! Banska uprava jc IS. juliju luni pre-|H>vedalu nadaljnje poslovanje >.\Iabilnrnc kreditne zadruge«, šele 18. decembra luni se je varnostnim oblastem posrečilo izslediti brezvestnega ljudskega sleparja, liil je to 45-lctni Stanko Žagar, stanujoč \ Ljubljani. Po daljši razpravi je liil Stanko Žagar pred malini senatom, ki uin jc predsedoval s. o.s. gosp. Fran Orožen, obsojen nu I leto in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic zn 4 leta. Žagar je v kazenskem listu zaznamovan kot goljuf iz navade.
LJUTOMERSKA IN RADGONSKA
ViNA
v sodih in steklenicah
ter svoj priljubljeni
SEKT nudi
Vinogradniško veleposestvo in vinske kleti
CLOTAR BOUVIER v GOR. RADGONI
Zastopnik: KAREL IA V A I
Ljubljana, Celovška cesta 44, istotam
KALOŽNA KLET IN BUFFET
Koledar
Četrtek. 12. aprila: Julij L. papež: Angclus, s poznavalec.
Osebne uesfl
= iz vojaške službe. Odrejeni so za poveljnika 1. čete obmejne posadke peh. kap. I. razr. Milan Markovič; na službo v telili, odsek zrakoplov-nega poveljstva zrakoplovni poročnik Pavel l>o-minko; za vršilca dolžnosti upravnika skladišča (poveljstva z.ra kopi ovnih strokovnih šol zrakoplovni podporočnik Dragotin Stanin; za upravnika skladišča poveljstva sarajevskega voj. okrožja peh. kap. 1. razr. Emil Kečet; za vršilca dolžnosti poveljnika 5. baterije 5. topn. polka lopn. kap. II r. Aleksander Eleoer: za vršilca dolžnosti poveljnika 2. bat. 16. topn. polka topn. poročnik Branlko Pečar; za vršilca dolžnosti poveljnika 5. bat. 24. lopn. polko topu. kap. II. razr. Jožef Bertok; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. bal. 26. lopn. polka topil, kap. II. razr. Gustav Voščak; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. bat. 27 topn. polka topn. kap. II. r. Štefan Rcgcl; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. bat. 29. topn. polka toipn. poročnik Rudolf Adamvik; za vršilca dolžnosti poveljnika I. bat. 30. topn. polka topn. kap. II, razr. Peter Bnkota; za vršilca dolžnosti poveljnika jadranskega vozarskega cjkadrona topn. poročnik Jožef Goleč; na službo v vojno-tehn. zavod lopn. kap. 1. razr. Slavko Par in na službo v topniško inšpekcijo topniški poročnik Rudolf Majcen.
Osfale vesti
—	Iz Dubrovnika. Povodom smrti g. dr Janka Brejca, odvetnika v Ljubljani, bivšega voditelja koroških Slovencev in deželnega predsednika, bore sv. mašo g. dr. kan Bučič, gimn. kat., na dan sv. Justina, dne 14. t. m. ob 7 zjutraj v dubrov-niški stolnici na oltarju Prcsv. Srca Jezusovega, za blagor duše pokojnega.
—	Nov list v Splitu. V soboto, 14. t. m. bo začelo v Splitu izhajati glasilo Jugoslovanske narodne stranke (Hodžcra in Mctikoš) za primorsko banovino. List se bo imenoval -Sloboda«. Urednik bo g. dr. Oskar Tartaglia.
_ V Službenem listu kr. banske uprave dravske (»uiivvitte št. 29 od 11. aprila jc objavljen« Na redba, s katero sv izpreminia in dopolnjuje nared-ba o »(»»"'vi nlv4n . dravski banovini in določaio
Zahtevajte Gaglova vrtna semenal
občinam sedeži«, dalje »Narudba, s katero se iz-preminja in dopolnjuje naredba o spojitvi občin v dravski banovini, kolikor ae nanaša na dolnjclen-dav-slii, krški in novomeški okraij, ter ee določajo občinam sedeži . Raziglas o razpisu novih volitev občinskega odbora v občini Mellika-okolicn -, >Ob-jave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934« in »Popravek v banovinske m proračunu dravske banovine za leto 1934-35«.
—	Dva ponesrečenca. V lesni industriji Stare v Prcscrju pri Kamniku je cirkularka včeraj vrgla desko v trebuh 29 letnemu delavcu Francu Cerarju iz Skcrjančevega pri Radomljah. Cerar je dobil notranje poškodbe. — Predsnoonjsm je 51 letni delavec Ivan Mozetič vozili z Rakeka v Cerknico cement. Ob prihodu brzovlaka pa so se na Rakeku konji splašili ter prevrnili voz. Eno kolo ie šlo Mozetiču čez levo nogo in mu jo zlomilo. Oba ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Slovenskemu učiteljstvu! Naša nova pravila, ki so bila odobrena z odlokom nnin. prosvele P. št. 17.976 z dne 19. junija 1933, so nam omogočila, da smo tudi za prihodnje velike počitnice uredili novo kolonijo v idealnem kraju IgaJem, 2 km od Ercegnovega v bujni Boki Kotorski. Letovanje se bo pričelo 5. julija in bo trajalo 30 dni. Cena: stari člani plačajo 750 Din (v.stevši članarino, ko-loniialni fond, stanovanje in hrano), novi člani pa 800 Din. Ob priliki letovanja se bodo priredile tudi razne ekskurzije po nainižjih cenah, kakor v Kotor, Cetin.je, Dubrovnik in drugam. Vabimo vse učitelje osnovnih in meščanskih šol, ki nameravajo letovali na našem Icipem Jadranu, da se takoj pri-glase na spodnji naslov, ker je število omejeno. Po prejemu priglasa prejme vsak priglašenec ček, s katerim vplača do 1. junija polovico zneska, ostanek pa takoj ob prihodu v kolonijo. Za vse infoT-macijc prosimo znamko za odgovor! — Za ferijal-no letovališče jugoslovanskih učiteljev osnovnih in meščanskih šol: Slavko Mrovljc, učitelj, glavni poverjenik in poverjenik za dravsko banovino, Slovenjgradec.
—	Ljubitelji ptičarjev v Mariboru priredijo tudi letos pomladansko tekmo ptičarjev, katere se lahko udeležijo psi vseh pasem, ki so položeni po t. januarju 1933 in ki so vpisani bodisi v jugoslovansko ali pa v kako inozemsko rodovno knjigo, odnosno imajo za vpis vse predpogoje. Tekma bo v nedeljo 15. aprila v lovišču Sv. Miklavž. Sestanek tekmovalcev pri Sv. Miklavžu v gostilni Vrus ob cesti Maribor—Ptuj ob 8 zjutraj, kjer bo tudi pregled psov in nalo tekma. Mariborski udeleženci in oni, ki ne pridejo direktno k Sv. Miklavžu, se zbirajo ob 7 30 na trgu Svobode v Mariboru in se popeljejo k Sv Miklavžu z. avtobusom. Drušlvo vabi vse lastnike psov ptičarjev, da se tekme udeležijo, na kateri se preizkušajo predvsem prirojene lastnosti mladega psa.
—	Pri nagneoju k maščobi protinu. sladko-eečnosti izboljšuje naravna »Franz-Josefova« grenčica delovanje želodca r> črevesa in tramo pospeši prebavo
—	Zanimive arheološke najdbe. Iz Novega Sada poročajo: Pri vrtnarskih delih na svojem vrtu je našla neka revna gospodinja v Beli cerkvi težak kos zarjavele kovine, ki je bila po mišljenju sosedov ročna granata. Po nalogu policije so kovino izročili vojaški oblasti. Ko so kovino očistili, so Ugotovili. da ic to navaden železni lonec, v katerem je bilo 2.5 кц turškega zlalega denarja iz 14. in 15. stoletja. Sedaj še ni gotovo, čigava bo ta lepa vsota dana rja. — V vasi Borči na ozemlju belgrajske občine v južni Bački so tamkajšnji kmetje kopali
— Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdihovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. Že stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Dobra prebava
pol zdravja!
Lahko normalno izpraznjenje pri z.agatenju lenivosli črevesja vam omogočijo »ART1N« dražeje Vsebina škat-Ije za Din 8-- z.a-dostuje zn 4—b krat.
Dobivajo se v vseh lekarnah
Odolireliu od hud. ->uc. polil (ki in nuni I. zdravja S. Kr 2l'1I;i od 12. decembru 1!ш
jamo in pri tem našli zelo dobro ohranjeno kamnito čašo iz rimske dobe.
—	Za srce, ledvice, kamne, jetra, želodec notranje žleze in čiščenje krvi jc vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino
—	Huda nesreča somborskega zdravnika. V Somboru se je z.godiila huda avtomobilska nesreča. Zdrav nik dr. Krvin Tihor sc je z avtomobilom peljal domov. Ž njim je bila njegova žena in sorodni-ca. Pred mestom je zmanjšal brzino. Naenkrat se mu je zlomil volan in ,avto je zavozil v drevo ter se prekucnil. Vsi trije potniki so nevarno poškodovani, posebno resne so poškodbe dr. Tiborja.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča za majnik: Bartmann: Maria im Liclitc des Glaubens und der Frommigkeit. 445 strani. Vezano 144 Din. B u c k r e i s : Maria, die Mutter des Herrn. 112 strani. Vezano 57 Din Frassinetti-Sc h legel: Maricnlob. Razmišljanja o Materi božji in njenih čednostih. 322 strani. Ve2ano 140 dinarjev. Gratry: Der Monat Maria. Premišljevanja o brezmadežnem spočetju. 264 strani. Nevezano 60 Din. H a t t e n s c h w i 1 1 e r ; Die voll-kommene Andacht zn Maria. 134 strani. Nevezano 27 Din. • K a r r e r : Unsere liebc Frau. Prcmišlje-vania, molitve pesmi. 352 strani. Vezano 72 Din. Karrer: Marianisches Oifizium, Slike G. Fugel. 155 strani. Vezano 50 Din. M o r g a n t i : Maria und der Pricster. Zaupni razgovori v duhu eve-lega pisma. 309 strani. Nevezano 110 Din, vezano 135 Din.
—	Čarovniki so včasih poleg drugih bolezni ozdravili tudi prehlad. Pacijent se je moral podvreči različnim njegovim proceduram ter za to plačati visoke honorarje — v resnici pa to pacijentu ni nič pomagalo. Moderna medicina nam nudi danes preprosto in ceneno zdravilno sredstvo, ki zanesljivo in hitro pomaga. Eno takih sredstev so tudi Bayerjeve Aspirin tablete, ki hitro in zanesljivo pozdravijo vsak prehlad, glavo- in zoboboL
—	Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz, Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko.
Kovor
G. župniku Zabretu ob tihem slovesu.
Prišel je iu zopet šel. Vodno se bodopoznafi sadovi njegovega dela. štiri leta je živel med nami, sc veselil in žaloslil z nami. nas tolažil in bodril in molil je za nas. V tej kratki dobi le je v Kovorju v marsičem mnogo spremenilo; z zadovoljstvom je lahko šel od nns. Posebno važnost jc polagal na dušno pastirstvo, zn kar smo lun od srca hvaležni in iri u obljubljamo, da bomo pridno hranili njegove nauke in se ravnali po njih. Udejstvovul sc je s pridom tudi na gospodarskem polju. Njegova preudarna beseda je mnogo zalegla pri vseh tukajšnjih gospodarskih j ustanovah pa tudi dejansko je rad |x>magal I povsod. V njegovi novi župniji mu želimo prav j ioliko in še več uspehov. Bog naj blagoslavlja I njegovo delo! —■ Kovorjani.
Liubljanske vesti:
Magistralna deska pripoveduje
Ljubljana, II. aprila.
Magistralna deska pripoveduje v 128 .suhoparnih oklicih prav za sedanje čaec poučno povesi o raznih javnih dražbah, ki so razpisane \se na 21. aprila ob 9 dopoldne in se bodo vršile na II. dvorišču mestnega magistrata. Na dražbo bodo prišli najrazličnejši predmeti, ki so bili zarobljeni 128 strankam zaradi neplačanih občinskih davščin, osobito zaradi neplačane vodarine, kanalske pristojbine itd. Zurub-I jenih je bilo nad 500 predmetov v skupni vred-I nosti 104.786 Din. Približno toliko ima mestna ! občina terjali za občinske davščine.
Že splošen pregled v oklicu označenih za-j rabljenih nepremičnin nudi karakteristično sliko, s kakimi težavami sc imajo boriti mnoge
I
I Tel. 31-62 KINO KODELJEVO Tel. 31-62
Danes ob 20:
ZEMLJA V PLAMENIH
j Svstovna vojna.	Cene znižane.
0 Maša z.adušnica za pokojnega g. Aniona Očakar.ja sc bo brala na obletnico njegove smrti dne 14. aprila ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
0 Za gradbeni iond univerzitetne knjižnice v Ljubljani ie poklonil podpredsednik aipelacijskcjja sodišča g. dr. Alojzij Gradnik 1000 Din.
0 Muhasto aprilsko vreme. April je prav muhast. Včeraj je bilo sicer lepo in sončno vreme, močno vetrovno. Jutranja temperatura je znašal« plus 12, barometer, ki sc dviga, pa 758 mm. Podnevi jc bila južnozapadna stran deloma zastrta s ' črnimi oblaki, ki so napovedovali pojav nevihte, toda so se pozneje razgnali. Tudi severna stran je bila zatemnjena. Opoldne je nad mestom padlo nekaj kapljic. Vreme jc v splošnem ugodno za pomladanska poljska in druga dela.
