Leto LXX« št« )8 L)a*l)asa, tU Cena Din i.— Lzbaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inseratl do 30 petit vrst A Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, većji lnserau petit vrsta Dtn 4.— Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja meaeftno t Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon 5L 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon *t. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 PoStna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Zasedanje banskega sveta: Stanje našega osnovnega šolstva Položaj se ni nič izboljšal — Se vedno na stotine razredov brez učiteljev, med tem ko stotine učiteljev čakajo na namestitev Ljubljana. 77. febr Tretja aeja banskega sveta sc jc pričela s potočkom prof. dr. Sušnika o prosveti v dravski banovini. Ob otvoritvi letošnjega nasedanja je g. ban v svojem sjovoru po jami, da bo banovina porabila najznačilnejši višek novega proračuna 16,300.000 Din za ▼zdrževanje ljudskih Šol. ki se je nekako cen trn H ri rak) pri banski upravi. Slaba stran tega, je izvaja! g. ban. je ubijanje privatne inicijative m birokrati/acija. dobra pa jc v tem, d;i bo mogoče bremena pravično razdeliti na revnejše in bo;,'atejie sloje in da se bodo obveznosti redne j.- plačevale. Tal i je bilo mogoče, da so se za celo banovino enotno končno vendarle uredile katehetske nagrade. V tekočem proračunu so znašali 2.141.000 Din. v novem pa je bil potreben znesek 3.000.000 Din. Nolski obrat v ljudskih šolah ni povsem zadovoljiv. Število šol e ostalo isto (860) Število razredov se je pa zvečalo od 3909 na 4023. Pri tem je Število učencev padlo od 185.300 na 183.600- torej /a 17 na 4141 torej za 32 učiteljev manj. Padec učencev gre na račun obubožanjs. s«aj ponekod še obleke nimajo šolo. Ni/ ko število učiteljev gre na ra.ui države, k-banovino prešibko dotira / učitelji Praznih učiteljskih mest je 248 in nerešenih prošenj za imenovanje 627. ljudski šoli jc od tegn jenih 109 učiteljev, kar je potrata sil. V pisarnah ban. uprave in sreskih šolskih nadzornikov e 67 učiteljev. Od 835 šolskih poslopij ljudskih Sol v banovini jih je 193 v prav dobrem stanju, 424 v dobrem, 129 v slabem, 109 poslopij pa sploh nc ustreza šolsko-higijenskim predpisom. Cc bi hoteli dati vsakemu razredu posebno učilnico bi manjkalo 1133 učilnic. Termi so krivr naše kreditne prilike, obči- ne ne morejo dobiti posojila. Zgrajenih in otvorjenih je bilo kljub temu 8 novih šolskih poslopij. V dravski banovini jc na 29 šolah 41 manjšinskih razredov s 1682 učenci! Y tekočem letu je bilo ukinjenih 9 manjšinskih razredov. Y tekočem letu je banovina dala občinam za zidanje in pre/idavanje šol 1.166.000 Din brezobrestnega posojila. Banovina je sklenila pogodbo s Salezijan-ci, da prevzamejo vodstvo deškega vzgaja-1 išča ki se je s Ponovič preselilo v žreb-čarno na Selo pri Ljubljani. Banovini so naspali večji stroški samo vsled adaptacij prostorov in dviga gojencev od 60 na 80. Gluhonemnica v Ljubljani je pretesna. Gojencev ima 110. vsako leto odkloni 50% pr rilcev. Z:i najetje posojila /a dozidavo jc bilo tudi letos določenih 100.000 Din. šola za slepce v Kočevju nima ugodnih prostorov. Banovina je kupila posestvo ?tem berger v Mengšu, kamor se bo zavod preselil. NEKAJ ŠTEVILK Narodne šole obiskuje 92.498 dečkov in •M.1S! deklic. Jugoslovanov je 180.509. Vseh učnih oseb je 4120, in sicer 1540 učiteljev in 2580 učiteljic. Na novo je bilo sprejetih 97 novincev, Na službo še čaka 79 abituri-jentov in 526 abiturijentk. Odpuščenih je bilo 19 učiteljev, umrlo jih je 20, upokojenih jc bilo 25. 