dnevnik SREDA, 25. NOVEMBRA 2015 št. 275 (21.512) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S orimorski soort 3 U primorskijport —postani naš sledilec trst - Na 5. strani Železarna: odredba proti onesnaževanju Župan Cosolini zahteva manj proizvodnje sovodnje - Na 16. strani Smrtna nesreča na letališču 63-letnika potegnilo v stroj za obračanje sena sirija - Oster odziv ruskega predsednika Putina na napad turških lovcev Sestrelili rusko letalo trst - Porast pomorskega turizma Prihajajo radi, porabijo precej 46 lepotic »obrodilo« 20 milijonovo evrov dobička t ■ *........luf. J-IIMfcjlU. ■ -I "■" VMfiKST*, j j/ ,| U.-4J ¿J, J -J. J. L I iiU ■ IJ_II " 1 ' ' ' 1 1 ' 1 ' I1UEÜJ ■ * * " * WÊ f . F f > » I I I f ■ 1 ■ MOSKVA/ANKARA - Turčija je včeraj ob meji s Sirijo sestrelila rusko vojaško letalo, ker naj bi kršilo turški zračni prostor. Ruski predsednik Vladimir Putin je ostro obsodil sestrelitev in opozoril, da bo imela tragične posledice za ru-sko-turške odnose. Zaradi incidenta so se na izrednem zasedanju sešli veleposlaniki držav zveze Nato. Iz Moskve so sporočili, da je bilo letalo suhoj Su-24 sestreljeno z raketo zrak-zrak, strmoglavilo pa je na sirskem ozemlju. Ves čas leta, tako trdijo v Moskvi, je bilo izključno nad ozemljem Sirije. Turška vojska pa trdi, da sta ruski SU-24 sestrelila njena lovca F-16, potem ko je kršilo zračni prostor. Glede usode ruskih pilotov so v Moskvi izpostavili, da sta se uspela pravočasno izstreliti in da še ugotavljajo, kaj se je zgodilo z njima. Sirski turkmenski uporniki so sporočili, da so enega od pilotov ubili, turška vlada pa je to zanikala. Na 2. strani italija Milijarda za varnost RIM - Predsednik vlade Mat-teo Renzi je napovedal, da bo vlada v proračun 2016 takoj vključila dodatno milijardo evrov za varnost in za sile javnega reda. Polovico teh sredstev bodo namenili predmestjem večjih mest. »To je konkreten odgovor na zadnje teroristične atentate,« je dejal Renzi. Njegove besede so pozdravili tudi v Severni ligi in v Gibanju 5 zvezd. Premier napoveduje tudi izredni prispevek 500 evrov za vse 18-letnike. gorica - Zdravniki brez meja Bivalnike že nameščajo Yannick Julliot: »Ukrep je le začasen, odgovornost morajo prevzeti institucije« GORICA Na dvorišču nekdanjega vrtca Sv. Jožefa v Podturnu so včeraj začeli postavljati bivalne kontejnerje. Zabojniki bodo v kratkem postali novo zatočišče prosilcev za azil, za katere v domu Nazareno v Stražcah ni dovolj prostora. Dvorišče zapuščene stavbe v Ulici Vittorio Veneto je dala na razpolago nad-škofija, bivalnike pa namešča mednarodna humanitarna organizacija Zdravniki brez meja, ki je sklenila, da priskoči na pomoč premra-ženim beguncem in Karitas. Podrobneje smo se o tem pogovorili z Yannickom Julliotom, koordinatorjem Zdravnikov brez meja v Gorici. »Ukrep je le začasen. Odgovornost, da zagotovijo dostojne pogoje tem ljudem, imajo italijanske institucije,« je dejal Julliot. Na 14. strani trst - Podjetje NAOS zgonik - D'Agostino obiskal Občino Proseška postaja del prostocarinskega območja? kinoatelje Villi Herman: meja je naša prednost LJUBLJANA - Z včerajšnjo predstavitvijo v ljubljanski Kinoteki je letošnja nagrada Darko Bratina. Poklon viziji 2015 stopila v živo. Slavnostna podelitev švicarskemu režiserju in produ-centi Villiju Hermanu bo jutri zvečer v goriški Hiši filma. Sicer pa bo nagrajenec v sklopu Brati-novega festivala obiskal tudi Čedad, Izolo, Novo Gorico, Trst in Videm. Povsod so predvidene tudi brezplačne projekcije njegovih filmov. Na 12. strani Na Stefanu tudi grafični oblikovalci Na 6. strani V DSI o 40.obletnici Slovenske skupnosti Na 8. strani Bombni alarm pred banko v Tržiču Na 14. strani Marco Carra o svoji karieri, Bregu, slovaščini in manjšini Na 21. strani Zgodba o uspehu med Kontovelom in Milanom 9771124666007 2 Torek, 24. novembra 2015 AKTUALNO / sirija - Turško letalstvo sestrelilo rusko vojaško letalo Su-24 Putin: Pomagači teroristov so nas zabodli v hrbet Minister Lavrov odpovedal današnji obisk v Turčiji - Zadrega na izrednem zasedanju Nata MOSKVA/ANKARA - Turčija je včeraj ob meji s Sirijo sestrelila rusko vojaško letalo, ker naj bi kršilo turški zračni prostor. Ruski predsednik Vladimir Putin je ostro obsodil sestrelitev in opozoril, da bo imela tragične posledice za rusko-turške odnose. Zaradi incidenta so se na izrednem zasedanju sešli veleposlaniki držav zveze Nato. Iz Moskve so sporočili, da je bilo letalo suhoj Su-24 sestreljeno z raketo zrak-zrak, v času sestrelitve je bilo na višini 6000 metrov, strmoglavilo pa je na sirskem ozemlju. Ves čas leta, tako trdijo v Moskvi, je bilo izključno nad ozemljem Sirije. V uradu turškega predsednika so potrdili, da je Turčija sestrelila rusko vojaško letalo Su-24, in obenem ponovili, da je to »kljub opozorilom kršilo turški zračni prostor«. Turška vojska trdi, da sta ruski SU-24 sestrelila njena lovca F-16, potem ko je v petih minutah desetkrat kršilo zračni prostor. Glede usode ruskih pilotov so v Moskvi izpostavili, da sta se uspela pravočasno izstreliti in da še ugotavljajo, kaj se je zgodilo z njima. Zmerni sirski uporniki iz vrst turkmenske manjšine na severu Sirije, ki je etnično tesno povezana z bližnjo Turčijo so medtem sporočili, da so enega od pilotov ubili. Najprej so trdili, da so pilota zajeli, medtem ko se je skušal prebiti na območje pod nadzorom sirskih vladnih sil, kasneje pa še, da so ga med njegovim begom ustrelili in ubili. Predstavnik turške vlade je kasneje umor demantiral rekoč, da sta se pilota iz letala izstrelila in sta živa, turške oblasti pa da ju iščejo. Ruski predsednik Vladimir Putin je sestrelitev letala označil kot »nož v hrbet s strani pomagačev teroristov« in ocenil, da bo imela tragične posledice za rusko-turške odnose. Kot je poudaril Putin, ruska pilota in letalo niso predstavljali nobene grožnje Turčiji in niso kršili njenega zračnega prostora, ampak so sodelovali v operaciji proti teroristični Islamski državi v Siriji. Rusija po njegovih besedah takšnih »zločinov« ne bo tolerirala. Poudaril je še, da je Turčija, ki je članica koalicije za boj proti IS pod vodstvom ZDA, s sestrelitvijo kršila dogovor med Rusijo in ZDA o izogibanju incidentov na terenu v Siriji. Ponovil je tudi pričakovanje, da »bo globalna skupnost našla moč, da se združi nasproti skupnemu zlu«. Spomnil je, da se je Ankara, namesto da bi takoj po sestrelitvi letala, ki je bilo na misiji proti teroristom, navezala stik z Rusijo, obrnila na druge članice zveze Nato. »Zdi se, kot da smo mi sestrelili turško letalo in ne obratno. Ali to pomeni, da želijo, da Nato služi interesom Islamske države?« je dejal. Na Putinove ostre besede se je odzval turški premier Ahmet Davutoglu, ki je poudaril, da je Turčija "dolžna" ukrepati proti vsem, ki kršijo njen zračni prostor. »Vsi morajo vedeti, da je to naša mednarodna pravica in nacionalna dolžnost,« je poudaril. Ruski zunanji minister Sergej La-vrov je po incidentu odpovedal za danes predviden obisk v Turčiji, rusko zunanje ministrstvo pa je ruskim državljanom odsvetovalo potovanje v Turčijo, ker da »teroristična grožnja v Turčiji ni nič manjša kot v Egiptu«. Zaradi sestrelitve letala so se na izrednem zasedanju sešli veleposlaniki zveze Nato. Sestanek sklicali na zahtevo Ankare, ki je zaveznice seznanila s sestrelitvijo ruskega letala. Veleposlaniki članic zveze Nato so po sestrelitvi ruskega vojaškega letala izrazili solidarnost s Turčijo pri obrambi suverenosti njenega zračnega prostora, je po srečanju v Bruslju poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Sirija je ostro obsodila sestrelitev ruskega letala in jo označila za hudo agresijo na sirsko suverenost in dokaz turške podpore teroristom. (STA) Rusko letalo v plamenih, potem ko je bilo zadeto; pilota sta se pravočasno izstrelila, toda enega naj bi na sirskih tleh ubili turkmenski uporniki, usoda drugega še ni ugotovljena ansa bruselj - Pričevanje Erike Busechian »Strahu se ne bomo predali « BRUSELJ - V Bruslju naj bi se danes življenje postopoma normaliziralo. Šole bodo ponovno odprli, podzemno železnico prav tako, četudi stopnja ogroženosti pred terorističnim napadom ostaja na najvišji ravni. Mesto je zastraženo s policijo in vojsko, ki varujeta kritične točke. O tem, kako ljudje doživljajo te izredne razmere, smo se pogovorili z Eriko Busechian, tržaško Slovenko, ki s krajšim presledkom že od leta 2003 živi v Bruslju, v občini Etterbe-ek, eni od 19, na katere se deli mesto in kjer so tako kot v nekaterih drugih izpostavljenih predelih v prejšnjih dneh potekale policijske racije. Erika je zaposlena na direktoratu za komunikacije pri Evropski komisiji. »Pri nas dela nismo prekinili. Evropske institucije so seveda med možnimi cilji teroristov vendar ne več kot druge javne stavbe. Tako sem včeraj bila redno v službi, danes pa sem izkoristila možnost teleworkinga, ki je sicer redna možnost ob stavkah ali ko iz drugih razlogov ne moreš v pisarno in lahko delaš od doma«. Erika je tako lahko bila z otrokoma, 10-letnim Janom in 7-letnim Dimitrijem, ki dva dni nista mogla v šolo. »Šole so zaprli, ker se je policija osredotočila na iskanje potencialnih teroristov in niso mogli zagotoviti varovanja vseh javnih stavb. Že od jutri (danes, op.ur.) pa naj bi se razmere normalizirale. Povedali so nam, da bo šole varovalo 300 policistov, drugi pa metroje in vse ostale kritične točke,« pravi Erika. »Atentati v Parizu so nas seveda prizadeli. Doživljali smo jih zelo od blizu, saj smo v frankofonski državi. Sama imam znanko, ki je v Parizu izgubila prijatelja, tako da to doživljaš še bolj neposredno«. Otroka obiskujeta evropsko šolo, kjer imata slovenščino kot prvi jezik, vključena pa sta v francosko sekcijo. »V šoli so otrokom zelo odkrito, brez tabujev spregovorili o dogajanju in jim teroristične napade predstavili z risankami in z njim primernimi besedami. Poudarili so, da se ne smejo bati. Teroristi hočejo, da bi se bali, toda mi se od njih razlikujemo, ker temelji naša kultura na svobodi misli in spoštovanju različnosti«. Podoba mesta je v teh dneh nenavadna. »Avtobusi so bili v ponedeljek precej prazni, sama sem v službo šla z avtom, pri tem pa ni bilo nikakršnih težav. Vzdušje v mestu pa je bilo presunljivo z vojaki in policijo vsepovsod«. Kako pa naprej? »Nevarnost gotovo je, oblasti so dale vedeti, da so sprejeli takšne ukrepe, ker so imeli "konkretna opozorila" o možnosti podobnih atentatov, kakršni so bili v Parizu. S službo in otrokoma sicer ni veliko časa za kako družabno večerno življenje, življenjskih navad pa ne nameravamo spremeniti. Lahko si seveda previdnejši, toda nevarnosti se ne moreš totalno izogniti, nočemo pa podleči strahu. Nekateri starši so nemirni, drugi očitajo, da so bili ukrepi pretirani. Sama težko presodim, kolikšna je realna nevarnost, zaupati pa moramo varnostnemu stroju in živeti normalno. Otroci bodo šli v šolo, sama pa v službo«. Marko Marinčič Lani v Italiji umorjenih 152 žensk, v Sloveniji šest RIM - Leta 2014 je bilo v Italiji umorjenih 152 žensk, kar je skoraj tretjina (31,9 odstotka) vseh umorjenih. Na jugu se je število umorov žensk zmanjšalo kar za 43 odstotkov, za 8,3 odstotka pa se je povečalo na severu. Zanimiv je podatek, da 94 odstotkov umorjenih žensk ubije moški, 77 odstotkov morilcev so člani njene družine, predvsem možje, partnerji in bivši partnerji. Glavni vzgib za umor je ljubosumje oz. po-sesivnost. Tveganje je večje med tujkami. Največ umorov žensk so lani zabeležili v Lombardiji, sledi Sicilija. Podobne podatke so statistiki včeraj objavili tudi v Sloveniji. Lani je bilo umorjenih šest žensk, v letu 2013 štiri, v letu 2012 sedem, v letih 2011 in 2010 pa po deset. Od leta 2006 so obravnavali kar 50.000 primerov nasilja v družini, v veliki večini so bile žrtve ženske. Brez poletov v Šarm el Šejk LONDON - Letalska prevoznika British Airways in Easyjet sta do konca leta odpovedala vse polete v in iz egiptovskega Šarm el Šejka zaradi varnostnih dilem, ki so se pojavile po strmo-glavljenju ruskega letala. Številni britanski turisti bodo morali sedaj spremeniti načrte. Obe družbi ponujata zamenjavo letalskih vozovnic, dobropise ali spremembo rezervacije. V napadu na hotel na Sinaju več mrtvih KAIRO - Pred hotelom na severu egiptovskega polotoka Sinaj, v katerem so med drugim nastanjeni sodniki, ki so spremljali drugo fazo parlamentarnih volitev, je včeraj odjeknila eksplozija. Pri tem je bilo ubitih najmanj osem ljudi, 14 pa ranjenih. Med ubitimi naj bi bil vsaj en sodnik in dva policista. Na policijski postaji v BiH odjeknila eksplozija SARAJEVO - Na policijski postaji v mestu Zavidoviči v Bosni in Hercegovini je včeraj ponoči razneslo eksplozivno sredstvo, pri čemer je morebiti šlo za teroristični napad. »Obstajajo znaki, da ima ta nesreča elemente kaznivega dejanja terorizma,« so v sporočilu za javnost zapisale tamkajšnje oblasti. Eksplozijo, v kateri ni bilo poškodovanih, so zabeležili nekaj po polnoči v delu policijske postaje, kjer izdajajo osebne dokumente. Pretekli teden je radikalni islamist Enes Omera-gič v terorističnem napadu v Sarajevu ubil dva pripadnika vojske BiH. tunizija - Atentat V eksploziji na avtobusu 12 mrtvih TUNIS - Na avtobusu z varnostniki tunizijskega predsednika v središču Tunisa je včeraj odjeknila eksplozija, v kateri je po prvih podatkih umrlo najmanj 12 ljudi, poroča tunizijska državna televizija, ki se sklicuje na vire na notranjem ministrstvu. Tiskovni predstavnik predsednika Moez Sinaoui je že dejal, da je šlo za teroristični napad. Sinoči so v državi razglasili izredne razmere in policijsko uro za 30 dni. Po navedbah notranjega ministrstva naj bi bili med mrtvimi in ranjenimi tudi predsednikovi varnostniki. V preteklosti je bilo v Tuniziji več napadov, ki so jih izvedli islamski skrajneži. Tako je v bližini hotela v letovišču Sousse konec junija dži-hadist ubil 38 turistov. Marca pa je bilo v napadu v muzeju Bardo v Tuni-su ubitih več kot 20 turistov. benetke - Množica na laičnem pogrebu Valerie Solesin Žalovanje brez sovraštva Ganljiv govor očeta ubite študentke - Katoliški patriarh, imam in rabin pozvali k sožitju BENETKE - Italija se je včeraj z žalno slovesnostjo poslovila od 28-letne Be-nečanke Valerie Solesin, ki je bila edina italijanska smrtna žrtev v pariških terorističnih napadih 13. novembra. Laične pogrebne slovesnosti na Trgu svetega Marka so se udeležili med drugim predsednik republike Sergio Mattarella, obrambna ministrica Roberta Pinotti in predstavniki večjih verskih skupnosti. Oče je v zelo dostojanstvenem govoru pozval vse k spravi in preseganju sovraštva. »Niso te ubili v našem imenu,« je dejal imam Hamad Al Mohamad, patriarh Francesco Moraglia pa je teroristom dal vedeti: »Ne boste nas okužili s sovraštvom«. Gondolo s krsto so pospremili v sprevodu, med katerim so zaigrali italijansko in francosko himno, francoska veleposlanica pa je prebrala pismo predsednika Francoisa Hollanda. Valeria Solesin, doktorska študentka na Sorboni, je umrla v terorističnem napadu na koncertno dvorano Bataclan. Oče in mama pokojne Valerie med obredom na Trgu sv. Marka ansa / AKTUALNO Torek, 24. novembra 2015 3 vatikan - Afera Vatileaks 2 Novinarjema grozi do osem let zapora Protest italijanskih in tujih novinarskih združenj RIM - V Vatikanu se je včeraj začelo sojenje duhovniku, vatikanskima uradnikoma in prvič tudi dvema italijanskima novinarjema zaradi objave zaupnih dokumentov in informacij o finančni korupciji, krajah in nebrzdanem trošenju na svetem sedežu. Afero so poimenovali Vatileaks 2, proces proti novinarjema pa je tarča kritik novinarskih in drugih mednarodnih organizacij. Novinarja Gianluigi Nuzzi in Emiliano Fittipaldi sta obtožena, ker sta v dveh knjigah objavila zaupne dokumente, ki so jima jih posredovali španski monsi-gnor Lucio Vallejo Balda, njegov italijanski pomočnik Nicola Maio in italijanska svetovalka za odnose z javnostmi Francesca Immacolata Chaouqui. Novinarjema grozi do osem let zapora, preostala trojica pa bi lahko za zapahi ostala celo 10 let, saj jo bremenijo ne le razkrivanja vatikanskih državnih skrivnosti, ampak tudi, da je tvorila kriminalno združbo. Valleja Baldo in Chaouquijevo so aretirali nekaj dni pred objavo knjig. Chaouquijevo so potem, ko je pristala na sodelovanje v preiskavi, izpustili, Vallejo Balda pa je še vedno v priporu v Vatikanu. »Obstaja interes za odvračanje pozornosti od vsebine, ki nekatere spravlja v zadrego, ne pa Cerkve, tako v moji knjigi kot v knjigi kolega Fittipaldija, o privilegirani kasti, ki želi ohraniti svoje zakrite interese,» je bil ob prihodu v Vatikan kritičen Nuzzi. Vatikan se je zaradi sojenja novinarjema v aferi, poimenovani Vatileaks 2, še pred njegovim začetkom znašel pod udarom kritik. Združenje v Italiji delujočih tujih novinarjev je objavilo pismo, v katerem je izrazilo zaskrbljenost nad procesom. »Zaskrbljujoče je, da se opravljanje novinarske dejavnosti obravnava kot delikt,« piše v pismu. Pismo še izpostavlja, da k človekovim pravicam ne sodi le pravica do svobodne veroizpovedi, ki jo zagovarja Vatikan, temveč tudi do svobode mišljenja. Novinarji so obvezani, da javnost obveščajo o nepravilnostih in s tem prispevajo k njihovi rešitvi, so tuji dopisniki dodali v pismu. Ze v ponedeljek so Vatikan k opustitvi vseh obtožb na račun Nuzzija in Fittipaldija pozvali v Odboru za zaščito novinarjev, ki ima sedež v New Yor- slovenija Burka stvar kulturnih in verskih vrednot LJUBLJANA - V Katoliški cerkvi menijo, da je vprašanje nošenja burke in nikaba v javnosti vprašanje, na katerega morajo odgovoriti predvsem pristojne državne institucije. »Na Slovenski škofovski konferenci pa smo načeloma mnenja, da imajo vsi ljudje pravico, da živijo v skladu s svojimi kulturnimi in verskimi vrednotami,« so zapisali za STA. Poslanska skupina SDS je namreč v ponedeljek, kot smo poročali, v Državni zbor vložila predlog spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerim predlaga prepoved nošenja islamske burke in nikaba v javnosti. V Islamski skupnosti v Sloveniji predloga niso želeli komentirati, tajnik Slovenske muslimanske skupnosti Edin Kumalič pa je za TV Slovenija napovedal ustavni spor, če bo zakon sprejet. ku. Kritični so bili tudi v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je prav tako pozvala k umiku obtožb na račun novinarjev. Odvetniki Valleja Balde in Chaouquijeve so se medtem pritožili, da jim niso dovolili sodelovanja na sojenju, zaradi česar bodo omenjena obtožena zastopali s strani sodišča imenovani zagovorniki. Knjigi Nuzzija (Trgovci v templju) in Fittipaldija (Lakomnost) temeljita na gradivu papeškega odbora, katerega člana sta Vallejo Balda in Chaouquija. Knjigi najvišje prelate obtožujeta življe- Vhod v vatikansko sodišče, kjer se je včeraj začelo sojenje o t.i. aferi Vatileaks 2 ansa nja v izjemnem luksuzu in upiranja prizadevanjem za očiščenje vatikanskih fi-nanc.Škandal so poimenovali Vatileaks 2, s čimer spominjajo na prvo afero zaradi razkritja vatikanskih dokumentov, ki jo je leta 2012 prav tako sprožila Nuz-zijeva knjiga. Novinarju takrat niso sodili, so pa tedaj glavnega informatorja, strežnika tedanjega papeža Benedikta XVI., obsodili na 15 let zapora, kmalu zatem pa ga pomilostili. Ta prva afera Vatileaks naj bi tudi prispevala k nepričakovani odločitvi Benedikta XVI. za odstop v začetku leta 2013. (STA) hrvaška - Jutri začetek pogajanj za vlado Most se že sesuva Iskanje večine bi lahko trajalo več mesecev ZAGREB - Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovič je včeraj prejela končne uradne izide parlamentarnih volitev, ki so bile 8. novembra. V njenem uradu so napovedali, da bo Grabar-Kitarovičeva jutri začela posvetovanja s predsedniki parlamentarnih strank o mandatarju za sestavo nove vlade. Po objavi končnih uradnih izidov volitev v hrvaškem uradnem listu teče od včeraj tudi 20-dnevni rok za prvo sejo novega sklica hrvaškega sabora. Ustanovitveno sejo sabora bo sklicala predsednica države, ki bo tudi določila novega mandatarja. Tiskovni predstavnik predsednice Luka Durič je potrdil, da bo Gra-bar-Kitarovičeva jutri začela posvetovanja s predsedniki vseh parlamentarnih strank. Hrvaška ustava tudi določa, da bo priložnost za sestavo prihodnje hrvaške vlade dobila oseba, ki bo prepričala predsednico, da ima podporo najmanj 76 saborskih poslancev. Po parlamentarnih volitvah je bilo jasno, da tako relativna zmagovalka parlamentarnih volitev desna Domoljubna koalicija na čelu s HDZ, ki je dobila 59 poslanskih mandatov, kot tudi le-vosredinska koalicija Hrvaška raste s 56 mandati, ne bosta mogli oblikovati vlade brez stranke Most neodvisnih list, ki je dobila 19 mandatov. Večdnevni pogovori med Mostom in HDZ oziroma SDP so zaenkrat potrdili, da velike koalicije treh političnih opcij ne bo, ker si takšne vlade ne želita največji stranki. Pokazale so se tudi slabosti Mosta kot politično zelo heterogene tvorbe s pomanjkanjem izkušenj v visoki politiki. Znotraj Mosta je v ponedeljek nastala nova politična stranka Hrid, v kateri so trije poslanci, ki so dobili sabor-ske mandate kot poslanci Mosta. Med njimi je tudi Drago Prgomet, ki so ga po volitvah izključili iz Mosta, ker se je na lastno pest srečal s premierjem Zoranom Milanovičem. V Hridu so poudarili, da je nadaljevanje njihove podpore Mostu odvisno od vztrajanja pri določenih reformah, ki so jih skupaj predlagali pred volitvami. V Mostu je tudi neodvisni poslanec in župan občine Pri-mošten Stipe Petrina, ki od vsega začetka zavrača sodelovanje s HDZ. Največja hrvaška politična stranka HDZ potrebuje za večino v saboru, ki bo podprla njeno vlado, najmanj 18 poslancev Mosta. Glede na razvoj dogodkov bo to precej težka naloga. SDP si je medtem že zagotovila podporo več manjših parlamentarnih strank kot tudi osem poslancev narodnih manjšin in bo za oblikovanje vlade potrebovala polovico poslancev Mosta. Proces oblikovanja nove hrvaške vlade bi lahko trajal več mesecev. Če ne bo uspešen do februarja 2016, so možne tudi izredne parlamentarne volitve. Vse več hrvaških političnih komentatorjev ocenjuje, da so ravno izredne parlamentarne volitve najverjetnejši scenarij, čeprav je vprašljivo, ali bodo bistveno spremenile obstoječi odnos političnih moči med strankami. papež frančišek - V Keniji, Ugandi in Srednjeafriški republiki džihadistična nevarnost Najtežje potovanje doslej VATIKAN - Frančišek danes potuje v Afriko, kar bo tudi spričo zadnjih terorističnih napadov v Franciji in Maliju najnevarnejše potovanje njegovega papeževanja. Jorge Mario Bergoglio namerava v Keniji, Ugandi in Srednjeafriški republiki kljub temu potovati v odprtem papamobilu ter obiskati barakarsko naselje, begunsko taborišče in mošejo. Argentinski papež bo med petdnevno turnejo v trojici držav pozval k prizadevanjem za mir, socialno pravičnost in spravo med islamom in krščanstvom, medtem pa bodo imeli njegovi telesni stražarji polne roke dela. Območje, ki ga bo obiskal sveti oče, je namreč pre-preženo z nasiljem džihadistov. Frančišek bo tokrat prvič obiskal Afriko, ki je celina z najhitreje rastočim število katoličanov - skupaj naj bi jih bilo 180 milijonov. Med enajstim potovanjem v tujino bo imel 78-letni Bergoglio, ki je zagovornik zatiranih, 19 govorov. Srečal se bo z vojnimi žrtvami, otroki vojaki, obolelimi z aidsom in tistimi, ki živijo v skrajni revščini. V Vatikanu so že dali vedeti, da bi lahko program obiska v kronično nestabilni Srednjeafriški republiki, ki jo zaznamuje konflikt med muslimanskimi uporniki in krščanskimi milicami, ob morebitnem povečanju varnostne grožnje skrajšali ali povsem odpovedali. Frančišek bi sicer rad izpeljal celotno potovanje, predvsem pa nedeljsko odprtje "svetih vrat" v katedrali v Ban-guiju, deset dni pred začetkom svetega oz. jubilejnega leta v katoliški cerkvi, posvečenega usmiljenju. »Če bo sveta vrata odprl v Ban-guiju, se bo jubilejno leto prvič v zgodovini začelo na periferiji, namesto na sedežu Cerkve v Vatikanu,« je povedal strokovnjak za Afriko na Radiu Vatikan Giulio Albanese. »To bi bil najboljši povzetek papeževe doktrinarne drže - skromne Cerkve, posvečene revnim,« je dodal. A do tega morda ne bo prišlo. Tako vatikanska policija kot viri blizu začasni predsednici Srednjea-friške republike Catherine Samba Panza pravijo, da bi lahko obisk v Banguiju skrajšali na nekaj ur na tamkajšnjem letališču pod drobnogledom mirovnih sil ZN. Da bi bilo papežu težko zagotoviti varnost zunaj letališča v Banguiju, je posvarila tudi Francija, ki ima v nekdanji koloniji nameščene svoje sile v podporo okoli 12.000 pripadnikom sil ZN. S tem bi odpadli papeževi načrti za obisk taborišča razseljenih oseb zaradi konflikta v Srednjeafriški republiki, postanek z molitvijo v mošeji v zloglasni soseski PK5 v Banguiju in maša na športnem stadionu v srednjeafriški prestolnici, kar bi verjetno močno razočaralo na tisoče romarjev, tudi iz Konga in Ka-meruna. Frančišek bo pred Srednjeafri-ško republiko obiskal Kenijo in Ugando, kjer je 32 oz. 47 odstotkov prebivalcev katoličanov, soočenih s povsod navzočo grožnjo napadov so-malijske milice al Šebab. Nad območjem hkrati veje strah pred prav tako skrajnim Boko Haramom in V pričakovanju papeža v Keniji ansa drugimi nevarnimi skupinami, zaradi česar so vsi tamkajšnji kristjani v defenzivi. Papež bo zato po napovedih med potovanjem večkrat odločno pozval k ohranitvi mirnega sobivanja in duha tradicionalne strpnosti med kristjani in muslimani. Sicer pa se katoliška cerkev na območju sooča tudi s številnimi evangeličanskimi in bin-koštnimi cerkvami. Te ločine, ki ljudem v stiski pogosto obljubljajo tudi čudeže, vznikajo po številnih četrtih. Med obiskom bo v ospredju tudi boj proti revščini, kar bo do izraza še posebej prišlo med Frančiško-vim obiskom velikega barakarskega naselja Kangemi v Keniji, kjer živi okoli 100.000 ljudi, ter karitativnega centra v ugandskem Nalukolongu. »Problem socialne izključenosti je resen v obeh državah. V Keniji ima na primer odstotek prebivalstva v rokah 75 odstotkov bogastva,« je opozoril Albanese. Sveti oče se bo v Afriki tik pred začetkom podnebnega vrha v Parizu posvetil tudi pereči temi podnebnih sprememb, in sicer s pričakovanim govorom pred Programom ZN za okolje in Programom ZN za habitat v Nairobiju. Frančišek je odločen zagovornik varovanja okolja, zato v razpravi o globalnem segrevanju ozračja in izkoriščanju Zemlje za profit verjetno ne bo skoparil z ostrimi besedami. V Ugandi se bo Frančišek tudi poklonil krščanskim mučencem, ki so jih preganjali iz verskih, kulturnih, politični ali spolnih motivov. Daroval bo mašo v spomin na prve afriške svetnike, dvaindvajseterico mladih moških, ki so jih leta 1886 s kraljevim ukazom žive sežgali, ker se niso želeli odpovedati svoji veri ali postati spolni sužnji. Frančišek Ugande in Kenije ne bo obiskal kot prvi papež. Papež Janez Pavel II. je Kenijo obiskal trikrat, v Ugandi pa se jeta 1964 mudil papež Pavel VI. Andreja Juvan Kmetec/STA 4 Sreda, 25. novembra 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / nabrežina - Prva seja deželnega sveta SKGZ v nelahkem iskanju novih poti v zelo razburkanih časih »Kritike so upravičene, brezplodne polemike pa ne vodijo nikamor« NABREŽINA - Novoizvoljeni deželni svet Slovenske kulturno-go-spodarske zveze se je na prvi seji brez slepomišenja lotil nekaterih kočljivih tem našega manjšinskega vsakdana. Gospodarstvo, usoda naših domov, antifašizem in levica, ter slovenski jezik, so vprašanja, ki so izstopala po izvolitvi Igorja Kocijančiča za predsednika deželnega sveta in uvodnih besedah predsednika Rudija Pavšiča. Kocijančiča je predlagal tržaški pokrajinski predsednik Tomaž Ban. Izpostavil je dragoceno delo, ki ga je opravil kot deželni svetnik in obenem kot predsednik Bora. »Tak človek ne sme ostati ob robu dogajanj,« je poudaril Ban. KB 1909, Stadion 1. maj in »družbena lastnina« »Zdravstveno stanje« gospodarstva v sklopu SKGZ, je načel Stefano Ukmar. O tem se veliko sušlja, ve pa žal zelo malo ali nič, je obžaloval. Pav-šiča je vprašal, če je res, da je družba KB 1909 pred kratkim prevzela 5-od-stotni lastninski delež nepremičninske družbe Dom. Pozdravil je predsednikove uvodne besede, da je Stadion 1. maj za SKGZ »prioriteta vseh prioritet«. Predsednik je poleg Stadiona omenil goriški Trgovski dom (stvari se premikajo v pravo smer), Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu (denar je, manjka pa vse ostalo) in muzej v Reziji. Problem zase je tržaški Kulturni dom, ki po Pavšičevem mnenju ne more biti le domena družbe Dom in tudi ne samo SSG, temveč bi moral imeti širšo razvojno perspektivo. Pavšič je predlagal, da bi deželni svet eno svojih prihodnjih sej namenil vlogi gospodarsko-finančni stvarnosti v sklopu SKGZ. Pri tem je izpostavil vlogo Tržaške matice in sklada Trinko, ki posedujeta 30-od-stotni lastninski delež KB 1909. »Prav je, da je naš deželni svet seznanjen z realnim stanjem, ni pa nujno, da je o tem obveščena vsa manjšina. Tudi zato, ker nas drugi ne obveščajo o svoji gospodarski in imovinski stvarnosti,« je pojasnil Pavšič. Gospodarstvo in nepremičninsko premoženje v sklopu SKGZ je odraz zgodovine in tistih, ki so zanju vse povojni čas skrbeli, je dodal. Formalno gledano je to zasebna last, »ker v Italiji, za razliko od drugih držav, ni prišlo do nacionalizacij.