0 Razdeljevanje semenskega fižola. V toTck je bila incd Barjane in GaljcVčane razdeljena večja množina semenskega visokega fižola. Razdeljeno je bilo 1269 kg fižola med 464 strank. Vsak je dobil 3.5 kg fižola. Akcijo jc vodilo Gospodarsko in kulturno društvo Barje, s pomočjo trnovske Katoliške akcije, od katere ic po trnovskem župniku g. F. S. Finžgarju društvo prejelo 5000 Din podpore za nakup semenskega fižola. Za fižol je društvo izdalo 4949 Din. za papirnate vrečice pa 51 Din.
0 Komunističen proces v Ljubljani. Pred velikim senatom, ki mu je predsedoval s. o s. g. A Hodnik, sc ic včeraj vršil komunističen nroces. ki
stranke, tako hišni gospodarji, trgovci, podjetniki, obrtniki in drugi pridobitniki, ki ne ino-rejo zmoči plačila predpisanih jim davščin. V seznamih so navedeni prav nizki eenilni zneski, tako 40, 50, 60, 100 Din itd. Poleg njih pa se Ideste prav velike vsote, tako 10.000 za 80 parov zaruibljenih čevljev. 10.000 Din za zartih-ljeni nvto. 5000 Din za glasovi r. Na dražbo pride mnogo raznega pohištva, dalje zimski plašč, zapravi jivček in cclo tO klobas. Naravno je, da IhkIo intcrcsiraue .stranke skušale poravnati svoje obveznosti glede davščin še pred javno dražbo ifi bodo tako rešile svoje zarobljeno stvari. Gotovo je. do bo prišlo nn dražbo prav malo nepremičnin, ali celo nič. Oklici pn pič govore javno besedo, kakšne stiske tarejo ljubljanskega meščanu.
pa ni bil končan. Obtoženi so bili štirje mladi čevljarji iz Grahovega pri Cerknici in okolice, da so podpirali komunistično propagando in da so pripadali notranjski komunistični cclici in s tem zakrivili zločinstvo po členu 1 in 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Raaprava je bila tajna. Veliki senat jc po končani razpravi sklenil, da sc razprava preloži v ta namen, da se izposlu-jejo neki procesualni spisi iz Belgrada. Vsi štirje obtoženci, ki so žc deset mesecev v preiskovalnem zaporu, so še nadalje ostali v zaporu.
0 Nesreča. Mala, šestletna Rezika Ž., stanujoča na Poljanski cesti 19, jc včeraj okoli 13 zalivala rožice na oknu. Nesreča je hotela, da je padla z II. nadstropja v prvo. Dobila je poškodbe na glavi ler so jo z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico.
0 Združenje brivcev, frizerjev, lasuljarjev, ma-nikerjev in kozmetikov v Ljubljani vljudno opozarja cenjcno občinstvo, da bodo glasom sklepa občnega zbora vsi brivski in frizerski lokali v Ljubljani od 15. aprila dalje ob nedeljah zaprti.
0 Vojme invalide, vdove in sirote, člane(ice) krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov v Ljubljani, obveščamo, da bo poslovala društvena pisarna od 16. aprila dalje samo ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9 do 12 dopoldne.
0 Velik dovoz krompirja na trg- Na Sv. Petra nasipu sc jc zdaj razvila izredno živahna kupčija s semenskim krompirjem. Včeraj so pripeljali tja čez 50 voz krompirja. Zgodniega (rdečega) krompirja ie bilo največ ter so ga prodajali po 60 do 70 par Belega krompirja je manj na prodaj ter mtf ja zato cena zrastla na 1.10 Din kilogram.
0 Srajce modne in športno, krnvnle. naramnice, žepne robce rokflvice ill nogavice. kupile imiliolio uri Miloš Karničuik Slnri fnr 8.
Mariborske vesli:
Grajski problemi
Celie
Zn regulacijo mostnega gradu vlada v mariborski javnosti precejšnje zanimanje Generalni idejni osnutek za regulacijo jo bil poverjen inž. arh. Devti ln Černigoju, ki sta Z delom že pričela. Delo bo seveda radi celega. kompleksa vprašanj, ki jili bo treba vzporedno reševati, dolgotrajno. Šele potem pridejo na vrsto stavbni načrti in ko bodo tudi ti gotovi in od predpisanih inštanc odobreni, se lahko prične z restavracijo in po-trobnimi preureditvam L V zvezi z gradom sc bo reševalo tudi vprašanje v poštev prihajajočega okolja — torej Grajske ulice. Trga Svobode in Jugoslovanskega trga. Zlasti vprašanje regulacije slednjega trga bo važno. Jugoslovanski trg bi naj ostal v celoti neizpremen jen, le nekatere drevesne skupine naj bi sc odstranile ter nasadi modernizirali. Na ta način bi dobil novi mariborski
rotovž v zvezi s Trgom Svobode najprimernejše okolje. — V zvezi z regulacijo teh prostorov je vzniknil tudi nov načrt, ki pu prihaja že prepozno: Prostor, ki ga zavzemajo objekti Scherbaumovegu mlina, naj bi s«! nc zazidali; poslopju naj bi sc podrla, stavbna črta pa pomaknila nazaj na višino vzhodne stene takozvnnega Scherbuuinovega dvorca mi Grajskem trgu. Na ta način bi se kopališka ulica 1'azširlla v obsežen prostor, ki bi sčasoma postal reprezentativen trg celega mesta, ki hi .segal od gradu do Drave. Vzporedno s tem bi sc rešila tudi pereča prometna vprašanja, Kol omenjeno, pa prihaja ta načrt prepozno, ker bodo iz Scherbamnovetfa mlina zrastle nove stavbe, mestna občina pu tudi nima sredstev za nakup potrebnih zemljišč.
Trdoglavost in lenoba sta dve slabi svoistvi.
Mnogo bi se dalo popraviti, če ljudje ne bi bili leni in trdoglavi Tudi Vi ste taki! Vi dobro veste, du je Radenska slatina izvanredna pijača in zdravilna, da leči mnogo bolezni, dokler niso zastarele, pa vendar še do danes niste poslati Vašega naslova, da bi Vam mogli poslati cenik za dobavo slatine, obširno brošuro o njej in kopališki prospekt. Vso to dobite brezplačno. Ne bodite apuiičai in še danes pišite na naslov; Kopališče iu zdravilišče Slatina Radenci, Slovenija.
□	Iz Maribora odhaja šef montažnega oddelka v tuk. delavnicah drž. železnic inž. Ilič. Imenovan je za šefa kurilnice v Čupriji. Odhajajoči g. inženier je bil z delavstvom ljubezniv in očetovsko skrbeč ter ga bodo delavci, kakor jo poudarjal nu poslovilnem večeru znani borec za delavske interese vpok. žel. delavec Martin Medvešek, rudi tc njegove prijaznosti in ustrež-Ijivosti ohranil v trajnem in najlepšem spominu.
□	Tri Srebrne poroke naenkrat so obhajali v št. Petru pri Mariboru in sicer pri Orni-kovih v Nebovi ler pri Duhovih iu Knupleževili. Vrlim šentpeteiskiin srebrnim jubilantom želimo. da bi čili in krepki obhajali v neskaljeni zakonski sreči šc /.late jubileje.
П Kolodvorska restavracija ni oddana. Nedavno sc je vršila v Mariboru na postaji licitacija za oddajo kolodvorske restavracije. Kakor i>u sporoča sedaj železniška direkcija v Ljubljani, licitacija ni uspela. Licitanti so že dobili svoje kavcije povrnjene. Najbrž sc, bo vršila ponovna licilacijska oddaja, pri kateri upa doseči direkcija boljše uspehe. — Vprašanje mariborske kolodvorske restavracije postaja vedno nujnejše, zlasti s jio-rastorn tujskega prometa z inozemstvom. Vlaki iz Avstrije in Češkoslovaške pripeljejo s jDričetkom toplih dni vodno več tujcev in že radi teh bi bilo treba, restavracijsko vprašanje na mariborskem kolodvoru nujno rešiti.
□	Gospodarski krogi in felelon. Mariborske gospodarske organizacije so pod vzele v zvezi /. Zbornico zu TOI obsežno akcijo za iHDcenitev telefonske najemnine v Mariboru. Zahtevajo, da se Maribor izenači z drugimi provlncijalnimi mesti, dočim se sedaj nahaja glede najemnine za telefonske aparate v I. kategoriji, kakor glavna mesta s sedeži banovin.
□	Pred oltar. V zudnjem času so se poročili v mariborskih župnijskih cerkvah: Gornik Oskar, uradnik iz Tezna in Očka Marija, hči gostilničarja. — Vivod Anton. poni. žel. delavec iz Studencev in StingI Marija, obrtnica iz Sfu-dcncev. — Josip Bakotn, kovač na Rabil in Ljudmila Vodišek, gospodinja z Raba. — Pečar Frančišek, zasebni uradnik in Rayer Matilda, zasebna uradnica. — Mladoporočencem obilo božjega blagoslovu!
□	Smrtna kosu. Na Bctnavski 66 jc umrl v lorek bivši viničar Franc Glavič, »tar 63 let. — V Loški ulici št. 5 jc umrl včeraj zjutraj vjiok. železničar Ivan Žvan. Dosegel je starost 63 let. N. p. v m.!
□	Zadružna mlekarna — dejstvo. Priprave za osnovanje zadružne mlekarne v Mariboru napredujejo. Mestna občina je pokazala veliko priprav-
ljenost. da podpre akcijo okoličanov. Dala bo mlekarni tudi potrebne prostore na razpolago in sicer v mestnem gradu.
O Zborovanje brivskih mojstrov. V prostorih hotela Zamore so se zbrali brivski mojetri, včlanjeni v svojem strokovnem združenju, ki obsega področje celotne bivše mariborske oblasti. Vodil je zborovanie brivski mojster gosp. Novak. Razprave so se vršile o važnih vprašanjih brivske obrti, kakor o razmerju med številom vajencev in pomočnikov v posameznih obratih, o enotnih cenah, o šušmarstvu, o higienskem vprašanju v briv-nicah, najvažnejše vprašanje dnevnega reda pa je bila zahteva Celjanov in Ptujčanov po osamosvojitvi. Celjski brivski mojstri so namreč izrazili željo, na| bi sc jim v okviru dosedanjega združenja za njihovo področje priznala neka gospodarska samostojnost in pridružili sO se jim ludi Ptujčani. Skupščina je sklenila, da reši lo vprašanje vodstvo sporazumno z lokalnimi činitelji.
П Mesene košare. O dobrem nosu tržnih nadzornikov sc je moral že marsikdo prepričati. Zadnje čase so posvetili pažnjo avtobusom. V torek /večer so ugotovili organi nadzorstva, du prihaja /. mestnim celjskim avtobusom vsuk dan \ mesto sumljiva pletena košara, v kateri so pri pregledu našli meso. Bil je sicer priložen • iglcdni lisi, ni pa bilo žiga mariborske klavnice in ines<j so zaplenili. Laslnlk pa jc bil tako nepreviden. rln je priložil mesu šc dobavno knjižico za svojega odjemalca, iz katere so organi tržnega nadzorstva razbrali, kolikokrat je dobavil meso v mesto. Vč ra j jc prišel lustnik mesene košare sam nu tržno nadzorstvo, kjer so mu zaplenjeno meso vrnili proti obvezi, cla ga bo dol pregledati v klavnici ter tudi /a nazaj plačal v .se pripadajoče pristojbine, ki so jih izračunali nu podlagi dobavne knjižice.
□ Žepnrska nadloga sc je i>ojavila včeraj tm trgu. /inakiiil jc ne/.rtatioc ročno torbico Marici Barvir: neprevidno je namreč nosila torbico v košarici, pa ni niti opazila, kedaj se je stegnila tuja roku po njeni lastnini. V torbici jc imela 320 Din.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek. 12. aprila: Zaprto.
Petek. 13. aprila ob 20: »Akademija zveze mladih intelektualcev«.
Sobota, t-l. aprila ob 20: Ilokuspokus«. Pre-
3 Maša zadušnlca za pokojnega dr. Brejca,
dolgoletnega podpredsednika Mohorjeve družbe, jc bila včeraj v Marijini cerkvi. Sv. mašo, katere so sc udeležili uslužbenci Mohorjeve družbe, je daroval upokojeni družbeni ravnatelj g, Zeichen.
j.j Katoliško prosvetno društvo v Celju jc de-finitivno razpuičeno. Ministrstvo za notranje zadeve ie po-trdilo odlok kr. banske uprave v Ljubljani glede razpustitve Kfitollškega prosvetnega društva v Celju,
'У Smrtna kosa. V celjski bolnišnici s/ta umrli Arčan Neža, 78 letna občinska reva iz Škofje vasi, in Zdolšek Uršula, 47 letna dninarica iz Dramclj. N. p, v m.!
& Stanje hudo ponesrečene Kopše Marije iz Stoperc, o kateri smo obširneje poročali včeraj, je vedno eruko: Kopšetova jc še vedno v nezavesti, čudno se nam zdi, od kje vest nekega mariborskega lista, ki je že v torek popoldne poročal, da je Kopšetova umrla.
& Pod ključem. Pred časom smo poročali, kako je brezpoeolni 28 letni delavec Žičkar Franc, ko se je zdravil v celjski bolnišnici, ogoljufal več bolnikov skupaj za 180 Din, nato pa iz bolnišnice izginil. Žičkar je bil zasledovan tudi po -.Policijskem glasniku", ker je na podoben način ogoljufal v Ljubljani neko stranko za 100 Din, Včeraj ga jc pa prijela policija v Celju, kjer se jc zopet pojavil, in ga izročila v zapore okrajnega sodišča,
У Malo več obzirnosti. Gospod, ki sc večkrat mudi v našem lokalu, nam je pripovedoval, kako neobzinni so nekateri Ljudje. Šel je po eni naj-prometnejših ulic in namah zapazil, da je z neke-j ga okna, na katerem sta sloneli dve ženski, pri-j letel na ulico pljunek; če je bil namenjen njemu ali i nc, lo jc popolnoma postranskega pomena, ker bi ■ posebno od tako zvanih boljših ljudi pričakovali malo več dostojnosti. Drugič bomo prišli z imeni na dan.