22 bivših učnih oseb jc prosilo za reakti-vacijo Nezasedenih jc 114 oddelkov. Ako hi upokojili 94 oseb. ki imajo že polno službeno dobo ali so radi bolezni nesposobni za službo, bi dobili 208 praznih mest, s čimer bi se število čakajočih na drž. službo zmanjšalo od 627 na 419. Okrog 100 jih jc tudi na bolezenskem dopustu. Priprave za mednarodno kontrolo Francija je že začela izvajati ukrepe, da bo ... M___^ kontrola uspešna Pariz, 17. februarja, z. Francoska vlada bo imela jutri sejo, na kateri bo sklepala c podrobnih ukrepih v zvezi s sklepi londonskega odbora za nevmešavanje v španske zadeve. Na osnovi pooblastila, ki ga je dobila od parlamenta, bo vlada nemudoma izdala vsa potrebna navodila, da se prepreči vsak nadaljnji dotok prostovoljcev v Španijo s francoskega ozemlja. V to svrho bodo zastražene ne samo vse prehodne točke na francosko-španski meji, marveč tudi vse francoske luke in vsa francoska letališča. Nazvažnejše točke na meji bo zasedla redna vojska, vzdolž vse meje pa bodo razmeščeni močni oddelki mobilne garde. Glede pomorske kontrole je stopila francoska vlada v stike z vsemi zainteresiranimi državami. Francija bo stavila na razpolago okrog 80 do 100 vojnih ladij. Ker se Portugalska upira mednarodni kontroli na svojem ozemlju, bo najbrže prišlo do blokade portugalske obale. Dva francoska torpedna rušilca sta že odplula v portugalske vode, kjer se mudi tudi že več angleških vojnih ladij, ki zaenkrat še neoficielno nadzirajo portugalske iuke in opazujejo kretanje portugalskih ladij in tujih ladij, ki prihajajo v portugalske luke. Anglija in Francija sta trdno odločeni za vsako ceno preprečiti portugalsko sabotažo mednarodne kontrole. Lon donski odbor se bo ponovno sestal v soboto dopoldne in bo takrat definitivno skle pal o ukrepih proti Portugalski, če si portugalska vlada dotlej ne bo premislila in spremenila svoje odklonilno stališče. Abesinci na španski fronti Vladne čete so ujele 300 Somalijcev, ki so se morali boriti za zmago generala Franca Madrid, 17. febr. AA. Havas: Po vesteh iz Gijona, je tamkaj predlo na vladno stran več sto upornikov. Med temi, ki so bore pri Escorialu, zavzele na odseku Sier-ra Guadarame sovražne položaje pri Ro-bles de la Cavele v pokrajini Avila. Ta prešli, je tudi 300 Somalijcev. Sedaj ko uspeh je ze lovažen. ker odpira prodiranje uvedli preiskavo^ kdaj, kje, kako in kdo je nabral te vojake iz vzhodne Afriko in jih spravil v Španijo. Splošna ofenziva vladnih čet Madrid, 17. febr. AA. Havas poroča ob 20.40: General Miaja se je snoči vrnil z inspekcije, ki jo je izvršil na vseh odsekih fronte, ki jim sedaj on poveljuje kot vrhovni poveljnik vladnih čet. Novinarjem je izjavil: Vladne čete so povsod prešle v protinapad. Po poročilih, ki sem jih doslej prejel, se operacijo razvijajo zelo ugodno. Madrid. 