« Antifašizem ne sme biti le polaganje vencev Novi »kulturni minister« SKGZ Martin Lissiach je prepričan, da se pri nas antifašizem večkrat omejuje na polaganje vencev, ne moremo se imeti za levičarje samo zato, ker imamo za seboj NOB. SKGZ se mora zamisliti o svoji identiteti ob ugotovitvi, da levica v Sloveniji in Italiji močno izgublja svojo identiteto. Podobno je razmišljal Tomaž Ban. SKGZ se mora po njegovem opredeliti tudi npr. o pojavu novih nacionalizmov, begunski krizi in istospolnih zvezah v vidiku decembrskega referenduma v Sloveniji. Po mnenju Livia Semoliča SKGZ in z njo tudi slovenska manjšina potrebujeta pozitivnih energij, ki jih v naši skupnosti ne manjka. Kritike na račun SKGZ so po njegovem dobrodošle, so pa škodljive, ko se izrodijo v brezplodne polemike. Vsi skupaj, začenši s SKGZ, moramo narediti več za prihodnost tega prostora in Slovencev, je dodal Semolič. Jezik, kakovost življenja in Slovenci, ki jih ni Matejka Grgič (v novem izvršnem svetu SKGZ bo odgovarjala za jezik in izobraževanje) je opozorila, da je vprašanje slovenščine predvsem strokovno vprašanje in ga je treba kot takšnega tudi resno obravnavati. To je bilo doslej še kar v ozadju, ker smo na jezik gledali predvsem s političnega in kulturnega zornega kota. Jana Pečar je obžalovala, da se pri nas premalo govori o sociali in kakovosti življenja. Delamo se, da smo nekakšen otok, kar seveda ni res. S tem v zvezi je bil v Nabrežini govor o težavah slovenske psihopedagoške službe, medtem ko je Miha Samsa opozoril, da v tržaški zdravstveni službi ni več pediatra, ki bi obvladal slovenščino. Novoizvoljeni deželni svet se je prvič sestal v domu Iga Grudna v Nabrežini foto damj@n Benečan Renzo Mattelig je navedel, da v okolici Čedada in v furlanskih vaseh živi danes več Slovencev kot v Nadiških dolinah. Njihovi otroci obiskujejo špetrsko dvojezično šolo, manjšinske uradne ustanove pa tega ne dovolj upoštevajo oziroma sploh ne upoštevajo. Luigia Negro je seznanjena s tem pojavom, glede izvajanja zaščitnega zakona pa je slednji neposredno vezan na ozemlje oziroma na 32 občin iz odloka predsednika italijanske republike. S.T. vodstvo skgz ■ ■ m •• v* v Igor Kocijancic predsednik deželnega sveta NABREŽINA - Novemu deželnemu svetu SKGZ predseduje nekdanji deželni svetnik Igor Kocijančič. Bil je edini kandidat, prejel je 52 glasov na 55. Izvršni svet SKGZ, poleg predsednika Rudija Pavšiča in Kocijančiča, sestavljajo pokrajinski predsedniki Tomaž Ban (Trst), David Peterin (Gorica) in Luigia Negro (Videm) ter odgovorni za posamezne re-sorje: Matejka Grgič (jezik in izobraževanje), Livio Semolič (pravna posvetovalnica in zaščita), Jana Pečar (kakovost življenja), Martin Lissiach (kultura), Marino Marsič (organizacija in stiki s članicami) in Dorica Kreše-vič (javno financiranje). V kratkem bodo imenovali še odgovornega ali odgovorno za teritorij in javne uprave, medtem ko je Pavšič, tudi kot pravni zastopnik zveze, prevzel odgovornost za gospodarska vprašanja. Kocijančič si zamišlja deželni svet SKGZ kot samostojni dejavnik in kot kritično oporo dejavnosti izvršnega sveta. gospodarstvo - Mednarodna konferenca o sodelovanju v alpsko-jadranskem prostoru Velik neizkoriščen potencial Med strokovnjaki iz sosednjih dežel tudi tržaški odbornik Edi Kraus, ki se je zavzel za sodelovanje pristanišč v Trstu in Kopru Levo: tržaški občinski odbornik za gospodarstvo in uspešen podjetnik Edi Kraus; desno: na konferenci v Vrbi je bilo več okroglih miz z vrhunskimi strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti in politike iz vseh treh dežel CELOVEC/VRBA - Gospodarski potenciali alp-sko-jadranskega prostora kot skupne regije še zdaleč niso izkoriščeni. Če hoče postati »regija prihodnosti« ali znamka, ki jo bodo poznali po celem svetu, bo potrebno okoliščine za čezmejne posle in projekte še naprej izboljševati, obenem pa znatno zmanjšati birokracijo tako v nacionalnih državah kot tudi v Evropski uniji. To so le nekateri zaključki mednarodne gospodarske konference o potencialih tega prostora pod geslom »Po-tenti {AlpeAdria} 15«, ki je začetek tega ob navzočnosti uglednih osebnosti s področja gospodarstva, znanosti in tudi politike potekala v Vrbi ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Organizator prve tovrstne konference, na kateri so se predstavili tudi vrhunski strokovnjaki in uspešni podjetniki iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine, Avstrije ter Hrvaške in Bosne in Hercegovine, je bila Slovenska gospodarska zveza (SGZ) na Koroškem v sodelovanju z gospodarsko zbornico Koroške in nadaljnjimi partnerji. Med govorniki so se na odru vrbskega Casinoja vrstili ugledni mednarodni strokovnjaki, znanstveniki in gospodarstveniki, ki so poudarili, da ima alpsko-jadran-ski prostor vse pogoje in priložnost, da postane »regija bodočnosti«, ki že uspešno uresničuje potenciale za poslovni uspeh, gospodarsko rast in stabilnost v tem prostoru. Regija da se deloma že uveljavlja v mednarodnem merilu, pri čemer je še veliko priložnostih, da v bodočnosti postane »regija Alpe-Jadran« tista tržna znamka, ki bo imela svoje mesto tudi v globalnem gospodarstvu. Med sogovorniki na vrhunsko zasedenem odru je bil tudi tržaški občinski odbornik za gospodarstvo in uspešen podjetnik, generalni direktor podjetja Yulon d.d. Edi Kraus. Kraus je izpostavili ogromen potencial, ki ga nudi skupni alpsko-jadranski prostor prav gospodarstvu, a tudi drugim področjem. Pri tem je navzočim predstavil nastanek in razvoj svojega podjetja, ki je postalo podjetje, ki je že zdavnaj preseglo evropske meje. Glede vloge Trsta pri krepitvi vloge alpsko-jadranskega prostora je Kraus poudaril, da se mesto zaveda ključne vloge pristanišča za bodoč razvoj gospodarstva v regiji a tudi za centralno Evropo, saj 90 odstotkov blaga, ki gre iz pristanišča, pride iz tujine in gre v tujino. V konkurenčni situaciji, v kateri se nahaja Trst (in tudi Koper), je povezava pristanišč nujna in bi moral severni Jadran postati pomemben logistični center za centralne evropske države in širše. Trst je preko Pontebbane že dobro povezan s srednjo Evropo, z luko Koper pa je treba izdelati skupen koncept, je dejal Kraus, ki je v svojem posegu tudi poudaril pomembno vlogo manjšin pri krepitvi čezmejnega gospodarstva. Konference v Vrbi sta se iz Slovenije mdr. udeležila generalni direktor GZS Samo Hribar Milič in minister za Slovence po svetu in zamejstvu Gorazd Žmavc, s Koroške pa tudi predsednik koroške gospodarske Zbornice Jürgen Mandl in deželni svetnik za gospodarstvo Christian Benger. Predsednik Slovenske gospodarske zveze v Celovcu Benjamin Wa-kounig pa je v pozdravu udeležencem konference poudaril, da se je glede gospodarskega sodelovanja v prostoru Alpe-Jadran že v preteklosti - predvsem od vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 marsikaj uresničilo, da pa bo v bodočnosti potrebno še bolj učinkovito izkoristiti potenciale alpsko-jadranskega prostora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu RS Gorazd Žmavc je na kongresu izrazil veselje, da je bilo med predavatelji toliko uspešnih Slovencev in tudi veliko mladih poslovnežev slovenskega rodu, ki prihajajo iz vseh treh držav, in ki s svojim delom žanjejo mednarodne uspehe. S tem je tudi potrjeno, da je slovenska uspešnost globalna in se nikakor ne zaustavi znotraj geografskih meja. Poudaril je še, da je in ostaja regijsko sodelovanje ena od prioritet Urada za Slovence, ki se zaveda, da je prihodnost Evrope v skupnem razvoju širšega kultur-no-gospodarskega regijskega prostora. Pri tem je izpostavil tudi pomembno vlogo slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji. Ivan Lukan il Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 5 Sreda, 25. novembra 2015 TRST / APrimorski ~ dnevnik Proseška postaja zanima tržaško Pristaniško oblast Proseška postaja in njena gospodarska prihodnost sta bili v ospredju včerajšnjega obiska komisarja Pristaniške oblasti Zena D'Agostina v zgoniški občini. Gosta so na županstvu sprejeli županja Monica Hrovatin, podžupan Rado Milič in odbornik za proračun Mirko Sardoč. Zanimanje tržaške Pristaniške oblasti za Proseško postajo ne čudi. Predvsem potem, ko je s prenosom lastništva starega pristanišča od državne domene na tržaško občino postalo aktualno vprašanje premestitve prostoca-rinskega območja iz starega pristanišča na drugo (ali druge) lokacije. Proseška postaja predstavlja eno od možnih bodočih prostocarinskih območij. Po naklepih Pristaniške oblasti naj bi postala nekakšno zaledno pristanišče. Na srečanju na zgoniškem županstvu je D'Agostino predočil to možnost. Z zgoniškimi upravitelji je pregledal ustrezno dokumentacijo, seznanjen je bil s spremembo občinskega prostorskega načrta, ki predvideva razvoj tistega območja v gospodarske namene. Županja Monica Hrovatin je po srečanju sporočila, da je dala uprava »razpoložljivost za "oživitev" Proseške postaje, ker bi slednja ugodno učinkovala na celotno občinsko ozemlje.« Po njenem mnenju predstavlja zanimanje Pristaniške oblasti za Proseško postajo zelo konkreten korak. D'Ago-stino, ki je poudaril, da bo ostal na čelu Pristaniške oblasti vsaj do februarja prihodnjega leta, se je izkazal kot operativno zelo zavzetega managerja. Občina mu je posredovala razpoložljivo gradivo, ki ga bo treba sedaj preštudirati, da bi bil morebitni prenos prosto-carinske cone na območje Proseške postaje čim bolj smotrno pripravljen in urejen ter predvsem v skladu z zapletenimi zakonskimi predpisi in določili. M.K. Z leve Z. D'Agostino, M. Hrovatin, R. Milič in M. Sardoč ag Proseški postaji se obeta oživietev fotodamj@n pomorski potniški promet Rekorden obisk Letos 46 ladij, več kot 130 tisoč potnikov in 20 milijonov evrov prihodkov Trst je letos »obiskalo« rekordno število 46 potniških ladij, ki pripadajo petim različnim družbam, skupno pa je v mesto priplulo 134.265 potnikov, kar je največ doslej. Podatek je objavila uprava Tržaškega potniškega terminala. Njen pooblaščeni upravitelj Franco Napp je poudaril, da je v zaliv največkrat, kar 34-krat, priplula morska lepotica Costa Mediterranea, bolj ali manj redno pa mesto obiščejo tudi ladje družb Thomson Cruises, Cu-nard, The World in Sea Cloud. Ta dejavnost je za mesto donosna. Napp je ocenil, da je letos prinesla v doto 20 milijonov evrov. Devet od teh so potniki po- rabili na kopnem, pet so jih porabili člani posadk, šest pa ladjarji za pristaniške in druge sto- ritve. Napp je za prihodnje leto napovedal prihod 55 ladij dvanajstih družb. občina trst - Župan Cosolini predstavil razloge za odredbo glede onesnaževanja železarne Odredba za boljši zrak Vodstvo škedenjske železarne mora takoj ukrepati in zagotoviti, da se čim prej zmanjša stopnja onesnaženosti zraka in sploh onesnaževanja, ki ga povzroča tovarna. V ta namen morajo takoj omejiti proizvodnjo litega železa oziroma delovanje koksarne, kot to med drugim že predvideva (neupoštevana) odredba deželne vlade. Skratka, količino prašnih delcev PM10 v zraku je treba zmanjšati. Družba Siderurgiga Triestina bo morala zato zmanjšati proizvodnjo plavža in proizvajati največ 34 tisoč ton koksa mesečno. V zadnjem času je bila namreč povprečna proizvodnja 38 tisoč ton. Družba ST bo morala seveda poleg tega nadaljevati z obnovitvenimi deli, ki jih že predvideva z javno upravo sklenjeni programski sporazum. To je povedal tržaški župan Roberto Cosolini glede odredbe, s katero je ukazal vodstvu železarne, naj poskrbi za zmanjšanje stopnje onesnaženosti zraka, ki je bila v zadnjem letu po- Merilne naprave deželne agencije za okolje ARPA so glede prašnih delcev PM10 več krat izmerile prekomerno onesnaženje zraka, tj. več kot 50 mikrogramov na kubični meter. V tabeli število kršitev na mesec na štirih območjih v letu 2015 (do 18. novembra). Največ kršitev je izmerila naprava ARPA v Ul. S. Lorenzo in Selva. Merilne naprave Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November (1-18) Skupno Ul. Carpineto 4 2 0 0 0 0 1 0 0 0 7 14 Ul. Pitacco 5 2 2 2 1 1 1 2 0 0 8 24 Ul. Svevo 5 2 2 0 0 0 1 4 0 0 14 28 Ul. S.Lorenzo in Selva 6 5 11 17 15 19 17 15 8 3 13 137 nekod izrazito višja od zakonsko predvidene meje. To je veljalo in zaenkrat še velja zlasti v škedenjski Ul. S. Lorenzo in Selva, kjer je nameščena merilna naprava deželne agencije za okolje ARPA. Kot je razvidno iz tabele, ki jo objavljamo, so na tem mestu kršitve od zakona predvidene meje v bistvu na dnevnem (oz. mesečnem) redu. Občinska uprava se je zato odločila za dodatne ukrepe in izdala odredbo, ki zavezuje družbo ST k takojšnjemu zmanjšanju onesnaževanja, je po- vedal Cosolini včeraj na tiskovni konferenci ob udeležbi občinskega odbornika za okolje Umberta Laurenija. Odločitev so sprejeli v duhu mandata, da se po eni strani zagotovi nadaljevanje dejavnosti v železarni in da se po drugi skrbi za zdravje občanov. Glede na dejstvo, da je bila tržaška občinska uprava med dejavniki, ki so dovolili nadaljevanje dejavnosti v železarni, in tudi glede na številne prijave prebivalcev, je občinska uprava odločila, da mora družba ST ukrepati, je poudaril Coso- lini in spomnil na odlok, ki ga je izdala deželna uprava 10. aprila letos na podlagi prijave ARPA. Ta odlok je zaradi prekomernega onesnaževanja določal zmanjšanje proizvodnje v kok-sarni. Cosolini je z zdajšnjo odredbo povabil vodstvo železarne, da upošteva odlok Dežele FJK. Dalje so na osnovi analiz prahu, ki so ga nabrali na terasi neke hiše v Škednju, izvedenci agencije ARPA ugotovili, da je proizvajanje koksa oziroma litega železa neposredno in premosorazmerno povezano z zračnim onesnaževanjem, je razložil odbornik Laureni, ki je govoril o vsebini odredbe s tehničnega vidika. Občina Trst je zaradi tega poleg koksarne odredila, da se tudi čim prej zaključijo obnovitvena dela na plavžu z namenom takojšnjega zmanjšanka onesnaževanja. Županova odredba bo dejansko stalna, saj bo postala sestavni del dokumentacije, ki bo potrebna za izdajo novega okoljskega dovoljena AIA. Aljoša Gašperlin proseška postaja Marjan Kemperle marjan.kemperle@primorski.eu Zaledno pristanišče Tistega 26. februarja 2013 je na trg pred županstvom v Zgoniku pripeljal dobro pološčen temnomoder avtomobil. Iz zadnjih vrat sta izstopila Marina Monassi in Antonio Gurrieri ter se napotila na sedež občine. Kaj je privedlo vodstvo tržaške Pristaniške oblasti, predsednico in generalnega tajnika, v kraško občino brez morja? Nekaj tednov prej je Pristaniška oblast na javni dražbi odkupila zemljišče podjetja Tomaso Prioglio na Proseški postaji, ki je zaradi gospodarske krize zašlo v štečaj. Odkup je imel jasen cilj. Monassije-va ga je nakazala takratnemu zgoniškemu županu Mirku Sardoču. Pristaniška oblast je uvidela, da bi lahko območje Proseške postaje postalo njeno zaledno pristanišče. Zgoniška uprava je zaznala, da se ji ponuja priložnost za gospodarsko poživitev tistega območja, ki je - z vse več praznimi halami, skladišči in drugimi prostori - nezadržno hiralo. V ta namen je pripravilo varianto k občinskemu prostorskemu načrtu, ki je bila lani izglasovana. Proseška postaja se nahaja na pomembnem gospodarskem vozlišču: nameščena je med mednarodno železniško progo in hitro cesto, kar omogoča hitro in-termodalno prometno povezovanje. Že takrat je bilo tisto območje vabljivo za razvoj pristanišča. Sedaj, ko je postala premestitev prostocarinske cone tako rekoč realnost, še bolj. Če bo šlo vse po treznih gospodarskih načrtih, se obeta Proseški postaji - do dolgih desetletjih suhih krav (mimogrede: tam so pretovarjali prav živino...) - preporod. S čemer bosta gospodarsko pridobila oba: pristanišče (s svojim prometom) in občina (z novimi delovnimi mesti tudi za občane). štivan - Papirnica Burgo: srečanje v Rimu šele 4. decembra Skupina Burgo je včeraj zaprosila in dosegla, da se za jutri predvideno omizje v Rimu preloži na 4. december. Kaj se torej obeta, zaenkrat še ni znano. Papirnica je bila včeraj še zaprta, z njenim vodstvom pa se je popoldne sestal de-vinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja. Družba Burgo je izrazila pripravljenost na dialog s sindikati in na nadaljevanje proizvodne dejavnosti, je povedal Kukanja, a pod pogojem, da prekličejo stavko. Predstavnik panožnega sindikata Uilm Luca Mian je odgovoril, da Burgo ni preklical mobilnosti, medtem ko je pokrajinski tajnik desničarskega področnega sindikata UGL carta e stampa Robert Stewart zahteval še ostrejši boj. Sicer so bila včeraj pogajanja tako na krajevni kot na državni ravni. Sindikati so sporočili, da bodo o prihodnjih korakih odločali danes. (ag) 6 Sreda, 25. novembra 2015 TRST / poklicni tečaj Ivan Žerjal ivan.zerjal@primorski.eu Dobrodošla ponudba Malo pred začetkom pouka v okviru letošnjega šolskega leta smo v avgustu in septembru pisali, da se od letošnjih malih maturantov, ki so dokončali študij na slovenskih nižjih srednjih šolah na Tržaškem, okoli 25 - po drugih podatkih pa okoli 30 - ni odločilo za nadaljevanje študija na kateri od slovenskih višjih srednjih šol. V glavnem so se odločili za nadaljevanje šolanja na zavodih za poklicno izobraževanje oz. na italijanskih šolah, kjer razpolagajo z učnimi smermi, ki jih na slovenskih šolah ni. Seveda s tistim pisanjem nismo odkrili kake epohalne novosti, saj se je o osipu ob prehodu z nižje na višjo srednjo šolo na Tržaškem že govorilo, čeprav v bolj zaprtem krogu. Pojav so očitno spremljali tudi na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana, kjer so ugotovili, da bi vsaj del dijakov, ki se odločajo za poklicne tečaje oz. smeri na italijanskih šolah, »prestregli« z obogatitvijo ponudbe na področju, kjer so bile naše šole doslej pomanjkljive. Tudi to je navsezadnje cilj novega tečaja poklicnega izobraževanja na področju grafike in dizajna, ki bo na zavodu Stefan stekel s prihodnjim šolskim letom. Na omenjenem zavodu pravijo, da so pred uvedbo novega tečaja tudi upoštevali zaposljivost ponujenega novega poklicnega profila in glede na to, da bo tečaj naposled postal realnost, so očitno ugotovili, da kdor ga bo opravil bo imel konkretne možnosti zaposlitve oz. sa-mozaposlitve. Zato gre novo ponudbo zavoda Stefan pozdraviti. S tem bo šola - upajmo - čez nekaj let ponudila trgu dobro usposobljene izvedence na področjih grafičnega oblikovanja, fotografije in drugih kreativnih dejavnosti, ki jih bodo lahko koristila tudi naša podjetja in - zakaj ne - tudi mediji in založbe. Obenem se bo povečala možnost, da ti izvedenci ostanejo v slovenskem okolju. In to ni malo. šolstvo - Obogatena ponudba zavoda Stefan Usposabljali bodo grafične oblikovalce Triletni poklicni tečaj bo stekel s prihodnjim šolskim letom Kdor je v ponedeljek popoldne obiskal stojnice slovenskih višjih srednjih šol na tržaški Pomorski postaji v okviru pobude Jaz vem kaj več o tem, je lahko opazil, da so na stojnici Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana ponujali novost. S prihodnjim šolskim letom bo namreč na tej šoli zaživel nov triletni poklicni tečaj grafike in dizajna, ali na kratko GriD, s katero na zavodu Stefan želijo razširiti ponudbo in dati mladim, ki že razmišljajo o svojem bodočem poklicu ter želijo izraziti lastno kreativnost in spretnost pri uporabi novih tehnologij, možnost, da ostanejo v sklopu izobraževanja v slovenskem jeziku. Zgodba o tečaju GriD se je začela v lanskem šolskem letu, ko je Dežela razpisala omejeno število t.i. dopolnilnih tečajev poklicnega izobraževanja, ki jih lahko uvedejo državne višje srednje šole. Na zavodu Stefan so se odločili prijaviti na razpis s predlogom o tečaju za grafične oblikovalce, saj so na šoli ugotavljali vrzel na področju poklicnega izobraževanja. Tako je predlog o novem tečaju sprejel najprej profesorski zbor, nato zavodski svet, pa tudi deželna uprava, čeprav njen razpis sprva ni predvideval tečajev v slovenskem jeziku. Naslednja etapa v postopku odobritve je potekala na Pokrajini, ki je predlog vnesla v svoj načrt šolske ponudbe, na koncu je svoj blagoslov dala tudi Deželna komisija za slovenske šole. S prihodnjim šolskim letom bo tako na zavodu Stefan ob »kanoničnih« treh smereh (elektronika, mehanika in mehatronika ter okoljske biotehnologije) na voljo še triletni tečaj grafike in dizajna. Kdor se bo vpisal nanj, bo deležen pouka tehnik fotografije in digitalne ilustracije, tehnik zajemanja in urejanja video posnetkov, informatike, web designa, tehnik in tehnologij digitalnega tiska, tehnik in strategij sporočanja ter 3D-grafike in animacije. Poleg tega specifičnega sklopa tehničnih predmetov pa predmetnik tečaja obsega še splošno izobraževalni sklop s poukom slovenščine, italijanščine, angleščine, telesne vzgoje, matematike, ved o Zemlji, fi- Na stojnici zavoda Stefan so ponujali nov tečaj fotodamj@n Na novo ponudbo opozarja tudi zgibanka zike, zgodovine in zgodovine umetnosti, upravljanja projektov in podjetja ter verouka oz. alternativnih dejavnosti. Vse skupaj 36 ur tedensko, pri čemer bo prisotnost močne splošno izobraževalne osnove dijaku omogočila poleg pokli- cnega usposabljanja tudi vsesplošno kulturno rast oz. prehod na kako višješolsko smer. Vsekakor, kdor bo dokončal tečaj, bo imel možnost zaposlitve v različnih sektorjih (npr. kot fotograf, reklamni grafik, oblikovalec, projektant idr.), a tudi samozaposlitve brez ogromnih investicij. Zato na zavodu Stefan upajo, da se bo, ko bo napočilo obdobje vpisovanja, lepo število nižješolcev odločilo tudi za tečaj grafike in dizajna. Ivan Žerjal šolstvo - Tržaški dijaki in študentje v Rimu na simulaciji ROMUN2015 Delali, kot da bi bili v OZN Simulacije se je udeležilo 500 mladih, med temi tudi dijakinja liceja Prešeren Tina Busan, ki jo je izkušnja zelo obogatila j» *t» Tina Busan (prva z leve) in drugi štipendisti z veleposlanikom ZDA Phillipsom znanstveni licej franceta prešerna - Projekt Biodiversity Bogastvo raznolikosti Dijaki Prešerna, Malignanija (Videm) in Gimnazije Koper o pomenu biodiversitete - Obisk v Repnu Pretekli četrtek je mestni naravoslovni muzej v Trstu gostil skupino šestdesetih dijakov in dijakinj Znanstvenega liceja Franceta Prešerna, zavoda Arturo Malignani iz Vidma in Gimnazije Koper. Obisk je spadal v okvir čez-mejnega projekta Biodiversity: The Importance of Being Different, pri katerem dijaki in dijakinje raziskujejo pojem biodiverzitete s kulturno-jezikov-nega in okoljsko-znanstvenega vidika in doživljajo bogastvo raznolikosti v naravi in ljudeh. Projekt, ki je startal v šolskem letu 2011/2012, se razvija bodisi ob delu v razredu bodisi ob delu na terenu. Delovni jezik je angleščina, ki jo uporabljajo pri medsebojnem sporočanju in pri pisanju končnih izdelkov. Dijakinji Ines Lakovič in Letizia Gerin 2.C razreda jezikovnega liceja sta poskrbeli za uvod v jutranji obisk naravoslovnega muzeja, kjer so biot-sko raznolikost odkrivali v različnih muzejskih zbirkah. Nato so dijaki in Dijaki treh šol so obiskali tudi Kraško hišo v Repnu dijakinje obiskali etnografski muzej Kraška hiša v Repnu, kjer so prisluhnili razlagi gospe Vesne Guštin in dijakinje Zale Pertot. Po vzponu na Tabor je dijak Zeno Meola podal uvodno predstavitev kraja, kjer stoji utrjena cerkev Marije vnebovzete. V dru- gem delu programa so tako odkrivali lepoto narave in kraške arhitekture ter običaje slovenskega prebivalstva na Krasu. Dijake in dijakinje so spremljale profesorice Valentina Korošec, Meli-ta Valič, Donatella Savonitto, Tanja Brstilo in Barbara Dobrila. danes ob 17.30 Palača Gopčevic: Cosolini in mladi o pokolu v Parizu Tržaški župan Roberto Cosolini vabi mlade, naj se danes popoldne ob 17.30 v dvorani Bobi Ba-zlen v palači Gopčevic v Ul. Rossini 4 udeležijo srečanja, katerega namen je skupni pogovor o predlogih in načinih organiziranja širšega posvetovalnega srečanja o nedavnih krvavih dogodkih v Parizu in z njimi povezanimi problematikami. Današnje srečanje želi biti začetni trenutek razmišljanja s ciljem, da bi mladi za svoje vrstnike ustvarili priložnost za razpravo o vprašanjih terorizma, priseljevanja, sožitja med narodi, pa tudi o zgodovinskih dejstvih, ki so privedla do današnje situacije. S tem se želi tudi razumeti, zakaj prihaja do vsega tega in kako se je treba s tem pojavom soočiti. Na današnjem srečanju bi utegnili tudi že določiti dan, ko naj bi prišlo do omenjene razprave: lahko bi bil to 10. december ob obletnici splošne deklaracije o človekovih pravicah. Devet tržaških višješolskih dijakov in univerzitetnih študentov je pred časom prejelo štipendije Italijansko-ameriškega združenja in se od 16. do 20. oktobra skupaj z okoli petsto vrstniki udeležilo v Rimu simulacije ROMUN2015. Gre za pobudo Italijanskega združenja za mednarodno organizacijo (Sioi) in diplomatskih predstavništev ZDA v Italiji s ciljem, da mladi opravijo simulacijo dejavnosti v mednarodnih organizacijah. Za najboljšo delegatko se je izkazala dijakinja liceja Galilei Michelle Wardell, med tržaškimi dijaki in študenti, ki so se udeležili rimske simulacije, pa je bila tudi dijakinja klasične smeri Liceja Franceta Prešerna Tina Busan, ki izkušnjo zelo pozitivno ocenjuje: »Ta izkušnja me je zelo obogatila,« pravi. »Gre v bistvu za simulacijo zasedanja mednarodnih delegatov na okrogli mizi. Sodelujejo dijaki višjih šol in univerzitetni študentje. Argument je vnaprej določen. Tokrat je bil govor o globalnem segrevanju, krčenju gozdov in širjenju puščavskih območij ter o oceanih. Vsak delegat predstavlja njemu dodeljeno državo oz. ustanovo in izpostavi stališča dane države ne glede na to, od kod v resnici prihaja, potem sledita debata in skupna re-šitevproblema.« Na simulaciji, kjer je bil pogovorni jezik izključno angleščina, je Tina predstavljala Evropsko komisijo. Zanjo je bila to »izjemna priložnost za srečanje z mladimi in soočanje z različnimi kulturami, narodnostmi in verami za en sam skupen cilj: rešiti problem in varovati svet. Lahko bi rekla, da je bila ta simulacija podobnega vrha, ki bi se moral v novembru odvijati v Parizu, a bo žal zaradi znanih dogodkov prestavljen. Seveda sem se morala temeljito pripraviti, seznaniti s stališčem Evropske komisije, z zakoni in trenutnim stanjem v svetu. Zahvaliti se moram Ita-lijansko-ameriškemu združenju, pri katerem sodelujem in preko katerega sem se sploh lahko udeležila te pobude, in seveda ameriški ambasadi, ki je s štipendijo krila stroške,« pravi Tina. Naj omenimo, da bodo štipendisti o svoji izkušnji spregovorili v petek ob 17.30 na sedežu Italijansko-ameriškega združenja na Trgu Novega sv. Antona 6. (iž) / TRST Sreda, 25. novembra 2015 7 predstavitev - Film Mimma Caloprestija Uno per tutti so snemali v mestu Trst si vedno bolj utira pot na filmskem področju »Danes je pomembno, da se znamo soočati z realnostjo z velikim čutom odgovornosti in notranjo močjo. To vodilo sem hotel v filmu Uno per tutti združiti s tematiko otroštva, ki se neprestano vrača v naš vsakdan.