Domač izdelek je pralni
prašek „PERION"
Poizkusite z njim oprati Vaše perilo in zadovoljni boste, i ctrilo bo snežno belo in 110 bo izgubilo ua svoji Irjie-nosli. Vedno in povsod samo »PERION«^
mijera.
Trbovlje
Proslava materinskega dnevu 8. aprilu v Društvenem domu jc ob natlačeno polni dvorani nad Vse lepo uspela. Vse, kar smo videli in .slišali, je vzbujalo v mis ljubezen do slovenskih mamic in odpiralo hvaležne izraze naše mladine. Toplo priznanje je /el zu svoja izvajanja salonski orkester >Ljud. odra«, ki je nastopil pod svojim dirigentom Viktorjem škofeo. Sledilo je ljubko petje mladinskega zbora, ki je dal materam to, kar jc najlepše: petje. Recitacija. dcklamaeija iu kratek nagovor so nam dali spoznati veličino matere, ki pri vscin delu in trpljenju misli nu svoje domače in se /a vse žrtvuje. Prav lepo prednušuni solospevi gdč. Malčke Planine- so zajeli vso dvorano. Podala jili je ob .spremljavi klavirja. l'a tudi naši najmanjši so razveselili srca svojih mamic in polno zasedeno dvorano z igrico: Pesem o mamici«. — Res, bil je to dan v veselje materam in v čast vsem sodelujočim.
Hasznanila
Liubliana
1 Koncert jugosl. akad. pevskega zbora iz Zeinuna bo v Ljubljani v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 20 v dramskem gledališču. Zcmunski akademski pevski /bor, ki ga tvorijo po večini dijaki bclgr. univerze, šteje 60 članov in bo izvajal razne slovenske, hrvatske in srbske zbore ter narodne pesmi v obdelavi različnih naših skladateljev. Opozarjamo, du bo koncert v dramskem gledališču. Cene običajne dramske. P red prod uja v knjigarni Glusbcnc Matice.
I Koncert pianista Nikolaju Orlovn bo v torek, dne I", t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani. l/vajal bo celo vrsto del raznih skladateljev kakor Chopin a. Medtnerja, Prokofjcva. Škrjabinn, dal jc Debussijn. Brnhltisa in Scarlat-ti ja. Predproduja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Konccrt se vrši v Filhurnionični dvorani. Cene običajne koncertne.
I Kino Kodeljevo. Drevi ob 8 film svetovne vojne »Zemlja v plamenih«. (J. Gilbert in Renče Adorcc.) Cene znižane. — Jutri premi jem jubilejnega filma češkega režiserju Svatopluka IniiiMiianiiu »Svatba pri Sv. Antonu«.
I Šiška. Fantovski odsek KA vprizori v nedeljo, dne 15, aprila ob 8 zvečer v samostanski dvorani Chalderonov niisteTij »Skrivnost sv. maše«. Vstopnice dobite v predprodaji v samostanski dvorani.
I .Ljubljana — vrata Jugoslavije.« lo predavanje s skioptlČnimi slikami s posebnim ozirom na tujski promet Dolenjske bo imel v »Krki« pri Mi-kliču jutri v petek ob pol 9 podžupan Jarc. Po predavanju bo svira! jazz-Odeon. Vstop vsakomur prost.
I Bolniška blagajna samostojnih "brl; nikov v Ljubljani inin svoj redni letni občni zbor v četrtek, clne 10. aprila, ob 7 zvečer v roslavTacl.il »Zvezda«. Kongresni trg.
I lldružeiijc .jugosl. in/en,jerjev in arhitektov. sekcija Ljubljana vabi članstvo in \ sc. ki se zanimajo, na predavanje, ki ga priredi Klal)
elektroinženjei jev v četrtek, dne 12. t. m. ob 20 v družabnem lokalu U, J. I. A„ Kongresni trg t-ll Predava g. ing. Drago Mattanovich o problemih gospodarnosti električne razsvetljave.
I Občni zbor Kluba trg. akademikov v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 16. aprila oh 8 /večer v veliki dvorani nove palače drž. trg. akademije v Ljubljani. Bleivveisova cesta.
f Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg 5 in mr. Kurult, Gosposvotska c. 4.
Maribor
m Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 15. t. m. ob šestih v cerkvi sv. Jožefa v Studencih «v. mašo s skupnim sv. obhajilom. Po sv. maši darovanje /u cerkvene potrebe. — Odbor.
m Maribor prosluvi Don Bosku. V četrtek, petek in soboto ob 19 v mariborski stolnici cerkvena pobo/nost, rnvnotuko v nedeljo, dne 22. t. ni. dopoldne. Popoldne ob treh v veliki unionski dvorani i/vencerk ven« proslava z bogatim •sporedom.
m Enodnevni tečaj o zatiranju škodljivcev
iu bolezni ter o škropljenju sadnega drevja se vrši v soboto, dne 21. I. in. na mariborski vinarski in sadjarski šoli. Tečaj jc teoretičen in praktičen ter traja od 8—12 iii od 14—18.
ni V ljudski univerzi predava jutri v pelek lektor ljubljanske univerze dr. Preobrn/enski o slovitem ruskem pisatelju Buninti. Profesorica ga. dr. S. Trdinova bo čitala nekateri' odlomke i/ Bu ni novih spisov .
Drugi hrail
I Rojake v Zagrebu opozarjamo na dva koncerta Glasbene Matice ljubljanske v Zagrebu. Prvi ho v soboto /večer v dvorani llrv. glasbenega /uvoda, drugi v nedeljo pojioldne ob 6 v /agreMki katedrali.
Kamnik. V ponedeljek 16. aprila bo v Kamniku občni zbor gostilničarske zadruge. Zborovanje bo ob pol 10 dopoldne pri Cererju. — Prvo slov. pevsko društvo »Lira« ima v soboto, dne 14. t. m. ob 20 v ČHalnici koncert narodnih in umetnih pesmi.
Občni zbor SK Kamnika
V ponedeljek je imel kamniški športni klub svoj redni občni zbor. Iz poročil odbornikov posnemamo, da je klub zelo živahno deloval in je z uspehi lahko zadovoljen. Užival je vsestransko podporo javnosti. Blagajna izkazuje 18.259 Din prometa in je bila zaključena s prebitkom 4000 Dm. Iz delovanja sekcij naj omenimo, da so nogometaši odigrali 26 tekem, v katerih so 12 krat zmagali, 6 so jih odigrali neodločeno, 8 pa izgubili. Občina bo morala pri regulacijskem načrtu določiti primeren prostor poleg kopališča za nogometno igrišče, ker je sedanje premajhno. Plavalna sekcija je uspešno sodelovala na podzveznem prvenstvu in priredila športni dan. Razveseljiv je napredek nekaterih plavačev. Teniška sekcija šteje 24 igralcev, ki so v turnirjih in prijateljskih srečanjih kvalitativno znatno najjredovali. Udeležili so se ludi turnirjev v Mariboru in na Bledu. Smučarii so sodelovali na ix>dzvezncm prvenstvu in sc dvakrat pomerili v klubski tekmi. Izvoljenemu odboru nače-luje dosedanji predsednik g. Ferdo Smuc, podpredsednik pa je župan g. Fran Kratnar.
Razpis prvenstva dravske banovine v table-tenisu za t. t934
katero se vrši dne 28. in 29. aprilu v areni Narodnega doma.
Discipline: A. Singlc gospodov. B. Siligle dum, C. Doublc gospodov, K. Doublc dam (Samo v slučaju petih prijav), F. Moštva (|x> trije igrači), (i. Single juniorjev.
Pogoji: Prijave je poslati do vključno 26. aprila skupno / prijavnimi ua naslov L. Griin-felel, Ljubljana. Masarykovu c. 64. — Prijavnine: Za discipline A ,15, G, po 10 Din, C, D, E po 15 Din in F 30 Din. — Čus igranja: 28. aprila od 14—18 in od 19.30—24; 29. aprila oil 8—12.30, od 14—18 in od 19.30 do konca, nato objava rezultatov in razdelitev daril. — Darila: Prvi v vsaki disciplini prejme naslov »Prvuk dravske banovine« za dotično disci|ilino in pokal, zu ostala darila bodo klubi pravočasno obveščeni.
—	Naknadne prijave do 28. aprila do 10 proli dvojni prijav nini. — Žrebanje sc vrši dne 28. aprilu ob II, krajše objavi naknadno.
Splošna določila: Tekmu je se po pravilih in pravilnikih JTTS-a. Igra s Neu-WiHn žogicami.
—	V vseh disciplinah se igra po eup sistemu best of live, zadnji štirje igrajo nuto po točkah best of fivc. Juniorji in moštvu igrajo kakor ostale discipline samo na best of three. — Za čas igranja po danem razporedu morajo biti igrači-ce na razpolago vodstvu turnirja, sicer jili vodstvo po 10-miriutriem čakanju lahko črta.
Turnirski komite: prof. dr. Ba jec, dr. Mani i, M, Mlinarič, V. Iskra, D. Žele/nikar, Ciglar |.
Vodstvo turnirja: dr. Bajec, vrh. sodnik: 1 . Grlinfclrl. vodja turnirja; Adamič, orodjar; D. deležnika, nuin. vrh. sodnika; Nugy Viktor, nam. Vodj: turnirja.
Darila, ki si jih je osvojila Iahkoatletska
I .sekcija SK Ilirije v cross-countrv tekih v letoš-I njeni letu. .so ra/stuvljenu v trgovini A STR \ I na Aleksandrovi cesti v Ljubljani.
Nemci in skakalci v vodo. Nemci se pripravljajo za prihodnjo olinipijado na celi črti. Sedaj so prišli nn idejo, da bi bilo umestno dvigniti število skakalcev v vodo na In način, da pritegnejo j v krog skakalcev vse one orodne telovadce, ki v i telovadbi kaj pomenijo. Orodni telovadci imajo za I seboj sijajno šolo kar se drže in obvladanja telesu tiče. Vse te bodo vadili v posebnih tečajih, dn bodo na ta način dobili potrebno število sposobnih kandidatov zn prihodnjo olinipijado.
Mednarodni plavalni miting v Parizu. Medtem, ko 'jc tako rekoč smučarska se/.опн v precejšnjem razmahu vsaj v višjih legah, že prirejajo plavalne mitinge, in tak miting internacionalnega značaja se jo vršil pred kratkim v Parizu, katerega so sc udeležili Nemci, Francozi. Švicarji. Madjari Jlolandci. Doseženi so bili tile- rezultati: 200 m prsno — Srhvvarz (Nemčija) 2:53.4, 100 in hrbtno — Siarisl (Svira) 1:15.4, 200 m prosto Taris (Francija) 2:17.4. 100 m prosto za dame Mnchdenbroocli (llolandskn) 0:00
Nov svetovni rekord v hrbtnem plavanju ua 150 jnrdov jc postavil znani pTnvač Al Vantlewcghc pri nnvriknnskih prvenstvih \ /.nprtih prostorih v Ccilumhiisii (Oliio) s časom 1:369 Dosedanji rekord ic imel Ko.ine od leta 1932 s časom !:"7.l Vmerlkarikn L. Kniirhl pn jc /boljšala dva svetovna rekorda nc! !L Mndlsou ln -ilccr 'f preplaval?! 400 lnr dov prosto v čusii ,":3ll.f>. /u ,'itlfl jnrdov tmi ie
rabila — 6:15.2. — Kojac pa jo zboljsal гв» kord na 400 m v\v hrbtnem plavanju na 5:28.8. Poleg tega je isti pluvnu postavil nov anic-likatiski rekord na oOO jnrdov v hrbtnem plavanju s časoii 6:14.2.
/Nnv rekord jc postavil Amerikanec Jack Medica v kravlu na 440 jnrdov v Columhueu, v držav! Oliio v Ameriki. Dosedaj je imel ta rekord njegov rojak James Cilbulu, ki je bil skoraj za dve sekundi slabši od novega svetovnega rekorda.
Za evropska amaterska bokserska prvenstva, ki se vrše ta mesec v Budimpešti so je prijavilo 79 bokserjev iz 13 držav. Letošnja udeležba daleko prekaša vsa prejšnja evropska prvenstva. Doslej manjka še prijava Irske, ki jo ludi pričakujejo. Manccv zato ne bo, ker so bili njihovi rokoborci o priliki dvoboja Švedska : Danska ranjeni nekateri njihovi najboljši tekmovalci, tako, da so sedaj za evropska prvenstva nesposobni. Sodelovale bodo po dosedanjih prijavah naslednje države, odnosno narodnosti: Avstrija (fi tekmovalcev). Češkoslovaška (5), Nemčija (8), Anglijo ("), Estonska (8). Finska (4), Italija (8), Le to n ska (I), Norveška (4). Poljska (8), Romunija (K), Švedska (4) in Madjarska (8).
Amerikancl bi rneli imeli dvoboj amaterskih bokserjev Amerike in Evrope ter bo prišel njihov delegat na evropska prvenstva v Budimpešto, cla se tozadevno dogovori /, evropskimi boks-zvezami. Po njihovem mnenju naj bi evropski bokserji absolvirali v Ameriki štiri borbe in sicer v Newy>rku, Ohieagi, Bostonu in Phlladelphl.il.
1000 jard »v jc pretekel (ilenn Coiiniugham. eden najboljših ameriških lahkoalletov o jiriliki vsakoletnih tekmovanj v državi Oklahoma v času 2:11,1. S lo znamko, ki jc vsekakor izredna, pn še vseeno ni dosegel Italijana Luigi Beccalija, ki je v novembru lanskega leta postavil v Rimu nov svetovni rekord.