17. febr. AA. Havas: Iz posebnih virov se izve, da so vladne Čete, ki se GOSPODARSTVO ŠOL OBČIN Do dne 31. 3. 1934 so dolgovale upravne občine šolskim občinam 8.299.939 Din. Odpisalo se jc upravnim občinam 4.500.072 Din. tako da so ostale dolžne šol. občinam še 3.790.807 Din. Višina vseh ptoračuuov v 1. 1936 37 je znašal* 24,523. L5fl Dtn. Na podeželske občine odpade izdatkov po proračunih 20.372.223 Din. na avtonomne mestne občine (Ljubljana. Maribor. Celje m Ptuj) pa 4,150.925 Din. MEŠČANSKE sOLH V banovini je 38 državnih in 8 zasebnih, skupaj 46 meščanskih šol. Oddelkov imajo državne mešč. šole 22r> in učencev 8234. Porast znaša 37š učencev s 15 oddelki. Na zasebne šole se je vpisalo 145° učenk v 33 oddelkih. SREDNJE ŠOLE Realna gimnazija v Kočevju se postopoma reducira na 4 razredni zavod Lani >c je ukinil 5 razred. Pričel se je pouk v prvih dveh razredih drž. ženske realne gimnazije v Ljubljani. Nižja realna gimnazija v Mor ski Soboti sc je pretvorila v popolno. Zasebna žen. rca!. »imna/ija uršulink v Ljubljani jc dobila za vse 4 razrede pravico javnosti. Imamo 13 državnih, in sicer 10 popolnih in 3 nepopolne srednje šole. Na teh je 7181 učencev in 3353 učenk, skupno 10.536 Obisk jc porastel za 334 učencev in 240 učenk, skupaj 574 in za 22 oddelkov. Na en oddelek pride povprečno 42 dijakov. Na 4 nedržavnih srednjih šolah sta v 30 oddelkih 402 učenca in /79 učenk, skupno 1181. Potrebnih jc šc 15 suplentov, 5 veroučite-ljev. 2 učitelja risanja. 2 telovadna učitelja ter 3 osebe za veščine. Državni učiteljski šoli poslujeta letos s L. II. in V. razredom v 7 oddelkih s 121 učenci in 79 učenkami. Zasebna učiteljska šola \ Mariboru ima 21 učenk tako šola v Ljubljani pa 13 učenk. NARODNA PROSVETA AnaifabetskUi tečajev je bilo 37. toda samo za vojake iz drugih banovin. Pri nas su analfabeti že prav redki. Agilne j > i h Ljudskih unfveri jc bilo o. Brc/ sokolskih imamo 6033 društev V Mariboru m Ljubljani jc bilo 013 gledaliških predstav, prodali so 212.541 vstopnic. Na tleželskih odrih je bilo 5.151 prireditev. Od 320 kinov v državi jih je v Sloveniji 48. Y eni sezoni je bilo v teh 12.000 predstav s preko 1,000.000 obiskovalcev. Listov in revij izhaja v banovini 222. število slovenskih publikacij polagoma pada. Največja nevarnost grozi izvirni liriki. — Podmladek Rdečega križa ima 19.151 članov. NOVI PRORAČUN Za podpore in posojila občinam je določenih 900.000 Din. Nove meščanske šole SC nameravajo ustanoviti v Sevnici, Domžalah. ! Konjicah in Radgoni. Rešiti ho treba vpra-[ ^anjc šolskih zgradb v mestih Maribor, Ptuj Kranj in Kočevje. Država naj prevzame vse učne osobje na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani! Prosvetni oddelek bo podpiral prizadevanje. da postane gimnazija uršulink popolna. Reaktivirati je treba vse. ki so bili upokojeni ali odpuščeni iz političnih vzrokov in da se jim pri/na ves izgubljeni čas. Zavzeti se je treba za delitev pouka slovenščine in srbohrvaščine v višjih razredih. K debati o poročilu prosvetnega oddelka sc je priglasilo 23 članov. Dr. Adlcšič jc stavil predlog za ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Ostali govorniki so sc zavzemali za lokalne interese v prosvetnih zadevah. Proračunska razprava v skupščini Ekspoze finančnega ministra Vse gre