« Tako je režiser Mimmo Calopresti na ponedeljkovi tiskovni konferenci na sedežu mediateke Cappella Underground zajel bistvo svojega zadnjega dela, ki ga bodo od jutri dalje predvajali v italijanskih kinodvoranah. Povedal je še, da se v celovečercu prepletajo številni elementi, vezani na kompleksnost človeškega bivanja. Igralec Fabrizio Ferracane je na primer izpostavil dejstvo, da se film predstavlja ob prikazovanju posameznih usod tudi kot neke vrste koralna pesnitev. Thomas Trabacchi pa je poudaril aspekt nezmožnosti komuniciranja: »Ljubimo, a ne znamo ljubiti oziroma boljše povedano ljubimo in ne znamo tega sporočiti. Ljubezen se tako velikokat pojavlja kot projekcija našega ega, s čimer hudo škodujemo našim najdražjim.« Najmlaši izmed igralcev, šestanajstletni Lorenzo Baroni je potrdil, kako močna odtujenost, ki v filmu vlada med njim in starši, dejansko izraža današnjo situacijo, katero sam vsak dan doživlja v prvi osebi. Ena izmed zanimivosti ce-lovečerca je tudi dejstvo, da se je znani italijanski igralec Giorgio Panariel-lo tokrat preizkusil v dramatični vlogi. Življenjsko zgodbo treh prijateljev iz časa otroštva, ki jih tragične okoliščine ponovno združijo, je Calopresti črpal iz istoimenskega romana novinarja Gaetana Savatterija. Med knjigo in filmsko verzijo, pa je med drugim (predvsem za prebivalce Furlanije-Ju-lijske krajine) pomembna razlika. Kraj dogajanja ni več Milan, temveč Trst. Celovečerec Uno per tutti je nastal ob fotodamj@n sodelovanju produkcijske hiše Minerva s filmskim skladom Rai Cinema, podprla pa sta ga italijansko Ministrstvo za kulturne dobrine in dejavnosti ter deželna Film Commission. Ta izbira je za naše mesto pomenila večplastno obogatitev. V prvi vrsti, ker so pri snemanju sodelovali številni krajevni igralci, tehnični izvedenci in drugi strokovnjaki. Poleg tega gre seveda za pridobitev na področju turizma in promocije teritorija. »V Trstu se počutim kot doma. To mesto me je popolnoma prevzelo,« je z nasmehom dejal režiser Mimmo Calo-presti. Tu se v enem samem mestu združujejo duše več krajev. Producent Gianluca Curti je ocenil, da opaža veliko voljo do dela s strani tukajšnjih profesionalcev in prebivalcev nasploh: »Če bo šlo tako naprej, bo Trst v prihodnosti vedno bolj ključnega pomena na filmskem področju.« Vesna Pahor Tržaška predstavitev filma Uno per tutti Mimma Caloprestija fotodamj@n predstavitev - Sodnik Roberto Settembre o knjigi o Bolzanetu Kričali so in jokali O srečanju G8 v Genovi - »Do mučenja pride takrat, ko se pozabi, da ima vsak človek pravice« Leta 2001 se je v Genovi sestal vrh G8. Mesto se je v tistih dneh spremenilo v nasilno represijo demonstrantov, ki so avtorizirano napolnili ulice. Pravni sistem se je zrušil in ljudje so stali brez pravic. To so bili trenutki, ko so vsa jamstva človekovih pravic odpovedala. Kriminal do tistih, ki nasprotujejo. V tistih dneh je v Bolzanetu 43 pripadnikov sil javnega reda zaprlo na stotine ljudi v kasarno, jih izoliralo in mučilo. Grozili so jim, jih tepli, jih slekli in jih mučili. Italija še danes ni poračunala sama s sabo in dogodek pušča črno sled v italijanski zgodovini. O tragičnem dogodku je pred dnevi v kavarni San Marco spregovoril sodnik Roberto Settembre, ki je vodil proces primera Bolzaneto in svojo izkušnjo podal v knjigi Kričali so in jokali - Mučenje v Italiji: kar nas uči Bolza-neto (Gridavano e piangevano - La tortura in Italia: cio che ci insegna Bolza-neto), ki je izšla lansko leto pri založbi Einaudi. Večer je uvedel predsednik solidarnostnega konzorcija ICS Gianfran-co Schiavone, ki je besedo predal avtorju Robertu Settembreju. »Do mučenja pride takrat, ko se pozabi, da ima vsak človek pravice. To področje je zelo spolzko, tudi v današnjih dneh. Vsaka oseba ima svojo integriteto in svojo osebnost.« Rešitev je resna sankcija za kaznivo dejanje mučenja, ki jo predvidevajo razne mednarodne konvencije, je mnenja Settembre. »Treba je prepove- Levo Roberto Settembre, desno Gianfranco Schiavone fotodamj@n dati, da bi kdorkoli lahko bil izpostavljen mučenju ali nehumanemu ravnanju, ne glede na to, ali je storil kaznivo dejanje, ali je terorist. Danes imamo ponovno pred sabo terorizem: a proti terorizmu se ne moremo boriti s terorističnimi sredstvi.« Vrsta mednarodnih konvencij vključuje prepoved mučenja; Italija pa je še vedno pred perečim problemom, saj kazenski zakonik takega kaznivega dejanja še vedno ne predvideva. »V tem je povezava z Genovo. Policija v Italiji se izobražuje po vojaških načelih, po katerih je pojem mučenja drugačen. Kdor stori kaznivo dejanje, je v demokratični državi sovražnik, ali oseba, ki je zgrešila? Vojak v njem vidi sovražnika, ki ga je treba odpraviti. Seveda Na Proseku jutri o nasilju nad starejšimi Zahodnokraški rajonski svet prireja jutri ob 17. uri na svojem sedežu na Proseku (hišna številka 159) javno srečanje o nasilju, katerih žrtve so starejši občani in občanke. O tem bodo uvodoma spregovorili karabinjerji krajevne postaje, ki bodo tudi na voljo za pojasnila in vprašanja o tej kočljivi problematiki. V petek v Sesljanu o sladkorni bolezni Skupina prostovoljcev iz devinsko-nabrežinske občine in Križa prireja v petek, 27. novembra v Sesljanu (Naselje Sv. Maura) srečanje o sladkorni bolezni in novih zdravilih. Govorili bosta diabetologinja Alessandra Petrucco in dietetičarka Silvana Cum. Srečanje, ki se bo pričelo ob 15.30, bo v šoli de Marc-hesetti. ezuli Statisti za film o fojbah in Normi Cossetto Ezulska združenja so dala pobudo za film o istrskih fojbah in o Normi Cossetto, ki so jo med vojno v Istri ubili jugoslovanski partizani. Cossettovo je italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi leta 2005 odlikoval z zlato medaljo za civilne zasluge, njeno ime pa se stalno pojavlja na prireditvah ezulskih združenj ter na spominskih pobudah lokalne in državne desnice. Za film z naslovom Rosso Istria iščejo statiste in statistke, ki jih bodo izbirali ne le na osnovi starosti, temveč tudi znanja jezikov, poleg italijanščine. V vabilu sta izrecno omenjeni nemški in hrvaški jezik. Statiste bodo ocenjevali v petek in v soboto na sedežu združenja istrskih skupnosti (Associazione delle Comunita istriane) v Ul. Belpoggio 29. Glavni producent filma Rosso Istria je producentska hiša VeniceFilm v sodelovanju z ezul-skimi združenji, Deželo Veneto, Občino Padova in še z nekaterimi drugimi ustanovami. ne vsi, a en del sil javnega reda je v Genovi gotovo razmišljal na ta način. Italija zelo zaostaja v tem, da nima mučenja med kaznivimi dejanji.« Osnovanih je bilo že več zakonskih predlogov (o tem še vedno razpravljajo v senatu), zlasti ker Italijo v to silijo mednarodni sporazumi. Dejstvo pa ostaja, da še vedno nimamo prepovedi mučenja s strani države do svojih državljanov. »Mislim, da se žrtvam teh dejanj ne more odmeriti odškodnine, saj se je ne da definirati. Oškodovana je bila njihova osebnost, ki se ne da izmeriti v odškodnini. Edini način, da bi se jim oddolžili, je morda to, da so lahko priče na procesu in lahko povejo svojo zgodbo. To knjigo sem napisal zato, da dam tem ljudem možnost, da postanejo protagonisti v tej zgodbi, da bi jim povrnil dostojanstvo.« V polni kavarni San Marco se je med slušatelji in avtorjem razvila razprava. Spregovoril je tudi profesor na tržaški pravni fakulteti Mauro Barberis iz Genove. Primer na šoli Diaz, soroden primeru Bolzaneto, se je zgodil pred njegovim domom. »Dolgo sem se spraševal, kako se je lahko kaj takega sploh zgodilo in katera je bila vloga gibanja "black bloc"; policaji in karabinjerji, ki so jih takrat poslali v Genovo, so imeli dve možnosti: se postaviti proti skrajnežem gibanja "black bloc", ali pristopiti k njim in mučiti reveže. Druga opcija je bila enostavnejša.« Barbara Ferluga Dežela brani delavce Sertubi Dežela FJK je blizu zaposlenim v tovarni cevi Sertubi, čeprav je zdaj v glavnem vse odvisno od EU. To je povedala deželna predsednica Debora Serracchia-ni glede dogajanja v obratu, ki ga je leta 2011 prevzela v najem indijska družba Jindal in kjer je zaposlenih 78 ljudi. Delo je ogroženo od evropskega pravilnika za boj proti dumpingu in od davka (31,2%), ki ga je postavila Evropska komisija na cevi iz Indije. Proizvodi Ser-tubija zato niso konkurenčni. Dežela je stopila v stik s podtajnikom na ministrstvu za gospodarski razvoj Carlom Calendo, ki glede tega vprašanja zastopa Italijo v Bruslju. Proti nasilju nad ženskami V avditoriju Glasbenega doma v Ul. Ca-pitelli št. 3 bo danes ob 19. uri gledališka predstava La Trilogia dellAmor-Te. Predstava je razdeljena na tri monologe, posvečene boju proti nasilju nad ženskami. Predstavo je pripravil režiser Francesco Olivieri. Vstop je prost. Zadnja knjiga Emilia Jone V kavarni San Marco bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Emilia Jone Il celeste scolaro. Publikacijo bo ob prisotnosti avtorja predstavil novinar Ales-sandro Mezzena Lona. Srečanje o zgodovini ZDA V Ljudskem domu na Pončani bo danes ob 20. uri drugo iz niza 4 srečanj o zgodovini severne Amerike, ki jih je pripravil Giorgio Stern. Namen srečanj, ki trajajo približno 60 minut, je prikazati zgodovino ZDA iz drugačnega zornega kota. Pobudo prireja združenje Tina Modotti. Vstop je prost. Niz srečanj šole Sissa o Trstu Mednarodna šola za višje študije Sissa prireja v sodelovanju z Občino Trst niz srečanj, na katerih bodo tri znane osebnosti (Ugo Borsatti, Roberto Cur-ci in Veit Heinichen) predstavile Trst vsaka iz svojega zornega kota. Prireditev bo v okviru pobude Trst mesto znanosti. Prvo srečanje bo jutri ob 18. uri v palači Gopcevich, kjer se bo predstavil fotograf Borsatti. Srečanji z novinarjem Curciom oziroma pisateljem Heinichnom bosta 3. in 10. decembra. 8 Sreda, 25. novembra 2015 TRST / društvo slovenskih izobražencev - Obletnica stranke Slovenska skupnost: mojih prvih 40 let • •• Od leta 1975, ko je bila ustanovljena stranka Slovenske skupnosti, se je družbeno-politična situacija bistveno spremenila. Njena 40. obletnica je bila na ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani izhodišče za razmislek o prehojeni poti. Preteklo in sedanje delovanje so v pogovoru s predsednikom DSI Sergijem Pahorjem analizirali številni pripadniki Slovenske skupnosti, ki so se v teku let uspešno politično udejstvova-li v stranki in pomembno prispevali, da je njena podoba taka, kakršna je danes. Rafko Dolhar se je spomnil nekoliko posebnih okoliščin, v okviru katerih je stranka nastala: skupina somišljenikov se je po pogrebu Dušana Černeta zbrala v gostilni Nanut in ustanovila pripravljalni odbor. Aprila je nato sledil prvi kongres. Poudaril pa je, da segajo strankine korenine bolj nazaj v čas. Sam je od prvih povojnih let dalje bil aktivno angažiran pri njeni predhodnici Slovenski demokratski zvezi: »Ustanovitev SSk je predstavljala pomembno prelomnico, ker smo se takrat z goriškimi somišljeniki dobivali le občasno in smo večinoma delovali vsak zase.« Goriško realnost iz tistih let je podrobneje povzel Hadrijan Korsič, ki je poudaril, da je danes glavni cilj zasledovati narodnoobrambno politiko: »V preteklosti je ideologija vseskozi pogojevala delovanje. V nekaterih vaseh je bil boj res oster, v določenih trenutkih pa smo si vseeno uspeli priti nasproti. Danes ne more nihče očitati stranki, da je zaprta in da ne sprejema drugih.« Po mnenju deželnega predsednika Slovenske skupnosti Petra Močnika je ideološka opredelitev razbila našo narodno skupnost. »Izgubili smo samozavest in stik z našo zemljo,« je uokviril. Trud, ki ga vsakodnevno vlagajo v manjšinsko stvarnost, je označil kot nekaj, kar se velikokrat izkazuje za Sizifovo delo. Kljub temu pa je po njegovem v splošnem vzdušju nezaupanja do politike le mogoče doseči marsikateri pozitivni cilj. Na prvem mestu mora biti narodnost, kot je povedal Silvan Primožič: »Ideologije so sicer še prisotne, vendar jih moramo preseči. Stranka mora biti odprta ne samo z besedami, a tudi z dejanji. Velik izziv za prihodnost je privabiti mlade.« Slednjih niti na ponedeljkovem srečanju skoraj ni bilo, predstavniki stranke pa bi si srčno želeli, da bi se mladi vključili v njihove vrste. »Ne moremo zahtevati, da Slovenec voli Slovensko skupnost, samo ker je Slovenec. Biti moramo prepričljivi tudi s programom in vsebinami,« je izpostavil deželni tajnik Igor Gabrovec. Izrazil je mnenje, da je treba sprejeti situacijo in se ne prepuščati žalosti ali malodušju. Rafko Goste je predstavil Sergij Pahor (levo) fotodamj@n Dolhar je opozoril na dejstvo, da je danes tako na občinski kot pokrajinski in deželni ravni na oblasti levica, vendar ne pride do nobenega sporazuma. Tako Gabrovec: »Delovati znotraj neke koalicije ni lahko in dialog s predsednico FJK Deboro Ser-rachiani ni vedno preprost, frustri-ranost pa tako ali tako ne bi pripeljala nikamor.« (vpa) križ - Občni zbor Kriška srenja računa na mlade JUS - VICINIA - SRENJA \ KRIŽ - S, CROCÉ \ LEDIN5KQ INIE TOPONIMO KRŽADA L 1835 5POSÍU J OKOLJE niSP ETTA. V AMBIENTE C PWIÍMVJÍOW ttl. *üh IL tDHTBWUTQ EK Tabla, ki jo je kriška srenja postavila na vaški Kržadi Kriška srenja bo spremenila svoj statut in bo po novem odprla vrata mladim. Ta želja je prišla do izraza na občnem zboru domače srenjske družine (trenutno šteje nekaj nad sto članov), ki je privabil v Dom Alberta Sirka številno občinstvo. Poleg članic in članov so prišli tudi vaščani, ki jim ni vseeno, kako je s skupnim premoženjem in kako se rešujejo vaški problemi. Glavno poročilo na občnem zboru je prebral Mitja Košuta, nadzornike je zastopal Angelo Bogatec, za predsedniško mizo pa je sedel še Ni-ko Sirk. Križani se bodo pri oblikovanju novega statuta zgledovali po Proseča-nih (zastopal jih je Sandor Bukavec), kjer srenje ne sestavljajo le družinski poglavarji, temveč istočasno tudi njihovi potomci. To se v Križu ne dogaja, od tod sklep za spremembo statuta, ki bo prinesla nujno medgeneracij- ricmanje »Kronika« Deziderija Švare Deziderij Švara fotodamj@n V galeriji Babna hiša v Ri-cmanjih bo v soboto, 28. novembra, ob 19. uri predstavitev knjige slikarja in domačina Deziderija Švare z naslovom Kronika družine Švara in preživetja v Bregu od naselitve do danes. Z avtorjem se bo pogovarjal pesnik Aleksij Pregarc. Gre za knjigo spominov, v kateri želi avtor posredovati bralcu delček svoje zgodovine, ki je tesno povezana z rodnim krajem - Ricmanji. Sam pravi, da je človek kot drevo, ki za uspešno rast potrebuje zavest o svojih koreninah, usidranih v času in prostoru. Večer bo s pesmijo obogatil moški zbor Pergula od Sv. Petra ki ga vodi Danjel Grbec. SSG: predstava o izbrisanih odpade! Iz Slovenskega stalnega gledališča so sporočili, da za danes napovedana predstava 25.671 (IZBRISANI) odpade zaradi bolezni v ansamblu Prešernovega gledališča Kranj. Nov termin bodo sporočili naknadno. Včeraj danes d] Lekarne sko sodelovanje. V pričakovanju novosti bodo srenjo vodili Niko Sirk, Vo-jimir Tretjak, Angelo Bogatec, Sergio Zotti, Claudio Stergonšek, Roberto in Gabrijel Sedmak, Jurij Zeriali in Livio Sullini. Srenji je doslej predsedoval Stergonšek, ki je odstopil s tega mesta. Na občnem zboru so veliko časa namenili članstvu in novemu statutu, manj pa dejavnosti srenje, ki je bila še kar pestra. Srenja je lastnica obsežnih površin, neurejeni odnosi s tržaško občinsko upravo pa zavirajo reševanje nekaterih kočljivih problemov, med katere sodijo parkirišča in tudi t.i. divja odlagališča smeti in odpadkov. Občina se glede parkirišč izgovarja, da so to srenjska last in da jih zaradi tega ne more primerno urediti. Srenja se je v preteklosti trudila za ohranitev gozdnih površin in za sečnjo, ni pa pristojna za ureditev vse bolj gostega prometa po ozkih kriških ulicah. SKD Primorec in MTK vabita na predavanje Prva svetovna vojna v očeh naših ljudi Predavala bosta zgodovinarja Gorazd Bajc in Borut Klabjan Danes, 25. novembra ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti Danes, SREDA, 25. novembra 2015 KATARINA Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.26 - Dolžina dneva 9.09 - Luna vzide ob 16.32 in zatone ob 7.26. Jutri, ČETRTEK, 26. novembra 2015 KONRAD VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,7 stopinje C, zračni tlak 1021,3 mb ustaljen, vlaga 62-odstotna, burja s sunki do 51 km na uro, nebo delno oblačno, morje razgibano, temperatura morja 15,4 stopinje C. TS360, v sodelovanju z založbama Mladika in ZTT, prireja avtobusni izlet na 31. slovenski knjižni sejem danes, 25. novembra. Odhod s Trga Oberdan ob 9.00, ob 9.20 z Opčin (bivša Lj. banka), povratek v Trst okrog 17.30. Info in prijave na tel. št. 040-363494. UNINT - Šola Umetnosti (MFU-Kul-turni dom Ferriz Olivares) vabi v nedeljo, 29. novembra, na vodeni ogled razstave »Metamorfoza genija - El Greco« v Trevisu z Leonardom Cal-vom. Info na tel. št. 338-3476253. SPDT organizira v nedeljo, 6. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Avtobus bo odpeljal ob 8.30 s Trga Oberdan in ob 8.45 iz Bazovice (pri Kalu). Vpis do vključno ponedeljka, 30. novembra, na tel. št. 040-413025 (Marinka) ali 040-220155 (Livio). SKD VESNA prireja v soboto, 5. decembra, avtobusni izlet v Celovec na tamkajšnji božični sejem. Vključena sta prevoz in kosilo. Informacije in prijave: Tatjana (340-6709578), Ivana (340-8177156) in Mitja (333-4463154). ZSKD organizira v soboto, 5. decembra, v sklopu projekta Mladi na odkrivanju kulturne dediščine, ekskurzijo v Gorico in Benečijo na spoznavanje slovenskih ustanov in na ogled slovenskega multimedialnega centra SMO v Špetru. Brezplačen izlet je namenjen mladim do 30 let. Info po tel. št. 040-635626 ali info@zskd.eu. Loterija 24. novembra 2015 Od ponedeljka, 23. do nedelje, 29. novembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Bari 72 4 40 28 80 Cagliari 72 3 8 62 84 Firence 35 76 32 51 70 Genova 15 6 55 84 77 Milan 75 61 10 12 19 Neapelj 1 38 49 54 3 Palermo 49 2 64 21 45 Rim 22 6 9 5 76 Turin 36 79 3 38 52 Benetke 56 35 67 57 13 Nazionale 83 73 82 56 81 Super Enalotto Št. 141 52 54 70 80 82 84 jolly 66 Nagradni sklad 29.004.982,88 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 18.833,88 € 608 dobitnikov s 4 točkami 313,48 € 18.747 dobitnikov s 3 točkami 20,21 € Superstar 82 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 31.348,00 € 93 dobitnikov s 3 točkami 2.021,00€ 1.429 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.254 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 20.114 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 25. novembra 2015 9 Ivani, Deanu in Gabrijelu se je pridružil mali Daniel Staršema čestitamo, novorojenčku pa želimo veliko zdravja in sreče. Vodstvo in kolegi Servisa, SDGZ-ja in Servisa Koper ¿j Čestitke Že leto dni je minilo odkar si naju osrečila. Tebi, zlata MAJLIN, želiva vse najboljše in najlepše, ter da bi bila še naprej tako srčkasta, nasmejana in pridna deklica! Polno košarico poljubčkov ti za rojstni dan pošiljava mama in »papa«. Danes na torti že prva svečka gori in čaka, da ugasneš jo ti! Vse najboljše naša zlata MAJLIN ti želimo iz vsega srca, da bi vedno tako pridna in nasmejana bila! Vsi, ki te imamo radi. Danes je prav krasen dan, ker najina sestrična slavi rojstni dan. Prvo svečko bo na torti ugasnila in se z nama igrala in veselila. Živijo MAJLIN, hurra hurra, vse najboljše želiva ti mi dva! Matija in Isabel. Sopranistka GIULIA LEGHIS-SA je z odliko zaključila študij na fakulteti za fiziko v Trstu. Iz srca ji čestitajo njene Vikre in dirigentka Petra Grassi. Q Kino »Pan - Viaggio sullisola che non c'e«; 16.40 »Premonitions«. TRŽIČ-KINEMAX- Dvorana 1:17.10, 19.50, 22.15 »Hunger games - II canto della rivolta 2«; Dvorana 2: 17.00, 18.45, 21.00 »II viaggio di Arlo«; Dvorana 3: 17.30 »Pan - Viaggio sullisola che non c'e«; 20.30 »007 Spectre«; Dvorana 4: 17.45, 20.00 »Mr. Holmes e il mistero del caso ir-risolto«; 22.10 »II segreto dei suoi occ-hi«; Dvorana 5: 17.45, 20.15, 22.10 »Loro chi?«. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo skupne govorilne ure (roditeljski sestanek) v četrtek, 26. novembra, ob 17.30 za bienij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. URAD ZA IZOBRAŽEVANJE IN ŠOLSKE STORITVE sporoča, da je zaradi izčrpanja lestvice za š.l. 2015/16 v občinskih otroških jasli v Dolini, ponovno odprl vpisovanja za slovenski in italijanski oddelek. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-do-lina.it. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo potekale govorilne ure v ponedeljek, 30. novembra, od 17.30 do 19.30 za bienij in klasični licej; v torek, 1. decembra, od 17.30 do 19.30 za trienij znanstvenega liceja, liceja za uporabne znanosti in jezikovnega li-ceja. □ Obvestila AMBASCIATORI - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Il viaggio di Arlo«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 20.15 »Miss Julie«; 16.00, 22.15 »Il prezzo della gloria«. FELLINI - 16.40, 20.20 »Iqbal - Bambini senza paura«; 18.15, 22.00 »A testa alta«. GIOTTO MULTISALA 1 - 18.10, 22.00 »Il segreto dei suoi occhi«; 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Teatro alla Scala - Il tempio delle meraviglie«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00 »45 anni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Mr. Holmes e il miste-ro del caso irrisolto«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 15.40, 18.20, 21.00 »Igre lakote: Upor, 2. del«; 17.20, 20.00 »Igre lakote: Upor, 2. del 3D«; 19.30 »Mali princ«; 17.00 »Mali princ (sinhr.)«; 16.00 »Mali princ (sinhr.) 3D«; 17.10, 18.30, 20.30, 21.20 »Spectre«; 18.00, 20.10 »Steve Jobs«; 15.30 »Ups! Noe je odšel... 3D«. NAZIONALE - 16.30, 18.45, 21.15 »Hunger games - Il canto della rivol-ta 2«; 18.45 »Il viaggio di Arlo 3D«; 16.30, 19.00, 21.45 »007 Spectre«; 18.15, 22.00 »Loro chi?«; 16.40 »Pan - Viaggio sull'isola che non c'e«; 16.40 »Snoopy & friends - Il film dei Peanuts«; 16.30, 18.20, 20.15 »Gli ultimi saranno ultimi«; 20.15, 22.00 »Premonition«; 20.00, 22.00 »Wac-ken«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.00, 21.20 »Il viaggio di Arlo«; 19.00, 21.00 »Teatro alla Scala - Il tempio delle meraviglie«; 20.00, 22.00 »Wac-ken 3D«; 16.20, 19.05, 21.50 »Hunger games - Il canto della rivolta 2«; 17.00 »Hunger games - Il canto della rivol-ta 2 3D«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Loro chi?«; 19.10, 21.30 »Mr. Holmes e il mistero del caso irrisolto«; 15.50, 18.45, 21.40 »007 Spectre«; 16.40 prej do novice www.primorski.eu] JADRALNI KLUB ČUPA vabi svoje člane na društveno večerjo, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 19.30 v kmečkem turizmu (Salež 108). Obvezna prijava v tajništvu društva najkasneje do danes, 25. novembra. OBČINA DOLINA sporoča, da je do danes, 25. novembra, (pon.-pet. 8.3012.15; pon. tudi 14.30-16.45) mogoče predstaviti vlogo za dodelitev v brezplačnem komodatu kompostnika za domače kompostiranje. Obrazec na www.sandorligo-dolina.it ali na občinskem sedežu. PRVA SVETOVNA VOJNA V OČEH NAŠIH LJUDI - Predavanje zgodovinarjev Gorazda Bajca in Boruta Klab-jana, v okviru pobud ob postavitvi spomenika padlim v 1. svetovni vojni, bo danes, 25. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Toplo vabljeni! SLOVIK - Ekonomija, finance in podjetništvo za začetnike (za študente, maturante, mlajše kadre, ki želijo postati podjetniki) v soboto, 5. in 12. decembra, obsega 2 x 3 krajše delavnice (skupaj 12 ur), v Trstu in/ali Gorici. Prijave do danes, 25. novembra, na info@slovik.org. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 25. novembra, ob 20.45 seja odbora. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras vabi občane na javno predavanje orožnikov postaje na Proseku, o nasilju proti starejšim osebam, v četrtek, 26. novembra, ob 17. uri na sedežu na Proseku 159. Sledila bo ob 20. uri redna seja. 40-LETNIKI s Tržaškega, združite se! Če na tvojem rojstnem listu je zapisana letnica 1975 in če si pozabil, kdo so tvoji sovrstniki, pridi na večerjo, ki bo v petek, 27. novembra, ob 19.30 v restavraciji v Repnu. Potrdi svojo prisotnost z imenom in tel. št. na 40let-niki@gmail.com. SKUPINA PROSTOVOLJCEV DEVIN -NABREŽINA - KRIŽ prireja, pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabre-žina, v petek, 27. novembra, ob 15.30 v Sesljanu, Naselje Sv. Maura 225 (NSŠ C. de Marchesetti) srečanje »Sladkorna bolezen in nova zdravila«. Govorili bosta diabetologinja Alessandra Petrucco in dietetičarka Silvana Cum. SLOV.I.K., Oddelek za prevajalstvo FF UL in NŠK vabijo v petek, 27. novembra, ob 17.00 v čitalnico NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, na predavanje »V mavrici jezikovnih podatkov - predstavitev spletnih virov za slovenščino«. Delavnica bo prikazala načine pridobivanja jezikovnih podatkov iz sodobnih digitalnih virov. Osredotočili se bomo na jezikovni par slovenščina - italijanščina. TFS STU LEDI vabi na predstavitev koledarja za leto 2016 »Tržaška noša« v petek, 27. novembra, ob 18. uri v Tržaškem knjižnem središču na Ober-dankovem trgu 7. 35-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 28. novembra, v Repnu. Informacije na tel. št.: 339-8243934 (Marko), 3405937718 (Sara) in 345-0934730 (Kristjan). 50-LETNIKI IZ TREBČ se dobimo v soboto, 28. novembra, ob 15.30 pred spomenikom v Trebčah, da proslavimo naš praznik. Sledi družabnost v Ljudskem domu. Toplo vabljeni. NŠK obvešča, da bo v soboto, 28. novembra, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30 s pravljičnim utrinkom ob 11.00. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD »Do svobodnega giba« bo v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Projekt je omogočila dežela FJK (Servizio volontariato, solidarieta ed immigrazione). SKUPINA PROSTOVOLJCEV DEVIN-NABREŽINA-KRIŽ prireja v soboto, 28. novembra, od 8. do 12. ure Dan srca (brezplačna analiza krvi in kontrola krvnega pritiska) v nekdanjem rekreatoriju v Križu. Obvezna je predhodna prijava na tel. št. 040-299616 od 9.00 do 11.00 od srede, 25. do petka, 27. novembra. KMEČKA ZVEZA Trst vabi člane glavnega sveta, da se udeležijo seje, ki bo v ponedeljek, 30. novembra, ob 20. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava možna do vključno 4. decembra. KLAPA 1936 iz dolinske občine organizira v nedeljo, 13. decembra, že tradicionalno božično kosilo. Informacije po tel. št.: 040-228896 (Nerina) ali 040-228254 (Just). KNJIŽNICA BORISA PAHORJA v Kulturnem domu Prosek - Kontovel izposoja čtiva ob ponedeljkih, od 18.30 do 19.30. Vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo v zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina). ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v mesecu januarju in februarju 2016, s pričet-kom v soboto, 9. januarja. Za informacije in vpisovanje info@mladina.it ali tel. št. 347-0473606. 0 Prireditve OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU prireja danes, 25. novembra, ob 18. uri srečanje s pesnikom in pisateljem Markom Kravosom. Za glasbeno kuliso bo poskrbel kitarist Glasbene matice Maks Skerk iz razreda prof. Ja-noša Jurinčiča. Vabljeni! SKD RDEČA ZVEZDA, v sodelovanju z občino Zgonik, prireja filmski večer v društvenih prostorih v Saležu. Na dan mednarodnega boja proti nasilju nad ženskami, danes, 25. novembra, ob 20.30 bomo predvajali igrani film »Magdalene«. Toplo vabljeni! SPDT vabi danes, 25. novembra, na predavanje časnikarja in zgodovinarja Nicoloja Giraldija, ki bo v društvenih prostorih Kulturnega društva Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Začetek ob 20.30. Z gostom, avtorjem dela »La Grande guerra a piedi. Od Londona do Trsta preko fronte prve svetovne vojne«, se bo pogovarjal Gregor Zni-darčič. DSMO K. FERLUGA IN SSG vabita na ogled predstave »Kako postati Slovenci v 50. minutah«, ki bo potekala v četrtek, 26. novembra, ob 20. uri v dvorani Roma v Miljah. DSMO K. FERLUGA, NŠK in Občinska knjižnica E. Guglia - Milje vabijo na otroški urici v četrtek, 26. novembra, v občinski knjižnici v Miljah, Trg Republike 4. Alenka Hrovatin bo od 16.15 do 17.00 pripovedovala otrokom do 3. leta, od 17.15 do 18.00 pa otrokom od 4. do 8. leta. TS360 vabi na srečanje z argentinsko prozaistko in scenaristko, potomko slovenskih izseljencev Alejandro Lau-rencich, avtorico v slovenščino prevedenega romana »Pusti me pri miru«. Z njo se bo pogovarjala prevajalka, Mojca Jesenovec. V četrtek, 26. novembra, ob 17. uri v Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Hrana v onkološki preventivi« v četrtek, 26. novembra, ob 17.30 v dvorano Zadružne kraške banke, Ul. Ricreatorio 2 (Opčine). Predavala bo dr. Majda Košuta. Na razpolago bo parkirišče ZKB. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v petek, 27. novembra, ob 20.30 na srečanje dveh zborov »Je petje najlepše opravilo«. Nastopata ŽVS Bar-kovlje, vodi Aleksandra Pertot in MePZ Lipa iz Bazovice, vodi Tamara Ražem Locatelli. GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom Generalnega konzulata RS v Trstu, vabi na predstavitev zgodovinske monografije »Trst. Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju - Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko - italijanski meji v drugi polovici 19. stoletja«, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 17.30 v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu, Borzni trg 14. SKD SLAVEC vabi na predstavitev knjige Deziderija Švare »Kronika družine Švara in preživetja v Bregu od naselitve do danes«, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 19. uri v Babni hiši v Ri-cmanjih. Z avtorjem se bo pogovarjal pesnik Aleksij Pregarc, večer bo obogatil MoPZ Pergula od Sv. Petra, ki ga vodi Danjel Grbec. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na jubilejno 50. revijo odraslih zborov Pesem jeseni 2015, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. SKD LIPA vabi v nedeljo, 29. novembra, ob 18. uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na Večer spomina -ob 70. obletnici osvoboditve Bazovice. Pogovor z domačini bo vodila Luana Grilanc. SKD SLOVENEC IN SKD SLAVEC vabita v nedeljo, 29. novembra, ob 17.30 v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na koncert Mepz Slovenec - Slavec, ob 25-letnici dirigiranja Danijela Grbca. Sodelujejo: PZ Tončka Čok, dir. Manuel Purger; ŽVS Dekleta iz Škofij, dir. Iva Dobi-vičnik; Nomos Ensamble; Maurizio Marchesich. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 29. novembra, ob 17.30 v Štalco v Šempo-laju na ogled komedije »Svakinja da te kap« v izvedbi KD Kraški dom - Repen in Razvojnega združenja Repen-tabor. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL in L' Armonia vabita na predstavitev gledališke komedije v tržaškem jeziku »Tutinscuro - Black Comedy« gledališke skupine Il Gab-biano, ki bo v nedeljo, 29. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Pro-seku. SSG IN DRUŠTVO ZVEZDA vabita v ponedeljek, 30. novembra, ob 20. uri v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24) na ogled uprizoritve »Kako postati Slovenci v 50. minutah«. SEKCIJA VZPI ANPI PROSEK - KONTOVEL ANTON UKMAR - MIRO vabi na predvajanje dokumentarca »Kakor krogla po Evropi«, ki govori o partizanu, domačinu Antonu Ukmarju -Miru v torek, 1. decembra, ob 20.00 v Kulturni dom na Prosek. Uvod v film bo prispeval zgodovinar Milan Pahor. GLASBENA MATICA vabi na prireditev »(L)jubilej - novih 70 let ljubezni do glasbe«, ki bo v sredo, 2. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. SKD TABOR - prireja Miklavžev sejem od 2. do 5. decembra od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. TS360, založbi ZTT in Mladika, v sodelovanju z ženskim odborom SC Pen Mira, vabijo na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo pisateljica in založnica Tanja Tuma, avtorica romana »Češnje, rdeče in bele«, z njo se bo pogovarjala dr. Bogomila Kravos. V sredo, 2. decembra, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7. KRUT vabi na predavanje »Nenalezlji-ve kronične bolezni, prehrana in telesna dejavnost« z dr. Živo Novak An-tolič v četrtek, 3. decembra, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8, II. nad. Zaželene predhodne prijave, info na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD TABOR - Opensko glasbeno srečanje bo v nedeljo, 6. decembra, ob 18. uri s koncertom Ansambla za sodobno glasbo MD7 v Prosvetnem domu na Opčinah. TS360, Oberdankov trg, vabi na ogled razstave stolov »Sunrise design« od ponedeljka do sobote, od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. RAZSTAVA »KRAS IN MORJE« Majde Pertotti je na ogled v restavraciji v Se-sljanu št. 59. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi PRODAJAM ape car, P3 z volanom, v odličnem stanju, letnik 1985. Tel. št.: 366-1528715. PRODAM nov predpasnik za narodno nošo črne barve. Dolžina 80 cm, širina 130 cm. Cena 30,00 evrov. Tel. št. 347-7387623. PRODAM rabljeno žensko spodnje krilo za narodno nošo obrobljeno z bombažno čipko. Dolžina krila 95 cm. Cena 30,00 evrov. Tel. št. 3477387623. V PREBENEGU imamo tri psičke majhne rasti. Ljubitelji naj se oglasijo na tel. št.: 040-231855, 040-213821. V ROJANU podarim pohištvo zaradi selitve. Tel. št.: 329-4372448, 3497769394. Id Osmice JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. N'PULJH v Saležu je odprta osmica Fabjan. Vabljeni. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. VASILIJ PIPAN je odprl osmico v Mav-hinjah. Vabljeni! Tel. št. 040-299453. Prispevki V spomin na Anico Gruden in Marico Lazar vd. Budin darujeta Anica in Albin Škabar 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na prijateljico Milko Kalc daruje Miro Kalc z družino 50,00 evrov za MoPZ Fran Venturini. Ob priliki koncerta »Pohod skozi stoletja z Leonardom da Vincijem in njegovo harmoniko« darujejo učenci in učiteljice OŠ F. Bevk 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na svoje drage pokojne darujeta Majda in Vlado Furlani 50,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Ricma-nje Log. V spomin na Anico Gruden darujeta Marija in Sonja Pirc 40,00 evrov za MoPZ RZ. 10 Sreda, 25. novembra 2015 TRST / podjetniška zgodba - Carlo Prasselli (Prašelj) s Kontovela in Roberto Prever Najboljše Ro-Ro ladje projektira podjetje Naos V 22 letih je podjetje osvojilo več naslovov za najboljše in energetsko varčno plovilo Da Naos ni povprečno tržaško podjetje, smo opazili po bežnem sprehodu po njegovem razvojnem oddelku. Za računalniki s programi za tridimenzionalno risanje sedijo inženirji, ki se jim zdi delati za Naos Ship and Boat design izziv. Ta je v 22-letnem obstoju osvojil več naslovov za najboljše in po porabi goriva najvarčnejše plovilo. Pa ne za katero koli plovilo. Navtično podjetje se je namreč specializiralo za načrtovanje Ro-Ro ladij, trajektov in drugih velikih plovil. To so njihovi paradni izdelki, projektirajo pa tudi Ro-Pax ladje, ki imajo odlične zmogljivosti, saj se na njih lahko vkrca 1100 potnikov in 2,5 kilometrov dolga kolona vozil, trgovske ladje in tudi jahte. Pogovarjali smo se z lastnikoma družbe, sicer navtičnima projektantoma, Carlom Prassellijem (Prašelj) in Robertom Pre-verjem. Prvi prihaja s Kontovela, drugi je iz Milana prišel v Trst na šolanje, najprej na navtični inštitut, nato pa je svo- fotodamj@n je navtično znanje izpopolnjeval na tržaški fakulteti za inženirstvo. Njuna uspešna poslovna zgodba se je začela leta 1993, ko je Tržačan Carlo Prasselli ostal brez službe. Več kot 20 let je delal za tržaško podružnico nemške navtične družbe Maierform, ki je tistega leta šla v stečaj. Po šestih mesecih brezposelnosti se je Prasselli odločil, da na noge postavi podjetje za navtično načrtovanje. »Sportfoljem strank, ki sem ga imel, sem se odločil za ustanovitev lastnega podjetja, v katerega sem povabil takrat zelo mladega inženirja Roberta Preverja, ki je bil na začetku lastnik manjšinskega deleža, pred nekaj leti pa sem mu predal večinsko lastništvo družbe«, je razložil Prasselli. Uspešna poslovna zgodba se je torej začela po naključju, in sicer s projektiranjem ladje Ro-Ro Linda leta 1994, katere naročnik je bila ladjedelnica Vi-sentini. Naročila so začela prihajati z vseh koncev sveta, specializirali pa so se predvsem za načrtovanje trajektov, Ro-Ro in Ro-Pax ladij. V dvajsetletni karieri je družba pripravila celovite načrte za okrog 40 plovil. Izdelali so tudi načrt za dva trajekta v Benetkah. Sogovornika sta razložila, da je bila odločitev za projektiranje velikih ladij posledica povpraševanja na tržišču in ne zavestne odločitve. »Res pa je, da je projektiranje tovrstnih plovil bolj dobičkonosno, pa čeprav je s tem poslom težko obogateti«, je ocenil Prasselli in v šali dejal, da se s projektiranjem ladij za prosti čas (jaht in jadrnic) lahko ukvarjajo le bogataši. Družba Naos velik del dobička vlaga v razvoj. V družbi je zaposlenih skoraj 25 oseb. V Trstu dela 13 oseb, ostali pa so zaposleni v dveh podružnicah, ena je na Švedskem (Gottenberg), druga na Hrvaškem (Split). Večina zaposlenih je inženirjev, med katerimi je izredno malo žensk. »Poklic inženirja je pregovorno v domeni moških, čeprav mi ni povsem jasno, zakaj je tako, saj so ženske zaradi svoje natančnosti za ta poklic več kot primerne«, meni Roberto Prever. Tudi na podjetje Naos je vplivala gospodarska kriza. V preteklih letih so beležili upad prometa, a k sreči je v zadnjem letu opazen porast povpraševanja po njihovih izdelkih. Na vprašanje, kaj upoštevajo pri projektiranju plovil, sta podjetnika v isti sapi odgovorila, da je v njuni stroki treba biti izredno natančen. Najprej je treba upoštevati tehnološki aspekt, saj je od tega lahko odvisna tudi poraba goriva, s katero pa je povezan okoljevarstveni vidik. Podjetje Naos je znano po inovativnih rešitvah in izdelkih vrhunske kakovosti. Držijo se načela, da je dober načrt le tisti, ki ima trajnostno vizijo. Svojo tehnologijo neprestano izpopolnjujejo, raziskujejo pa tudi možnost, da bi naročnikom ponudili inovativen sistem jader za velike ladje. Z njimi bi v primeru vetra plovilo porabilo med pet in deset odstotkov goriva manj in s tem zmanjšalo CO2 emisije, s čimer bi te ladje postale energetsko in okoljevarstveno bolj učinkovita izbira. »V povprečju velika ladja (180 metrov) porabi med 35 in 40 ton goriva na dan, kar je zelo veliko,« je razložil Prasselli, ki v inovativnem sistemu jader vidi ekonomski prihranek za ladjarje. »Začetna naložba bi se obrestovala v roku treh let,« sta prepričana tržaška načrtovalca, ki sta trenutno zaposlena s projektiranjem treh jaht, ene tovorne ladje za ladjedelnico Visentini in ene tovorne ladje za avstralskega ladjarja ter inovativne Ro-Pax ladje. Ta količina naročil je bržkone tudi dokaz, da je tržaška družba za navtično projektiranje Naos lahko kažipot, na kakšen način se da uspeti in po kateri poti je treba iti, da uspeš ... Soneta Čoralič Levo Roberto Prever in Carlo Prasselli za računalnikom; desno pogled na načrt Računalniška obdelava ladje podjetja Naos fotodamj@n staro pristanišče - Snemanje avtomobilistične oddaje Top Gear Dirkališče v pristanu Staro pristanišče je vse bolj podobno dirkališču. Po tajnem tržaškem obisku Ferrarijevega pilota Sabastiana Vettla, ki se je v videospotu pnevmatik preizkusil v vzvratni vožnji med opuščenimi skladišči, trenutno najbolj vabljiva tržaška filmska lokacija ponovno gosti snemalne kamere. Vettla sta zamenjala športni komentator mreže Sky Guido Meda in kuhar istrskih korenin Joe Bastianich. Neobičajna dvojica voznikov bo v naslednji televizijski sezoni vodila italijansko različico oddaje Top Gear, najbolj popularnega televizijskega showa zadnjih let, ki na hudomušen in iznajdljiv način obravnava avtomobilsko tematiko. Izvirna angleška različica oddaje v produkciji BBC je v desetletju Guido Meda navdušila več kot 350 milijonov gledalcev v 230 različnih državah, od marca 2016 pa se na plačilnem omrežju Športni vozili med snemanjem v starem pristanišču facebook Joe Bastianich Sky obeta tudi italijanska različica. Snemanje poteka v strogi tajnosti. Producentska hiša Toro media, ki je skrbela tudi za snemanje zadnjega filma Jamesa Bonda v Avstriji in Italiji, in FVG Film Commission nista želela izdati dodatnih informaciji. Iz fotografiji, ki so bile objavljene na Face-booku pa je razvidno, da se Bastianich in Meda vozita za volanom izredno zmogljivega rdečega porscheja in zelenega lamborghinija. Pred snemanjem v starem pristanišču se je snemalna ekipa z Bastianichem in Medo že v avgustu mudila tudi v nabrežin-skem kamnolomu Cava Romana in po kraških stranskih cestah, ki bodo na sporedu v drugi oddaji italijanskega Top Gear. Epizodo novega avtomobilskega šova, v kateri se voditelja preizkušata na vožnji v starem pristanišču, bo popestrilo tudi snemanje na Velikem trgu. (mar) salež Film Magdalene proti nasilju nad ženskami Slovensko kulturno društvo Rdeča zvezda v sodelovanju z občino Zgonik prireja filmski večer v društvenih prostorih v Saležu. Nocoj ob 20.30, na dan mednarodnega boja proti nasilju nad ženskami, bodo predvajali igrani film Magdalene režiserja Prtra Mullana iz leta 2002, ki je bil na beneškem filmskem festivalu nagrajen z zlatim levom. Vstop prost! gledališče RDEČI PROGRAM Prešernovo gledališče Kranj Oliver Frljič 25.671 (IZBRISANI) z italijanskimi nadnapisi I BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 - 040 2452616 www.teaterssg.com / ŠPORT Sreda, 25. novembra 2015 2 1 opčine - Podelitev v petek v razstavni dvorani ZKB Zadružna kraška banka: 27 mladim štipendije 2015 Adriano Kovačič fotodamj@n Zadružna kraška banka posveča v zadnjih letih posebno pozornost mladim generacijam. Vzgoja in pobude na tem področju so pomembne ne samo za individualno rast mladine, ampak tudi za vso skupnost. Te cilje čuti ZKB kot del svojega poslanstva in jih razvija v korist domače krajevne skupnosti. Med uspešne pobude, ki jih Zadružna kraška banka namenja mladim, prav gotovo spada letna podelitev štipendij svojim mladim članom in njihovim otrokom, ki so se izkazali pri študiju. Letos poteka že enajsta izvedba pobude, v vseh teh letih pa je bilo nagrajenih kar 137 študentov in podeljenih okrog 100.000 evrov štipendij. Letošnja razglasitev dobitnikov s slovesnostjo bo v petek, 27. novembra, ob 18. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, in bo potekala v okviru večera za mlade. Vsako leto banka organizira pobudo, na kateri lahko mladi prosto izrazijo svoje misli in mnenja o lokalni stvarnosti. V prejšnjih izvedbah je banka organizirala okroglo mizo mladih, orisala priložnosti, ki so na voljo mlademu človeku, da stopi na pot podjetništva, in predstavila s tem povezane instrumente in priložnosti. Lani je banka povabila mlade, ki imajo za seboj uspešno poklicno pot. »Cilj večera je, da mladim vlijemo pozitivnost in jih spodbudimo za nove študijske in gospodarske podvige,« pravi predsednik Adriano Kovačič. »»S to pobudo želi ZKB dati mladim možnost, da izpovedo svoje misli in svoje poglede na sedanje stanje. V tem času je treba gledati naprej, potrebne so spremembe, novi prijemi, treba je začeti razmišljati drugače, zato je važno poslušati, upoštevati ideje in predloge mladih.« Petkov večer bo tokrat »rožnato obarvan.« ZKB je povabila štiri mlade in uspešne ženske, ki bodo prisotnim zaupale svojo zgodbo o uspehu. Razkrile bodo, kako jim je uspelo, kaj so se naučile na svoji življenjski poti in kakšno popotnico bi dale mladim. Te mlade ženske so: Meta Starc, pe-diatrinja v bolnišnici Burlo Garofolo v Trstu, uspešna fotografinja Nika Furlani in Dunja Fabjan, astrofizik in hkrati asistentka na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Četrta je skrivnost, ki jo bomo razkrili šele na petkovem večeru ... Ker se morajo mladi v današnjem času zaradi hitenja na vsakem koraku kaj naučiti tudi od drugih, ki so pred njimi prehodili podobno pot, jih ZKB vabi, da se udeležijo večera. Zagotovo bodo prisluhnili kakemu koristnemu nasvetu. Drugi del večera bo namenjen predstavitvi novega projekta»ZKB Starter in podelitvi štipendij maturantom višjih srednjih šol in študentom z univerzitetno diplomo. Letos bo Meta Starc nagrajenih 27 mladih, kar je tudi svojevrsten rekord. S tovrstnimi štipendijami želi banka primerno nagraditi mladino z našega prostora za njeno prizadevnost, obenem pa jo želi spodbuditi, da Nika Furlani fotodamj@n Dunja Fabjan se bo še dalje izpopolnjevala in se tako primerno pripravila za vstop na trg dela. S tem je povezan tudi pomemben sklep upravnega odbora ZKB, ki želi omogočiti čim več mladim vstop v zadrugo in spodbuditi pomladitev svojega članstva. Odbor je namreč povišal s 25 na 30 let zgornjo mejo koriščenja ugodnosti za nakup le ene delnice za včlanitev in hkrati odpravil obvezni status študenta. predstavitev - Čezoceansko trgovinsko in naložbeno partnerstvo Sporni sporazum TTIP Zaradi tajnosti je o njem znanega zelo malo - Tudi v Trstu državljanska pobuda Stop TTIP Sporazum o čezoceanskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, bolj poznanen po kratici TTIP, bo v žarišču petkovega srečanja na sedežu Višje šole za prevajalce in tolmače v Ul. Filzi 14 (med 17. uro in 19.30). Tržaški odsek državljanske pobude Stop TTIP bo v družbi strokovnjakov opozarjal na številne pasti in nejasnosti, ki naj bi se skrivale v trgovinskem sporazumu z ZDA, o katerem je zaradi tajnosti znanega zelo malo. Več o tej temi je na včerajšnji predstavitvi petkove okrogle mize povedal Oscar Garcia Murga, član tržaškega odbora državljanske pobude Stop TTIP, ki meni, da so pričakovanja za gospodarski zagon, ki naj bi izhajal iz sporazuma, prenapihnjena. Po njegovih besedah ta trgovinski sporazum ne bo prinesel nikakršnih gospodarskih koristi, pač pa izgubo delovnih mest ter zmanjševanje delavskih, socialnih in okoljskih pravic. Govornik je izpostavil tudi italijansko prehrambeno industrijo, ki se lahko pohvali s celo vrsto izdelkov z zaščitenim poreklom. Naj spomnimo, da v ZDA pri hrani veljajo veliko nižji standardi kot pri nas oz. da so v ZDA dovoljene določene prakse, ki jih v Evropi za zdaj ni ali pa so precej omejene. S sprejetjem sporazuma TTIP bi bili številni prehrambeni izdelki ogroženi, je prepričan Garcia Murga, ki meni, da ne gre pri pogajanjih o čezatlantskem prostotrgovinskem sporazumu za nič drugega kot za poskus velikih ameriških (globalnih) korpora-cij, da bi nam vsilile standarde in normative, ki bi pomenili opustošenje okolja in celo vsiljevanje gensko spremenjenih organizmov. Zaradi vseh naštetih elementov tržaški odbor Stop TTIP zahteva večjo transparentnost in večjo vključitev javnosti. V ta namen je omenjeni odbor organiziral razpravo; oblikovali jo bodo strokovnjaki, ki poznajo številna področja, ki jih obsega sporazum. Na to temo bodo govorile Laura Chies, profesorica ekonomske politike, Roberta Nunin, profesorica delovnega prava, in Elena Mazzoni, koordinator-ka državnega odbora Stop TTIP. Okroglo mizo, ki jo bo povezovala Simonetta Lorigliola iz mesečnika Konrad, bo uvedel Lino Santoro iz tržaškega odbora Stop TTIP. (sč) barkovlje - Nocoj predstavitev knjige Nicoloja Giraldija Peš po poteh vojne Večer prireja SPDT - Giraldi po sledeh prve svetovne vojne od Londona do Trsta Drevi bo v dvorani Slovenskega kulturnega društva Barkovlje v Ulici Cer-reto 12 s pričetkom ob 20.30 predstavitev knjige Niccoloja Giraldija La Grande Guerra a piedi, peš od Londona do Trsta po poteh prve svetovne vojne. Ob stoletnici začetka spopadov na Soški fronti je prišel trenutek, da resno stopimo za mizo in preuredimo misli o nesmiselnosti vojn in koliko žalosti prinašajo s seboj. so si rekli pri Slovenskem planinskem dru- Nicolo Giraldi v gorah štvu Trst. Zato so povabili Giraldija v Barkovlje. Njegovo delo ni samo zgodovinska knjiga, ampak prinaša nekaj več, eno vizijo. Avtor ponuja racionalno podobo modernega sveta, ki še vedno išče rešitve v vojni in v orožju, namesto da bi se ukvarjal s kulturo, znanostjo in začel reševati odprte rane preteklosti. Nekje okoli božiča se je odločil, da bo šel na pot, in to je tudi storil. Koraki so padali v zgodovino in le-ta je dobivala spet življenje. Besede iz učbenikov so dobivale humano plat in s tem tudi veliko čustvenosti. Giraldi je prebrodil stari kontinent in se spraševal ob frontni liniji kakšna bo bodočnost Evrope in naših krajev. Iz te dogodivščine je nastala knjiga, ki je hitro pošla (sedaj je v tisku že druga izdaja). Njegovo delo je imelo veliko odmeva v širši javnosti in bilo deležno tudi nagrade Tutino v Arezzu. SPDT vabi vse člane, ljubitelje gora, prijatelje in osebe, ki jim zgodovina še vedno nekaj pomeni, na srečanje z avtorjem. Z njim se bo pogovarjal Gregor Znidarcic. prireditve Bogata jesen Slovencev v Miljah Jesen Slovencev v Miljah poteka v znamenju sodelovanj. »Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga je majhno društvo, ki deluje v popolnoma italijanskem okolju. Naše someščane moramo privabiti s kakovostno ponudbo. Ker sami delujemo seveda na prostovoljni ravni, smo povabili k sodelovanju slovenske profesionalne ustanove,« pravi predsednica DSMO K. Ferluga Isabella Marega. Starši COŠ A. Bubnič so tako oktobra lahko prisluhnili seriji predavanj Norine Bogatec, Susanne Pertot in Zaire Vidau v sodelovanju s Slorijem. V torek pa so lahko tečajniki, ki obiskujejo društvene tečaje slovenščine - teh je več kot štirideset, učne ure vodi Kristina Ličen, v sodelovanju s Slorijem - prisluhnili krajšemu predavanju Zaire Vidau o zgodovini, razvoju in stanju slovenske narodne skupnosti v Italiji ter o medkulturnosti na našem območju. Sodelovanja se bodo nadaljevala tudi v jutri. Popoldne bo namenjeno najmlajšim, ko se bo ponovilo že sodelovanje društva z miljsko občinsko knjižnico E. Guglia pri prirejanju otroških bralnih uric. Tokrat se bo naveza razširila tudi na Narodno in študijsko knjižnico. Ob 16.15 bo namreč Alenka Hrovatin prebirala otrokom do tretjega leta, ob 17.15 pa otrokom od četrtega do osmega leta starosti. Dan se bo zaključil z gostovanjem predstave Kako postati Slovenci v 50 minutah, ki bo potekalo ob 20. uri v dvorani Roma. Predstavo si bo istega dne v dopoldanskih urah ogledala tudi skupina srednješolcev iz miljske NŠŠ Nazario Sau-ro, kjer poteka že nekaj let pouk slovenščine kot drugega tujega jezika. Informativno srečanje o Evropski prostovoljni službi Tržaška občinska uprava obvešča, da bo v občinskem uradu Europe Direct (Ul. Procureria št. 2/a) danes ob 15. uri informativno srečanje o Evropski prostovoljni službi (European Voluntary Service-EVS). Ta služba ponuja mladim možnost daljšega bivanja in dela v gostitelj-ski organizaciji v drugi državi, pri čemer je delo prostovoljca ali prostovoljke EVS v korist gostiteljske organizacije ali lokalne skupnosti. Prostovoljna služba je namenjena za mlade od 17. do 30. leta starosti in lahko traja od 2 mesecev do 12 mesecev, v primerih skupinskih aktivnosti EVS (10 ali več prostovoljcev) in vključevanja mladih z manj priložnostmi (v vlogi prostovoljcev EVS) pa služba lahko traja od 2 tednov do 2 mesecev. Emporij solidarnosti V glavni veži tržaške Trgovinske zbornice bo od danes do 27. novembra emporij solidarnosti, ki ga prireja združenje de Banfield. Med dobrotami, ki jih bomo lahko kupili v dobrodelne namene, bodo tudi posebni čokoladni bomboni. Študijski dan o zgodovini Na tržaški univerzi bo v poslopju H3 (dvorana 0B) jutri od 15. do 18. ure študijski dan na temo Kvanti-teta-kvaliteta: zgodovina med mikro pogledi in posploševanjem. Predavali bodo Edoardo Demo, Daniele Andreozzi, Andrea Cara-causi, Alida Clemente, Giovanni Fa-vero in Luca Mocarelli. 1 2 Sreda, 25. novembra 2015 KULTURA nagrada darko bratina - Švicarski režiser Villi Hermann »Naša prednost je, I v • • • • da živimo na meji« Včeraj uvod v ljubljanski Kinoteki, jutri podelitev v Gorici Villi Herman in Mateja Zorn v ljubljanski Kinoteki, desno prizor iz filma From somewhere to nowhere, spodaj dokumentarec Cerchiamo per subito operai, offriamo... ki bo jutri na sporedu v goriškem Trgovskem domu nagrada darko bratina - Do 30. novembra niz Kaj in kje na fes LJUBLJANA - »Naša prednost je, da živimo na mejnem področju in imamo podobne probleme, znotraj katerih je mogoče uzreti tudi aktualno begunsko krizo. Menim sicer, da film na tem področju nima kakšne pomembnejše vloge, naša skupna naloga pa je ponuditi alternativo elitam in sedanjim politikam,« je na včerajšnji tiskovni konferenci med drugim dejal Villi Herman, dobitnik nagrade Darko Bratina, Poklon viziji 2015. S tiskovno konferenco in večerno projekcijo v Slovenski kinoteki v Ljubljani se je namreč uradno pričel monografski filmski festival, posvečen goriškemu filmarju Darku Bratini. Kar na sedmih prizoriščih - v Ljubljani, Novi Gorici, Gorici, Špetru, Izoli, Trstu in Vidmu - bo vse do 30. novembra predstavljen obsežen opus švicarskega režiserja in pro-ducenta Villija Hermanna, letošnjega prejemnika Bratinove nagrade, ki jo podeljuje goriški Kinoatelje. Svečani dogodek bo jutri zvečer v Gorici (beri sosednji članek). Na ljubljanskem dogodku je vodja festivala Mateja Zorn predstavila nagrajenca in osrednje značilnosti njegovih del. Vil-li Hermann (1941) je študiral umetnost in film med Nemčijo (Krefeld), Francijo (Pariz) in Veliko Britanijo (London) ter se v šestdesetih letih ustalil v kantonu Tici-no, edinem italijansko govorečem v Švicarski konfederaciji. Vztrajna pozornost do migracij in meja, delavskega razreda, kot tudi do njegovega vsakdanjega življenja na geografski, kulturni in jezikovni meji, so tiste specifike njegovih del, zaradi katerih je označen kot »režiser meje«. Mateja Zorn predstavila tudi bogat filmski opus režiserja in producenta Vil-lija Hermana, vse od njegovega diplomskega dela Fed up iz leta 1969, preko filma Takoj iščemo delavce, ponujamo ... (Cerchiamo per subito operai, ojffriamo...), filma kot je San Gottardo, pa vse do zadnjih njegovih del, v katerih nastopa (tudi) v vlogi producenta. Pred nekaj več kot dvajsetimi leti je namreč Hermann v Lu-ganu ustanovil lastno produkcijsko hišo Imago Film. V sklepnem delu srečanja je letošnji nagrajenec pojasnil svoj odnos do mi-grantske tematike, s katero se je soočal tako rekoč iz prve roke tako po materini kot tudi po očetovi strani in to vse od tridesetih let minulega stoletja dalje. Težka finančna situacija v švicarskem kantonu Ti-cino (tudi na področju filmske produkcije) pa je zagotovo prispevala svoje k obravnavi točno določenih tematik, katerim ostaja (tudi) na področju filmskega ustvarjanja vseskozi zvest režiser in pro-ducent Villi Herman. RoŠa Po sinočnji projekciji dokumentarnega filma Od nekod do nikoder (From Somewhere to Nowhere, 2009) v ljubljanski Kinoteki, bosta festival Darko Bratina in letošnji nagrajenec Villi Herman obiskala številne kraje. Nova Gorica Filmska karavana se z današnjim dnem seli v Kulturni dom. V dopoldanskih urah se bo Vil-li Herman predstavil goriškim dijakom, in sicer kot producent mladih ticinskih filmskih talentov. V tem sklopu bo na ogled film Prosti pad (Tutti giu, 2012). Gorica Prav tako danes, ob 18. uri, bo v Trgovskem domu na ogled film Takoj iščemo delavce, ponujamo ... (Cerchiamo per subito operai, offriamo^), sledil pa bo še pogovor z nagrajencem, ki ga bo vodila Vida Valenčič. Osrednji dan monografskega festivala bo četrtek, 26. novembra, ko se bo v goriški Hiši filma odvijal masterclass z Villijem Hermannom in v sodelovanju s štirimi univerzami (novogoriško, videmsko, tržaško in Univerzo na Primorskem). S kritično refleksijo gostujočih predavateljev (Nicola Falcinella, Jože Dolmark, Moreno Zago) bc predstavljen nagrajenčev filmski opus, vse od jutranjih ur si bo mogoče ogledati kar pet filmov in nekaj insertov celovečernih filmov. Slavnostno podelitev nagrade (ob 20.30 v Hiši filma) bo zaznamoval film o migracijah delavskega razreda z naslovom San Gottardo, ki je svetovno premiero doživel na canneskem festivalu leta 1977. Špeter Festival se v petek zvečer seli v Špeter v Benečiji, ki je nova postaja Nagrade Darko Bratina. V prostorih ISK- Slovenskega kulturnega inštituta si bo mogoče ob 20. uri ogledati dva filma: Giovanni Orelli. Odprta okna (Giovanni Orelli. Finestre aperte) in film Greina. Izola Celovečernemu igranemu filmu Nedolžnost (Innocenza), bo posvečen sobotni večer v izolskem