Izbirnih tekem /.u svetovne telovadne tekme, ki sc vrže koncem maju se jo udeležilo 05 izbranih nemških kandidatov-telovadcev. Tej inteie-santni borbi je prisostvovalo nič manj kot 20.000 gledalcev ki so z zanimanjem zasledovali potek tekem. Izbrali so 8 lekmovnlcev ki bodo zastopali nemške barve na svetovni tekmi v Budimpešti 7. nemškim prvakom Krolzsrhem na čelu ki je tudi to pot sigurno zmagal pri tej izbiri.
Zimska olimpijada se vrši leta !!I.'16 v Garmisch-Purtenkircherni v času od 6.—16. februarja.
Se ja med narodnega olimpijskega odbora не bo vršila 10. maja v Atenah. Ob tej priliki bodo posamezni narodi lahko poročali o svojih pripravah zn berlinsko olinipijado. Obenem bodo slavili 40. obletnico povratka odnosno poživitve olimpijskih iger. In na koncu si bo olimpijski komite ogledal tudi izkopnine v klasični olimpiji.
Materinski dan
Slov. Krajino, 10. aprila.
Pri nas v Slovenski Krajini so proslave »materinskih dnevov« zelo redke. Letos sc je vršila menda samo enu — in to v Črensovcili. Mladina v Črensovcili se ui ustrašila truda in težav, ki so s tako proslavo združene. Po skoraj dvomesečnih pripravah, so je naša mladina v nedeljo 8. aprila pokazalo na odru v »Našem domu«. Proslava jc obsegala 13 točk, ki so sledile naglo druga za drugo, tako da je proslava trajala le eno uro in tri četrt. Dvorana jc bila do zadnjega kotička napolnjena. I judje so pazljivo sledili obširnemu programu.
Otroci vseh naših potili šol so nastopili / raznimi prizorčki — posvečenimi našim materam. Čudili smo sc otrokom, da so lako dobro obvladali svoje vloge. Kdor je žo kedaj prirejal z otroci какс igre, tu ve, koliko trudu jc z otroci. Pri igricah je nuslopilo okrog 30 olnrk iu vsi so se nu odru kidali tako dobro, cla sliio j jili občudovali. — Tudi dcklamucije м> bile i lopo, občuteno podane. Vee pevske točke so bile 1111 višku, \nstopil jc otroški zbor, mešani zbor iu crklel lautov K A. Petje je vodila д<1с. Bože nu Sutarjcva, hčerka tuk. šol, upravitelja učiteljica brc/ službe. Vsa čast in priznanje. Pevske točke so bile (ako dovršeno podane, da lii jili bili veseli ludi v večjih krajih. Govor o flintorah pa je imel naš kaplan g. Janko Bcjck.
Proslava je dobro uspehi in vsi smo odhajali / zadovoljstvom in s sklepom, da l«>mo «v<ijim materam i/ka/ovali še več ljubezni. — Želimo lake niosluvc vsako leto.
Sterilizacija tudi praktično neutemelf ena Iheinl p od"™"™ "d
Slovenska mladina pri iialijanski pridigi
V Idriji je ob 9. uri vsako nedeljo sv. maša .vi vojaštvo in za priseljene Italijane. Mašuje italijanski pater, ki tudi pridiga v italijanskem jeziku. V današnjih razmerah bi to nc bilo nič posebnega, toda dogaja se še nekaj drugega. K tej maši, med katero je torej italijanska pridiga, prihajajo slovenski otroci. Učitelji jih pripeljejo. Otroci so poleg tega vsi uniformirani. nosijo obleko »Balillec — fašistične mladinske organizacije. Za otroke je ta maša obvezna v smislu šolskih določb. Poleg tega pojejo otroci v italijanskem jeziku pod vodstvom italijanskega dirigenta. Samo nekaj otrok pride včasih tudi k sv. maši s slovenskim petjem in pridigo.
Zmaga boginje Flore
V Meranu priredijo vsako pomlad »triuinf boginje Flore« in tako proslavijo začetek pomladi.
Ali si slišal, kako jc Francc Pokljuka smrčal v cerkvi; to je bilo do skrajnosti nespodobno. Da, opazil eein — trikrat me ie orebudil.
Več kakor leto dni je odbor, ki ga je imenoval angleški minister za proučevanje vprašanja sterilizacije, preiskoval ta problem, preden je priobčil sredi januarja tega leta evoje poročilo. Soglasno je odbor izjavil, naj se nikar ne uvede zakon o prisilni sterilizaciji, pač pa naj se z zakonom dovoli sterilizacija moškim in ženskam, o katerih domnevajo, da bo njihovo potomstvo telesno in duševno pohabljeno. Mnogo socialnih politikov je z napetostjo pričakovalo, kakšno mnenje bo izrekel ta odbor. Zdaj se mnenja teh strokovnjakov glede odborove izjave križajo. Vstalo je mnogo uglednih osebnosti, ki tudi predlogu, naj bi se sterilizacija dovolila, ugovarjajo.
Veliko pozornost je zbudil članek, ki ga je priobčil liberalni list »The Spectator«. Neki zdravnik v članku svari, naj se poslanska zbornica nikar ne prenagli. Odbor je sicer na podlagi statistike dokazal, da je mnogo slaboumnih otrok svojo bolezen podedovalo po starših; toda pruv tako je res, da je 95% slaboumnih na Angleškem, njih starši so bili zdravi.
»British Medical Association« (»Angleško zdravniško društvo) je upravičeno izrazilo mnenje, da bi se slaboumnost skoro nič ne omejila s sterilizacijskim zakonom. Zdravniki so preiskovali to vprašanje in skušali dognati pri slaboumnih, ali so bolezen podedovali in kateri njihov prednik je bil zdrav. Ugotovili so, da se je bolezen začela pri dedih, katerih očetje eo bili zdravi. To je bil nov dokaz, da sterilizacija sama ni sredstvo, s katerim naj bi se dvignilo zdravstveno stanje prebivalstva. Če bi hoteli količkaj preprečiti podedovanje slaboumnosti, bi morali sterilizirati toliko ljudi, da bi radi tega prišel v nevarnost razvoj angleškega prebivalstva, saj bi se število rojstev eilno skrčilo. Gotovo je, da niso otroci slaboumnih sami vselej slaboumni. V USA je okoli 10 milijonov slaboumnežev in bi morali najmanj četrt milijona ljudi sterilizirati, ako bi hoteli, da bi sterilizacija imela zaželen uspeh. Prav v Ameriki ee pojavlja vedno večji odpor proti sterilizacijskim zakonom, ki so v nekaterih državah v veljavi. Značilno je. da je 29 držav doslej steriliziralo samo 17.000 ljudi; izmed teh odpade na Kalifornijo več kakor polovica. V 18 državah je bilo steriliziranih komaj 2000 ljudi.
Angleški zdravniki tudi svarijo pred prenagljenostjo, navajajoč primer jetike. Tudi glede jetike so dolgo domnevali, da se podeduje, danes je ugotovljeno, da se podeduje samo ruzpoloženje za jetiko. Kakor pobijamo jetiko z zboljšanjem splošnih socialnih razmer, tako je gotovo, da se da isto sredstvo uporabiti tudi za boj s slaboumnostjo. Izključeno ni, da nam bo biokemija odkrila pot, po kateri bo mogoče prodreti v notranje življenje slaboumnega in mu pomagati.
Seveda ni bistvo sterilizacijskega vprašanja plemensko higijenične in gospodarske narave. Tudi če bi bile koristi sterilizacije še tako velike, bi je s tein ne mogli še opravičiti. Namen še ne posveča sredstva. Ali je pot za dosego tega namena dovoljena, odloča morala. Zveza katoličanov v Londonu je priobčila v »Catholic Times« resolucijo glede tega vprašanja. Sterilizacija, pa naj se izvede samo z obsevanjem ali z malenkostno operacijo, pomeni brez dvoma hudo pohabljenje, ker oropa človeka potomstva. Vsak nepokoren človek mora vzeti to za veliko zgubo. To mnenje je tudi potrdilo sodišče \ Offenburgu v Nemčiji s svojo razsodbo 2. februarja 1934, ko je ugotovilo, da je zakonito nedovoljena sterilizacija hudo pohabljenje telesa in ko je kaznovalo to dejanje v smislu § 224 in 225. V smislu katoliške morale pa je dovoljeno hudo namerno ranjenje telesa le tedaj, če je bilo izvršeno z namenom, da se ohrani življenje. V tem primeru se z žrtvovanjem enega organa reši ves človek in to odgovarja božji volji; medtem ko se v nasprotnem primeru človek s tem, da se pohabi, pregreši proti božjim zakonom prav tako kakor s samo-u.moroin.
To prikazovanje sterilizacije ustreza katoliškemu nauku, kakor ga je postavil sv. oče Pij XI. v okrožnici »Časti connubii«. Tako pišejo »Stinimen der Zeit«. Vsaka sterilizacija, katere namen je preprečiti potomstvo, je moralno nedovoljena. Če pa ima poklicana pravna oblast namen s sterilizacijo kaznovati zločin, potem ni sterilizacija prepovedana, ako se v določenem primeru smatra za primerno kazen. Nad zločinci lahko država izvrši celo smrtno kazen, nima pa pravice nedolžnega človeka ubiti ali pohabiti.
Prebivalstvo vasi Ta-fjord, ki jo je zadela znana nesreča, se je komaj [jomirilo in že se je raznesel glas, da je morje odneslo s seboj 2000 kilogramov dinamita. Znano je, da ee je v fjord zrušila ogromna skala in da je nato morje poplavilo obrežje ter ubilo okoli 50 ljudi. Voda je odnesla tudi barako, v kateri je bila velika zaloga dinamita. Kakor že rečeno, ne morejo najti dinamita in ribiči se upravičeno boje nove katastrofe, ki bi lahko nastala radi eksplozije dinamita. — Od neke družine, ki jo je odneslo morje, se je rešil samo deček. Ta je pripovedoval, da je oče v trenutku, ko je zaslišal morski val, ukazal vsa vrata zapreti. V tistem trenutku se je že zrušila hiša. Voda je dečka gnala s seboj kakih 100 m naprej in ga tam pustila z zlomljeno nogo.
V Južni Ameriki je letalec Hirth preletel razdaljo 265 km z brezmotornim letalom.
Od Tilmenta do Snežnika
Profesor - novomašnik
Na praznik sv. Jožefa je daroval v Idriji prvo sveto mašo domačin dr. Franc Močnik. Vsa Idrija je bila vesela novega mašnika, saj slovensko ljudstvo prav danes tako želi dobrih duhovnikov, ki naj bi ga tolažili v teh trpkih dneh. Pri darovanju se je prav Iejx> pokazala ta ljubezen do slovenskega duhovnika; staro in mlado je darovalo, kar je le moglo v hudi gospodarski stiski. Novomašnik si je pridigoval sam. ker ni najx>vedani pridigar prispel. G. dr. Močnik je žc dovršil profesorske nauke na italijanski univerzi, študiral je matematiko. Nato je stopil v goriško bogoslovnico, kjer je zdaj v četrtem letniku.	s
Imenitno so žnpanovali. V Kozini no Krasu so aretirali občinskega načelnika Depangerja, ki je prišel županovat iz Kopra. Postavila so ga seveda fašistična oblastva. Aretiran je bil tudi občinski tajnik. Oba sta sleparila na debelo in drobno. Ljudje ne pričakujejo posebne izpre-membe. ker bodo za njima prišli drugi, ki bodo prav tako imenitno gospodarili s premoženjem slovenskega kmeta kakor njihovi predniki.
V Gorici je umrl advokat dr. Marani, znana osebnost |м> vselil Goriškem. Pokopali so ga v soboto. Rojen je bil leta 1850. Leta 1905 je j>o-stal goriški župan, bil je tudi poslanec v dunajskem parluaicntu.
Dne 15. aprila poteče 30 let, kar je umrl sloviti ruski slikar Vasilij Vereščagin. Utonil je z linijsko ladjo »Petro Pavlovsk« prod Port-Artur-jem. Bil je mojster v slikanju bitk.
Francoska vlada se je odločila, da izvede varčevanje do skrajnosti in tako reši finance ter utrdi položaj franka. Vlada je izdala poseben proglas, s katerim je utemeljila svoj ukrep, češ, da druge poti ni; ostane samo izbera, ali varčevanje ali baлkrot. V zgornjem kotu finančni minister Germain-Martin. — Desno; pariška borza, ki napeto pričakuje naduljni razvoj. — Spodaj levo: Banque de france, ki vodi denarno p>olitkio
Postavimo mladino na lastne noge!
Masarykovi zlati nauki glede sodobnih vprašanj
2000 kg dinamita v fjordu
»Su:nday Graphic«, ki izhaja vsako nedeljo v Londonu, je priobčil mikaven razgovor svojega dopisnika s predsednikom češkoslovaške republike Masarykom. Naj navedemo iz tega razgovora nekaj važnih misli, ki bodo prav gotovo zanimale tudi našo javnost.
Ker danes v mnogih državah mladina ustvarja bodočnost svojega naroda ali vsaj to poskuša, predstavlja mladinski jx>kret resno vprašanje. To f>omeni, da sta vzgoja mladine in njeno vodstvo izredne važnosti. Razvoj bodočega državljana se pričenja praktično že v družini, nato se nadaljuje v šoli jx»d vplivom učitelja in ostalih otrok. Ko dokonča šolo, se mladenič posveti izbranemu jx»klicu, tudi tu je I neprestano priložnost, da na njegov razvoj vplivamo. Toda v glavnem mora mladenič zaupati sam vase in vzgojen mora biti tako, da bo lahko stal na lastnih nogah. Mladino je treba tako vzgajati, da bo samostojna. Današnja mladina se mora tega zavedati bolj kakor njeni starši.