na bolje Beograd, 17. februarja, p. Danes se je pričela v narodni skupščini razprava o proračunu za leto 1937-38. Pred pričetkom seje je bila v kabinetu predsednika skupščine konferenca šefov vseh parlamentarnih klubov, na kateri so se dogovorili glede vrstnega reda govornikov, ki jih je prijavljenih izredno veliko število. Samo poslanski klub JNS je prijavil za načelno razpravo 24 govornikov. Seja se je pričela ob 10. Po sprejetju zapisnika in nekaterih m;iijših zadevah se je takoj pričela načelna razprava o proračunu. Razpravo je otvoril z daljšim ekspozejem finančni minister g. Dušan Le-tica. Finančni minister gleda zelo optim-stično na tazvoj gospodarskih in finančnih prilik v državi, ki so se v preteklem letu, kakor je izjavil znatno izboljšale z božjo pomočjo in po zaslugu Stojadinovićeve vlade. Upa. da se bo v letošnjem letu obrnilo še na boljše ter da bo naše gospodarstvo z lahkoto preneslo predvidena davčna bremena. Nato je finančni minister začel podrobno razlagati posamezna poglavja proračunskega predloga. Ob uri, ko to poročamo. se govori. Uspehi naših v smučanju republikanskih čet v tem odseku. Zaradi te zmage bodo nacionalisti morali izvršiti znatno pregmpacijo svojih čet. Madrid. 17. febr. A A. Havas: Nad mestom Vallescas se je odigrala v zraku dolga bitka med letali. Izid še ni znan. kakor pa se doslej izve. je bilo sestreljeno eno nacionalistično letalo. Madrid, 17. febr. AA. Havas: Včeraj je ves dar vladalo zatišje na odseku pri Ja- I rami in se fronta ni nič premaknila. Nacionalisti stalno streljajo iz topov in strojnic na cesto pri Argandi. Sovražnik je zavzel poiozaje nad reko. Potrjuje se da je bil razbit napad pri Morati Deta juna. Mesto je v rokah republikancev. O'tn pri Moreti je prosta Avtobus v prepadu Atene, 17. febr. z. V bližini mesta Volos v Thesaliji se je pripetila včeraj popoldne huda nesreča. Nabito poln avtobus, v katerem je bilo 24 potnikov, ]e zdrknil s ceste v 50 m globok prepad, kjer se je popolnoma razbil. Štirje potniki so ostali na mestu mrtvi. 15 pa jih je tako hudo ranjenih, da se v bolnici bore s smrtjo. Nesreća je nastala zaradi razmočene ceste in je avtobus začel drset? tako, da je šofer izgubil oblast nad vozilom. Nemsko-poljski gospodarski sporazum Berlin, 17. febr. AA. Glede na sklenitev novega gospodarskega sporazuma med Poljsko in Nemčijo opozarjajo tukajšnji politični krogi, da bo trajal ta sporazum dve leti. V zadnjem času sklepajo vse države sporazume take vrste kvečjemu za leto dni. Nemško-poljski sporazum pomeni spričo tc-0a nov dokaz vzajemnega zaupanja med obema sosednima državama, pa tudi dokaz o njuni gospodarski stabilnosti Naši smučarji so v Chamonixu naleteli na premočno konkurenco, so pa kljub temu dosegli ča:-tne rezultate v* slalomu je bil prav dober Heim. ki je v prvem teku dosegel čas 81.8, v drugem pa 7S.2 in se je S' skupnim časom 2:40 plasiral na 18. mesto. Praček je bil v slalomu slabši in se je z rezultatom 2:52 plasiral na 25. mesto. V skupni oceni smuka fei -laloma je zasedel Heim 21. mesto. Prače'c pa 22. V alpsk: kombinaciji je bil vrstni red naslednji: 1. Allai? (Fra-.ja 400 4 točke. 