Art kinu Odeon (ob 20. uri). Hermann v filmu, ki je premiero doživel na beneški Mo- knjižni sejem - Od danes do nedelje v Cankarjevem domu Schwentnerjeva nagrada Bediti »knjigarnarja z dušo in telesom« LJUBLJANA - S podelitvijo Schwentnerjeve nagrade za pomemben prispevek slovenskemu založništvu in knjigotrštvu Bedi-ti Mlinar in posebnega priznanja reviji Bukla (ob desetletnici izhajanja) se je sinoči tudi uradno pričel letošnji Slovenski knjižni sejem, ki bo za širše občinstvo vrata odprl danes ob 9. uri. Po napovedih organizatorjev bo letošnji SKS bolj živahen in družaben, stopa pa tudi naproti internacionalizaciji. V ospredju bo Francija z odmevnimi gosti Pascalom Brucknerjem, Jacquesom Rancierom in Fredericom Beigbederjem. V sklopu SKS bodo letos prvič pripravili tudi festival Cicifest, namenjen otrokom do desetega leta starosti. Na sejmu se bo na 84 stojnicah predstavilo 73 založb in 33 malih založnikov; med njimi bodo tudi založbe Slovencev v Italiji, ki bodo poskrbele za niz zanimivih dogodkov (izbor smo objavili v nedeljski izdaji dnevnika, več informacij na www.knjiznisejem.si). Skupno bo sejem ponudil 277 dogodkov. Poleg že omenjenih novosti se ponaša tudi z novo likovno podobo, za katero so si organizatorji sposodili junaka Mikija Mustra Lakotnika in Trdonjo. Mu-stru bodo ob 90-letnici poklonili tudi razstavo. Bedita Mlinar, letošnja prejemnica Schwentnerjeve nagrade, je bila ustanoviteljica, dolgoletna vodja in zaščitni znak prvega slovenskega specializiranega otroškega knjigarniškega oddelka v knjigarni Konzorcij. Na otroškem oddelku, ki je med drugim pridobil Unicefov naziv t. i. varne točke, je delovala od leta 1984 do leta 2012, ko se je upokojila. Njeno delo je daleč presegalo zgolj običajno prodajanje, saj je znala vsakomur dati strokoven nasvet in svetovati, katera knjiga je v tistem trenutku najbolj prava zanj. Bila je znana kot knjigarnarica, ki pozna večino svojih odraslih in otroških strank in natančno ve, kaj imajo radi in katere knjige že imajo doma, so zapisali v obrazložitvi nagrade. Označili so jo za »knjigarnarico z dušo in telesom«, ki je na področju prodaje otroških in mladinskih knjig pri nas opravila podobno pionirsko delo, kot ga je na področju izdajanja teh opravila Kristina Brenkova. (STA) inar, Elena Ferrante tudi v slovenšč LJUBLJANA - Zbirko Moderni klasiki Cankarjeve obogatila tri nova dela - roman perujskega Nobe grajenca Maria Vargasa Llose Prikriti junak, delo ga podpisuje ruski avtor Jevgenij Vodolazkin ter ro janske avtorice Elene Ferrante Dnevi zavrženosti. okoli katere obstajajo različni miti, je zaslovela z ] skim ciklom. Ta zajema štiri dela, v katerih je preds ske, ki se v življenju soočijo s kriznim dogodkom. Dnevi zavrženosti je to trenutek, ko protagonistk pusti samo z dvema otrokoma in psom. Prevajalk drič je dejala, da 38-letno Olgo, izobraženo in kul sko ob razhodu, kljub trudu, da bi ohranila integri gne v vrtinec bolečine, v kateri nevzdržno drsi pro Slovenka Lina na 3. mestu SOFIJA - V bolgarski Sofiji je prejšnji konec tedna pc movanje za pesem Evrovizije za otroke. Končna zm padla 13-letni Destiny Chukunyere z Malte. Slove stavnica Lina Kuduzovic se je uvrstila na odlično tr Na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije za ot stopili mladi iz 17 držav, kar je največ po letu 2C vrščena predstavnica Malte je za skladbo Not My la 185 točk. Na drugo mesto se je uvrstil armensk nik Mika, ki je za skladbo Love prejel 176 točk. Slovi stavnica, 12-letna Lina Kuduzovic, je s suverenim ljivim nastopom s pesmijo Prva ljubezen (First Lo 112 točk in zasedla odlično tretje mesto, so sporo Slovenija. Avtorji glasbe so Lina Kuduzovic, Maraaya in Krešim avtorji besedila pa Lina Kuduzovic, Sebina Kuduzo raaya. Slovensko strokovno žirijo so sestavljali Alenka Go jan Grabnar, Nuška Drašček, Miha Gorše in Lea ška žirantka pa je bila Ula Ložar, lanskoletna pr RTV Slovenija na Pesmi Evrovizije za otroke. Po vne žirije namreč v vsaki državi glasuje tudi en hovi glasovi se seštejejo in predstavljajo skupno otroške žirije. (STA) KULTURA Sreda, 25. novembra 2015 13 dogodkov Jtivalu? stri, vodi diskurz o ljubezni med učencem in učiteljico. V Manziolijevi palači pa bo ob 18. uri pogovor z nagrajencem o filmu in literaturi. Trst V nedeljo se bo festivalska karavana ustavila v Trstu. V gledališču Miela bo ob 18. na ogled Matlosa (1981), ki je svetovno premiero doživel v tekmovalnem programu beneške Mostre, dve uri kasneje pa še Bankomatt (1989), nagrajen na berlinskem festivalu. Prav slednji izstopa iz Her-mannove filmografije, ne zgolj zaradi visokega proračuna, gre namreč za prvo koprodukcijo med Švico in Italijo, temveč tudi zaradi izbire žanra. Gre za noir kriminalko v kateri blesti igralec Bruno Ganz. Videm Letošnje festivalsko dogajanje se sklene v Vidmu, v ponedeljek, 30. novembra. Na velikem platnu kina Visionario bo ob 20. uri na ogled Gotthard Schuh. Čutno videnje sveta (Gotthard Schuh. Una visione sensuale del mondo, 2011). RoŠa :ini založbe so lovega na-Laurus, ki aman itali-Pisateljica, Napolitan-itavila žen-V romanu o mož za-a Anita Ja-turno žen-teto, pote-oti dnu. ¡tekalo tek-iiaga je pri-nska pred-etje mesto. roke so na-107. Prvou-Soul preje-:i predstav-nska pred-in preprič-ve) osvojila ičili iz RTV mir Tomec, ovič in Ma- odec, Bošt-Sirk, otro-edstavnica leg stroko-otrok. Nji-glasovanje nagrada lux - Prejel jo je film Mustang turške režiserke Deniz Gamze Ergüven Pet sester proti hinavščini STRASBOURG - Film Mustang režiserke Deniz Gamze Ergüven je dobitnik filmske nagrade lux, ki jo podeljuje evropski parlament. Dobitnika nagrade je na včerajšnjem plenarnem zasedanju parlamenta v Strasbourgu razglasil predsednik Martin Schulz.Francosko-turško-nemška koprodukcija predstavi družbeno, z lokalnimi tradicijami podprto, zapiranje mladih deklet v Turčiji. Kot je dejal Schulz, Mustang prikazuje pet močnih žensk, ki se želijo izviti iz patriarhalne in hinavske družbe. Izpostavil je še občutljivost za raznolikost, ki jo poudarja nagrada. V luči nedavnih terorističnih napadov je prepričan, da moramo biti pripravljeni braniti idejo, ki nas dela to, kar smo, pred uničevalnim pohodom ljudi z »neumno ideologijo«. Turška režiserka pa je ob prejemu nagrade dejala: »Sporočilo, ki mi ga daje ta nagrada, odpira nova vprašanja o temi filma.« Film Mustang je povzet po nekaterih dogodkih, ki so se tudi v resnici pripetili režiserki Deniz Gamze Ergüven, po rodu iz Ankare, ki pa že več let živi in dela v Parizu. Zanj je prejela že več nagrad (na primer v Cannesu in Sarajev), konec februarja pa se bo v Los Angelesu potegovala tudi za tujejezičnega oskarja (zastopala bo Francijo). Namen evropske filmske nagrade lux je podpreti evropsko kinematografijo in spodbuditi režiserje, da se lotijo vpra- šanj, povezanih z evropskimi vrednotami in socialnim položajem. Med letošnjimi finalisti za nagrado lux sta bila še filma Sredozemlje režiserja Jonasa Car-pignana in Učna ura (Urok) režiserjev Kristine Grozeve in Petra Valčanova. Carpignano s svojim celovečernim prvencem ocenjuje aktualno problematiko preseljevanja migrantov preko Me- diterana v iskanju svobode in varnosti, medtem ko Kristina Grozeva in Petar Val-čanova usmerjata pogled na šolsko okolje, kjer finančna stiska ogrozi udobno življenje. Vse tri filme so si gledalci v državah EU lahko ogledali na brezplačnih projekcijah v okviru filmskih dnevov lux, ki so se zvrstili v vseh 28 državah članicah EU. Filmi so bili tudi podnaslovljeni v vseh 24 uradnih jezikih unije. Vsi so bili predvajani na beneškem filmskem festivalu, prav tako si jih je bilo mogoče ogledati na ljubljanskem filmskem festivalu Liffe. Lani je filmska nagrada evropskega parlamenta pripadla poljsko-danski koprodukciji Ida v režiji Pawla Pawli-kowskega. recenzija - Zbornik Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju je uredil Aleksander Rojc Tudi o barviti podobi Trsta Dvojezična publikacija je nastala ob stoletnici Glasbene matice, predstavitev v soboto - Petnajst avtorjev iz treh držav TRST - V veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu bodo v soboto, 28. novembra, ob 17.30 predstavili dvojezično, slovensko-italijansko publikacijo, zbornik prispevkov z znanstvenega posveta, ki ga je tržaška Glasbena matica priredila v Narodnem domu v Trstu ob svoji stoletnici leta 2008. Petnajst avtorjev z univerz in kulturnih ustanov v Italiji, Sloveniji in Hrvaški podaja zgodovinske poglede na družbeno življenje in kulturno ustvarjanje v Trstu 19. stoletja in do prve svetovne vojne. Vsebinska zasnova monografije želi predstaviti razvoj slovenskega in italijanskega glasbenega, literarnega in likovnega ustvarjanja ter jih razbira v luči družbenega in političnega dogajanja v obdobju največjega gospodarskega razvoja in hkrati narodnega konflikta med slovensko (oziroma slovansko) ter italijansko komponento. Avtorji razprav so strokovnjaki na različnih področjih politične, družbene in zlasti kulturne zgodovine, umetnostne zgodovine in muzikologije. Njihovi tematski prispevki prikazujejo kompleksno in barvito podobo mesta, ki se ga običajno prikazuje z ene ali druge strani kot razdvojeni svet, tu pa zaživi v recipročnem, konfliktnem in hkrati povezovalnem razmerju podobnosti in kontrastov. Knjiga se začenja s prikazom gospodarskega, družbenega in političnega konteksta, v katerega se je umeščalo kulturno dogajanje. Oblikujejo ga prispevki Alekseja Kalca o oblikah organiziranosti slovenskega Trsta v času formiranja družbene in narodne identitete. Kot enega glavnih dejavnikov, ki so vplivali na kulturno delovanje in tudi vsebino slovenske narodne identitete, je izpostavil t. i. karierno migracijo. V primerjavi s preteklostjo se je namreč v Trstu okrepil srednji sloj posestnikov, trgovcev, obrtnikov, uradnikov in tudi družbena elita, tako gospodarska z velikimi trgovci, podjetniki in raznimi gospodarskimi uradniki, kot politična in kulturna s svobodnimi poklici in drugimi izobraženci. Sledi prispevek Boruta Klabjana o slovanski vzajemnosti ter češki in narodni identiteti od leta 1948 do prve svetovne vojne, ki opozori na določene kulturne prakse, ki so vplivale tudi na slovensko kulturno delovanje. Sledi prispevek Salvatoreja Žitka, ki razpravlja o pogledih slovenskega Trsta na francosko družbeno-politično stvarnost na prelomu 19. in 20. stoletja v luči idejno-nazorskih opredelitev. Poglavje o literarni ustvarjalnosti je delo literarnih zgodovinark, specialistk za slovensko in italijansko literaturo Tatjane Rojc in Cristine Benussi. Prva razpravlja o mestu, ki ga je imel Trst v slovenski literaturi, druga pa o stikih in pogledih italijanskih besednih umetnikov na Trst in o literarnem življenju italijanskega Trsta. UMETHOSTNI IZRAZ OB NACIONALNEM VPRA&ANJU LiLi Ju fefrisi Ii |MUn liti'rt>'r'n . . H* SkA-^iVl IVi^ti ^■"-■i I— L'SSPflESSKXiEAHTJSíTlCA £ LA QUESTtONE NAZiONALE O figurativnih umetnostih pišeta s slovenske strani MilčekKomelj, z italijanske pa Donata Levi. Oba se dotikata vprašanja, kakšno vlogo je imela umetnost pri kon-stituciji narodne identitete pri narodih brez države oziroma, kakšna je bila vloga umetnosti v kulturno raznolikem geografskem okolju. Komelj opozarja na težavno razbiranje narodnosti skozi likovno govorico, saj se ta bolj razkriva skozi geografski položaj ustvarjalcev in skozi nekatere motive. Nosilna umetnost tega časa, in nasploh vsega 19. stoletja, pa je bila profana, četudi je bila glavnina javnih naročil še vedno namenjena za cerkve, saj gre za čas deklarirane katoliške obnove. Problematizira odnos in vlogo vseh pomembnejših slogov od historizma do romantike, realizma, impresionizma, ne nazadnje pa opozori na vpliv tržaškega okolja na razvoj neoklasicizma, urbanizma in arhitekture, ter na ekspresionizem v celotnem slovenskem okolju. Levijeva pa izpostavlja razmerja med umetniškimi stremljenji in oblikovanjem umetniške identitete mesta na meji, ki se jih je dolgo interpretiralo zgolj skozi lečo iredentistično naravnane historiografije, po teoretičnem uvodu se posveti konkretnim primerom umetniških praks v Trstu, kjer posebej opozarja na kon- tekst njihovega nastanka, diskurz, umetniške institucije in naročnike. Glasbeni ustvarjalnosti in njenim obzorjem se posvečajo štiri prispevki. Aleksander Rojc analizira vpliv, ki ga je na tržaško glasbeno sceno 19. stoletja prinesel češki vpliv, in o glasbi kot nosilcu pomenov, ki napovedujejo razkroj habsburške monarhije. Slovenski skladatelji so imeli dovolj znanja za vokalne skladbe, slovenski po-ustvarjalci so bili večinoma Ie nadarjeni diletanti. K vsemu sta svoje dodala še ideologija in politični program slovenskega nacionalnega gibanja in silila skladatelje v vsakomur razumljivo sporočilo, kjer se je moral zvok ukloniti besedi in na zelo močno prisotno obliko združevanja - čitalnice (najprej Slavija, potem pa čitalniških besed). S. Bianchi govori o uveljavljanju moderne v glasbeni umetnosti v desetletjih pred prvo vojno in odgovarja na vprašanje, kako se je ta proces kazal na Tržaškem skozi lokalno operno produkcijo. Repertoarno programiranje tržaškega opernega gledališča - med smrtjo Richar-da Wagnerja (1883) in izbruhom prve svetovne vojne -je dalo prednost Wagnerjevim delom (260 njegovih in 223 Verdijevih uprizoritev, na tretje mesto pa so se uvrstile Puccinijeve opere) kot »zrcalo mesta, ki vidi v Verdiju zlasti patriotski klic, z Wagnerjem pa kaže na odnos hro-mozomske afinitete«. Ivano Cavallini analizira podobo južnih Slovanov v italijanski operi od začetnega prikazovanja Morlakov, ki so mu po nastopu ilirizma sledile druge antropološke figure južnega Slovana. S. Tuksar zaključuje to poglavje z razpravo o vplivih programa konstrukcije Hrvaške na vaško glasbeno ustvarjalnost, podaja pregled avtorjev in glasbenih oblik ter izpostavlja razhajanje med idejnimi načrti za vzpostavitev nacionalne glasbe in dejansko glasbeno produkcijo. Ta je bila osredotočena na dve prednostni nalogi: produkcijo nacionalnih skladb in njihovo izvedbo. Tovrstni prispevki zaokrožajo zbornik, saj ravno primerjalne študije drugih slovanskih narodov razkrivajo temeljne funkcije glasbe v konstrukciji naroda. Monografijo, z vsemi prispevki v slovenskem in italijanskem jeziku in torej dostopnimi obema znanstvenima okoljema, je uredil Aleksander Rojc, ki je tudi zasnoval tako vsebino simpozija kot zbornika. Uvodno misel je prispeval bivši senator in podtajnik italijanske republike, sedanji predsednik Stalnega gledališča za Furlanijo Julijsko krajino Miloš Budin, pozdravne besede pa odbornik Dežele FJK za kulturo Gianni Torrenti, predsednica Pokrajine Trst Maria Bassa Poropat ter predsednica Glasbene matice Nataša Pavlin. doc. dr. Dragica Čeč 1 4 Sreda, 25. novembra 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorskl.eu gorica - Zdravniki brez meja začeli nameščati bivalnike za begunce »Institucijam želimo dati čas, da prevzamejo odgovornost« Na dvorišču nekdanjega vrtca Sv. Jožefa v Podturnu so včeraj začeli postavljati bivalne kontejnerje. Zabojniki bodo v kratkem postali novo zatočišče prosilcev za azil, za katere v domu Nazareno v Straž-cah, ki ga v dogovoru s prefekturo upravlja zadruga II Mosaico, ni dovolj prostora. Dvorišče zapuščene stavbe v Ulici Vittorio Veneto je dala na razpolago nadškofija, bi-valnike pa namešča mednarodna humanitarna organizacija Zdravniki brez meja, ki je sklenila, da spričo zimskih temperatur in pomanjkanja alternativnih rešitev priskoči na pomoč premraženim beguncem in Karitas. Le-ta za prebežnike že dalj časa skrbi v domu Faidutti in v župnišču pri Ma-donini, ki pa pokata po šivih. Zato so včeraj pri Madonini postavili večji šotor, kjer bo del prosilcev za azil lahko prenočeval do zaključka del na dvorišču stavbe Sv. Jožefa. Podrobneje smo se o tem ukrepu in njegovem izvajanju pogovorili z Yannickom Julliotom, koordinatorjem Zdravnikov brez meja v Gorici. Koliko bivalnikov boste postavili v Podturnu in kdaj bodo vseljivi? »Podjetje, ki smo mu zaupali dela, naj bi jih danes (včeraj, op.p.) pripeljalo dvanajst, jutri (danes, op.p.) pa še dodatnih trinajst. V njih bo prostora za približno sto ljudi. Ob tem bodo postavili tudi dva sanitarna kontejnerja. Pričakujemo, da bomo do konca tedna že postavili vse bivalnike, nato pa bo treba poskrbeti še za vodo, elektriko ipd. Upamo, da se bodo dela zaključila v čim krajšem času, saj je prišlo do drastičnega padca temperature in je zato nujno, da prosilcem za azil nemudoma zagotovimo primerno zatočišče. Za dvorišče stavbe Sv. Jožefa smo se odločili na pobudo Karitas; prostor je trenutno neizkoriščen in je primernejši od župnišča pri Madonini, kjer potekajo tudi druge dejavnosti. Tu v Podturnu, kjer so v preteklosti že gostili prebežnike, je tudi na voljo več prostora.« Kljub postavitvi bivalnih kontejnerjev pa bo nekaj beguncev vseeno prenočevalo pri Madonini in v domu Faidutti, saj jih je po zadnjih podatkih »izven konvencije« krepko čez sto. »Dotok beguncev v Gorico je stalen, zato tudi z dodatnimi sto mesti žal ne bomo mogli kriti vseh potreb. Kljub temu se je organizacija Zdravniki brez meja sklenila, da bo posredovala in s tem tudi nekoliko razbremenila Karitas.« Boste v Podturnu prebežnikom pripravljali tudi hrano? »To je ena od pomembnih podrobnosti, ki jih moramo s Karitas še uskladiti. Za zdaj vsekakor menim, da se bomo za obede posluževali prostorov pri Prvi bivalnik v Podturnu (zgoraj) in šotor pri Madonini (levo zgoraj) bumbaca Yannick Julliot ale Madonini, kjer so za pripravo hrane že organizirani.« V ponedeljkovem tiskovnem sporočilu ste Zdravniki brez meja jasno povedali, da so bivalniki v Podturnu le začasna rešitev. »Seveda. Odgovornost, da zagotovijo dostojne pogoje tem ljudem, imajo italijanske institucije, a kaže, da imajo težave pri "absorbiranju" tako velikega dotoka pre-bežnikov. Zato predvidevamo, da bodo kontejnerji tu ostali vsaj tri mesece, med tem časom pa bomo še naprej zagovarjali pravice prebežnikov na vseh ravneh. Institucijam želimo dati čas, da se organizirajo in sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s svojimi odgovornostmi.« (Ale) gorica - Župan »Zakaj jim ne pomagajo na Balkanu?« Na goriški občini niso navdušeni nad odločitvijo organizacije Zdravniki brez meja, ki je včeraj v Podturnu začela postavljati bivalnike za begunce. »Čudi me, da to počnejo v Gorici, ko je na Balkanu položaj tragičen, saj je več sto tisoč beguncev brez primerne oskrbe. V Gorici bi bilo težave mogoče rešiti enostavno s tem, da bi del prosilcev za azil premestili v druge občine goriške pokrajine in dežele FJK, ki še vedno ne gostijo niti enega prebežnika,« je kritičen župan Ettore Romoli, ki je za postavitev bivalnikov izvedel iz časopisov. »Danes (včeraj, op.ur.), je sicer na občino prišlo še pisno obvestilo,« zaključuje Romoli. gorica - Prefektura Očitke zavračajo, 90 beguncev odhaja Goriška prefektura zavrača očitke. Župniku Ruggeru Dipiazzi, ki je v prejšnjih dneh izjavil, da ni naredila dovolj za rešitev problema prebežnikov, odgovarja, da nikakor ni tako. »Prefektura je sprejela in preko konvencije skrbi za okrog 750 tujih državljanov. Zaradi stalnega priliva novih beguncev je v zadnjih 20 dneh organizirala odvoz dveh večjih skupin prebežnikov v druge italijanske dežele. 5. novembra jih je odšlo 50, 13. novembra pa 100,« sporočajo s prefekture in poudarjajo, da bodo v okviru projekta Sprar premestili dodatnih 70 beguncev. Prefektura je dalje povečala kapaciteto doma Nazareno, hkrati pa išče alternativne rešitve, s katerimi bi beguncem zagotovila dostojno namestitev: »Le štiri občine v pokrajini so sprejele prebežnike. Skupno jih preko konvencij ali združenj gostijo 64, od uprav ostalih 21 občin pa nismo še dobili pozitivnih odgovorov.« Število prosilcev za azil na Goriškem se bo vsekakor v prihodnjih dneh krepko znižalo. Tako napoveduje deželni odbornik Gianni Torrenti, po katerem bodo iz štirih pokrajin FJK v druge namestitvene centre v Italiji odpeljali 200 prebežnikov. Begunce bodo začeli seliti že danes, iz goriške pokrajine jih bo odšlo 90. »V teku tedna bi lahko našo deželo zapustilo še dodatnih dvesto prebežnikov,« napoveduje Torrenti. (Ale) tržič - Preplah in enourna zapora gorica - Občina Spremenili pravilnik enotnega davka IUC Na ponedeljkovi seji je goriški občinski svet sprejel spremembo proračuna, v katerega so med drugim vključili 600.000 evrov za obnovo cest, zeleno luč pa je z glasovi večine prižgal tudi spremembi pravilnika davka IUC. »Gre za manjše spremembe. Cilj je predvsem zmanjšanje možnosti, da bi prišlo do sodnih sporov zaradi različnih interpretacij pravilnika,« pravi funkcionarka Anna Ci-sint. Prva sprememba zadeva možnost pošiljanja sporočil preko pošte PEC, druga zadeva davek TARI in t.i. »posebne odpadke«, tretja pa davek IMU. »V bistvu smo le bolje opredelili, kdaj je neka stavba neuporabna in imajo torej občani pravico do "popusta" na plačilu davka IMU,« je pojasnila in spomnila, da se 16. decembra izteče rok za plačilo drugega obroka davkov TASI in IMU. Na seji je tekla beseda tudi o drugih temah. Načelnica skupine SSk Marilka Koršič je vložila vprašanje o imenovanju novega direktorja podjetja za upravljanje občinskih lekarn. Dosedanja direktorica je odpovedno pismo vložila maja, upravni svet pa je šele oktobra izdal sklep za nov razpis. »Kandidati so imeli za prijavo le dva tedna. Zakaj toliko čakanja, potem pa taka naglica? Novega direktorja bi morali imenovati 16. novembra, pristojni odbornik pa mi ni znal ali hotel povedati, kdo je bil imenovan,« pravi Koršičeva, po kateri bi morali biti postopki bolj tran-sparentni. Svetnik SSk Walter Bandelj je postavil svetniško vprašanje o treh starih nagrobnikih, ki so izginili s podgorskega pokopališča in o katerih smo v prejšnjih dneh že poročali. »Občina bi morala imeti pravilnik, kot ga imajo v Izoli, kjer so pomembnejši grobovi zaščiteni. Pristojni odbornik je iskal izgovore in je dejal, da nagrobnike iščejo, po vsej verjetnosti pa so za vedno izgubljeni,« pravi Bandelj, ki je opozoril še na potrebo po asfaltiranju makadamske ceste, ki pelje mimo parka Viatori proti griču Šanca, ter na neizpolnjene županove napovedi iz leta 2012, »ko je na občnem zboru SKGZ dejal, da bo spletna stran občine v kratkem prevedena v slovenščino, še danes pa ni.« O potrebi, da bi tudi občina nudila pomoč občanom, ki so imeli težave z družbo ENI, je spregovoril svetnik SSk Božidar Tabaj, ki je povprašal tudi o načrtih občine glede območja skupnega trga med Goricama in opozoril na problem, ki se je pojavil na letošnjih Okusih na meji. »Nekatere stojnice sploh niso spoštovale osnovnih higienskih standardov,« pravi Tabaj, ki bo pristojni odbornici izročil seznam kršitev. Bombni alarm pred banko Za sumljivi posodici valjaste oblike se je izkazalo, da sta bili prazni in da sta služili za hranjenje cigar Pirotehniki včeraj na delu v Tržiču bonaventura Po atentatih zadnjega časa so živci povsod napeti, previdnost pa ni nikoli odveč. Bombni alarm pred podružnico bančnega zavoda Banca Unicredit v Tržiču je včeraj popoldne povzročil nemalo vznemirjenja, izkazalo pa se je, da je bil neutemeljen. Uslužbenci banke na vogalu med ulicama Duca dAosta in Roma so okrog 16.15 opazili v niši med vhodnimi vrati in zidom dva majhna kovinska cilindra, ki tam ne bi smela biti. Prešinila jih je misel, da gre za eksplozivni sredstvi. Na kraj so nemudoma priklicali policijo in karabinjerje, ti pa so se obrnili na tržaško enoto pirotehnikov. Območje sumljive najdbe so zavarovali, veljala je prepoved za promet, okoliški trgovci niso smeli iz svojih trgovin. Pirotehniki so s posebno napravo razstrelili posodici valjaste oblike, za kateri se je izkazalo, da sta bili prazni in da sta služili za hranjenje cigar. Tam ju je pustil neznanec, ki ga očitno ni oplazila misel, da bo povzročil toliko preplaha ter zmedo in zastoje v Tržiču. Policisti so med drugim temeljito pregledali banko. Alarm so preklicali ob 17.15. w 'J ui v uniic v Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska cesta 77 Odpiralni čas: od ponedeljka do petka 08.00 - 20.001 sobota od 08.00 -17.001 nedelja: od 08.00 -12.00 Najbližjo poslovalnico najdete na strani www.kik-textilien.si Za novičke se enostavno prijavite in vedno boste na tekočem! kvalitetno f>«nretno ugodno www.kik-textilien.com Ponudba velja samo za izdelke iz zaloge. Nakup samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Pridržujemo si pravico do napak. Barvna odstopanja so pogojena s tiskom. KiKTextilien und Non-Food d.o.o, Ruska ulica 6, 2000 Maribor 1 6 Sreda, 25. novembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Tragični konec 63-letnega Mirenca Umrl je v kolesju kmečkega stroja Traktor z obračalnikom za seno na kraju nesreče bumbaca Na južnem delu letališča na Rojah se je včeraj popoldne zgodila tragična nesreča. V njej je izgubil življenje slovenski državljan, 63-letni Milovan F., ki ga je po nesrečnem naključju potegnilo v kolesje kmečkega stroja, priključenega na traktor. Navzoč je bil tudi lastnik kmečkega vozila, ki je ponesrečenemu prijatelju skušal pomagati, vendar zaman. Ko so reševalci prišli na prizorišče, je bil moški že mrtev. Nesreča se je zgodila okrog 16. ure na robu mirenskega letališča pri Štradalti, v sovodenjski občini. V bližini ima sedež tudi zadruga Centro Zootecnico Gori-ziano, ki od šestdesetih let prejšnjega stoletja skrbi za košnjo trave na letališkem območju. Nesrečni Milovan F. je našel smrt ravno pri enem od traktorjev omenjene zadruge, ki je bil parkiran na travniku letališča. »Ne gre za nesrečo pri delu,« je za Primorski dnevnik takoj pojasnil Lorenzo Pella, kapetan na goriškem poveljstvu karabinjerjev, ki okoliščine smrtne nezgode sicer še preučujejo. Milovan F., z bivališčem v občini Miren-Kostanjevica, je po kapetanovih besedah včeraj popoldne hotel pokazati prijatelju Saveriju Humarju - očetu Devida Humarja, upravitelja omenjene kmetijske zadruge -, kako deluje nova naprava za napihovanje pnevmatik traktorja. »Traktor je bil ustavljen na travniku. Prijatelja sta preizkušala delovanje napihovalnika, nakar je 75-letni domačin stopil na traktor, da bi vozilo premaknil. Prižgal je motor. Pri tem je začel avtomatično delovati tudi obračalnik za seno, ki je bil priklopljen na zadnjo stran traktorja. Nesrečni 63-letnik je bil tedaj ravno za traktorjem, stroj pa ga je potegnil vase in smrtno poškodoval,« je na osnovi prvih ugotovitev pojasnil ka-petan Pella. Po njegovi oceni je šlo za tragično naključje. Humar je takoj uvidel, kaj se je zgodilo. Prestrašen je skočil s traktorja in dosegel prijatelja, da bi mu pomagal. Poskušal ga je potegniti izpod obračalnika, a mu ni uspelo. Ker pri sebi ni imel mobilnega telefona, je stekel do sosednje hiše, od koder so poklicali na pomoč. Na prizorišče včerajšnje nesreče so prihiteli reševalci, za 63-letnega Miren-ca pa ni bilo pomoči, saj je bil verjetno pri priči mrtev. Ob rešilni službi 118 so na kraj prišli tudi dve patrulji karabinjerjev in gasilci, ki so z žarometi osvetljevali traktor, da bi omogočili odvoz trupla; še pred tem so morali počakati na zeleno luč dežurnega sodnika. Na kraju je ostal tudi Saverij Humar v šoku zaradi prijateljeve tragične smrti. (Ale) gorica - Film v Gledališču drugačnosti Dancing with Maria znova zadel v črno Film v režiji Ivana Gergoleta Dancing with Maria je spet zadel v črno. Predvajali so ga prejšnji teden v goriškem Kinemaxu v okviru festivala Gledališče drugačnosti. Projekcije se je udeležilo na desetine dijakov goriških višjih srednjih šol do zapolnitve velike dvorane na Travniku. Vsebino filma pozna že mnogo ljudi, zato o njej ne bomo pisali v tem sestavku. Morda kdaj drugič. Gre za dokumentarno pripoved o plesni terapiji, ki jo je Maria Fux, ruskih korenin, sicer pa že desetletja Argentinka, oblikovala za vse, ki želijo ali imajo potrebo po izhodu iz najrazličnejših tegob, zavor ali zakrknjenosti oziroma želijo nadgraditi že dobro vpeljano poslušanje svojega telesa. Teh je daleč največ. Prisotna mlada generacija je pripovedi sledila v tišini in pazljivo, verjetno tudi zaradi