Na vprašanje, kaj misli o trditvi, da je vojna že v človeškem nagonu, je dr. Masaryk odgovoril: Mladina se mora gibati, toda 6 tem še ni rečeno, da mora ubijati drugega človeka. Njeno naravno težnjo do aktivnosti moramo
usmeriti drugam. Ne bi dejal, da je neprestano učenje in jjosedanje v šoli dobro. Ni moje mnenje, da mora človek pol svojega življenja presedeti v šoli. Rajši ga vidim pri praktičnem delovanju.
Končno je Masaryk govoril o bodočnosti sveta in dejal: Vsak narod mora začeti sam pri sebi in ne čakati, da drugi začno. Ko bi vsaik čakal, da drugi začne, se ne bi nič zgodilo. Vsak človek in vsak narod mora sani uvesti v svojo hišo red. Najbolj nam je potrebno medsebojno zaupanje in šele jx>tem se bomo lahko razgo-varjali in se sporazumeli. Zaupanje vedno dovede do sporazuma in postane jiodlaga sodelovanje. Nečesa se moramo naučiti od gospodarske krize. Postati moramo enostavnejši, bolj pri-prosti, preveč sm ose navadili na luksuz, Smilijo se mi ljudje, ki nimajo, da bi se nasitili, ne jjomilujem pa milijonarjev, ki se morajo zadovoljiti samo z enim avtomobilom. Radi tega mislim, da bo depresija lahko imela dober moralen rezultat. Narodi so kakor ljudje neglede na politiko, toda prva zadeva, na katero moramo misliti, je ljudski blagor. Bodimo ljudski, ol čutljivi in ljubeznivi. Več ne moremo storiti!
130 km na uro
Iz Rusije [Kiročajo, da so v strojni tovarni zgradili lokomotivo z dvema Dieseloviina motorjema, ki proizvajata 2400 HP. Lokomotiva bo vozila s hitrostjo 75 km; prevozila bo lalvko progo 1200 km, ne da bi bilo treba preskrbeti se z vodo ali nafto. Poleg tega so zgradili drugo ' električno lokomotivo s silo 2700 HP, ki bo vozila z brzino 150 km.
Od desne na levo
Za dunajskega župana je bil imenovan Seiplov pristaš dr. Schmitz. Tn si je imenoval tri podžupane. Prvi podžupan predstavlja Heimvvehr, drugi industrijo, tretji, dr. Winter, delavstvo. Dr. lirnst Kari VVinter, mlad sociolog in oče šestih otrok. Usmerjen je katoliško-konser-vativno, poudarjal je pa stalno potrebo, dn se morajo oblastva zanimati za levico in skrbeti za delavstvo. Postavil je geslo: »Stati moramo desno in misliti levo.«
Res je. »Na kateri strani prsi je srce, Janezek?« — »Na notranji etra,m, gospod učielj.«
Japonke z roko v hlačnem žepu
Marleine Dietrich je jiričela v Ameriki nositi hlače; toda Amerika je novo modo odločno odklonila. Japonke, ki se kaj rade vadijo celo v streljanju, so modo sprejele in se z njo celo ponašajo. Iz Tokia poročajo o Japoukah, ki nosijo široke športne hlače in se bahavo postavljajo v pozo funta, ki drži eno roko v žepu. *
Že zopet dopust? Radoveden sem, kakšen razlog ste pa zdaj našli, ko ste že trikrat šli na pogreb svojega starega očeta.
Stara mati se poroči.
»Big Bcn«, velikanska ura na angleškem parlamentu, katere udarce prenaša tudi londonski radio, se je pokvarila. Drzni urarji jo popravljajo. *
KULTURNI OBZORNIK
France Veber: Kniiga o Bogu
Tiskala in založila Družba sv. Mohorja v Celju (kot šesta knjiga znanstvene knjižnice) 1934. — Str. XII i 450.
Za letošnjo veliko noč smo dobili gotovo najpomembnejši znanstveno delo, kar jih je po vojni izšlo na Slovenskem. Sai sc jc za Vebrovo kniigo o Bogu, ki jc bila napovedana žc pred nekaj leti, zanimali, poleg slovenske lavnosti tudi nemški, italijanski, poljski in dr,ugi znanstveni svet. Danes, ko leži knjiga pred nami, moramo reči, da to ni samo značilni pojav sodobne znanosti z njenim teženjem po duhovnosti in iskanju Boga. ampak obenem dokument slovenske duhovno-kuliunic samoniklo* U. Veber sani lo v svojem Uvodu, ko govori o posebnih razlogih in namenili, i/ katerih je napisal to knjigo, s poudarkom omenia: slovensko ljudstvo je bilo že od nekdaj prvenstveno bogo-zorno usmerjeno, v odtujenju inteligence od ljudstva in njegove vere v Boga pa moramo iskali tudi enega izmed vzrokov sodobne duhovne krize. Za"to je knjiga, ki jc posvečena Vkademski mladini«, namenjena ne samo tistim, ki jim je vera v Boga že vnaprej dana, kot najdražji in najvišji vzpon v človeškem življenju,« ampak tudi onemu, »ki bi rad molil, pa meni, da tega iz .znanstvenih' razlogov storiti ne sme.«
Veber nam podaja v svoji knjigi pet različnih poli k priznanju božjega bistva. Vseh petero poli si je utrl ua izviren način, z občudovanja vredno doslednostjo in ostrino, kajti to jc prva sisitematična, znanstvena utemeljitev božjega bistva, spisana na podlagi uvaževanja in kritike Meinongove ■predmetne teorije. l)o zdaj sc je zdelo, da je Mei-nongova filozofija znanstveno nezdružljiva s priznanjem božjega bistva, Knjiga o Bogu nas pa prepričuje o nasprotnem.
Prva pot k Bogu je istinitostna. Istinilost se izkaže Vebru ko' posebna činjenica, brez katere bi vse druge razpadle v prazen nič. Vprašanja, kaiko najti temelje isliivitosli, ni mogoče rešiti z »vodoravnim« prehodom od predmeta do predmeta, to jc do pojavov enake vrste, marveč za to je potreben »navpičen« prehod od predmeta do osebka, to je prehod do edinstveno neizku-stvenega osebka — Boga. Tako je torej istinilost posledica božje izvorne dejnosti. Dalje jc važna Vcbrova ugotovitev, da je razmerje ene istinitosli do druge zgrajeno končno na — prostornosti in časovnosti. Vebrova raziskavanja časa in prostora odkrivajo do zdaj neznani pomen prostornosti in časovnosli tudi za vprašanje o Bogu: tudi ti dve sta neposredni posledici božje izvorne dejnosti. In slednjič je is'tiniloet na izkustvenih predmetih . dvolična (istinilost — neislinilost), v Bo^u pa je mogoče le enolična istimi t ost, io je Praislinitost.
. Druga pot k priznanju božjega bistva jc vc-Ijavnoskna. Veljavnost je zgrajena na istinitosti, a ni isto. Veber zlasti pokaže, kako je le veljavnost v najožji zvezi z bistvom razumnosti. (Zato bi njegovo sem »padajočo pot k Bogu imenovali lahko tudi svojstveno razumnostno .) Tudi razumnost namreč .pokaže Veber kot tako stran olovc-škega svojstva, katero more pogajati spet lc posebna izvorna dejnost Boga. ln ker se končno tudi razumnost javlja ob istinitosti, prehaja Vdber šele ,'v tem poglavju do prvega zaključnega, istinrtostno vbljaivnoslnega dokaza za praislinitost Boga. .
Tretja pot je osebnostna pot do Boga. la pot je obenem načelna raaprava o notranjem ustroju vsega mrtvega in živega stvarstva. Na tej poti se pokaže Vebru zlasti narava človeka v luči tolike edinstvenosti, kakor bi si те brez. poznanja Boga niti misliti ne mogli. To poglavje bo moralo za-
Pri kontraaltšstinjji
Bernot-GotobovS
Svetovni tisk piše v dolgih kolonah o poteku
glasbenega festivala v Florenci, na katerem je bilo zastopanih 13 držav (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Švica, Rusija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Svedsika, Danska, Madjarska, Avstrija, Italija, Holandska) ter ruska in nemška emigracija. Jugoslavijo so zastopali Slovenci in sicer komponist Slavko Osterc s štirimi pesmimi (na besedilo Alojza Gradnika), katere je pela odlična slovenska alli-slinja, članica Narodnega gledališča v Ljubljani, gospa B c r n o t-G o 1 o b o v a ob spre mlje vanju ljubi jan sike ga godalnega kvarteta (Pfcifer, Stanič, Šušteršič, Bajde). Kakor nam je gospa' Bernoto-va pripovedovala, so pričakovali Italijani z doka;.snjo rezervo na ves potek festivala, zlasti so neverno spremljali naše Slovence. Toda navdušenje je rasl-lo od točke do točke, ki je končno našlo izraza v tem. da sta se dva slovita italijanska komponista posebej zahvalila Slovencem za njihovo glasbeno ; umetnost, ki je odlično .povzdignila celotni festival. Tnmi navdušenju so pritrdili tudi vsi večn svetov- j ni listi ki s posebnimi odstavki priznavajo Ostcrcu | kot glasbeniku kakor gospe Bernotovi kot odlični interpretiraj! slovenske pesmi, eno prvih mest. /.tasti italijanski listi, pa tudi nemški in češki, se izražajo z največjim priznanjem.
Kako so sprejeli Italijani lepi conlraalt gospe B o r not - Gol obo v e, nad čigar izrednim obsegom so 7! as Li obstali, priča dejstvo, da jo je predsednik 'fia'bene akademije svele Cecilije v Rimu, Lonte г-rico di San Martino, povabil na gostovanj v Rim Isto ie storil ludi dirigent strassbourške opere ,1. Schcrchcn, ki jo je povabil na operno gostn-v-mje v StrassboUfg. Gospa Bernotova nam jc pravda še o sHajncm sprejemu v Florenci, o kavalir-sj, m ponašanju obmejnih oblasti ter sploh o veM-celotnega glasbenega festivala. Nasledite lrto bo enak "festival z glasbenim programom v | Kn-!*badu. z opernim pa v Pragi. Gospe Berno - : C • ' ovi k->kor tudi ostalim Slovencem, Id so pred- j S ,-!vili s tolikim priznanjem našo glasbo na mednarodnem forumu, iskreno čestitamo!	—c.
+ IVladislav Shoczylas
V nedelio ie po kratki bolezni nenadno umrl znani pol^ki slikar, ki je decembra meseca (19331 s! Ij.no s hrvatskimi vodilnimf slikarskimi osebno mi |B»bič, Becič. Misc) in Slovencem Pavlov-rcin razstavljal v Jakopičevem pcviljomi svojo le-.„„■e/no i umetnost, Wtadistaw S k o c z у I a s„ — i,- on ' oljski mej priznani slikar, Skoczylas, sc ie , ' iS83 v NVieliczki, študiral na Dunaju in kra-umetniški akademiji, a 1808. leta jc prevzel ti 1'tl.o mesto v zakopanski Mi za lesno indu-*!r:;o in sicer v oddelku za figuralno umetnost. 7.e eilaii ;e raziskoval narodne prvine v umetnosti; r -irunci avi orna men like raznih narodov jc odkril •oicbnt značilnosti poljske narodne umetnosti, ki w> (zlasti v karakteristiki oblike) tipične za njo in k -mh drugi narodi nimajo. To vrednotenje na-ro !nei'.'i hiba umetnosti je bilo odločilno za .JiO c , fas M «l c polatfOKla odmaknil od francoske-
Gospodarstvo
Cene v marcu
nima t i tudi take bravce. ki jim ni toliko za vprašanja o božjem bistvu, temveč hočejo dohiti vsaj neko sklenjeno načelno pojmovanje celokupne dejanske prirodoosti in tudi osebnega iivljenia ob njej.
Četrta pot je vrednostna pot k priznanju božjega bistva. In ta pot ic obenem nova in celotna teorija človeškega čuvslvovania in n funtu odgovarjajočih vrednot. Veber pokaže, kako so vse vrednote končno zgrajene na edinstveni vrednoti božje svetosti in bi brez nje tudi same izginile v nič. V tem poglavju nam. pisatelj pred oči vsa naša čuvstva in stremljenja in vse vrednote, od najpreprostejše telesne prijetnosti do molitve same, ln izrečno moramo poudariti, da so lu čuvstva in vrednote samo predmet in ne vodilo preiskovanja. Veber nn tej poti ne prihaja do Boga, ker imamo željo po taki vrednoti, temveč dejanski značaj te vrednote mu'sledi iz /.akdnllcjia stvarnega sostava vsega čuvslvovanjia' in vseli vrednot.
Pela pol je bislvogledna. Na tej poti se pisatelj dokoplje do celotnega bietvo^lednega sostava vesoljstva, ki sc pokaže v resnici kot vesolj-stvo v najstrožjem pomenu besede, Saj obsega vse: svet in življenje, vse podstatnoati in vse pripadnosti, vse inS-tinilo in vse neistiniio, vse veljavno in vse neveljavno... skratka vse od samega Boga in tja do praznega niča« (str. 425). Šele tako pojmovano in tako opredeljeno vesoljstvo pomaga Vebru k posebnemu in končnemu bistvo-glcdnemu priznanju božjega bistva. Na vseli peterih potih se odkrije Vebru božje bistvo v luči pra-zakonlte Trojnosti. Šele v tem poglavju pa pisatelj obenem določno pokaže, kako ta in taka Lrolič-nost Boga nima opravka z običajno, torej tako zvano matematično trojnostjo.
Dozdaj ne poznamo nobene filozofije, ki bi svoje dokaze za bivanie božje tako organično, sistematično zgradila in izvajala iz celotnega sistema in vseli področij Filozofske miselnosti in gle-danja sveta, kakor jc pričujoča Vcbrova. V njih je obsežena celotna psihologija, spoznavna teorija, vrednostna teorija z etiko, kozmologija, sociologija in teodiiccja. Zato bo znanstveni kritiki pač težko, ob tc dokaze uspešno sc zaletavati, kafli ovržeš jih le, ako ovržeš celotni filozofski sistem, na katerem so zgrajeni.