2. Lafforgue (Franc) 428, 3. Steuri < Švica > 436,6 4 A Umen (Švica) 441.8, 5. Cranz (Nemčija), 6. Chieroni (Italija i Heim je dosegel 514.2 točki. Pri damah je bil vrstni red v al?5-i kombinaciji naslednji: 1. Cranz iNemčijai 511, 2 ZoggrŠvica) 536. 3. Grasseger i Nemčija) 541.8. Včerajšnji tek na 18 km je bil popolnoma v znamenju severnjakov, ki ?o zasedli prvih 7 rae-t Najboljši Sredn jeevro-pejci so bili, kakor že v GarmU^chu. Ita-'Jarn. Njihova tekmovalca Dometa in Ge-rardj sta zasedla 8. in P mc-?to s časoma 1:17:01 oziroma 1:17:07. torej skoraj 6 minut .-'labša kakor zm-iaovalec Norvežan Berger.dah! «1:11:21.2». Tretji Sred-njeevrcpe'ec je bil nemški Ceh Berauer, k: je s časom 1:18:10 zaedei v skupni klasifikaciji 13. mesto Od naših tekmo-v "Ve v je bil najboljši Klančnik Lojze, "ki s: je z rezultatom 1:21:20 plasiral na 22. me? t o. Srr.clej je bil le za 6 sekund rfab-ši, a so bili med njim in Klancoikom Trljub temu še trije tekmovalci in je bil Smole j g časom 1:21:27 šele na 26. meetu. ★ Na t-miKarskih tekmah vojaške Male an-tante je Ceško?'ovaška d-^egla 20 toek. Jugoslavija 13.8. Rumunja pa 4.3. Tekmovanje vojsk Male anlante se bo nadaljevalo z letnimi športi in s:cer tudi na Ceško^lova; ^kem- Pogodba za slovansko smučarsko prvenstvo |e bila podaljšana za 4 leta Poljaki so se namreč opravKilj zarati; ilveieitncga iz" rjflftanka. ker so imeli doma Htooarmo svoje prvenstvo in zato n*o nastopiti na flov.m-c^kem prvenstvu. I'rihodnie leto bo rfovaiKii'O prvenelvo na Poljskem .n upajo tudi na ude ležbo Bolgarov. Jugoslo^ve-n^ki ;n r^koKlovanki Hiiuear^k: t^avez, sta se dogovor !a za vsakoletne red ti ^ smu^ar^ke dvoboje. Prvti bo že prtfKMiivje le-•to v Jugoslaviji, podrohno se bo Pa o tam sklepalo o priliki i»lani>kih tekem 7- marca. k.\ se yh t>odo v velikem Heviln ude»lez. H Svaz Lvžaru in HI)W. . Nogometni savezi Češkoslovaške Rujiruu je itn Jugoslavije »o «»e do^ovorjji za pokalni turnir Male antanto, za katerega je razpisali predsedn-k p. dr. Bejie5 krasno prehodno da rilo- Tekme -?e bodo vrstic menjaje v glav* nih mestih. Pokal bo Prešel v tnamo po 3 zanoredn;h ali 7 zmagah f presledkih. Zveze za tujski promet v Sloveniji, JZSS po s-tanju z dne 17- februarja ob 7. Afutra,; Rateče; —3. jasno, mirno. 4n pršjea. Planica: —3, sneži na 50 pršioa. maia in srednja skakalnica tet drsarišre uporabni. Peč. Petelin jek ■ sneŽj na 75 pršila. Kranjska gora: —2, barometer Padcu ja-soo, mimo, 2o osremđene^a snega, aankali-šee uporabno. Vršič. Krnica: sneži na 110 praica. Boh. Bistrica: —3, oblačno. 5 pr&iča na 15 podlage, nanica ugodna. Dem na Komni: —4, sneži na 1K) podlage, Dom na Kofoah: —2. oblačno, "O —ffl cm srena. Ru5ka ko^a: —5, lO pr^iča. Klopni vrh; —5. 20 prvina. Logarska dolina; —5. oblačno, mirno. 80 pršiča. Mozirska koča: —.">, oblačno, mirno. JO pršfea na 60 podlage. poCiticni odsotni k O Jugoslaviji /na ni pi.see Mit un M. Paviitvit, Ui je. z.a>lovel po »vojih knjigah »i ruogorei v pripovedkah in anekdotah je pia\kar izdal novo knjigu »Crnogorski humor i stala«. Predgovor tej zbirki je napisni Kod.* Koda, tudi pri nas dobro znani nemški pi satelj. Preil^ovor j«* himna ju^o^lovfii.nk. državi in jugoslo\ensUemu narodu. 1/. nj* ga posnemamo MfO|| odstavkov: »»»uijoslovenska država je tvorba, kakršno na svetu jedva moreš na,ti. a v Evropi take prav gotovo ni. Zgodovina itaJijuu ■fcega narotia |a bi.