udeležbe nekaterih razredov, ki so vključeni v procese integracije med državnimi šolami in centri, v katerih se zbirajo težko prizadete osebe. Režiser je seznanil občinstvo z nastankom filma pred štirimi leti, ko je v Argentini posnel nekaj kadrov v delavnici Marie Fux. Ob vrnitvi jih je pokazal producentu Igorju Prin-čiču, ki ga je napotil, naj zbrane osnove razširi in dopolni. Po ogledu je spregovorilo kar nekaj oseb. Najprej dve psihologinji. Ena je med ostalim opozorila na sporočilo filmske pripovedi, ki poudarja pomembnost umirjenega poslušanja samih sebe in drugih. Mlade generacije preveč hitijo in hlastajo, starejše zavirajo svoje ritme in niso zmožne vključevanja v sodobne pojavnosti vključno s komunikacijsko tehnologijo. Kaj če bi se srečali nekje sredi poti? Izrazila je dvom, da je obsežna populacija mlajših v partnerskem odnosu sploh sposobna intimnega poslušanja. Druga, ki si je film ogledala že šestkrat, se je vprašala, zakaj se delavnic udeležuje tako strahovito malo moških, saj ne presegajo 2%. Režiser je deloma pojasnil zapletena izhodišča, zaradi katerih se moški izogibajo gibalnim dejavnostim zunaj ustaljenih športnih disciplin. Posegla je tudi režiserjeva žena Martina Serban, ki že nekaj let pozna Mario Fux, se z njo srečuje in sodeluje. Film je pravzaprav nastal, ko sta se z Ivanom udeležila delavnice v Buenos Airesu. V Gorici bo vodila informativno delavnico 28. novembra v prostorih pokrajinske uprave. (ar) te iVi 1 Režiser Ivan Gergolet bumbaca gorica - Slovensko stalno gledališče Nova sezona se je začela z dobrimi obeti Občinstvo v dvorani (zgoraj), na odru Barbara Cerar in Janez Škof Glede na utrip v dvorani in ploskanje po koncu predstave se je goriška sezona Slovenskega stalnega gledališča (SSG) začela z dobrimi obeti. Na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž je odlična igralska trojica - Barbara Cerar, Janez Škof in Saša Pavček - v ponedeljek odigrala Angela pozabe, dramsko adaptacijo literarne uspešnice koroške avtorice Maje Haderlap. Dvorana je bila ma-lodane polna, saj se je abonmajska sezona tudi letos obnesla: rednih abonmajev je 51, družinskih šestnajst, dijaških kar 242, mini abonmajev pa 38. Goriška sezona lahko torej računa na skupno 347 abo-nentov. Med kupci mini abonmajev je bilo največ zanimanja za predstave Angelpo-zabe, Pašjon, Lepa Vida in Zadnjih pet let. Angela pozabe je na oder postavila ljubljanska Drama, režiser je Igor Pison, ki je tudi avtor odrske priredbe romana. Kljub napovedi pa goriška publika na prvem dogodku v sezoni ni dočakala predstavitve umetniškega vodje SSG Eduarda Milerja in režiserja Pisona. bumbaca nova gorica - Knjižnica prejela nagrado Marijo iz Ene žlahtne štorije prepoznajo celo v Vidmu Pester program, ki so ga v novogoriški knjižnici Franceta Bevka prejšnji teden pripravili ob Dnevu splošnih knjižnic, se je v petek zaključil s prejemom nagrade za najboljši projekt in zares dobro obiskanim dogodkom, za kar so poskrbeli nekateri junaki priljubljene nadaljevanke Ena žlahtna štorija. Bevkova knjižnica je skupaj z Osrednjo knjižnico Srečka Vil-harja iz Kopra prejela nagrado s področja storitev za uporabnike: nagrajen je bil portal Dobreknjige.si. Na plaketi, ki sta jo prejeli knjižnici, piše, da gre za najboljši projekt slovenskih splošnih knjižnic pri uvedbi inovativnih storitev za uporabnike. Nagrado in Dan splošnih knjižnic so v petek v Novi Gorici proslavili skupaj s številnimi uporabniki v družbi junakov nadaljevanke Ena žlahtna štorija. Da bo obisk na njihov račun dober, so organizatorji pričakovali, do zadnjega kotička napolnjen prireditveni prostor pa jih je na koncu zelo prijetno presenetil. Janez Starina (Berto), Milan Vodopivec (župnik Bonifacij), Maja Blagovič (Marija) in Kristijan Guček (Toni) so občinstvo popolnoma prevzeli. V pogovoru s Tino Podgornik, organizatorko prireditev v knjižnici, so delili svoje vtise z avdicije vloge v nadaljevanki, vmes občinstvo nasmejali, s katero od prigod s snemanja in pogosto tudi smuknili v svoj lik in odgovarjali kot Berto, Bonifacij, Toni in Marija. Prav s slednjo je imelo občinstvo največ »težav«. Marija je v nadaljevanki po videzu in duši vaška gospodinja, Maja Blagovič, ki je sedela pred njimi, pa je lepa, trendovsko urejena dama, ki je kanček Marije pričarala komaj tedaj, ko je, tako kot v »štoriji« spregovorila v tržaškem narečju in občinstvo pozabavala z improviziranim dialogom z Maja Blagovič na srečanju v knjižnici arhiv knjižnice Bonifacijem. Občinstvu pa je povedala, da jo, odkar se predvaja nadaljevanka, prepoznavajo na ulicah in v trgovinah vsepovsod, celo v Vidmu. »Po naši zaslugi otroci do 20. ure, ko je na sporedu nadaljevanka, naredijo vse domače naloge in pospravijo sobe,« se je pošalil Milan Vodopivec in v smehu dodal: »Sedaj, ko se je v eni od epizod razkrilo, kdo je razlil Bertovo vino, bom tudi jaz bolj miren. Dobival sem namreč celo telefonske klice s ponudbami podkupnine, če izdam to skrivnost, okoli katere so se pobirale celo stave!« (km) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 25. novembra 2015 17 goriška - Zavajajoči letaki na naših domovih Goljufiva »stranka« Na dvoriščnih vratih, na vrtnih ograjah in v poštnih nabiralnikih goriških družin so se v prejšnjih dneh ponovno začeli pojavljati zavajajoči letaki, ki občane spodbujajo, naj v dobrodelne namene darujejo oblačila, obutev, torbice, pasove in spodnje perilo. Pred meseci je v občinah Sovodnje in Doberdob podobno nabirko izvajalo domnevno združenje Aiuto Italia, tokrat pa se pobudniki predstavljajo kot Stranka revnih (Partito dei poveri). Le-to sicer res obstaja - leta 2009 sta ga v kraju Olgiate Comasco pri Comu ustanovila dva bivša podjetnika iz Lombardije -, vprašanje pa je, kaj počne z rabljenimi oblačili in drugim blagom, ki ga širom po Italiji zbira »od vrat do vrat«. Zanimivo, da je besedilo na letakih t.i. Stranke revnih skoraj popolnoma enako tistemu, ki je bilo pred meseci natisnjeno na letakih združenja Aiuto Italia. »Smo skupina ljudi, delavcev in podjetnikov, ki so preizkusili, kaj pomeni biti v denarni stiski, če ni nobene ustanove, kraja, osebe ali stranke, pri kateri bi lahko poiskali pomoč. Zato smo si zamislili stranko, ki bi skrbela le za revne; med temi so tudi ljudje in družine, ki so še do nedavnega sodili v srednji ali premožni sloj in so se nenadoma znašli brez vsakršne pomoči,« se predstavlja Stranka revnih in nadaljuje: »Obstajajo združenja, ki tudi s pomočjo televizije zbirajo denar, da bi pomagala svetu (kar je pravilno). Brez sramu je treba priznati, da je pomoč potrebna tudi tu pri nas. Daj na razpolago prostor, kjer bi se tisti, ki lahko dajejo, srečevali s tistimi, ki potrebujejo. Povej, katere so tvoje potrebe in kaj lahko narediš za druge. Leta 2009 smo skušali vstopiti v politiko, a ljudje so se Stranki revnih posmehovali. Zdaj se ne smejejo več, čeprav ugotavljamo, da še vedno volite ene in iste ljudi. Poskusi- Letak ti Stranke revnih te z naml> zaProsl' te za člansko izkaznico!« Članarina znaša 8 evrov, na letaku so še številka poštnega računa, naslov elektronske pošte in telefonska številka. Letaki, ki so se prejšnji teden pojavili v Podgori, Štandre-žu in drugod na Goriškem, so obveščali, da bodo vreče z oblačili prišli pobrat v ponedeljek (23. novembra) ob vsakem vremenu. O tem, komu bo šlo darovano blago, ni bilo na letakih niti besedice. To vprašanje pa so si v zadnjih letih postavili številni občani, ki so našli letake Stranke revnih in drugih »dobrodelnih združenj« na domačih vratih, v nekaterih italijanskih mestih pa so stekle tudi preiskave. Po poročanju nekaterih medijev so januarja karabinjerji iz Čedada prijavili ustanovitelja Stranke revnih Giuseppeja Trevisiola in Giancarla Aragono zaradi domnevnega nepravilnega upravljanja z odpadki. Stranka revnih naj bi zbrana oblačila skladiščila, nato pa odvažala v Afriko, kjer naj bi jih prodajala. Da so z nabirko oblačil želeli financirati politično gibanje, ne pa pomagati neposredno ljudem v stiski, priznavajo tudi sami predstavniki Stranke revnih na svoji spletni strani in pojasnjujejo, da nabirka ni bila uspešna, ker so jim metali polena pod noge. Kljub temu očitno še vedno nadaljujejo z zbiranjem oblačil, kot dokazujejo letaki, ki so jih prejšnji teden delili na Goriškem. (Ale) nova gorica - Proračun V občinski blagajni najmanj denarja v zadnjih letih Proračun novogoriške mestne občine za leto 2016 predvideva le 30 milijonov evrov prihodkov, kar je najmanj v zadnjih letih. Mestni svetniki so predlog proračuna na izredni seji prejšnji teden v prvem branju sicer potrdili, niso pa se izognili pripombam, da ni razvojno naravnan in da je na račun investicij v mestu zapostavljeno podeželje. Občinski proračun za prihodnje leto je v primerjavi z letošnjim, ki je znašal dobrih 49 milijonov evrov, precej nižji. Da je letošnji proračun tolikšen, gre predvsem na račun ene največjih investicij na Goriškem: izgradnje centralne čistilne naprave v Vrtojbi s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem. Tudi stroški poskusnega obratovanja čistilne naprave, za katero bodo iz občinskega proračuna prihodnje leto odšteli 1,1 milijona evrov, ni majhna, so menili svetniki. Prihodnje leto večje investicije niso predvidene, se bo pa morala občina za izgradnjo telovadnice v Dornberku zadolžiti za dva milijona evrov. (km) nova gorica - Ženska osumljena goljufije Lažno se je predstavljala kot odvetnica in direktorica Ponujala je odvetniške storitve na Novogoriškem in Koprskem Novogoriški policisti so septembra na okrožno državno tožilstvo vložili kazensko ovadbo zoper 39-letno žensko, ki se je lažno predstavljala kot odvetnica in direktorica družbe. Kot so sporočili s policije, je oškodovancem ponujala odvetniške storitve pri urejanju lastništev nepremičnin in pridobivanju evropskih sredstev za gradnjo objektov. Žensko z bivališčem na območji novogoriške policijske uprave utemeljeno sumijo storitve več kaznivih dejanj goljufije in ponarejanja listin. Osumljenka se je večinoma lažno predstavljala kot odvetnica in direktorica družbe z Oba- le, oškodovancem pa ponujala odvetniške storitve pri urejanju lastništev nepremičnin in pridobivanju nepovratnih sredstev iz evropskih skladov za gradnjo objektov. Pri tem je v več primerih oškodovancem izročila ponarejene sklepe sodišča, s katerimi je dokazovala opravljen posel. Po do zdaj zbranih podatkih je ženska delovala predvsem na območju policijskih uprav Nova Gorica in Koper. Vse morebitne žrtve oziroma oškodovance tovrstnih kaznivih dejanj na novogoriški policiji naprošajo, da se zglasijo na najbližjo policijsko postajo. tržič - Iz Belizeja Ladja je bila le zakrpana Odplula po dvanajstih dneh ustavitve Po dvanajstih dneh ustavitve so s pomola pri Portorosegi v Tržiču dovolili odhod ladji Ibla, ki je registrirana v Belizeju, na njej pa je posadka iz Sirije. Prepoved plovbe so izdali 10. novembra, potem ko je inšpekcija luške kapitanije ugotovila številne pomanjkljivosti, ki bi ogrožale varno plovbo. Med drugim so odkrili odprtino v ladijskem trupu v strojnici, ki jo je povzročila korozija, posadka pa jo je le za silo zakrpala. Kljub odprtini se je ladja odpravljala na zahtevne plovbe, tako na primer iz Tunizije v Tržič s tovorom industrijske soli. Ladji so dovolili odhod iz Tržiča šele potem, ko so specializirana podjetja izvedla začasno popravilo v strojnici. Posadka je sedaj namenjena v Črno goro, kjer bo ladja podvržena temeljitemu vzdrževalnemu posegu. Zoper poveljnika in oficirje so vpisali ovadbo zaradi ogrožanja varne plovbe. Luška kapitanija redno pregleduje ladje, ki prihajajo v Tržič iz tujine, in preverja, če upoštevajo mednarodne konvencije in zlasti predpise s področja varnosti. nova gorica - Po slovenskih cestah dvesto vozil na električni pogon V elektriki prihodnost Več vozil in drugih naprav pomeni tudi večjo potrošnjo energije - Evropski denar za raziskave s tega področja Po slovenskih cestah se vozi okrog 200 registriranih vozil na električni pogon, kar predstavlja sicer majhen odstotek v primerjavi s številom bencinskih in dizelskih vozil. Toda razvoj električnega pogona gre vedno dlje, zato je pričakovati, da bo elektrika v prihodnosti vse bolj pomemben vir energije tudi za prevozna sredstva. »V novi evropski finančni perspektivi je veliko denarja, namenjenega ravno raziskavam s tega področja,« poudarja Črtomir Špa-capan, direktor Regijske razvojne agencije severne Primorske, ki skupaj z Goriško lokalno energetsko agencijo (Golea) prihodnji teden v Novi Gorici pripravlja posvet na temo Elektrika, prostor in e-mobilnost. Več vozil in drugih naprav na električni pogon pa pomeni tudi večjo potrošnjo električne energije. »Električna omrežja ne bodo več takšna, kot jih poznamo sedaj. Zaradi novih storitev, ki prihajajo, ena takšnih je na primer polnjenje električnega avtomobila, se bo narava tega omrežja morala prilagoditi uporabniku. Cilj za prihodnost je čim več obnovljivih virov, da postanemo, kar se tiče energen-tov, čim bolj samozadostni in dobro energetsko povezani, ne le v okviru ene države, temveč tudi v evropskem in svetovnem merilu,« pravi strokovnjak za telekomunikacije Aleš Peršin. V tej smeri bi se morale angažirati tudi občine. »Ni namreč dovolj, da se v središču mesta postavi električni polnilni stebriček, ki je primeren zgolj za polnjenje skuterjev in da se na ta račun občina deklarira kot "elektro občina",« opozarja Adriano Ruchini, goriški poslovnež, ki se zadnji dve leti prevaža v električnem vozilu Tesla. S prvim in sedanjim, najnovejšim modelom je skupaj prevozil 140.000 kilometrov. »Izkušnja vožnje s takšnim avtomobilom je neverjetna, kot da bi se vozili v bodočnosti. Avtomobil Adriano Ruchini, goriški poslovnež, ki se zadnji dve leti prevaža v električnem vozilu foto k. m. je tih, v njem je stalno na voljo povezava z internetom, ima "avtopilota" ...,« našteva Ruchini, ki na vprašanje, koliko je treba odšteti za takšen avtomobil, odgovori takole: »Vprašanje je, koliko sem v tem času prihranil. Na 100.000 kilometrov sem na račun električnega pogona prihranil 30.000 evrov, ki bi jih sicer odštel za bencin, vzdrževanje in takse. Da ne omenjam dobrobiti za okolje . Vložek v avtomobil se je zame ne le povrnil, ampak sem z vožnjo "zastonj" lahko celo "zaslužil" na račun tega, česar nisem potrošil.« Avtomobil, ki se lahko pohvali z neverjetnim pospeškom, ki zlahka doseže hitrost 250 kilometrov na uro . pa ima tudi negativne plati. Teh sicer ni moč pripisati neposredno avtomobilu, ampak dejstvu, da je polnilnih mest za električna vozila še zelo malo, sploh pa takšnih, ki omogočajo zelo hitro polnjenje akumulatorja v 40 minutah. »Sedaj se sicer odpirajo nove polnilne postaje in upamo, da bo Slovenija z njimi krita že v teku leta,« dodaja Ruchini, ki je prepričan, da bo čez nekaj let električni avtomobil, če- tudi v manjših in cenejših različicah, dostopen širši populaciji. K boljši mreži polnilnih mest se trudi prispevati tudi Golea, ki je na Primorskem postavila štiri polnilna mesta za električna vozila. »Verjamem, da bomo v prihodnjem finančnem obdobju še veliko naredili na tem področju. Odpira se veliko razpisov in programov, ki spodbujajo trajnostno mobilnost,« dodaja Vanja Cencič iz Golee. »Kar se polnilnic tiče, je Slovenija sedaj v pripravi osemindvajsetih hitrih polnilnic po Sloveniji, kar pomeni, da bo na razdalji 50 kilometrov povsod v 40 minutah moč napolniti do 80 odstotkov akumulatorja,« napoveduje Stojan Grgič, programski vodja dogodka Elektrika, prostor in e-mobilnost, ki bo 2. decembra v Novo Gorico pripeljal strokovnjake s področja energetike. V času dogodka bodo pred novogoriško Perlo, ki bo gostila simpozij, za testne vožnje na razpolago električni avtomobili različnih proizvajalcev. Katja Munih nova gorica - Na pobudo Društva soška fronta Skala za Boroevica v obdelavi, stala bo ob izhodu iz Solkana General Svetozar Boroevič Ob stoletnici prve svetovne vojne na Soči je Društvo soška fronta 1915-1917 s sedežem v Šempetru pri Gorici prišlo na dan s pobudo o postavitvi večjega spomenika generalu Svetozarju Boroe-viču, vrhovnemu poveljniku 5. avstro-ogrske armade. Le-ta je imela nalogo, da italijanskim enotam prepeči prodor v notranjost Slovenije. Ko bi se to zgodilo, bi bile meje današnje Slovenije drugačne od teh, ki jih poznamo. General Boroevič, sicer srbskega rodu iz hrvaške Krajine, je bil v vojaških vrhovih cesarstva najbolj prepričan v obrambo na Soči in posledično v ohranitev slovenskega narodnostnega ozemlja. Po mnenju članov šempetrskega društva prepogosto pozabljamo na te generalove zasluge in se ga ne spominjamo, kakor bi zaslužil. Znano je, da se je po razpadu Avstro-Ogrske general Boroevič umaknil na Koroško, kjer je pozabljen in v bedi umrl komaj 64-leten leta 1920. Pobudo Društva soška fronta je podprla tudi novogoriška mestna občina. Izdelani so že načrti spomenika. Namestili naj bi ga na večji gredici ob izhodu iz Solkana, le nekaj deset metrov pred odcepom za most Sabotinske ceste. Osnova za spomenik bo večja skala, ki se je pred leti skotalila s pobočja Saboti-na in se čudežno ustavila na bregu pred padcem v Sočo. S pomočjo vozila-nakladača so pred kakim letom skalo prenesli na levi breg Soče, trenutno je v fazi obdelave pri kamnoseku. Pobudo o spomeniku naj bi uresničili prihodnje leto, stekla pa je že akcija za zbiranje prispevkov. Ta bo zaobjela vso Slovenijo, saj želijo pobudniki opozoriti na dolžnost spomina na tragično dogajanje pred sto leti, hkrati pa tudi na herojstva na soški fronti. (vip) 18 1 6 Sreda, 25. novembra 2015 GORIŠKI PROSTOR rupa - V 93. letu umrla Paola Mlač vdova Batistič Okusila je marsikaj grenkega, svoje vedrine ni nikoli izgubila Na zadnjo pot bodo danes pospremili Paolo Mlač, ki je v življenju okusila marsikaj grenkega, a je z vztrajnostjo in prirojeno vedrino premostila vse preizkušnje in dosegla častitljivih 93 let. Rojena je bila 8. januarja 1922 na Ubeljskem pri Razdrtem, bila je prvoro-jenka Katerine Simčič in Tomaža Mlača. Ko ji je bilo komaj deset let, ji je mama umrla, pri svojih osemnajstih letih pa se je zaposlila v gostilni Rubijski grad. Tam je spoznala Jožeta Batističa, ki je kasneje postal njen življenjski sopotnik. Vojna je tudi Paoli prinesla veliko gorja. Brat Franc je padel pri partizanih v bitki na Krnu, očeta pa so odvedli v posebne bataljone. V njen spomin se je trajno vtisnil zlasti tragični jesenski dan, ko so Nemci, po razpadu Italije, s topovi streljali iz Sovodenj proti Ušju, ker so se tam skrivali partizani. V Rubijah je bilo nekaj hiš porušenih, poškodovana je bila tudi gostilna. S skupino kakih petnajstih občanov se je Paola umaknila do osamljene hiše na Bokišču, med njimi sta bili upra- Paola Mlač vdova Batistič viteljica gostilne, gospa Faganel z otroki, in baronica Bianchi. V jutranjih urah so jih zajeli Nemci, hišo sežgali in skupino z grožnjo pušk odvedli do Markotinovega dvorišča, kjer so jih postavili k zidu, da bi jih postrelili. Baronica je v nemškem jeziku zaman prepričevala Nemce, da v skupini ni partizanov, da so le ženske z otroki in nekaj starih mož. Ko so bili Nemci na tem, da jih postrelijo, je na kraj prišel vaški župnik in s pomočjo baronice nazadnje prepričal nemškega oficirja, da skupino spusti na prostost. Veselje je bilo nepopisno, je znala povedati Paola. Aprila leta 1946 je stopila v zakon z Jožetom Batističem in rodili so se jima štirje otroci: Slavica (1946), Dragica (1950), Ivan (1954) in Darko (1956). Družini je Paola posvetila svoje najboljše sile. Bili so težki časi, treba je bilo veliko garati, kljub temu je ohranila svojo vedrino, jeze ni poznala in je za sogovornika vedno imela prijazno besedo. Tudi ko ji je pred šestimi leti umrl mož, ni izgubila nasmeha na obrazu. Vsakič se je veselila obiska hčera in sinov ter desetih vnukov, najbolj srečna pa je bila med svojimi osmimi pravnuki. Bila je tudi zvesta bralka Primorskega dnevnika, dokler je ni pred enim mesecem doletela možganska kap. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je 22. novembra za vedno zaspala. Pogrebna maša bo danes ob 14. uri v cerkvi v Rupi, sledil bo pokop na vaškem pokopališču. Do pogreba bo po-kojnica ležala v kapeli goriške splošne bolnišnice. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. ~M Gledališče »ALTRE ESPRESSIVITA' - GLEDALIŠČE DRUGAČNOSTI«: 27. novembra ob 20. uri gala večer v dvorani Bergamas v Gradišču. GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA« - NAGRADA MACE-DONIO: v Kulturnem domu v Gorici danes, 25. novembra, ob 20.30 plesna predstava »Indaco«, nastopa RBR Dance Company; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI 26. novembra ob 20.45 »Il mio nome e Nessuno. L'Ulisse« (Valerio Massimo Manfredi), nastopajo Sebastiano Lo Monaco, Maria Rosaria Carli, Turi Mo-ricca, Carlo Calderone in orkester 14 saksofonistov. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 25. novembra, ob 20. uri »Hotel Modra opica« (Miha Nemec, Nejc Valenti); 26. novembra ob 20. uri »Fabiani - Umetnost bivanja«; informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. V SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD So-vodnje prirejata KD Sovodnje in občina Sovodnje 26. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu Jožef Češčut muzi-kal »Moj službeni dan«. Nastopa kali-grafinja Loredana Zega. uk Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.10 - 18.40 -21.20 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 2. del. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 19.50 - 21.40 »Il viaggio di Arlo«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Loro chi?«; 20.00 »Gli ultimi saranno ultimi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.15 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 2. del. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 21.00 »Il viaggio di Arlo«. Dvorana 3: 17.30 »Pan - Viaggio sull'isola che non c'e«; 20.30 »Spectre 007«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 »Mr. Holmes - Il mistero del caso irrisolto«; 22.10 »Il segreto dei suoi occhi«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Loro chi?«. fl Razstave OB DNEVU PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI je v sejni dvorani goriške pokrajine na Korzu Italia v Gorici na ogled razstava »Donne e arte«; do 30. novembra ob ponedeljkih in sredah 8.30-17.00, ob torkih, četrtkih in petkih 8.30-14.30. V GORICI: v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz 6 bo v petek, 27. novembra, odprtje skupinske razstave z naslovom »Contatto«, ki jo je organiziral kulturni center Tullio Crali. »MIŠKA S PARIZA PO KRMINU« je naslov razstave, ki jo bodo odprli v kavarni Massimiliano v Krminu v soboto, 28. novembra, ob 18.30. Marko Vogrič, član Fotokluba 75, bo predstavil svoje fotografije posnete s camero obscuro s Pariza in Krmina z mišje perspektive; na ogled bo do 8. januarja 2016, vsak dan 7.30-22.00. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU v Gorici bo 27. novembra ob 20.30 prireditev »Biseri svobode«, melodije partizanskih pesmi ob 70-letnici osvoboditve, z žensko vokalno skupino Danica, moško vokalno skupino Sraka in pihalnim orkestrom Kras; vstop prost. V SPOMIN NA BERNARDKO RADETIČ ob 10. obletnici prerane smrti društvi Jadro in Tržič vabita na koncert v soboto, 28. novembra, ob 21. uri v cerkvi Sv. Nedelje v Selcah. H Šolske vesti SLOVIK vabi na izobraževalni program »Ekonomija, finance in podjetništvo za začetnike« 5. in 12. decembra. Program obsega dvakrat tri krajše delavnice (skupaj 12 ur programa) v Trstu in/ali Gorici. Za študente, maturante, mlajše kadre, ki želijo (ali morajo ... ) postati podjetniki. Brezplačno za študente, vpisane v Multidisciplinarni program. Prijave zbirajo še danes, 25. novembra, na naslov info@slovik.org. M Izleti ZSKD organizira v soboto, 5. decembra, v sklopu projekta »Mladi na odkrivanju kulturne dediščine« ekskurzijo v Gorico in Benečijo na spoznavanje slovenskih ustanov in na ogled slovenskega multimedialnega centra SMO v Špetru. Izlet je namenjen mladim do tridesetega leta in je brezplačen; informacije na info@zskd.eu, Facebook strani ali pa tel. 040-635626. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje in informacije v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 0481-78036. H Čestitke Naš CRISTIAN praznuje danes 18. rojstni dan. Da bi se mu uresničile vse želje mu želijo nona Silva, nono Milko in stric Marco. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v kraju Corno di Rosazzo; srečanje bo v zgodovinski beneški vili Nachini. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). »ZELEMENJAVA«: pobuda Nova Gorica - Gorica: dve mesti na pohodu za podnebje bo potekala v nedeljo, 29. novembra, ob 11. uri s Trga Evrope -Transalpine. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v ponedeljek, 7. decembra, vsi uradi občine zaprti za javnost. Za prijave smrti v občini klicati na tel. 3487795064. OBČINA SOVODNJE obvešča, da ob zapadlosti izplačila salda davkov IMU in TASI 2015, ki bo 16. decembra, bo skupni urad Collio Isonzo nudil pomoč plačevalcem v prostorih občine Sovodnje v torek, 1. decembra, od 8.30 do 10. ure in v ponedeljek, 7. decembra, od 11.30 do 13. ure. SINDIKAT UPOKOJENCEV za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prireja 12. decembra, vsakoletno druženje z včla-njevanjem, ki se bo začelo ob 11. uri v cerkvi Srca Jezusovega z mašo, sledilo bo srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani; vpisovanje do 9. decembra oz. do zasedbe mest na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 ali po tel. 0481-533321. goriška brda Vlado Klemše predstavlja svojo knjigo Letošnji Gradnikovi večeri v Goriških Brdih ponujajo literarni in glasbeni sprehod skozi čas. Jutri ob 19. uri bo na gradu Dobrovo predstavitev knjige novinarja in raziskovalca Vlada Klemšeta Na me-danskem griču - In Monte Medani. Knjiga predstavlja ledinska imena Medane in okolice, ki so bila zbrana s pomočjo katastrskih in drugih listin ter terenske raziskave. V krajevnih, le-dinskih in vodilnih imenih se zrcali zgodovina območja in ljudi, ki so tu živeli dolgo pred nami, zato predstavljajo zbrana imena neprecenljivo nematerialno dediščino Medane in njenih prebivalcev. Knjigo bodo predstavili Vlado Klemše, Danila Zuljan Kumar in Tanja Gomiršek, za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli MPZ Ludvik Zorzut Medana, sopranistka Nataša Jakopič in Ingrid Mačus na klavirju, večer bo povezovala Danila Zuljan Kumar. V petek pa bo ob 19. uri v Vili Vipolže predstavitev knjige Briška hiša skozi čas. Gre za razvoj briške hiše skozi obdobje dveh tisočletij. Knjiga je namenjena vsem, ki bi si želeli bolje spoznati strukturo briške hiše. Posebno dragocena je za tiste, ki obnavljajo obstoječe ali gradijo nove hiše in avtohtone gradnje v Brdih ne poznajo. Briška hiša je od nekdaj veljala za stičišče vsakdanjega domačega briškega življenja. Tu se je pripovedovalo zgodbe, kuhalo, tu so se odvijale poglavitne stvari nekdanjega ru-ralnega vsakdana. Zato bodo večer sooblikovali otroci Osnovne šole Dobrovo - podružnične šole Kojsko. Na tematiko Vrž se po hiš... bodo predstavili anekdote, zgodbe o življenju v briški hiši. Knjigo bosta predstavila Alenka Fikfak in Martin Simčič, za glasbeno spremljavo bosta poskrbela Clara Bensa na violini in Aleksander Sluga na violončelu, večer bo povezovala Andreja Benedetič. SS Prireditve AŠKD KREMENJAK prireja v petek, 27. novembra, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska 20, predstavitev koledarja za leto 2016 »100-le-tnica prve svetovne vojne« - slike od Trsta do Svetih Višarij po Sloveniji in Italiji. Govornik večera bo prof. Aleš Brecelj. Nastopil bo moški pevski zbor Jezero. SKRD JEZERO vabi na odprtje razstave fotografij »Pes, najzvestejši prijatelj tudi v vojaških jarkih prve svetovne vojne« v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v društvenih prostorih v Doberdobu. Sodelujejo Vili Prinčič, ki bo predstavil svojo knjigo »V Brucku taborišču« in dijaki Glasbene matice z nizom skladb, prepletenih z branjem poezij iz knjige »Oblaki so rudeči«. OB SVETOVNEM DNEVU PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI: danes, 25. novembra, ob 10.30 v sejni dvorani občine Gradišče srečanje in gledališka predstava na temo nasilja nad ženskami in ob 20.30 v palači Coronini v Gorici srečanje in koncert skupine Voci In-consuete; 26. novembra ob 19.30 na kmetiji Blasig v Ronkah večer z modno predstavo, glasbo in plesom. 