S knjigo o Bogu je število Vetrovih del doseglo lepo številko dvanajst. Čc upoštevamo, da je Veber poleg leh obsežnih del napisal še okrog šestdeset ra/prav, katerih nekatere obsegajo tudi po slo do dvesto strani, bomo dobili sliko Vebrovo produktivnosti in njegovega miselnega bogastva. S Knjigo o Bogu je postavil Veber. svojim dosedanjim delom lepo krono; marsikaj ie tu bolje pojasnil, tudi spremenil in vse postavil v sostav. Pri vsej njegovi mieeilni poti moramo občudovati zlasti njegovo iskreno službo resnici brez pridržka, vedno in povsod. Velike zasluge ima Veber za našo filozofsko terminologijo in znanstveni filozofski jezik vobče. V tem gresta roko v roki s prof. Uše-ničnikem. Medtem ko jc Veber pisal svoj čas težko umi ji vi jezik, pa zdaj razpravlja o najtežjih filozofskih vprašanjih v razmeroma zelo poljudnem in jedrnatem jeziku, ki ga bo razumel vsakdo, ki je količkaj izobražen. Filozofsko izobraženim bo pa. knjiga mestoma naravnost užitek. Zato smo knjige, ki nas ho ludi pri drugih narodih dostojno predstavljala in govorila o pomembnosti naše univerze, lahko veseli, zlasti ker je z najvišjega znanstvenega mesta izšla v času, ko se mase in tudi velik del inteligence izgublja v materipi'izmu prakse in teorije.	Anton Trstcujak.
ga impresionističnega vpliva in se zagledal v poljski duhovni obraz; zlasti od takrat, ko si je pokvaril desno roko in se je moral odreči kiparstvu, se je v svoji grafični umetnosti zmerom bolj poglabljal v narodno preteklost in njuno svojsko psihologijo. Z istomišljeniki IBorovvski itd.) je leta 1918 ustanovil umetniško društvo »Rylm«, katero jc zbiralo pod streho vse one povojne umetnike, ki niso hoteli slepo slediti zaipadnim umetnostnim strujam, marveč so zajemali iz narodnega duha in oblikovali poljsko dušo z njenim izrazom. Pri vsem tem, da je sodobna poljska generacija s Skoczyla-som na čelu ostala s svojo umetnostjo na domačih tleh, se vendarle, kakor je nedavno pisal dr. Štele j v'»Domu in svetu«, uveljavlja na mednarodnih umetnostnih razstavah bolj kakor umetnost kateregakoli drugega naroda. Ima v sebi pač nekaj svojega, kar je lastno samo poljskemu narodu (kakor ima umetnost drugega naroda zopet svoj posebni obraz, če ni prekrit s preočitnimi tujimi vplivi!) in to vzbuja pozornost v mednarodnem umetniškem svetu.
S-koczylas, ki je razstavljal svoja dela v Benetkah, Milanu, Parizu, na Angleškem, Švedskem, Nizozemskem, Danskem, v Belgiji, končno pa v jugoslovanskih treh središčih Ier bil povsod s priznanjem sprejel, je bil znan litdi kot publicist in kritik. Od 18. leita je bil profesor na varšavski visoki šoli lepe umetnosti, pred nekaj leti je bil imenovan za ravnatelja oddelka za umetnost v prosvetnem ministrstvu, leta 1932 pa je poslal dopisni član Jugosl akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, V 51. letu, v polnem vzponu ustvarjanja, pa je nenadno ugasnil. Mi Slovenci izrekamo kot prijatelji poljskega naroda poljskemu umetniškemu svetu iskreno sožalje ob nenadni smrti velikega narodnjaka in umetnika Wl. Skoc/vlasa!
—bič. ,
Usoda ruske knjige v cmigraciji. V pariškem ruskem listu Sodobni zapiski (54 zv.) piše M. Osorgin o bridki usodi ruske emigrantske knjige. Šc nedavno je znašala naklada ruskega romana, izdanega izven sovjetske Rusije, 1000 izvodov, zdaj je la naklada padla na 300 izv<wlov. Knjige izhajajo večinoma v samozaložbah. Samo za pornografske knjige sc zavzemajo založniki. Emigrantska knjiga je petkrat dražja, kakor znašajo jzdajni stroški. Do 70 odstot. prodajne cene pridrže knjigarne za se. Emigrantske ruske knjige sc tiskajo zlasti v Parizu izredno slabo. Lepa ruska emigrantska knjiga (tudi po zunanji opremi) fe redek pojav. Poleg vsega tega pa izgubljajo ruski pisatelji stvariteljno moč, saj nimaio moralne podpore kakor tudi ne tematike, ki bi odgovarjala njihovi svojstveni duševnosti. Tujina pač ubija notranje sile 6loveka.
Poljska državna nagrada za likovno umetnost.
Le 1 oš ura poljska državna nagrada za likovno umetnost je bila podeljena slikarju profesorju Leonu W i c z o I k o w s k e ni u. Wiczolkowski jc zdaj v 83. letu in je znan kol oče poljskega impresionizma.
Moskovska akademija jc sklenila izdati za 125-
letnico midva Nikola:a Gotfolja celo!no izdajo •>)«•-<?ovih del v 12 zvezkih
1/. pravkar objavljenega indeksa cen v veletrgovini za mesec marec je razvidno ponovno nazadovanje cen kajti skupni indeks Jn padel od НД.О na (111.3 ml februarja na marec. V posameznih skupinah je bil indeks naslednji:
marec februar marec 1933	1.931	H>31
rasti, proizv 61.7	51.i	■">1.1
živina, proizv. 58.0	o7.0	55.3
miner, proic.v. 75.5	ну.7	H3.7
Industr. proizv. 73.6	flll.l	09.2
Za uvedbo dohodnine
Zborovanje trgovcev celjskega, gornjegrajskega in £marsiiega okraja.
V torek dne 10. aprila ie bil v veliki dvorani Narodnega doma v Ccliu XI. redni letni občni zbor Združenja trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah. Zborovanje, ki ,se ga je udeležilo 196 članov, je vodil predsednik gosp. Pilili, ki sc ju v obširnem govoru havil s težavami podeželskega trgovstva in poudarjal, da sc |e Združenje z vsemi razpoložljivimi sredstvi in žrtvami zavzelo za interese svojega članstva, čeprav je članstvo v številnih slučajih pokazalo do gotovih stanovsko važnih vprašanj nekakšno apatijo. Združenje se i" s posebno vnemo zavzelo za ubla iluv današnjih davčnih bremen, se z neumorno vztrajnostjo borilo proti krošnjarstvu in nelojalni konkurenci trgovskih potnikov, ki jo ustvarjajo podeželskemu trgov-stvii. Nadalje je predsednik naštel se razne druge akciji. Združenja. Posebno je poudarjal, da je za reglementacijo gospodarskih odnošajev poklican samo gospodarski svet, katerega pa kljub ponovnim zahtevam ni mogoče spravili k življenju.
Temu poročilu je sledil referat zborničnega konzulenta gosp. Žagarja, ki jc obra.dož.il navzočim delo Zbornice. Pokjzal ie prizadevanja pri poga janjih za kontingentiranie uvoza našega hmelja v Franciji in pri regulaciji lesnega uvoza. Mnogo ie Zbornica storila tudi za izpremembo raznih zakonov, zlasti obrtnega naualje ee je zavzela za odpravo krošnjarstva, ureditev sejmarstva ter sejmar-skih pravic. Posebno pažnjo pa je Zbornica posvetila zavarovanju trgovstva, kar pa za enkrat zaradi raznih težkoč še ne more priti do vebave. Mnogo se je delalo tudi glede odpiranja in zapiranja trgovskih obratovalnic, vendar načrt nc vsebuje vseh zahtev podeželskega trgovstva spričo veljavnega zakona o zaščiti delavcev, ki ne dovoljuje sprememb v smislu želja trgovstva. Poročal je tudi, da je Zbornica dosegla obdav'čenju konzumnih zadrug, kar je po dolgoletnih borbah velik uspeh v zahteva trgovstva za odpravo privilegijev konzu-marstva.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g, V eblc. >e razvidno, da ima Združenje članov 7<ј0. Obrtna pooblastila je prejelo 48 članov, izbrisanih pa je bilo tekom leta 44 obrtnih pravic V poravnavi je bilo 6 članov, v konkurzu pa 2. Stanje pomo/'nega osebja jc 342 (prijav 52, odjav 58). Pri vajenišlvu je prejela uprava 55 prijav, 15 odjav, oproščenih ie 54. Vaiencev je 149. Združenje ie imelo v poslovnem lelu 131.094 Din izdatkov, dohodkov pa 128.922 Din. Skupno рп.-moženje Združenja je 151.965 Din, Za nadzorni odbor ie poročal predsednik gosp. Cukala Maks, ki je predlagal, da se izreče upravi za vzoren red v administraciji raz-rešnica in zahvala, kar je bilo sprejeto.
Pri nadaljnii točki dnevnega reda sta g. Goričar Matija, podpredsednik Združenja in zastopnik Zveze g. Šmuc v temperamentnih govorih predo-čila zborovalceni stanje našega gospodarstva; gosp. Šmuc je svoja obširna in strokovna izvajalna podprl tudi s številkami in statističnimi podatki.
Proračun predvideva potrebščin 112.M0 Din, dohodkov 63.500 Din, primanjkljaj 19.140 Din se bo kril z dokladami. Odmera članskih prispevkov in doklada ostane neizpremenjena.
V nadomestnih volitvah je bil izvoljen za podpredsednika gosp. Mastnak Franc, ki je bil že dosedaj odbornik, na megovo mesto pa pride gosp. Pauko Fran iz Kozjega.
Zbor jc tudi odobril predlog za uvedbo obveznega službenega glasila in spremembo nekaterih določb pravil, ki ?o po prvotnem zasnutku nasprotovale zakonom. Nadalje se ie potrdil tudi predlog glede prepovedi delitve koledarjev.
Pri slučajnostih je gosp. Tiršek s Polzele predlagal, da se z vso vnemo uvede akcija za zatiranje krošnjarslva in ublažitev- ostrin davčnih predpisov. Predlagal je tudi, naj se namesto dosedanje pridobnine uvede zopel dohodnina.
Uradna razlaga o taksah
Belgrad. 10. aprilu., AA. Glede, n.-i izvajanje (loloeb pod SI. 34 faksne tarife, ki se nanašajo na plačevanje tnks zn račune, note, poročilu itd., je davčtti oddelek finančnega ministrstvu izdal tole pojasnilo:
1.	Trgovska pismu, v kateri.li dolžnik potrdi prejem podpisane menice ali vračilo blaga, niso podvrženi! plačilu takse, razen fciaj, ee bi takšna pisma vsebovala razen legn potrdilu še kakšen pravni posel: v jem primeril se mora plačati tflksji za dotični pravni posel.
2.	V trgovinah in kioskih ter v branje ri.iah na 1 rgn ni obvozno izpisati v računih, nolah, poročilih in podobnih pismih tudi blago, neobhodno potrebno jn pn. ila se nu-vede (lutiini nabave in dostave ter ilu se v skladu z višino znesku izda pismeno potrdilo z odgovarjajočo takso iz tarifne št. 34 taksne tarife. V primerih, da so v Inkšnih trgovinah zaradi obilne prodaji' ne navedejo zneski, se mora /,a takšne nabit ve izdati neizpolnjeno pismeno, vendar zmerom s lakso zn 1 Din. Na vsakem takem pismenem po; trdil u morn bili žitt' dotičnegn pnidujulea ali trgovine; takšno pismeno potrdilo se niofn pri izročitvi kupen odnosno konsitmentu uničiti, in sicer tnko. da prodajalec vogal takega pismenega potrdila odtrga, pri čemer morn pnziti, dn ne od t rita tisletru vogala, kjer so nahaja taksna znninkn.
,'l. V primerih, kadar se na tiiksirnnili računih naknadno potrdi sprejem posameznih izplačanih obrokov (odplnell), se morn zn vsako trtkšiKi potrdilo plučrtll faksu iz tarifne št. 3,1 taksni- tarifo.
"kupni indeks (17.0	R.'Ul	't't.rt
izvozni proizv. 58.3	58.'.
uvozni proi/v. 7B.'<!	72.!'
Izpremembo so torej uiujhiic Med n l,,u>- nn proizvodi so padlo cone pšenico, ovsa, jei.uenn in koruze, cene suhih sliv in sena pa so miru: le. t uin-prašičm in proizvodov ter volov so pinlli iiočini so cene ovčjih kož in zaklane pon tnoie minuli'. V ostalih skupinah ni bilo posebnih i/.p.ni. .>li zato je tudi končno skupni indeks le tnalo popu stil, kar pomeni stabilizacijo cen.
GRČIJA XV XIV. 1ЈГШЈ \SSKKM VI I i
Sova zadruga. V zadiiiJftl rerMer je bila vpi sima Oospbdarska zadruga mizarskih mojstrov v ('olju r. z. / o. z.