«.; a i a in burmi. l*o ljutili borbah, ki so trajale sioletja in stoletji, je Ki,n nasilno p -.oril nujr.:ztio\ rctn^i>.i plemena na polotoku, jim usdil c-den. la finski jezik in kulturo. Etalija je na ta razpadla v male dr/avke. ki M imga RU drugo in istodobno prišla pod gospodstvo Nemcev« španeev, pajH'ža, Francijo, Vv strije, dokler se iii BSdaVM pred 80, o/i nuna (»O leti ponovno osvobodila m uetli-nila. Dobro, iitalija j«* sestavljena od delov najpesirejš»>^a pokolenia in prošlosti. Toda Italijani imajo aM vero: katoliško, em» SdaM kulturo: zapadno, eno zgodovino, ki je sever in jui;. brate in rojake vezala v eno eeloto. Ali Ju posloveni T F no vejo je pokrstil Bizane, a drugo Kim. Kden d« i je prišel že \ srednjem veku pod tursko, a drugi pod mad/arsko in avstrijsko la •vio. C'etrti tlel je ostul «s\«»ooden. Jugoslo-veni so prav slavni, katoliki iii musliiuain. V Kotom Ja v ludal providur lM*neškega ooža. v Pakrov tuku plemeniti rettore, knez. Kršna *'rna toni je -živela svobodno za-se. V Beogradu je stolov al la leta 1H67. turški paša, v Sarajevu 187«.. v Skuplju 10r*. Na jugoslovenskili tleh st^i se wlru-/.evala in lot-ila \t*t- kakor 100 let dva s\ <■ ta: Vzhod in /apad. Vzhod in Zapad st t se v tem narodu pomešala rekipe\a ad buiad. In vsak tlan /vem- nove pesmi in odzvanjajo po gorah Fran.jske, |w> ravninah Im-nava, iz haremskih rešetk Neve^inja. In s*» e »ve in nove pripovedke gredo od ust do ust — zgodbo, basni, bajk«- se obnav -Sjajo in se menjajo. Noliedeti drugi naroil v K\ rt>pi in morda nobeden na eelein svetu nima niti pribit/no tako bujnega pesniškega, daru hwaawtjc kakor -?ue:oslo\en • Obletnica Rauičevih besed Dne 17. tebruarja LfMu j** prišlo V Narodni skupšeini do ostrega besednega dvoboja med dr. Ante Truiribieein in pokojnim Stjepanom Kadičem. Kadie je bil takrat v vladi, dr. Trumbie pa je imel svoj poseben klub, ki je imel v programu le derativno preureditev države. Dr. Trumbie je v tej seji ljuto napadel Kadien in njegovo stranko, oeitajoe Kadieu, da se je z vstopom v vlado prodal Beogradu. Radi< je takoj uspešno odbil ta napad. V leni svojem govoru je med drugim po v dar jal tudi to-le: »Vsi vemo, da bo Srbi stali stoletja s puško v roki. Sto in sto let .1© j bilo treba mueeništva, da &o ustanovili dr-I iavo, jo ustvarili in obnovili. Ko so oni snovali državo, smo mi one ostanke svoje države na znotraj razvijali, veasih srečnejše in uspešnejše, veasih pa tudi z manjšim nspehom. Oni so graditelji države in to junaške, v svetu priznane rn znane, a mi smo skromni delavci in organizatorji notranjega narodnega napredka. . .« Ta svoj govor je zaključil z besedami: »A to našo domovino sveto, skupno in nerazdelni vo moramo dvigniti tako, kakor to ona zasluži, kakor morajo otroei skrbno negovati svojo rodno mater!