27. novembra ob 17.30 v palači Attems predstavitev aplikacije Shaw. PRAZNOVANJE ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA - ŠTANDREŽ 2015: danes, 25. novembra, ob 18.15 v kapeli Sv. Jožefa spokorni dan, spovedovanje, duhovni pogovor, msgr. Renato Podberšič. V TEDNU VZGOJE K TRAJNOSTNEMU RAZVOJU bosta danes, 25. novembra, ob 18. uri v dvorani mediateke Ugo Ca-siraghi srečanje in debata, na katerih bosta sodelovala »peace walking man« / ENI, pomoč odjemalcem Urad goriške pokrajine, v katerem nudijo pomoč odjemalcem družbe ENI, ki potrebujejo informacije in pojasnila o oskrbi s plinom, deluje v vili Olivo ob pokrajinski palači na Korzu Italia v Gorici. Odprt je ob ponedeljkih in petkih med 9. uro in 12.30 ter ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro; informacije po tel. 0481385277. Občini iščeta delavca Občina Krmin je pripravila projekt družbeno koristnih del, v okviru katerega bo zaposlila delavca, ki bo skrbel za vzdrževanje nepremičnin in javnih zelenic. Pogodba bo trajala 44 tednov. V Zagraju pa bo za 29 tednov zaposlila delavca, ki bo skrbel za čiščenje cest in zelenic ter bo vozil tudi šolski avtobus. Prijave zbirajo na uradu za zaposlovanje v Gorici do 9. decembra. Andrej Jemec pod lipami Kulturni center Lojze Bratuž in krožek Anton Gregorčič prirejata jutri Srečanje pod lipami z akademskim slikarjem Andrejem Jemcem, ki razstavlja v galeriji centra Bra-tuž. Potekalo bo z začetkom ob 20. uri v komorni dvorani centra. Gost se bo pogovarjal s časnikarko Eriko Jazbar in umetnostno zgodovinarko Vereno Koršič Zorn. Za pridelke so jim hvaležni Člani kmečkega društva iz Štandreža so tudi letos ob Martinovem prazniku poklonili goriškemu Dijaškemu domu sadje in zelenjavo, ki so jih pridelali na vrtovih in v sadovnjakih. Prejemniki bogatega daru so jim seveda hvaležni. Spomin na Scandolaro Pokojnega filmskega kritika Sandra Scan-dolare se bodo danes med 9. in 12. uro spomnili v goriškem Kinemaxu, kjer poteka tečaj o filmskih poklicih. Proti spojitvi treh občin Odbor Ronchi NO fusione, ki nasprotuje združitvi občin Ronke, Tržič in Štaran-can, prireja javno srečanje danes ob 18.30 na kmetiji Blasig v Ulici Roma v Ronkah. John Mpaliza in Paolo Fedrigo di La-rea; vstop prost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na predavanje o varnosti državljanov, ko bo v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v Tumovi dvorani na Verdijevem korzu 51 v Gorici govoril o preprečevanju tatvin in goljufij kapetan goriškega pokrajinskega poveljstva karabinjerjev Lorenzo Pella v sodelovanju z goriško pokrajino in drugimi ustanovami. Pogrebi DANES V RUPI: 14.00, Paola Mlač vd. Batistič (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 13.30, Dolores Ferlat (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Rosa Mistica ob 14.00 in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Renzo Ceccon iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja ob 10.00, sledila bo upepelitev; 12.00, Giorgio Intini v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.00, Francesco Lazzari s pokopališča v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 12.00, Luigi Ber-gamasco (iz tržiške bolnišnice ob 11.45) v cerkvi in na pokopališču. Ob izgubi drage mame Paole izreka AŠD Sovodnje občuteno sožalje svojemu odborniku Ivanu Batističu in ostalim sorodnikom. MNENJA, RUBRIKE Sreda, 25. novembra 2015 19 O NAŠEM TRENUTKU Prisiljen sem pisati o terorističnih ubojih Ace Mermolja V trenutku, ko sedam za računalnik, sem prisiljen pisati o islamskem terorizmu, saj je v medijskem naselju to edina relevantna tema. Morda se bo, ko bo članek izšel, pripetilo kaj novega in strašnega in bom ponovno nektualen. Nekaj ur potem, ko sem zaključil in poslal uredništvu članek o italijanski levici, je prišlo v Parizu do masakrov. Zapisanega o levici nisem mogel nadomestiti z novostjo, saj je poplava novic in komentarjev, predvsem televizijskih, izvotlila vsako možnost, da bi se vključil v reko besed in podob. Toliko bolj sem nemočen, ker se lov na teroriste nadaljuje z ne vem še kakšnimi masakri in televizija vsekakor prehiteva vse časopise. Objavil sem torej italijansko levico in njene probleme, saj bo tema kmalu ponovno aktualna, le bralci mečejo običajno časopise v koš ali pa jih dajejo na kup za sežig. Tako pogorijo še razmotrivanja in misli ter luknjo napolnijo drugi dogodki. Kolumna je vagon na stranskem tiru. Ob vsem, kar je bilo povedano in napisano o terorizmu, o islamskih skrajnežih, o jihadistih, o islamski državi, o beguncih (aspektov ne bi smeli mešati, a jih) itd. je težko kaj dodati ali izreči kako posebno resnico. Sama vprašanja se bližajo koncu. Kak dvom sicer še obstaja. Kako je npr. mogoče, da svetovne velesile ne uspejo zadušiti strelnega ognja majhne manjšine muslimanov ali samozvanih privržencev Alaha? Med raznimi terorističnimi enotami zasledimo namreč verske skrajneže, vojaške plačance in druge »borce« iz Čečenije, Bosne, Francije, Anglije in iz drugih držav. Kaj ima ta roparska druščina opraviti z Mohamedom? Kako lahko sploh uspeva? Vagabundska vojska iz različnih krajev sveta ima svoje postojanke v puščavi ter v razbeljenem afriškem in bljižnjevzhodnem gorovju, če ga lahko tako imenujemo. Glavnina rije in pobija v pesku, celice teroristov pa so posejane po Afriki, Aziji in seveda Evropi. Ne vemo, kako se zadeve razvijajo trenutno z ZDA, saj se Alkaida zdi presežen pojav. Vsa ta čudna vojska se namreč spreminja, mutira, dobiva nova imena, ima svojo mitsko državo, ki je in je ni ter bije svoj boj proti Zahodu in delu Vzhoda. Internet-ske mreže so kriptične niti, ki vežejo krut in obenem prozoren svet, ki ubija iz teme in se v temo povrne. Brez medijskega naselja Isisa vsekakor ne bi bilo. Med bivanjem v etru se zdi vse pravljica, ko ne bi bile tako žrtve kot rablji resnični. Sovražnik (recimo kar naš) je neviden, nikakor pa ne nesnoven ali namišljen. Vojska ni le internet, saj potrebuje opremo, orožje, povezave, hrano, bivališča in posledično kar lepe kupe denarja, ki od nekod pride. Če npr. prodajaš nafto, to nekdo kupi in ni možno, da vse izgine kot fatamorgana v nič. Prepričan sem, da bi vsaj teoretsko imel svet dovolj moči, da izniči materialno osnovo terorizma, brez vode pa v puščavi ne preživiš. Nemoč velikih držav, rednih vojsk, ogromne razpoložljive tehnike in vsega, kar bi lahko nekajkrat raztreščilo svet, je razumljiva samo v luči neke dodatne pajčevine nasprotnih si interesov, sovraštev, taktik in strategij, ko ena stran izpodbija drugo v konfliktu, ki se ponovno spleta sredi puščave. Globalni svet se dogaja v pesku. Iz puščave je prač-lovek, iz puščave prihajajo prve civilizacije, iz puščave so monoteisti-čne vere in iz puščave prihaja smrt globalnega sveta. Vse je tam in od tam. Kako, zakaj in do kdaj je vse to tam ostajajo zame prezapletena vprašanja. Konkretno se ne bojim, da bom umrl kot žrtev terorističnega atentata. Zmes neoprejemljivega strahu, novost multietnične družbe, prisotnost drugega, ki stanuje v naši isti stavbi ter ima celo vhodna vrata vizavi naših, avtomatično rojeva domobranske (braniti dom) reakcije. Dejansko je domobranstvo reakcionaren, vase zaprt in na najtemnejše misli povezan odgovor na situacije, ki sproti nastajajo, ne da bi jim bili kos: fizično in razumsko. Včasih so namreč vsi naši odgovori obeleženi z emocijo, kot če ti zdravnik razodene, da je črna pika na koži rak v delujočem stanju. Prvi trenutek je strah. Zakaj pri tem omenjam domobranstvo? Domobranska politika pomeni sovraštvo, zaprto družbo, bodeče žice, zidove, beg v nacionalizme ali v lažne patriotizme, kar v konkretnem nič ne pomaga. Navajam primer, ki ima malo ali veliko vezi s sodobnostjo. Pred nedavnim sem bral knjigo Božota Repeta S puško in knjigo. V njej je tudi poglavje o domobrancih. Ker sprejemam Repetovo verzijo pojava, sem imel ob branju občutek, da so se slovenski fantje pridružili domobranskim četam in prisegali pred kljukastim križem, ker so videli samo puško, strah pred komunizmom in pred partizani, ki so imeli v njihovih očeh starodavno podobo sodobnih teroristov. Fašisti so že bazovske žrtve ubili kot teroriste, TIGR je bil štet kot teroristična organizacija, očitno se je del slovenske javnosti bolj bal protifašističnega odpora kot pa samih fašistov in nacistov. Skratka, domobranski odgovor na stvarne nevarnosti je temen, vase zaprt in v svojem bistvu nihilisti-čen (sodelovanje z nacisti za obrambo slovenskega naroda je bilo samomorilsko). Domobranstvo je zob za zob, ker pozna le puško in ne knjige. Je slepo, nasilno in uklene v verige same bojevnike proti drugemu. Spopade se z »drugim« z mizernimi vzroki, s klavrnimi bogovi in s skrajno depresivno voljo po smrti: tudi lastni. Bojim se torej tega sveta, ki prihaja iz nas samih kot napačen odgovor na zlo s strani drugih (drugi ni vedno dober: misel je na glavo obrnjen rasizem). Če torej ne morem vplivati na mednarodne dogodke, na Putina, na Obamo, na Hollanda in druge, si lahko velim: ne izgubi luči razuma, ne postani domobranec, nihče te ne more prisiliti, da pišeš o terorizmu in ne o izletu s psom med jesenskimi travniki in borovci. Ohrani odprt in trezen odnos do sveta! To lahko rečem in si ne ustvarjam dodatnih demonov. sežana - Na osnovni šoli Srečka Kosovela O ukradeni zgodovini slovenskega morja Z učitelji se je pogovarjal Bruno Volpi Lisjak Od leve Bruno Volpi Lisjak, Jadranka Mihalič in Danilo Ravbar SEŽANA - Bruno Volpi Lisjak (1932), prepoznaven kot neutrudni raziskovalec zgodovine slovenskega ribištva in pomorstva Tržaškega zaliva, je bil poseben gost Študijske skupine geografije za osnovne šole, ki jo vodi Danilo Ravbar, mentor pa je svetovalec na Ministrstvu za šolstvo Ivan Li-povšek. Članom skupine, ki združuje učitelje geografije notranjsko kraškega območja (od Postojne, Pivke, Ilirske Bistrice, Komna, Sežane, Divače in Hrpelj-Kozine), so se na zanimivem predavanju na temo »Izbrisani del zgodovine Slovencev. Trst, slovenska obala in morje« na Osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani ta ponedeljek (23.11.) pridružili še učitelji zgodovine in drugi, ki jih ta problematika zanima. Zbrane je uvodoma pozdravila Jadranka Mihalič, ravnateljica domače Osnovne šole, ki jo skupaj s po- družnično šolo v Lokvi obiskuje 750 učencev. Zanimiv pogovor z gostom pa je vodil predsednik študijske skupine Danilo Ravbar, ki je pozdravil dolgoletnega (31 let) tehnično komercialnega menedžerja v traški ladjedelnici. Volpi je tudi eden od ustanoviteljev slovenskega jadralnega kluba Ču-pa v Sesljanu, dolgoletni član Odbora za etnologijo Narodne in študijske knjižnice v Trstu in duhovni oče Ribiškega muzeja Tržaškega Primorja v Križu pri Trstu. Zbrani so mu zaploskali in čestitali za nagrado, ki jo je prejel skupaj s Frankom Košuta iz rok predsednika Boruta Pahorja za zasluge za svoj prispevek pri raziskovanju in oblikovanju slovenskega ribištva in pomorstva. Tokrat je gost razjasnil dejstva, zakaj je bila več kot tisočletna slovenska pomorska zgodovina, ki je na prelomu 19. stoletja štela 450 plovil, po le- Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu pismo uredništvu Aktualna razstava V soboto 21/11 sem po dolgem času obiskal Kavarno Gruden v Na-brežini. Takoj, ko sem vstopil sem opazil zanimive mozaike, s podobami znanih kraških hiš, kot je Klar-čeva hiša v Cerovljah, Cerkvica na Tabru, ipd. Iz opisov sem izvedel, da gre za razstavo umetnice Nives Vocchi "Stare kamnite hiše", ki jo gosti SLOVENSKO kulturno društvo Igo Gruden v kavarni Gruden v Na-brežini od 7. novembra, pa vse do 9. decembra. Tuakj pa nastane problem. Naslov razstave sem si moral kar sam prevesti v slovenščino. Vsi opisi posameznih del, tako kot tudi plakat, ki je izobešen pod šankom, so izključno in samo v italijanskem jeziku. Na plakatu celo piše: Bar del "Circolo Gruden", točno tako, med navednicami, kot da bi se šlo za neke vrste kraških barbarov, ki se gredo kulture. Na licu mesta je na razpolago tudi knjiga, v katero lahko obiskovalci razstave zapišejo svoje misli. Tako sem se tudi samo odločil, da pač napišem kar mislim, seveda v slovenščini. Verjamem, da bo moj komentar naletel na gluha ušesa oziroma ušesa, ki slovensko ne razumejo. Kar se mene tiče je takšna organizacija v SLOVENSKEM društvu nedopustna. Ni mi jasno, kako lahko naši "zavedni" slovenci v svojem, SLOVENSKEM društvu to dopustijo. Morda sem zamudil, novico da so iz imena SKD Igo Gruden odstranili tisti začetni "S"? Predvsem se obračam na odbornici, katere sem imel za zavedni pripadnici slovenske manjšine, ki sta bili prisotni na otvoritvi (lahko si vsakdo ogleda slike na FB strani) in verjamem, da sta tudi kaj povedali v imenu "associazione Gruden", verjetno samo v italijanščini. Želel bi, da se take stvari nebi več dogajale, da bi slovenska društva ohranjala dostojanstvo in neko pokončno držo. Saj ne rečem, da je treba postavljati zidove in zažigati mostove z večino, se pa ne strinjam, da se sprejemajo v slovenskih društvih pobude, ki se odvijajo v celoti v italijanščini. Matjaž Jaklič tu 1948 črtana iz šolskih učbenikov. »Prva etapa brisanja tega spomina je bila po 1.sv.vojni, ko je bil Sloveniji načrtno odvzet dostop do morja, druga etapa pa po Informbiroju leta 1948, ko so črtali iz učbenikov vse, kar je povezano z geografijo in zgodovino naših obmorskih in pomorskih krajev, saj slovenska obala sega od Trsta do Ti-mave. Rezultati brisanja zgodovine niso zaznavni takoj na kulturnem področju, so očitni tudi v gospodarstvu, politiki, izobraževanju in drugje. Naj navedem le dva primera. Splošno plovbo, ki smo jo mi prvi slovenski pomorščaki ustanovili z velikim trudom, da bi naša zastava plapolala po vseh morjih in da bi vsi prihodki polnili domačo blagajno, je prodana nemškemu ladjarju. Drugi primer pa je škodljivo dolgoletno cincanje z gradnjo drugega tira železnice do Kopra, ki bi moral biti že zdavnaj zgrajen,« je poudaril Volpi in za primer dal Švico, ki sicer ni obmorska država, a ima najsodobnejšo trgovsko mornarico na svetu in seveda številne druge dejavnosti (zavarovalnice, banke, špedicije, logistika idr.), ki so povezane s pomorsko dejavnostjo. »Pomagajte tudi vi, dragi šolniki, vrniti Slovencem, kar jim je bilo ukradeno: zgodovinski spomin o morju. Predlagam, kot sem že ob prevzemu medalje za zasluge pri predsedniku Pahorju, da se tema o pomenu pomorstva in ribištva vključi ponovno v učbenike, za kar dajem na razpolago (in se odrekam vsakemu honorarju) vse moje delo in raziskovanje, ki je objavljeno v mojih knjigah,« je Volpi pozval zbrane.. Volpi Lisjak je poudaril tudi veliko vlogo, ki so jo imele ženske v ribištvu, »saj so morale že zgodaj zjutraj k možem na obalo in po 800 stopnicah v plenirju prenesti do Križa 25 kilogramov rib, ki so jih peš prodajale po kraških vaseh in v enem dnevu naredile tudi 30 kilometrov poti, poleg tega pa jih je čakalo vse drugo kmečko in gospodinjsko delo. Tudi njim bi morali postaviti spomenik,« je predlagal Volpi Lisjak, duhovni oče Ribiškega muzeja Tržaškega Primorja v Križu. Kmalu pa bo zagledala luč njegova najnovejša knjiga Ribič Sardon pripoveduje pomorske poučne zgodbe, ki je namenjena prav otrokom in jo bo založba Mladika predstavila na ljubljanskem sejmu knjige. Besedilo in foto: Olga Knez 2 Q Sreda, 2S. novembra 2Q1S APrimorski r dnevnik Vrača se Zoran Jerončič BRASLOVČE - Odbojkarice Braslovč so v ponedeljek zvečer dobile novega trenerja, ki ga zelo dobro poznajo. V Bra-slovče se je vrnil mekdanji trener goriške Olympie Zoran Jerončič, ki je braslovške odbojkarice vodil v obeh njihovih prvoligaških sezonah, z njimi pa je osvojil četrto in peto mesto. V Braslovčah so se na začetku prejšnjega tedna razšli s Slobodanom Nikoličem, ki ni dolgo iskal novo zaposlitev, saj je prevzel odbojkarje ravenskega Fužinar Metala. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Tudi pet Italijanov Evropska nogometna zveza je objavila imena štiridesetih igralcev, med katerimi lahko obiskovalci njene spletne strani izbirajo pri sestavi najboljše enajsterice leta. Na seznamu je osem nogometašev Barcelone, šest Juventusa, med vratarji pa ni Samirja Handanoviča oziroma Jana Oblaka. Tudi drugih Slovencev ni na seznamu. Od Italijanov so poleg vratarja Buffona (na fotografiji ANSA) še Chiellini, Bo-nucci, Marchisio (vsi Juventus) in Verrati (Psg). NOGOMET - Predzadnji krog faze skupin lige prvakov Bar^a zmlela Romo SKUPINA E 6:1, Bate - Leverkusen 1:1 Barcelona - Roma Barcelona 5 4 1 0 14:3 13 Roma 5 1 2 2 11:16 5 Leverkusen 5 1 2 2 12:11 5 Bate 5 1 1 3 7:11 4 PRIHODNJI KROG (9.12.): Leverkusen -Barcelona, Roma - Bate Skupina F 4:Q, Arsenal - Dinamo 3:Q Bayern - Olympiacos Bayern 5 4 0 1 17:3 12 Olympiacos 5 3 0 2 6:10 9 Arsenal 5 2 0 3 9:10 6 Dinamo Zagreb 5 1 0 4 3:12 3 PRIHODNJI KROG (9.12.): Olympiacos -Arsenal, Dinamo - Bayern Skupina G Porto - Dinamo Q:2, Maccabi - Chelsea Q:4 Chelsea S 3 1 1 11:3 1Q Porto S 3 1 1 9:6 1Q Dinamo Kijev S 2 21 7:4 S Maccabi SQ QS 1:1S Q PRIHODNJI KROG (9.12.) Dinamo Maccabi, Chelsea - Porto Skupina H Zenit - Valencia 2:Q, Lyon - Gent 1:2 Zenit S S Q Q 12:4 1S Gent S 2 1 2 6:6 7 Valencia S 2 Q 3 S:7 6 Lyon S Q 1 4 3:9 1 PRIHODNJI KROG (9.12. i: Valencia - Lyon, Gent - Zenit LIGA PRVAKOV Juventus za uvrstitev v osmino finala TURIN - Med ekipami z možnostmi za preboj iz skupinskega dela je tudi Juventus, ki pa zaradi kartona danes doma proti Manchester Cityju v tekmi skupine D ne bo mogel računati na Brazilca Hernanesa. Zadeve so se za 30-letna brazilskega reprezentanta še dodatno zapletle, po tem ko si je na sobotni prvenstveni tekmi proti Milanu poškodoval mišico v predelu dimelj. Dodaten pregled z magnetno resonanco je pokazal raztrganino v desnem stegnu, zaradi česar bo moral mirovati vsaj tri tedne. S tem pa še ni konec težav za domačega stratega Massimiliana Allegrija, saj si beli glavo tudi s formo Francoza Patricea Evraja, ki je po sobotni tekmi z Milanom tožil za bolečinami v gležnju. Že tako Allegri ne more računati na Samija Khediro, Roberta Pe-reyro, Kwadwoja Asamoaha in Si-moneja Padoina, vprašljiv pa je tudi Urugvajec Martin Caceres. Juventus bi si sicer s drevišnjo zmago proti Manchester Cityju (v soboto je doma izgubil proti Liverpoolu kar s 4:1), ki se je že uvrstil v osmino finala, prebil v izločilne boje lige prvakov. Na roko Torinčanom pa bi šel morebiten remi Seville in Borussie. Takih prizorov, ko so se veselili nogometaši Barcelone, je bilo sinoči na stadionu Camp Nou veliko ansa BARCELONA - Po torkovih tekmah 5. kroga nogometne lige prvakov so v osmini finala že madridski Real, Zenit St. Peterburg, Manchester City, Barcelona in Bayern. Barcelona je pot v osmino finala potrdila z visoko zmago proti Romi s 6:1. Luis Suarez in Lionel Messi, pri slednjem zadetku so domači imeli kar 27 podaj, sta zadela v prvem polčasu, pri čemer je Urug-vajec dvakrat zabil, Gerard Pique, Messi in Adriano pa so zadeli še po enkrat. Edin Džeko je v 82. minuti zapravil enajstmetrovko za Romo, a nato dosegel častni zadetek. Roma je bila stalno v podrejenem položaju. Belo zastavo je dvignila že v prvem polčasu. Kljub temu imajo Rimljani še možnost, da se v zadnjem krogu, ko bodo igrali proti beloruski ekipi Bate Borisov, uvrstijo v osmino finala. Prav Bate je poskrbel za presenečenje, saj je iztrgal točko nemški ekipi Bayer Leverkusen (1:1). Slovenski reprezentant Kevin Kampl je igral celo tekmo za nemško ekipo, prejel pa je rumeni karton. Bate je dobro začel tekmo in prek Mihajila Gordejčuka povedel v drugi minuti. Bayer je do točke prišel v 68. minuti, ko je zadel Admir Mehmedi. V skupini F si je mesto med 16 kljub izključitvi Holgerja Badstuberja v 53. minuti z gladko zmago proti Olympiakosu s 4:0 zagotovil Bayern. Že v prvem polčasu so zadeli Douglas Costa, Robert Lewan-dowski in Thomas Müller, v drugem polčasu pa še Kingsley Coman. V tej skupini je upe za napredovanje obdržal Arsenal, ki je s 3:0 ugnal zagrebški Dinamo. Dvakrat je zadel Alexis Sanchez, enkrat pa Mesut Özil. Osmino finala lige prvakov so si že prej zagotovili madridski Real, Manchester City ter Zenit iz Sankt Peterburga, ki je tokrat proti Valencii slavil z 2:0 z zadetkoma Olega Šatova in Artema Dzjube. Porto je doma izgubil proti kijevske-mu Dinamu z 0:2, pri čemer je prvi gol dosegel Andrej Jarmolenko, ukrajinski re-prezentant, ki je povzročal veliko težav slovenski vrsti, drugega pa Derlis Gonzalez v 64. minuti. 4Q-letni Izolan Vasilij Žbogar ALPSKO SMUČANJE JADRANJE - Svetovno prvenstvo finn Izolan Vasilij Žbogar tekmuje »tam spodaj« WELLINGTON - V Takapuni na Novi Zelandiji se je s konec tedna začelo svetovno prvenstvo razreda finn, jadralci, tudi s slovenskim olimpijskim kandidatom Vasilijem Žbogarjem. Do sobote jih čaka 10 plovov in najboljše še finalna regata. Najuspešnejši slovenski jadralec je že oktobra odpotoval na sklepne priprave na Novo Zelandijo, kjer se bodo tekmovalci potegovali tudi za štiri dodatna mesta za nastop v Rio de Janieru. S tem Izolčan na srečo nima več skrbi, saj si je pot v Brazilijo prijadral že lani na SP olimpijskih razredov v španskem Santanderju. Žbogar je jeseni po vrnitvi s predolimpijske regate v Riu nadaljeval s treningi v Valencii in na Gardskem jezeru, konec oktobra pa odpotoval v Takapuno, kjer je opravil še zadnje priprave in spoznal razmere na prizorišču svetovnega prvenstva. »Zelo sem zadovoljen, da smo tako zgodaj prišli sem, saj smo v miru lahko pripravili jadrnico in opremo, potem pa veliko trenirali,« je povedal o zgodnjem prihodu na prizorišče in nadaljeval: »Tukaj je pomembno opraviti veliko treningov, saj so razmere zahtevne za jadranje. Precej je vala, malo vetra, ki pa hitro menja smer, vreme se zelo hitro spreminja.« Dobro poznavanje razmer bo vsekakor pomembno, saj bo treba biti za dober rezultat ves čas med najboljšimi, spodrsljaji pa ne bodo dovoljeni: »Konkurenca je zelo močna, tu so vsi najboljši v letošnji sezoni, tudi serijski zmagovalec Britanec Giles Scott in zmagovalec nedavnega finala svetovnega pokala v Abu Dha-biju, Ivan Kljakovič Gašpič. Za mesta med najboljšimi bo treba res dobro jadrati, dobro pripraviti opremo, skratka vse bo morali biti popolno.« Izolčan, drugi z letošnjega evropskega prvenstva, o napovedih ni želel govoriti, je pa želje pred svetovnim prvenstvom razkril njegov trener Luca Devotti: »Vasilij sodi med pet najboljših jadralcev na svetu, zelo dobro prenaša pritiske in pomembnost velikega tekmovanja, zna se osredotočiti na jadranje in to je zelo pomembno. Ne vem, če lahko zmaga, ampak pričakujem ga med najboljšimi. Prizorišče je zahtevno, pomembna bo fizična moč, Vasko pa po poškodbi reber še ni 100-odstotno pripravljen. Če povem po pravici, od njega prej pričakujem odličje v Riu kot v Takapuni.« PRVI DAN - Vasilij Žbogar je po 19. in šestem mestu v uvodnih regatah po prvem dnevu na skupnem osmem mestu. Nastopa 80 jadralcev iz 28 držav, med njimi 19 nosilcev naslovov olimpijskih, svetovnih in evropskih prvakov. BLATTER in PLATINI Dosmrtna prepoved delovanja? PARIZ - Etična komisija Mednarodne nogometne zveze naj bi zahtevala dosmrtno prepoved delovanja v nogometu za Francoza Michaela Platinija, predsednika Evropske nogometne zveze. Nekdanji nogometni zvezdnik Platini je tudi podpredsednik Fife in kandidat za predsednika, trenutno pa je pod 90 dnevnim suspenzom. Šestdesetletnemu Platiniju očitajo, da je leta 2011 sprejel nelegalno plačilo v višini dveh milijonov dolarjev od 79-letnega predsednika Fife Seppa Blatterja; tudi slednji je bil za 90 dni suspendiran. Oba sta se prepričana, da so obtožbe nesmiselne in neutemeljene, kajti šlo naj bi za povsem legalno plačilo, čeprav zanj nista predložila nobene pisne pogodbe ali zagotovila. Za plačilo sta se dogovorila ustno, na podlagi gentlemanskega dogovora med obema, za delo opravljeno leta 2002, ko je bil Platini Blatterjev svetovalec. DRAGIC - Goran Dragic je bil eden od odločilnih mož pri deveti zmagi Miami Heat v severnoameriški košarkarski ligi NBA. Slovenski organizator igre je prispeval 13 točk, devet skokov in pet podaj ter tri ukradene žoge za zmago Miamija na domačem parketu s 95:78 nad New York Knicks. KOŠARKA - Evropski pokal: Union Olimpija - Nanterre 78:65. Pokal Fiba: Tu-row (Pol) - Helios Suns 97:86 ODBOJKA - Pokal Slovenije, prva četrtfinalna tekma: ACH Volley - Maribor 3:0 (16, 8, 22). Superlega: Perugia - Mon-za 3:0. HOKEJ NA LEDU - Liga Ebel: Vienna Capitals - Telemach Olimpija 2:0. Tržaški Sci Club 70 bo na Žlebeh organiziral državno prvenstvo TRST - Tržaški Sci Club 70 bo od 21. do 25. marca prihodnjega leta organiziral državno prvenstvo v alpskem smučanju v hitrih disciplinah na Žlebeh (Nevejsko sedlo) pod Kaninom. Novico so včeraj potrdili organizatorji: »Za nas je to dodatni izziv,« je dejal predsednik tržaškega društva Roberto Andreassich, ki je pohvalil sodelovanje z drugimi javnimi in športnimi ustanovami (Dežela FJK, lokalne javne uprave, PromoTurismoFVG, CONI in deželna smučarska zveza FISI). »Organizirali bomo tako člansko državno prvenstvo kot mladinsko,« je še dodal predsednik Sci Cluba 70. Na Žlebeh bodo podelili državne naslove v smuku, superveleslalomu in kombinaciji. Tržaško društvo bo obenem v letošnji zimi organiziralo veteransko deželno prvenstvo v alpskem smučanju 24. Memorial Lucio Rizzian (13. februarja) in tržaško pokrajinsko prvenstvo v alpskem in nordijskem smučanju (12. in 13. marca). Obe tekmi bosta v karnijskem letovišču Forni di Sopra. / ŠPORT Sreda, 25. novembra 2015 2 1 naš pogovor - Marco Carra, lani A2-liga, letos Breg »V Reggio Emilii • • ■ v v • ■ nas ni nihče učil o manjšinah v Italiji« Eden izmed protagonistov odličnega začetka sezone Brega je nedvomno Marco Carra. 35-letni košarkar iz Reggio Emilie je v karieri nastopal na najpomembnejših igriščih v Italiji, saj je odigral 191 tekem v A-ligi. Svojo poklicno košarkarsko pot je nato sklenil z zelo uspešnim štiriletnim ciklusom v dresu moštva Pallacanestro Trieste. Potem ko je 13. maja letos, po zadnji tekmi tržaškega A2-li-gaša v Brescii - ko je med drugim zadel 24 točk - napovedal, da bo obesil copate na klin, se je Marco Carra med poletjem odločil, da bo sprejel povabilo Brega, tako da lahko danes tako nadarjenega igralca spremljamo v deželni C-ligi silver. Marco Carra. Potem ko ste napovedali slovo od košarke, ste se naposled odločili, da se pridružite Bregu. Kako je prišlo do tega? Košarke na profesionalni ravni mi ni uspelo več usklajevati s službenimi obveznostmi, poleg tega pa sem želel preživeti več časa s svojo družino. Odločil sem se za Breg, ker terja nastopanje v C-ligi silver nekaj manj obveznosti, poleg tega pa imam tu več prijateljev. Adriano Pi-gato je izrazil same pohvalne besede o društvu. Ste komercialist, kar pomeni, da ste tudi diplomirani ekonomist. Ali je mogoče usklajevati profesionalno športno življenje s študijskimi obveznostmi? Študirati je mogoče, saj ti tudi treniranje na najvišji ravni omogoča, da imaš vsak dan nekaj prostih ur, ki jih lahko nameniš študiju. Težje pa je usklajevati šport z delovnimi obveznostmi, saj ti dva treninga dnevno v bistvu onemogočata katerokoli redno službo. Ali ste bili pred prihodom v Trst pred štirimi leti seznanjen s prisotnostjo slovenske skupnosti v Italiji? Priznam, da sem o tem zelo malo vedel, saj, ko sem jaz obiskoval šolo v Reg-gio Emilii, to se pravi pred 20 leti, nam ni nihče omenjal obstoja manjšin. Ko sem se preselil v Trst pa sem se o tem pozanimal. Vedel sem tudi, da je Breg slovensko društvo, v katerem se govori slovenski jezik. To je zame prava obogatitev. Poleg tega je moja žena Slovakinja, tako da že ob- vladam slovaščino, pri Bregu pa bi se rad sedaj naučil tudi slovenščine. V društvu so na splošno pogoji odlični, saj smo kakor velika družina. Kako se igralec vašega kova, potem ko je skozi celotno kariero nastopal le v poklicnih prvenstvih, prilagodi na deželno raven C-lige silver? Gre seveda za različno košarko, a igranje sploh ni bolj enostavno. V Trstu in bližnji okolici je košarka zelo priljubljen šport, tako da je tudi v teh prvenstvih veliko kakovostnih igralcev. Treba se je potruditi maksimalno, saj tvegaš drugače hude spodrsljaje. To smo npr. sami občutili na lastni koži na derbiju proti Boru. Ali bi si kdaj mislili, da bi po zaključku košarkarske poklicne poti v Trstu tudi ostali? Odkritosrčno povedano, ne. Mislil sem, da bo igranje v Trstu ena izmed mojih zadnjih košarkarskih izkušenj, načrtoval pa sem tudi povratek v Reggio Emilio. V Trstu pa sem odkril čudovito mesto, v katerega sva se jaz in soproga zaljubila. Nato pa se mi je ponudila priložnost, da se preizkusim kot pripravnik v pisarni komercialistov, tako da sem se odločil, da bom v Trstu tudi ostal. Katere trenutke vaše izkušnje pri moštvu Pallacanestro Trieste bi izpostavili? 