Likvidacija: Dom rudarskih u|ti>koi"ii«'ev v Hrastniku! r. ■/. z o. r DpIhvvI:. !.пм«Ч •:> na. pcriftnjiiji ni -l:ivlnia zinil'и л. r. /.. ,'. o. / v ITuin
Urška vlada je odredila, da ho Um .i \ pn sebni. skupini oficielno zastopana nn M \ inli Ijanskeiu pomladanskem velese.jinu. I,' bo ml 30. maja do 10. junija. To je prvič, da bo flrnjn ()f,,.j olno razstavila svoje proizvode mi ln|cui . i-li-se;. mu. Organizacijo te razstave je prevzeto grško uu nistrslvo 7,a narodno gospodarstvo v zvezi / opravo solunskega volesejma in s sodelovanjem jugoslovanske trgovsko in industrijske zbornice v Solunu. O grški razstavi na letošnjem pomladanskem vele-
sejmu v Ljubljani bomo podrobnejši' še poročali *
O gospodarjih zbornicah jc napisalo Nai. blagostanje ob sklepu sarajev. tn'ov.-industrijske zbornice, ki jc sklenila, da trgovci, ki plačajo mani kot 3000 Din pridobnine, nc bi imeli niti pasivne niti aktivne Volivne pravice v zlioruiro, da razume, da se prepreči organizirano glasovanje mase malih trgovcev. S tem bi bili prizadeli interesi velikih. I ako se sedai borba, ki jc prej obstojala med posameznimi večjimi gospodarskimi panogami, n. pr. trgovina, obrt, industrija, prenaša v vrsle malih in velikih v okrilju iste gospodarske panoge. Ta borba je dosegla širok razmah, ker to omogoča sedanji obrtni zakon delitve zbornic in ustvarja celo vrsto prisilnih združenj. Prejšnje skupne zbornicc so dobro funkcionirale, loda sedanja organizacija nad 20 gospodarskih zbornic s skoraj 1000 pri-"ilniini združenji in nad četrt milijona člani funkcionira i/ dneva v dan slabše in spopadi jiostajajo vedno bolj številni, lako da se laliko nekega dne zruši organizacija puil pritiskom kolosalne hierarhije organizacijo.
Nemčija in Jugoslavija. T'od tem naslovom piše Volkischer Beobachter«. vodilno nacionalno socialistično glasilo, da sc obe državi gospodarsko med seboj izpopolnjujeta. V gospodarskih in političnih vprašanjih se da med obema državama lahko ' doseči sporazum. Politični odnošaji med obema državama so se po vojni razvijali zadovoljivo in se bodo razvijali tudi nadalje, kar l>o imelo predvsem gospodarski pomen. V nadaljnjih izvajanjih sc list dotika gospodarskih detajlov iu pravi končno, da so danes velike možnosti za ugoden razvoj na podlagi dejstva, da more prinesti liodoči razvoj sadove samo v korist oliel: držav.
Mednarodna banka. Zagreb. Z iu a n | S a n j e vloge, od 7.4 (10.81). tek. računi 1.5 (1.'_>), blagajna •2.9 (2.95), banke 0.4 (l).'J(i). loihb.iKMi.l (5,3), dolžniki 3.0 (7,64), čisli dobiček 0.17 (O.'iH) milj.
(Miini zbori: Obrtmi banka. '21. нрп •> v Ljubljani ob 11 v Zbornici za 14>1; i'. Ileinrilifir, lesna industrijska d; d. v fckofji Loki '.i3'. aprila ob 10.30: ''enlr.ilna viuunm d. d. v Ljubljani -io uprli« ob |ii.
lekstili.jii d, d. v Ljubljani ima občni /.lun •_'.">. apiila ob 11 mi Dunajski cesti tiVi. mi knieiem bodo sklepali ludi o likvidaciji druži«.
Konkur/, je razglašen o imovini KrnpeS« liana, kavarnarja v Ljubljani, Kongresni Irg (kouk. sodnik' Avsec Anion, upravnik mase dr. lirnden Igo, prvi zbpr upnikov 21. aprila,culasiti se je do 15. maja, ugotov i.lvoni narok 2. junija) Nadalje je lionkurz rnzgliišeii o imov ini .'.lin inčič« Vinka, trgovca z mešanim Мацош nu \ iču. i ./.. ',';a cesla 15 (prvi zbor upnikov 14. aprila, oubisili si- je do 27. aprila, ugotovitveni narok 2. maja)
Potrjena poravnava: Kniid \iaiiiii. posestnik tn trgovec, Nova vas 8. p. Št Jurij ob juž. žel. (zn 50%).
Presežek pšenice. |'u podatkih Mednarodnega , kmetijskega urada v Rimu je cenili lansko letino pšenice na Ofio milj. slolov (iOI2 1015 milj. slotov). V tej produkciji pa ni vpošlevanu niti Kitajska niti Rusija. Rusko produkcijo cenijo na 277 (202) milj. stolov. Z u izvoz je na razpolago 207 (358) tnij,j., dočim znašajo potre.be iivozniških evropskih držav od februarja do julija 50 milj. slotov. Za konec kampanje 1933-31 znaša presežek izvoziu-škili držav 155 (18(1 oz ТбО) milj. slolov. Vendar so ludi te zaloge prevelike. V lekoči kampanji se je v Evropi s pšenico posejana površina zmanjšala za [ml milj. ha.
Borza
11. aprila.
Denu «*
Večina tečajev je danes nazadovala, le Bruselj in Curih sta ostala neizpremenjena.
Avstrijski šiling je jm ljubljanski borzi narastel na 9.20—9.30, mi zagrebški na 0.315 in belgrajski 9.226. — Urški boni so notii'afi v /,acrehu 32.50 -34. v Belgradu pft 33.50- 34.
Ljubljana. Amsterdam 2310.51- 2327.87, Berlin 1351.25 1362.05, Bruselj 801.35—80fi.20, Čutili 1108.35 1113.85, London 170.12 178.02. \'ewyork 3391.39—3422.(fc. Pariz 225.88 -227. Praga 112.23 143.09, Trsi 292.13 - 201.53.
Pronml na zagrebški borzi je znašal 18.067 Din
Curih. Pari/ 20,38, London 15.1)3. Ne\vyork 308.7», Bruselj 72.30. Milan 26.35, Madrid 42.225. Amsterdam 209.05, Berlin 122. Dunaj 73.32 (56.87). Hlockholm 82.1(1, Oslo 80. Kopeulingeii 71.15. 1'rngn 12.81, Varšava 58.30. Atene 2.95. Carigrad ".51, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca /a vojno škodo je bila nekoliko sla bejša, dočim so agrarji in begi. obv. narasli. Ven dar znatnejših r/.prenieml) v tečajih ni bilo. Nu za grebSki borzi je bila zaključena samo vojna škodil iu sicer 1000 komtulov.
Ljubljana. 7% inv. pos. 71 73. agrarji 36—37. vojna škoda 310—313. begi. obv. 52- 53, 8% Bler pM, 51.50 55, 7% Bler. pos. 52.50 -5:1. j% pdg DIIB 66 6S, Krani. ind. 2;50 bi.
Zagreb. I)rt. popirp: ~t% inv. pos. 71-73. agrarji 36—37, vojna škoda 312—314 (310. 312), L 310-312 (312). 5. 308—310 (312). 6. 310 1»).. 9. 306—310. 6begi. obv. 52.75—58.50, 8% Bler. |ios. 54.50 55.50, Bler. pos. 52.25 -52.75. 7% pos DIM! 66—0x. Delnice: Narodna banka 1100 —1300. Priv. agr. banka 255—257, Impe* 50, Trboveljska 107.50 hI.
Belgrad. liri. iin/iirji: 7% inv. pos. 71 den. agrarji 37 38. vojna SkflUa 311 311.50 (314, 6?» beg), obv. П3.1К1 53.75 (53.75). 8% Bler. pos. 55— >5.25 (55). Bler. pos. 52.50 53. 7% pos. DIIB 65 C'4. I'rlnicr; Priv agr banka 254 257 12->,\ 257).
Radio
Programi Radio Ljubljana s
Četrtek, 12. aprila: 12.15 Reproduciran orgelski koncert, 12.45 Poročila, 13.00 Čas, naši pevski kvarteti (repr. koncert), 18.00 O človeku (dr. škerl Božo) 18.30 Srbohrvaščina (dr. Rupel), 19.00 Plošče po željah, 19.30 Pogovor s poslušalci (dr. Prezelj), 20.00 Komorni trio: Ornik Francka, g. Šivic, Menardi Pia, 21.00 Ku-plete poje g. Danilo Bučar, 21.30 Samospevi gdč. Vande Ziherl. 22.00 Čas, poročila, lahka glasba.
Petek, 13. aprila: 11.00 Šolska ura: O lepotah Zapadne Indije (Ing. Ferdo Lupša), 12.15 Instrumentalni solist, koncert, 12.45 Poročila, 13.00 Čas, Michele Fleta poje na gramof. ploščah, 18.00 Reprod. orkestralni koncert nar. pesmi 18.50 Predavanje ZKD, 19.00 Francoščina (prof. Prezelj), 19.30 Izleti za nedeljo (dr. Rudolf An-drejka), 20.00 Prenos iz Zagreba, 22.00 Čas, poročilo. lahka glasba.
Drugi programit
Četrtek, 12. aprila: Belgrad: 19.10 Moderna Poljska, 19.30 Nar. glasba, 20.00 Simf. koncert. — Zagreb: 20.00 Belgrad. — Dunaj: 16.05 Pravljice in pripovedke, 18.20 Ork. koncert, 20.05 Koncert: Rich. Strauss. — Budimpešta: 18.30 Lahka glasba, 19.50 Klav. glasba, 21.10 Prenos operete. — Milan-Trst: 20.45 Veseloigra. — Rim: 20.45 Simf. kome. — Praga: 19.30 Nastanek »Prodane neveste«, 20.45 Krištof Kolumb, radijski epos. — Varšava: 20.00 Simf. konc., 21.15 Zabavna glasba. — Vsa Nemčija: 20.15 Sodobne nem-&кб pesmi.
Petek, 13. aprila: Belgrad: 19.30 Lahka glasba, 20.00 Zagreb. — Zagreb: 20.00 Klav. koncert, 20.30 Glasba lužiških Srbov, — Dunaj: 17.15 Klavirska glasba, 19,00 Zabavni koncert, 20.40 Rožni vrtiček (legenda). — Budimpešta: 19.30 »Don Carlos«, op,, Verdi. - Milan-Trst: 21.00 »Trnulčicac, opera, Respighi. — Rim: 20.45 Violinski in vokalni koncert, 21.30 Zoipet začetek (veseloigra), 22.00 Vokalni in orkestr. koncert. — Praga: 20.00 >Prodana nevesta«, (prvotna oblika opere). — Varšava: 15.00 Koncert filharmonije. Vsa Nemčija: 20.15 Ribiški klici na pomoč.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Drama
Začetek ob 20 Četrtek, 12. aprila: »Bratje Karamazovic. Red
Četrtek. Petek, 13. aprila: Zaprto.
Sobota, 14. aprila: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Izven. Globoko znižane cene od 5 do
14	Din.
Nedelja, 15. aprila: »INR1«. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20 zaprto (gostovanje v Šmartnem pri Kranju). Ponedeljek, 16, aprila ob 20: Koncert jugoslovanskega akad. pevskega društva iz Zemuna. Izv.
Opera
Začetek ob 20. Četrtek, 12. aprila: »Poljska kri«. Red C. Petek, 13. aprila: »Baletni večer«. Izvajajo člani
belgrajskega baleta. Izven. Znižane cene, Sobota, 14. aprila ob 15: »Rusalka«. Izven. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do
15	Din._
Kamniška sirena
Kamnik, 11. aiprila. Kaj bo s sireno? Veseli del kamniške proračunske seje je bila dolga debata o prestavitvi stolpa na kino-dvorani in o nabavi močne sirene, ki nam bo tulila v slučaju požara. Debata se je zelo razvlekla in leseni stolp s sireno je prišel med dva huda ognja. Na eni strani so vneto zagovarjali nujno potrebo, da občina žrtvuje štiri jurje v fond za prestavitev gasilskega stolpa iz spodnjega na zgornji konec poslopja in da se nabavi močna sirena, ki bo Kamničanom z glasnim tuljenjem naznanjala pojav rdečega petelina. Na drugi strani pa eo zagovorniki varčevanja in znižanja doklad poudarjali, da pomeni to nepotrebni luksuz, ki ie v današnjih časih neopravičljiv. Pri glasovanju pa so seveda morali položiti orožje in tako se davkoplačevalci sedaj lahko tolažimo z mislijo, da bomo vsako drugo leto enkrat slišali sireno (večkrat pri nas hvala Bogu ne goril) in da bomo po mili volji premikali stolp. Na vsak način pa moramo poudariti, da smo Kamničani veliki prijatelu hrušča in siren, saj jih bomo imeli sedaj v občini kar za cel kvartet.
MA.LI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženi-tovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasib reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Gospodinje, obrtniki
ne zamudite ugodne prilike I
Samo dO 201, m. velika odprodaja blaga p" _ _
STANKO FLORJANCIC
trgovina z železnino - Sv. Petra c. 35 Vzampm v račun tudi hranilne knjižice
^ у у y o w чт
Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvali v tovarni
J0S. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip '"•б Pralnica — Svetlolikalnica
Prireditve
V kavarni »Stritar«
vsak večer koncert. (h)
Ш	Ш	bKSSmsI Ш	9
Trgovski pomočnik
mlad, želi namestitve v trgovini z mešanim blagom. Najraje na deželi. Ponudbe na upravo »S1.« pod »Gorenjsko« št. 4068.
(a)
I!