« — Kdo ve, ali so Kadicevi ueenei m nasledniki *e istih misli, kakršne je hneJ o državi in domovini njihov neitelj tttvne* pred enajstim* leti!? Razbit franhovstti shod Ivakor hrvatski klerikalci, tako so se ttidi frankovei jeli v zadnjem <^w»u živahno gibati. Tudi oni se hočejo pod plaščem hr vatskega narodnega pokreta krepko organizirati, da M samostojno naatopili. Čim bi se jim ponudila ugodna prilika. Kden izmed vodij frankovskega pokreta je dr. Stjepan BoC Preteklo nedeljo so frankovci napovedali shod v Koprivnci. Dr. Buč M moral govoriti o nacionalizmu, dr. I>ande-Imslč pa o notranji politiki. Oh nri, ko h4 se imel začeti shod, je bila zborovalna dvorana zasedena do zadnjega kotička. Bili so to s par izjemami sami kmetje pristali dr. Mačka. Ko sta govornika stopila v dvorano, ju je množica sprejela z žvižganjem ui klici »doli frankovci«. Dr. Bnč se je zaman trudil, da bi prišel do besede. Kmetje so žvižgali bi razgrajati, dokler ni policijski zastopnik shoda razpustil. AHo ko sta dr. Buč in dr. IJindekuAIč zapnstfm dvorano, je nastal mir. na kar so kmetje mirno zapustili dvorano. — V Kagrehn so mnenja, da se je z razbitim shodom v Koprivnici pričela odkrita borba med dr. čkom In frankovei. Sorzna poroči!s„ CURiH, 17. februarja. Beograd 10— Pu riz 20.425. London 21.4625. New York 438.375. Bruselj 73.05. Milan 23.10. Amsterdam 239.55. Berlin 176.35. T>jnai 78.— do 81.70. Praga 15.28, Varaav« 83— Butano-lata 3.25. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, TT. februarja T9ST. Štev. 33 Ljubljana, 17. februarja. V stari dunajski Poštni hranilnici so Imeli naši vlagatelji, predvsem revnejši ljudje, mnogo hranilnih vlog, trgovci in in-duslrijci pa svoje čekovne račune. Po prevratu so države naslednice bivše av-s±ro-ogrske monarhije sklenile rimsko konvencijo, ki je bila pozneje zamenjana z dodatnim oranim a jem v Rimu 1. 1925. Obe konvenciji sta stopili v veljavo. Ratifikacijo je naša vlada objavila v Službenih no-vinah 31. junija 1. 1929. Vse terjatve iz naslova hranilnih vlog" in težkočih računov države tvorijo nacionalni blok. Naša dr žava je prejela za kritje naiconalnega bloka Okrog 11 milijonov Din gotovine in vrednostnih papirjev Avstrijska poštna hranilnica je izpolnila že davnaj svoje obveze do nase države. Zato zdaj dolguje bivšim našim vlagateljem avstrijske dunajske poštne hranilnice naša država. Te terjatve znašajo, kolikor je pač bilo mogoče ugotoviti, 13.2oo.100 kron na hranilnih vlogah in'za 2.843 čekovnih računov 27,283.613 kron, skupaj okrog 40 milijonov kron. L. 1934 se je ustanovilo Društvo za zaščito interesov vlagateljev pri bivši Poštni hranilnic« na Dunaju, že od svoje ustanovitve si neprestano prizadeva, ila bi njegovo članstvo prišlo do svojih prihrankov, ki jth s tem bolj pogreša v teh časih, in pomislit: je treba, da so vlagatelji po večini revnejši ljudje. Toda resolucije in spomenice doslej niso dosegi*" nobenega po-sebneera uspeha. Zato se je društvo odločilo, da toži državo za plačilo terjatev svojih članov. Jeseni oktobra je vložilo tožbo 50^ članov, ki t<*r*n1o za vloge na hra- nilne knjižice, v znesku 1,553.997 kron in za vloge na čekovne račune v znesku 927.268 kron. Upniki zahtevajo, da jim državni zaklad izplača terjatve najmanj po zlati pariteti ob koncu svetovne vojne, to se pravi, da bi dobili za krono 4 dinarje. Tožena sta državni zaklad in Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije, zastopana po državnem pravobranilstvu. Tožba je bila vložena na sresko sodišče v Ljubljani po društvenem zastopniku dr. M. Ko runu. Sresko sodišče je odklonilo