35-letni Marco Carra na derbiju košarkarske deželne C-lige silver proti Boru v Dolini. V ozadju trener Brega Tomo Krašovec fotodamj@n Nedvomno odločilno srečanje za napredovanje proti Chietiju, ko je bila tržaška dvorana nabito polna, a tudi zadnje domače srečanje lanske končnice prvenstva, ko je bilo vzdušje v PalaRubi-niju enkratno. Kako bi ocenili uvod sezone Brega, potem ko je osem krogov mimo? Kaj pa menite o mladih soigralcih? Rezultatsko je začetek odličen, saj smo prvi, tako da sem zelo zadovoljen. Seveda pa moramo še veliko delati, saj bi lahko marsikatero tekmo, ki smo jo naposled zmagali, tudi izgubili. Še vedno pa vlada določeno razočaranje zaradi poraza na derbiju, želimo pa se »maščevati« v povratnem delu prvenstva. O tem, ali je bilo prvenstvo uspešno, bo sicer odločal play-off. Kar se tiče mladih, lahko povem, da sem tudi jaz bil mlad in je zelo koristno imeti starejše soigralce, ki ti lahko nudijo marsikateri nasvet. Naši mladi košarkarji pa veliko igrajo, kar je najboljši način za nabiranje izkušenj. Ali spremljate košarkarsko A-ligo? Sledite Reggio Emilii in Tržačanoma To-nutu ter Ruzzieru? Tekme spremljam večinoma prek spleta, saj je časa malo. Sem vsekakor navijač Reggio Emilie, vesel pa sem tudi, da se Ruzzier in »Tonno« izkazujeta. V Benetkah dokazujeta to, kar sta že pokazala v Trstu. Upam, da bosta nekega dne nastopala za državno reprezentanco in da bosta zmagovala, saj si to zaslužita. Albert Voncina KOŠARKA - Under 20 Jadranovci zmagujejo tudi z okrnjeno postavo Alba - Jadran 53:56 (11:21, 13:11, 14:17, 16:7) Jadran: Kojanec 8, Peric 1, Albanese 2, Ušaj 15, T. Daneu 2, Skoko 2, Coloni 5, A. Daneu 19, Cettolo 2, trener Mura. PON: Cettolo (32). 3 točke: A. Daneu 3, Ušaj 1. Jadranovci so v Krminu znova nastopili z okrnjeno postavo. Kljub temu pa so tesno premagali domačo Albo. Začeli so zelo dobro in zaensljivo vodili po prvi četrtini. Nakar so gostitelji ubrali consko obrambo 3-2 in s tem omejili učinkovitost Jadrana v napadu. V zadnji četrtini so z obrambo »box and one« še dodatno zmanjšali zaostanek na sami dve točki. Jadranovci so tokrat bili natančni pri prostih metih in zasluženo zmagali. Basket Time - Dom 80:66 (24:17, 53:34, 65:47) Dom: Franzoni 11, Coz 16, Cibin 10, Furlan, Antonello L. 8, Antonello M. 8, Petani 9, Costi 4, Visintin. Trener: Dellisanti. Igralci Doma so v zelo hladni telovadnici v Vidmu doživeli četrti poraz v letošnjem prvenstvu. Za goste je bil usoden prvi polčas, saj so nasprotniki polnili koše z vseh položajev. Naj navedemo podatek, da so v prvih dvajsetih minutah zadeli 9 trojk, kar je v tej kategoriji prava redkost. Podobnih odstotkov domači seveda niso ponovili v drugem delu srečanja, ko je Dom osvojil obe četrtini. Zaostanek, ki so si ga Furlan in soigralci nabrali v prvem polčasu, pa je bil previsok, da bi lahko pomislili na preobrat. Trener Dellisanti je bil po tekmi zadovoljen s predstavo svojih igralcev, saj so bile točke enakomerno porazdeljene med posamezniki, izstopal pa je Coz, ki je odličnemu napadu dodal solidno obrambo. (av) MLADINSKA ODBOJKA - Under 16 ženske Na derbiju napeto in tesno Under16 ženske Na Tržaškem - Skupina A Zalet Dvigala Barich - Zalet Sokol 3:2 (20:25, 18:25, 25:19, 25:14, 16:14) Zalet Dvigala Barich: De Luisa, Fonda, Gruden, Hrovatin, Jerič, Kreševič (LI), Lizza, Marion, Mochor (L2), Protti, Skerk, Udovič, Usai; trener: A. Peterlin. Zalet Sokol: Bertolina, Bordon, Brecelj, Calabrese, Grilanc, Gruden, Lonza, Lopreiato, Moro, Salotto, Terpin, Fabi Pahor; trenerka: Žerjal. Z derbija v Repnu fotodamj@n Derbi med Zaletovima ekipama je bil zelo napet ter poln preobratov. V prvih dveh setih so pred-njačile gostje, ki so grešile zelo malo ter gradile lepo igro. Nato so se nekoliko prestrašile ter predvsem v napadu niso igrale več tako učinkovito kot prej; to pa so izkoristile domačinke, ki so z dobro igro rezultat v nizih izenačile in nato na razliko osvojile še razburljivi peti set. Za uspešno igro v napadu si pri domačinkah zasluži pohvalo Ilaria Hrovatin. (stc) S. Andrea - Zalet Dvigala Barich 3:0 (25:3, 25:4, 25:7) Zalet Dvigala Barich: De Luisa, Fonda, Gruden, Jerič, Kreševič (L1), Lizza, Marion, Mochor (L2), Protti, Skerk, Udovič, Usai; trener: A. Peterlin. V tekmi proti ekipi S. Andrea, ki je sicer absolutno boljši nasprotnik, so Zaletovke naletele na črn dan: prav nič jim ni šlo od rok. Čeprav so bile dejansko domačinke močnejše, bi lahko gostje vseeno pokazale boljšo igro. Vrstni red: S. Andrea in Coselli 6, Zalet Dvigala Barich 2, Zalet Sokol 1. Skupina C CGS - Zalet Kontovel 0:3 (11:25, 11:25, 9:25) Zalet Kontovel: Braico, Breganti, De Luisa, Kocman, Ko-vačič, K. in S. Krevatin, Skerk, Ukmar, Zidarič, Ferfoglia, Venudo; trener: Kušar. Zalet Kontovel ni imel proti mlajšim nasprotnicam nikakršnih težav. Tekma je bila povsem enosmerna, tako da so lahko na igrišče stopile vse razpoložljive igralke, kar pa ni vplivalo na potek tekme. Vrstni red: Zalet Kontovel 9, Azzurra 6, Pog-givolley in CGS 0. Na Goriškem Farravolo - ZB Doberdob Sovodnje 1:3 (26:24, 15:25, 23:25, 18:25) ZB Doberdob Sovodnje: Colja (L2), Del Pino 4, Doria 0, Ferfolja 5, Frandolič (L1), Gerin 31, Juren 2, Kosič 7, Pa-cori 3, Terpin 2; trener: Lavrenčič. V prvem setu je Soča Olympia že vodila 20:24, ko se je pri igralkah zataknilo in so set osvojile domačinke. Tudi tretji set je bil zelo izenačen, v drugem in četrtem pa so gostje prikazale zelo učinkovito igro, zaradi katere so se lahko veselile novih treh točk na lestvici. Ronchi - Mavrica Arcobaleno 3:0 (25:22, 25:22, 25:20) Mavrica Arcobaleno: Birri, Ceresatto, Cotič, Feri, Jarc, Kovic (L), Paulin, Petruz, Tomšič; trener: Magajne. Proti fizično močnejšim nasprotnicam so se gostje dobro upirale. Z učinkovitim servisom so skušale spraviti domačinke v težave, vendar so bile v obrambi premalo uspešne, da bi lahko osvojile set. Vrstni red: Ronchi 22, Pieris 21, Torriana Giallo 18, Mossa 16, Cormons 15, Fincantieri 13, Staranzano 7, Villesse, Minerva Millenium in Soča Olympia 6, Torriana Blu 5, Farravolo 3, Mavrica Arcobaleno 0. Under 15 moški Prata - Val 0:3 (25:27, 21:25, 7:25) Val: Antonutti, Bensa, Cotič, Černic (L), Devetak, Grasso, Jarc, Kobal, Persoglia, T. in B. Terpin, Venuti; trener: Markič. Gostitelji so v izenačenem prvem setu že imeli set žogo, vendar so igralci Vala reagirali in set osvojili na razliko. V drugem in tretjem nizu pa so osvojili prednost že na začetku ter jo ohranili do konca. Pohvalo za zmago zaslužijo vsi, posebno pa podajalec Bensa ter Antonutti in Cotič za igro v napadu. (stc) društvo( maurizio peteani »V Štandrežu si radi pomagamo« Juventininega odbornika smo zmotili kar med nakupovanjem novih nogometnih dresov v športni trgovini. »Ravnokar kupujem nove majice in vse kar primanjkuje mladinskim ekipam,« je dejal 54-letni Maurizio Peteani, priljubljeni hišnik nogometnega igrišča v Štandrežu in zaupni človek za vsako delo. Peteani je že dvanajst let zvest Juventini. Športnemu okolju se je približal v osemdesetih letih. Prva športna ljubezen pa ni bil nogomet, temveč odbojka. Tri leta je kot odbornik skrbel za goriško odbojkarsko društvo Libertas, nato je še osem let sedel v pokrajinskem odboru goriške odbojkarske zveze. »Po odbojkarski izkušnji sem se odločil, da se ne bom več udej-stvoval na športnem področju, ampak povabila Juventininih odbornikov nisem mogel odkloniti,« pravi Peteani. Nikoli mu ni dolgčas. Priljubljen je predvsem med najmlajšimi nogometaši. » Včasih skrbim tudi za kakega bolj pozabljivega otroka, ki izgubi kako nogavico. Če kaj potrebujemo, jim rad ustrežem, drugače so moje zadolžitve pri Ju-ventini dokaj pestre. Te gredo od pranja nogometnih dresov, do peke mesa na žaru v društvenem kiosku med nedeljskimi srečanji,« je dejal Štandrežec. Peteani živi blizu nogometnega igrišča, kljub temu pa upravičeno sovraži pozne večerne urnike. Štandreško igrišče med tednom gosti tudi srečanja goriškega pokala amaterjev, ki se zaključijo tudi pozno po polnoči, ko mora amaterje dobesedno preganjati iz igrišča. Po potrebi priskoči na pomoč tudi na domačemu kulturnemu društvu Oton Župančič, dramski skupini in župniku, saj kot sam prepričano pravi: »V Štandrežu si med vaškimi društvi in ustanovami radi pomagamo.« K odbojki se pa v zadnjih letih ni vrnil. Priznal nam je, da odkar je zapustil mesto pokrajinskega odbornika, si ni ogledal niti ene odbojkarske tekme, niti domačega Vala. Peteani, ki je vse bližji pokoju, je kar optimist predvsem glede letošnje sezone, ki se trenutno Juventininem moštvu v promocijski ligi dobro obeta: »Prepričan sem, da bo prvi ekipi uspelo napredovanje v višjo ligo. V veliko zadoščenje nam je tudi letošnje prvenstvo naših začetnikov.« (mar) 22 Nedelja, 22. novembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Od severozahoda je Alpe dosegla hladna fronta; jutri bo na jugu Italije nastal ciklon. Naša dežela bo glede na smer gibanja ciklona le delno pod vplivom fronte med sredo popoldne in četrtkom dopoldne. Kasneje bodo spet dotekali bolj suhi vetrovi. Sprva bo spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo na zahodu in v hribih, več jasnine na vzhodu in ob morju. Po nižinah bodo zjutraj temperature pod lediščem. Tekom dopoldneva bo oblačnost naraščala; popoldne ali zvečer bo v hribih lahko nad 500 m naletaval sneg. Dan bo hladen za ta letni čas. Ob morju bo pihala zmerna burja. Danes bo na Primorskem in v višjih legah sprva precej jasno, čez dan pa se bo postopno pooblačilo. Po nižinah v notranjosti Slovenije se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost. Proti večeru se bo burja na Primorskem spet nekoliko okrepila. Ponoči in zgodaj zjutraj se bodo lahko pojavljale rahle padavine, v hribih bo naleta-val sneg. Tekom dopoldneva bo v glavnem oblačno; popoldne se bo pričelo jasniti. Ob morju bo pihala okrepljena burja. Jutri bo pretežno oblačno. Predvsem v južnih krajih bo občasno lahko naletaval sneg. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. l £ Sonce vzide ob 7.17 in zatone ^g ob 16.26 □ Dolžina dneva 9.09 Luna vzide ob 16.32 in zatone ob 7.26 1965 - Jutro je bilo mrzlo, ponekod najhladnejše v novembru v zad-_ njih desetletjih. V Babnem Polju so nameni rili -25,7 °C, v Kočevju -20,2 °C, v Mariboru < -13,6 °C,v Ilirski Bistrici -12,6 °C in v Kubedu v Slovenski Istri -8,8 °C. Danes: ob 2.57 najnižje -25 cm, ob 8.53 najvišje 57 cm, ob 16.04 najnižje -64 cm, Q ob 22.02 najvišje 32 cm. S Jutri: ob 3.34 najnižje -23 cm, ob 9.30 najvišje 56 cm, ob 16.40 najnižje -65 cm, ob 22.42 najvišje 32 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 15,4 stopinje C. -JO 500 m ...........-1 1000 m...........-3 1500 m...........-6 2000 m .........-10 2500 m .........-11 2864 m.........-12 UV indeks je ob jasnem vremenu sredi dneva 1,5. V Avstriji želi ustanoviti nogometni klub za Sirce DUNAJ - 24. novembra, Sirski begunec Osama Abdul Mohsen, ki ga je na srbsko-madžarski meji spotaknila madžarska televizijska snemalka, želi v Avstriji ustanoviti nogometni klub za mlade sirske športnike. Mohsen, ki je sicer nogometni trener, je v pogovoru za časnik La Stampa povedal, da se želi preseliti v Avstrijo ali Nemčijo, saj tam Sirce dobro sprejmejo. »Iz mladih sirskih športnikov, ki so razseljeni po celotni Evropi, želim sestaviti nogometno ekipo,« je dejal nekdanji trener sirskega prvoligaša. »S tem bodo razširili sporočilo miru,« je dodal. Mohsen, ki je s sinovoma doslej prebival v madridskem predmestju, je doslej vodil mladinsko ekipo nogometnega kluba Getafe. Mohsen sedaj upa, da bo njegova družina ponovno združena, saj so njegovo ženo in hčer našli v Turčiji, kjer so prebivali dve leti. Več kot 600 dojenčkov na tekmovanju v plazenju ¿m, 1 TOKIO - Vec kot 600 dojenčkov in malčkov seje uspelo na kolenih in rokah v ponedeljek priplaziti do cilja na največjem tovrstnem tekmovanju na svetu, kije potekalo v Jokohami jugozahodno od prestolnice Tokio. Sodelovali so dojenčki in malčki, stari med šest in 16 mesecev. Preplaziti so morali trimetrsko razdaljo. V tekmovanju je sodeloval 601 dojenček. Tekmovanje se je uvrstilo v Guinnessovo knjigo rekordov in izpodrinilo lansko tekmovanje na Kitajskem, v katerem je sodelovalo 451 malčkov. Zmagovalec je prejel digitalno kamero, ki jo je mogoče nositi tudi na glavi, tako da lahko starši otroke prostoročno snemajo. evroobmočje - Od danes v obtoku v 19 državah tudi novi dvajsetaki Nov bankovec za 20 evrov LJUBLJANA - V 19 državah območja z evrom bo od danes v obtoku nov bankovec za 20 evrov. Po bankovcih za pet in deset evrov je to naslednji bankovec v seriji Evropa, ki so oz. bodo postopoma zamenjali sedanje bankovce in imajo izboljšane zaščitne elemente. »Glavni razlog za uvedbo novega dvajsetaka so še izboljšani zaščitni elementi, zaradi katerih bodo ti bankovci še varnejši za uporabo in še bolj odporni proti ponarejanju,« je na predstavitveni novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor oddelka za gotovinsko poslovanje v Banki Slovenije Gregor Miklavčič. Glavna inovacija je portretno okno, ki je vdelano v hologramski trak - če pogledamo bankovec proti svetlobi, postane okence prozorno in pokaže se portret mitološke Evrope, ki je viden z obeh strani bankovca. Zaščitni elementi so tudi reliefni tisk, ki ga je mogoče otipati ob robovih bankovca, portretni vodni znak, v katerem se ob pogledu proti svetlobi pokaže portret Evrope, številka 20 in osrednji arhitekturni motiv, ter večdelni hologram in smaragdno zelena številka, ki ob nagibu spremeni barvo. Danes bodo nove bankovce začeli pošiljati v obtok, tudi po uvedbi novega bankovca pa bodo stari še naprej ostali v veljavi. Kako dolgo bo trajal vzporedni obtok, še ni znano, bo pa to objavljeno precej časa vnaprej, zagotavljajo. Tudi po izteku vzporednega obtoka bo mogoče stare bankovce zamenjati v poslovalnicah centralnih bank posameznih držav evrskega območja. Posebnih težav ob uvedbi novega bankovca ne pričakujejo. Možno je sicer, da vsi lastniki avtomatov, ki spre- Takšen je videti nov bankovec za 20 evrov, ob katerem bodo še nekaj časa v obtoku tudi stari fotodamj@n jemajo gotovino, še niso prilagodili svojih naprav. Prvi dan bo v obtok poslanih za 10 milijonov evrov novih bankovcev, vendar pa ni pričakovati, da bodo lahko ljudje že takoj zjutraj na ban-komatih ali bančnih okencih dobili nove bankovce. Dvajsetak je sicer najpogosteje uporabljen bankovec, saj je nosilni bankovec v bankomatih. Konec septembra letos je bilo v Evrosistemu v obtoku 18 milijard bankovcev v skupni vrednosti več kot 1000 milijard evrov, od tega 3,3 milijarde bankovcev po 20 evrov. Za uvedbo novega dvajsetaka je bilo natisnjenih 4,3 milijarde novih bankovcev. Bankovec za 20 evrov je tudi najpogosteje ponarejen bankovec v Evro-sistemu; 60 odstotkov vseh odkritih ponaredkov je dvajsetakov. Kot je povedala Nives Kupic iz Banke Slovenije, je bilo v Sloveniji letos do konca oktobra odkritih 1275 ponarejenih evrskih bankovcev, od tega največ dvajsetakov (456 oz. 35,8 odstotka) in petdesetakov (414 oz. 32,5 odstotka). Sledili so bankovci za 100 evrov (206), 10 evrov (69), 200 evrov (53), 500 evrov (52) in pet evrov (25). To je manj kot v minulih letih, ko je bilo v povprečju letno v Sloveniji odkritih skupno od 1500 do 2500 ponarejenih bankovcev. Kljub novim zaščitnim elementom pa bi bilo iluzorno pričakovati, da ponaredkov ne bo, pravi Miklavčič. Medtem ko so v Sloveniji predvsem priložnostni ponarejevalci, pa so v Evropi težave z organiziranim ponarejanjem. Kot je dejala Kupiceva, je potrebne sedaj, ko bo v obtok dan novi bankovec, še več pozornosti, saj bodo skušali ponarejevalci stare bankovce spraviti v obtok. Evropska centralna banka bo po novih petaku, desetaku in dvajsetaku postopoma zamenjala tudi bankovce za 50, 100, 200 in 500 evrov. Naslednji bo na vrsti novi petdesetak, ki naj bi v obtok prišel v prvi polovici leta 2017. princ charles »Med vzroki vojne v Siriji tudi suša« LONDON - Dolgotrajna suša v Siriji je po mnenju britanskega prestolonaslednika Charlesa eden od vzrokov za državljansko vojno v tej bližnjevzhodni državi. Hudo sušo in posledične migracije v Siriji v letih pred izbruhom vojne z nemiri, ki so vodili v državljansko vojno, sicer povezujejo tudi nekatere raziskave. »Obstajajo zelo očitni dokazi, da je eden od glavnih vzrokov za to grozoto v Siriji dejansko suša, ki je trajala pet ali šest let,« je za televizijo Sky News povedal princ Charles. Na vprašanje, ali obstaja povezava med okoljem in konflikti, je princ odgovoril pritrdilno. »Šele v zadnjih letih je Pentagon začel to opažati,« je dodal. Britanski prestolonaslednik se bo 30. novembra udeležil odprtja mednarodne podnebne konference Združenih narodov v Parizu. Že dalj časa se zavzema za zaščito okolja. Hudo sušo v Siriji je z aktualnim konfliktom povezalo več znanstvenikov. V raziskavi objavljeni letos v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, so raziskovalci zapisala, da je med letoma 2006 in 2009 Sirijo doletela najhujša suša v njeni zabeleženi zgodovini in da so jo okrepile podnebne spremembe. Suša je vodila v pomanjkanje vode, prizadela poljščine in živino, dvignila ceno hrane ter skupaj z neustrezno kmetijsko in vodno politiko sirske vlade okoli prisilila 1,5 milijona prebivalcev sirskega podeželja v selitev v že tako prenatrpana mesta. To je prispevalo k socialni krizi, ki se je marca 2011 sprevrgla v nemire in posledično državljansko vojno, menijo v tej raziskavi. (STA) / RADIO IN TV SPORED Torek, 24. novembra 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 17.30 Novice 17.35 Film: Seminole (ve-stern, '53, i. R. Hudson) 19.05 Film: C'era-vamo tanto amati (kom., It., '74, i. N. Man-fredi) 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 11.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.30 Le ri-cette di La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il ver-detto finale 18.25 Sanremo Giovani 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Film: New in Town - Una single in carriera (kom., '09, i. R. Zellweger) 23.30 Porta a porta _RAI2_ 6.0014.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Il tocco di un angelo 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3013.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Sen-za traccia 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Serija: Criminal Minds 23.35 Gene-razioni _RAI3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? _RAI4_ 13.20 Switched at Birth 14.10 Sabrina, vita da strega 14.55 Stargate Atlantis 15.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.45 Andromeda 16.30 Star Trek: Enterprise 17.15 Novice 17.20 Xena 18.05 Beauty and the Beast 18.50 Reign 19.40 Supernatural 20.20 Ghost Whisperer 21.10 Film: Conan the Barbarian (pust.) 23.05 Trono di spade _RAI5_ 14.20 La Terra vista dal cielo 15.15 Dok.: Nilo re dei fiumi 16.10 Film: Le amiche (dram.) 17.55 Scaramouche Scaramouche 18.15 Novice 18.20 20.45 Passepartout 18.45 This is Opera 19.40 I buongustai dell'arte 21.20 Riccardo Muti - Prove d'orchestra 22.50 Cinque buoni motivi 22.55 Gledališče: Ferite a morte RAI MOVIE 13.50 Film: Red Lights (triler, '12, i. R. De Niro) 15.55 Film: Il console italiano (dram.) SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (24. novembra 2015) Vodoravno: Pablo Picasso, vena, avan-turistka, inje, strdina, mol, Lodi, tok, S. C., kaporal, V. A., Goran, amarant, Is-in, kor, E. H., erar, Ionica, stol, S. A., reta, Antares, Ince, oltar, Tania, rama, ataman, vol, Kladivar, tovariš, onanija, ostrina; na sliki: Goran Kocman. LA7 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Serija: Benjamin Lebel - Delitti D.O.C. 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia LA7D 21.15 Film: Mine vaganti (rom., '10, r. F. Ozpetek, i. R. Scamarcio) 23.05 Mo- vie.Mag 23.35 Film: Il colpo della metropolitana - Un ostaggio al minuto (det., '74) RAI PREMIUM 11.15 Nad.: Un posto al sole 12.15 Nad.: Linda e il brigadiere 13.05 Nad.: Paura di amare 14.00 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Serija: Impazienti 15.10 Serija: Un medico in famiglia 17.00 Nad.: Valeria 17.45 Novice 17.50 Nad.: Legami 18.35 Nad.: La signora in rosa 19.25 Nad.: Terra Nostra 20.15 Nad.: Il restauratore 21.15 Nad.: Raccontami una storia 23.25 Mister Premium _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signo-ra in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in TV 16.55 Film: Il covo dei con-trabbandieri (pust.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: L'amore sbagliato (dram.) 23.35 Film: Analisi finale (triler, '92, i. R. Gere, K. Basinger, U. Thurman) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.00 Grande fratello - Day Time 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pome-riggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Nad.: Senza identita 23.30 Matrix _ITALIA1_ 6.35 Risanke in otroške oddaje 8.10 Serija: Hart of Dixie 10.10 Serija: Royal Pains 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Grande Fratello 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.40 Nan.: Mike & Molly 18.05 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Colorado _IRS_ 13.25 Film: L'uomo del colpo perfetto (pust.) 15.30 Film: Sella d'argento (ve-stern, '78) 17.25 Film: Gardenia il giustiziere della mala (det., It., '79) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 20.55 Io l'ho visto 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 15.20 Serija: Providence 17.00 Tagada 18.55 Dnevnik 21.10 Film: In Good Company (kom.) 23.05 Film: I ragazzi stanno bene (dram., '10, i. J. Moore) TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.40 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.00 Dodi-ci minuti con Cristina 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Roma InConTra LAEFFE 11.30 13.30, 20.00 Il cuoco vagabondo 12.35 Bourdain: Cucine segrete 14.30 Chef Sara sulle Alpi 15.30 David Rocco: Dolce vita 16.35 Jamie: Menu in 15 minuti 18.35 Il re dello street food 19.55 Novice 21.00 Fisc-hia il vento - Il tempo dei gitani 23.45 Gad Lerner - Fischia il vento CIELO 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o la-sciare 19.15 Affari in grande 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Invasion Roswell (zf) DMAX 12.30 18.35 Affare fatto! 13.20 Cattivissi-mi amici 14.10 Cacciatori di tesori 15.05 Ed Stafford: duro a morire 15.55 River Monsters 16.50 20.20, 22.25 Affari a quattro ruote 17.45 Come e fatto 19.30 Rimo-zione forzata 21.10 Super grattacieli 22.00 Costruire Milano: Citylife SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.50 Umetnost igre 12.20 Nan.: Totalna razprodaja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.20 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 0.00 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Koncert: Klic dobrote, prenos 22.00 Odmevi 23.05 Nad.: Vzhodno-berlinska saga SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 9.05 23.55 Točka 10.40 10 domačih 11.1017.00, 0.45 Halo TV 12.20 Dobro jutro 14.45 Vikend paket 16.05 Dober dan 17.55 Košarka: kvalifikacije za EP 2017 (ž), Litva - Slovenija, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 City Folk - Obrazi mest 20.30 Čas za Manco Košir 21.20 Dok. film: Chopin mi je rešil življenje 22.15 Odd.: Bleščica 22.45 Aritmični koncert KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Meridiani 15.30 Dok.: Šport brez meja 16.00 Potopisi 16.25 Boben 17.25 Vseda-nes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 We-bolution 21.00 Dok.: Ana Ahmatova - Življenje in poezija 22.15 Košarka: kvalifikacije za EP 2017 (ž), Litva - Slovenija 23.45 Dok. odd.: K2 POP TV 21.00 Film: Vicky Cristina Barcelona (rom., '08, r. W. Allen, i. S. Johansson) 22.50 Film: Hollywood Ending (kom., '02, r. in i. W. Allen) 7.00 Risanke in otroške serije 7.50 9.40, 10.50, 12.05 TV prodaja 8.10 17.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.55 Sanjski moški 11.05 Nad.: Grehi preteklosti 12.20 20.00 Gostilna išče šefa 13.50 Preverjeno 14.55 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.30 Novice in vreme 21.30 Nad.: Usodno vino 23.00 Serija: Kosti 23.55 Serija: Na kraju zločina - Miami Sreda, 25. novembra Laeffe, ob 21. uri VREDNO OGLEDA □ Il tempo dei gitani Jugoslavija, Italija, Velika Britanija 1988 Režija: Emir Kusturica Igrajo: Davor Dujmovic, Bora Todo-rovic, Ljubica Adzovic in Husnija Ha- V Jugoslaviji konec osemdesetih let, se odvija epska in človeška drama o ciganu Perhanu, ki ima zelo rad svojo babico in mlajšo sestro Daniro, ki je hudo bolna. Ker nimajo denarja za operacijo, mora Perhan oditi v Italijo, kjer vstopi v pokvarjeni svet kriminala in prostitucije, kar bo kljub njegovemu začetnemu dobremu namenu privedlo družino v pogubo. Dobitnik nagrade za režijo v Cannesu leta 1989, Dom za obešanje Emirja Ku-sturice, je režiser posnel med Sarajevom in Milanom in se z delom na izviren način približal življenju Romov. Posebnost dela je režiserjev stil, ki bi lahko bil opisan kot kombinacija jugoslovanskega črnega filma in fellinijevske naklonjenosti h grotesknem in fantastičnem. Odličnemu filmskemu vzdušju pripomore tudi impresivna glasba Gorana Bre-govica. KANAL A 7.0018.00 Svet 7.55 Risanke in otroške oddaje 8.3012.40 Serija: Odbita rodbina 8.55 16.35 Serija: Mrhi za šankom 9.20 13.40 Nad.: Opravljivka 10.1511.30, 13.10 Tv prodaja 10.30 Nan.: Naša mala klinika 11.45 17.05 Serija: Lepo je biti sosed 14.40 Film: Razpotje (kom.) 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 20.00 Nogomet: UEFA Liga prvakov, Juventus - Manchester City 23.30 Film: Tanka rdeča črta (dram., '98, i. S. Penn) PLANET TV 10.55 13.25 Nan.: Talenti v belem 12.00 Tv prodaja 12.30 Ellen 14.20 Nad.: Sulejman Veličastni 15.10 Nan.: Prijatelji 15.40 23.35 Serija: Škorpijon 16.35 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 17.40 21.25 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.05 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.35 Bognedaj, da bi crknu televizor RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Dolga pot - Begunske zgodbe otrok v prvi svetovni vojni (piše Vili Prin-čič); 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (pripravlja Marija Merljak); 12.15 Živali se oglašajo (pripravlja dr. Damijana Ota); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Slovenska Talija v Italiji; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Intervju; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. r Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra. Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik -Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen. Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. Če se naročite takoj, boste Primorski dnevnik do konca letošnjega leta na dom prejemali brezplačno. Primorski dnevnik Primorski dnevnik informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu «to kriz o ftfija o AI h ž II M C n.