Vajenci
Učenko
II
z zadostno šolsko izobrazbo sprejmem. Ma-riia Mair, trgovina, Preddvor.	(v)
Denar
Vlogo
ca. 24.600 Din pri Ljub. kreditni banki - ugodno prodam. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Gotovina« št. 4069.	(d)
le nitbe
Gospodično
z dežele, mlajšo, z lastno trgovino ali kapitalom -poroči takoj trgovsko na-obražen posestniški sin. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Ljubljančan 26« št. 4082.	(ž)
Stanovanja
Trisobno stanovanje
Dimnikar, pomočnik
mlad, želi premeniti službo. Vajen vsakega posla.	. Cenj. ponudbe z navedbo elegantno, s kopalnico —
,	,, m.,	----J J---.ПП П.— U-
plače na — K. Iibaut, Krapje s. Ljutomer. (a)
llužbodobe
Gostilničarka
z gostilničarsko obrtno pravico, dobra kuharica, vajena tudi kmečkih del, se išče. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Resna« št. 4037.	(b)
Predilnega mojstra
za volnene izdelke, domačina ali tujega državljana s trajnim dovolje-; njem za zaposlenje, išče tovarna sukna v dravski banovini - za takojšen nastop. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »1934« št. 4070.	(b)
Brivski pomočnik
prvovrsten, dober nogometaš, dobi stalno službo. Takojšnje ponudbe s popisom znanja upravi »Slo-' venca« v Celju.	(b)
se odda za 600 Din. Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Periferija« 4088. (č)
Kupimo
Sladoledni voz
malo rabljen, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Voz« št. 4042. (k)
Šampanj. steklenice
in buteljke — večjo množino — kupim. — Kari Favai, Ljubljana, Buffet, Celovška c. 44.	(k)
Vsakovrstno
zlatu ttnmite
po naivišiih cenab CERNE. iuvelir. Liubliana, j Wolfova ulica it 1
Turbino
dobro ohranjeno, kupim za 8 m padca in ca. 60 sec/1 vode. Ponudbe z navedbo cene in tipe ie poslati: Aljančič Franc — konc. mestni tesarski mojster, Celje, Vodnikova 1.
k t. Za ves dan rado stuje enkratno pudra-nje.
12. Blesk je odpravljen.
popolnoma
k3. Daje koži baržunast videz in prirodno lepoto.
• 4. Ostane na licu tudi pri vetru, deževju in potenju. — Ne dela madežev,
• 5. Zožuje razširjene znojnice. — Ne suši kožo.
Ta nova in presenetljiva iznajdba je uporabljena pri pudru Tokalonu, v katerem je smetanova pena na znanstven način zmešana z najfinejšim, na zraku posušenim pudrom. Ta puder napravi kožo bariunasto
katerih naj Vaš puder vsebuje smetanovo peno
nežno, poživi utrujeno tkivo, okrepča kožo ter daje vsakemu licu »mat« odraz čudovite lepote. Puder Tokalon je edini puder s smetanovo peno. Puder Tokalon se drži na koži štirikrat dalje kakor navadni pudri.
Posestva
IMIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIUMIIIIIMIIIIIIIIIIII
Droben oglas v *i*tayfncu-oosestvo ti hitro proda; če ie ne г gotovim denarjem na/ kupca ti s kniiitco da IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII
Posestvo
cca. 8 do 12 oralov (vinograd, sadonosnik, gozd, travnik, polje), z dobro ohranjenim poslopjem — se kupi v okolici Maribora, Celja, Rogaške Slatine ali Ptuja. Obširne ponudbe z označeno najnižjo ceno poslati v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Solnčno« št. 4060. (p)
Šivalni stroj
z okroglim čolničkom, šiva naprej in nazaj, štika, štopa, popolnoma nov, se proda za 1950 Din. Dvo-rakova ulica št. 3, I. nadstropje, levo,	(1)
Na javni dražbi
dne 24. aprila 1934 ob 8 se bo prodala pri sreskem sodišču v Splitu stanovanjska hiša v Splitu. V hiši je urejena mizarska delavnica. Hiša je cenjena na 237.120 Din, najnižji ponudek 118.560 Din, zemljišče je cenjeno na Din 103.957, najnižji ponudek Din 69.304.97. — Potrebna glavnica za nakup 110.000 dinarjev.	(p)
11»
............................IIIIIIIMIIIIIIIIII
Ct avto svo) stari prvaa/as аГ motorja bi znebit se rad hri kuncev ti mnogo prižene Slovencev naiman/i' inserat 111Ш1ШШШ1Ш111ШШШ11Ш1Ш1Ш111
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneie tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg (1)
Gladijole, dalije
in druge cvetlične korenine nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.	(1)
Vsi, ki želijo kakršnekoli rabljene radio aparate
ugodno kupiti, zamenjati ali prodati (tudi tiste, ki so deponirani na poštah), naj obiščejo tvrdko
»P R O M E T«
v Ljubljani, Napoleonov trg 7 (nasproti Križevni-ške cerkve), ker ima edino ona tozadevno dovoljenje. Istotam se ugodno prodajajo in kupujejo različni dobro ohranjeni stroji, motorji, kolesa, otroški vozički, glasbila, pohištvo itd.	(1)
Mayerjev leksikon
5. izdaja, 21 lepo ohranjenih knjig, polusnje, s čednim stojalom, prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« 4087. (1)
Obrt
4 4Ц Telefon 2059
/\ PREMOG KARB0PAKETE DRVA. KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica šj. 5. ■■■■■■■■■■■■
Inserirajte v
.Slovencu1!
Trgovsko bolniško in podporno društvo
sklicuje
občni zbor
na petek, dne 27. aprila t, 1. ob 8 zvečer v veliki dvorani »Trgovskega doma«, Gregorčičeva ulica 27 z naslednjim dnevnim redom:	i y
1.	Poslovno poročilo.
2.	Blagajniško poročilo.
3.	Sanatorij.
4.	Poročilo nadzorstva in absolutorij.
5.	Volitve novega odbora in nadzorstva.
6.	Samostojni predlogi.
Samostojni predlogi članov se stavijo na dnevni red le tedaj, če so bili vloženi pismeno odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom.
Lavtižarjeve Šmarnice:
Marijina Božja pota v Evropi. Druga knjiga. 164 strani, vezano v celo platno 35 Din. Gotovo se še vsak ljubitelj šmarničnih pobožnosti prav dobro spominja prve knjige »Marijina Božja pota v Evropi«, saj ie bilo po niei veliko povpraševanja še, ko ie bila popolnoma razprodana. Za letošnji maj-nik je poklonil avtor drugi del te knjige Majniški kraljici. Zopet nas vodi na niena božja pota, in sicer opisuje 16 slovenskih in 15 v drugih deželah Evrope. Knjigo vsakomur prav toplo priporočamo, zlasti gg. duhovnikom, kot šmarnično berilo. Dobi
in naroča se pri H. Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2.
Ludvik Gangholer:	61
Samostanski lovec
Hajmo se je z glavo naslonil na skalo in si z rokama objel sključena kolena. Vroče se je zazrl Jez vse vrhove, tja daleč, daleč v zastrto daljavo, kjer se je med Gohlom in Untersbergom proti odprti ravnini vlekla temna dolina kakor črna, ogromna kača. Tam daleč je Hajmo, če je bil dan in jasno, videl svetlikati se salzburške stolpe. Toda zdaj mu daljava ni kazala nič drugega ko nepro-dirno, enolično sivino, kamor ni vzhajajoči mesec vnašal ne svetlobe ne sence. Vendar, ne — čim dalje je strmel Hajmo v daljavo, tem jasneje je razločeval milo svetlobo, kakor od dveh zvezd, ki ju je oblivala tanka megla; in vedno bliže sta prihajali, se Je zdelo, vedno jasneje sta sijali, in zdaj sta bili prav pred njim, mogel bi ju kar prijeti: dvoje velikih, lepih, skrivnostnih oči v drobnem bledem obrazku, ki se mu je smehljal nasproti blaženo in žalostno obenem.
»Gitka! Gitka!«
Ihleč Je zaklical ime v mesečno noč in skril obraz v drhteče roke. Minila je ura za uro. Morda je bilo že čez polnoč, ko je lovec prisluhnil nekemu šumu. Iz Peščene drage so se začuli koraki, ki so večkrat premolknili in se če-ч čas, pridušeno in bliže, spet oglasili. Vkreber je prihajal nekdo, ki je za svoje korake iskal menda travnatih mest ob stezi — moral je imeti vzrok, da se je tajil.
Neslišno se je spustil Hajmo po bregu doli in se skril v črni senci grmovja. Tedaj je videl po dolini navzgor omahovati temno spačeno gmoto. Dolgo ni mogel spoznati, kaj bi naj bilo; končno je videl: bil je človek, ki je nosil ogromno breme suhega draCJa na glavi. Dospel je na goličavo, kjer sta stali koči, in je »pustil breme previdno
na tla. Tedaj ga je Hajmo v mesečini spoznal: bil je Cencin privajač, krofasti Jurče.
»Kaj pa hoče bedak?« je zamrmral Hajmo in je kimaje z glavo opazoval, kako je Jurče sezul cokle in smuknil proti lovski koči. Posluhnil je pri vratih in oknu, potem je odšel in privalil k bajti težak kamen, nato drugega, tretjega in tako poti-hein nagrmadil pred vrata visok okop kamenja. Dračje je porazdelil ob leseni steni in počenil med tihim hihitanjem na tla. Posvetil se je modrikast plamen požveplanega motvoza in dračje je svetlo zagorelo. Jurče se je splazil proč in je med odurnim posmehom jeknil proti bajti: »Ne boš mi več sramotil Cence!«
Tedaj ga je zadela pest, da se je omamljen zrušil na tla.
Hajmo je stekel h koči, razmetal goreče dračje in poteptal plamen. Jurče se je osvestil; hotel je vstati, toda lovec je navalil nanj in nič ni pomagalo, da je fant bil okoli sebe, grizel in praskal kakor divja zver — po kratkem boju je obležal pastir z zvezanimi rokami na tleh.
»Vstanil« je ukazal Ilajmo.
Jurče se je dvignil.
»Naprej!«
S pogledom največjega sovraštva je fant še škileče ošinil lovca, potem je s povešeno glavo za-krevsal proti stezi. Hajmo je z okovanko na rami odšel za njim.
Bilo je že jutro, ko sta prišla na planine. Goved je odhajala na pašo, vrata Cencine bajte so bilo pa še zaprta. Hajmo je sunil z okovanko proti plohom.
»Planšarka! Odpri I«
V koči se je začul jecljajoči glas in ropot, potem so se odprla vrata in prikazala se je Cenra z razmršenimi lasmi in golimi rameni, prestrašeno strmeč, v lovca,
»Prignal sem ti tvojega privajača!« je rekel Hajmo. »Hotel me je požgati v moji koči, da bi tebe več ne sramotil!«
Cenca je pobledela ko kreda, potem ji je žareča jeza zalila lica; s hripavim vzkrikom se je vrgla na Jurčeta in ga udarila, preden je mogel Hajmo zabraniti, s pestjo v obraz. Jurče se je opotekel, obraz se mu je skremžil, toda niti glas ni prišel čez njegove ustnice, le njegove oči so osteklenelo visele na dekletu.
Hajmo se je obrnil in odšel. Tedaj je pritekla za njim Cenca in se z drhtečimi rokami oklenila njegove.
»Hajmo! Ilajmo!« je zajecljala. »Prisegam ti pred vsem, kar je svetega v nebesih in na zemlji — jaz mu nisem ukazala — jaz nisem nič vedela o tem ...«
»Vem, Cenca.«
»Poglej, Hajmo, poglej, če bi se zgodilo — saj bi morala tudi sama umreti ...«
Sočutno jo je pogledal, se rahlo oprostil njenih rok, ji prikimal v pozdrav in odšel po svoji poti.
Kakor okamenelo je dekle obstalo in buljilo za njim. Nato se je z roko pogladilo po Čelu in se utrujenih korakov vrnila v kočo. Z nožem je prerezala vrv na Jurčetovih rokah.
»Pojdi, ti pravim, in ne hodi mi več pred oči!«
Fant je zijal vanjo in se ni ganil.
»Odidi, pravim! In ko boš doli, povej očetu, naj mi pošlje drugega privajača!«
Togo je stal Jurče; samo zadrhtel je po vsem telesu, ko je stopila Cenca v kočo; potem je težko zadihal, si otrl zapestja, segel po biču, ki je slonel ob steni in je odšel za svojim dnevnim poslom.
Ko je bilo poldne, ga je videla Cenca zganjati krave v stajo.
»Ali si še vedno tu?« mu je vsa v jezi bruhnila nasproti.
Zadel jo je divje bliskajoč pogled njegovih oči. »Ne grem, planšarica! In naj pride kdo z desetimi konji in bi me vlekel stran — ne grem.«
Stopila je k njemu, mu iztrgala iz rok bič in ga dvignila v zamah. »Boš šel ali ne?«
»Kar udari... ne bom se branil I Ostal pa bom!«
Sikajoč mu je udaril jermen v obraz, da se je prikazala modro podpluta klobasa po čelu in licu. Jurče se ni zganil; toda iz ostrmelih oči so mu pritekle solze.
Spet je vprašala: »Boš šel ali ne?«
Zagrizel se je v ustne in odkimal.
Spet je hotela zamahniti. Pa se ji je zagnusilo — nj vedela, ali je bil gnus pred seboj samo ali pred to človeku podobno živaljo. Vrgla mu je bi? pred noge in odšla v kočo.
Tresoč se je pobral Jurče bič, potegnil jermen skozi prste in odšel spet na delo.
Proti večeru je planina oživela. Prišlo je več fantov, med njimi eden s citrami, drugi z dudo. Godca sta začela igrati poskočne viže, dočim so fantje med petjem in ukanjem znašali vejevje in dračje za kres. Potem so pripravili prostor za me tanje koles. Ob vznožju planinskih pašnikov se je dvigala travnato kopa nad gorskim gozdom, strmo odsekanim doli proti jezeru; ni se mu smelo vrteti v glavi, kdor je s tega mesta hotel brez strahu pogledati v zevajočo globino, kjer je na dnu ležalo jezero. Spleten plot je obdajal prostor, da bi varoval živino pred nevarno strmino. Ta plot so fantje odstranili in so s koli stolkli in zravnali lahko se dvigajoča tla travnate kope. da bi dobili tako progo za takajoča se kolesa: imeli s« s lem le malo truda, kajti tla so bila prilično zravnana še od prejšnjih let. Na robu te kope, na Kresni skali, so že od davnih časov, leto za letom, zažigali kresove.
Za »Jugoslovansko tiskarno« ? Liubiiaol: Karel Cefc
Izdaiateli: Ivan Kako vee
Urednik: Loiie Golobi«.