tožbo, češ, da ni kompetentno za njo. Društveni pravni zastopnik je vložil rekurz na okrožno sodišče, ki je rekurzu ugodilo ter odločilo, da se mora razprava voditi na sreskem sodišču. Razprava je bila določena na 15. decembra lani. Toda medtem se je pritožilo državno pravobranilstvo na stol sedmorice v Zagrebu, češ da sresko sodišče v Ljubljani ni kompetentno razsojati o zadevi. Stol sedmorice je rekurz zavrnil in včeraj dopoldne je bila sklicana razprava na sreskem sodišču. Za razpravo je bil določen sodnik poedi-nec s. s. dr. štular. Društvo je zastopal dr. M. Korun, državno pravobranilstvo pa dr. Kane. Kdo je kompetenten za to tožbo, še vedno ni določeno, kljub razsodbi stola sedmorice ter včeraj prav za prav do razprave sploh ni prišlo. Zastopnik državnega zaklada se je namreč pritožil zdaj na okrožno sodišče — kakor bi se moral prvič — zaradi kompetence. Zadeva se s tem samo zavlačuje in upniki, ki čakajo na svoj denar že desetletja so čedalje bolj nestrpni. Vendar so prepričani, da pravična stvar mora prej ali slej zmagati. Dolgost človeškega življenja Zanimivo predavanje še£a biometričnega zavoda iz Zagreba dr. Fedorja Mikiča Ljubljana, 17. februarja V m neraloški predavalnici naše univerze je imel snoČi pred dobro zasedeno dvorano zan in vo in poučno predavanje o dolgosti človeškega /. vijen a sel b otnetrionega ras voda v Zagrebu dr- Fedor >iiUit'*. Predavanje je pr val. .<> vee naših sti-okoviijeikov ;n precej občinstva. V pol udnih besedah je predavatelj prikazal del svojih študij, ki je tudi za Širše občinstvo zelo z asi miv, saj se ljud~ je na slehernem koraku srečujemo s probie* mom doigos.i človeškega življenja. Že Prešeren Je nače] ta problem, k,, pravi: Dolgost življenja našega |e kratka ;ove nobena prstka« Kdo je med nami-ki se ne bi od časa do časa spomnil in se vprašal: kako dolgo bom *e živel? Na Silve* etrovo se sprašujemo: ali bomo morda ob* kaja! drugo Silvestrov©? Pr* Poroki nam podzavestno roj jx> glavi misel: kako d >lgo bo trajaj i skupno življenje? Pri prep r b med zakoni'; nastopa vprašan e: ko ko časa bo trajal ta pekel? Pri Pogrebih svojcev in prijateljev se nehote spomnimo: kdo bo prvi Bled l? Pri Življenjskem aavarovaosamezni«ku. Tako izvemo /a približno dolgost ž:vljen.;a n« pr. v me&nih, deželah, pr. raznih narodih ja državah. S takšno povpreonosftjo izračunamo verjetnost, da bo nekdo iz la.kih določenih skupin umrl, • ali pa bo osial živ še do.tja desetletja. če seštejemo leta etarosti nekega prebival« s>tvam n. pr- mesia alj p »krajne in delimo dobi eno vsoto z nj hov;iu Stevi&oni. nam oflta ne povprečna starost sivega prebivalstva, vendar pa to ni slo kot povprečna dolgost tovljenja, ker ie ta povprečnost odvisna ^1 tega al prevladuje v kakem kraju Število otrok ali število pripotovacnib starejših oseb, kakor je lo po mestih. Z določeno Povprečno dolgostjo žvl t Dsla zmeitmo jju spo/.namo stare*?itu> strukturo prebivalstva in '/. te^a Potem zaključujemo na 1k> i-še ali slabše ž.\-ijenjeke prilike« Zanimivo je, da v stočnom žene v kulturnih prilikah bolje uspevajo kot moški. številke o povprečni starosti v Sloveniji prav. i o. da ;e b.la naJni.Va cd aro* ima' vrednost takoj po prevratu, namreč :io let. na.,v.> ja pa 1933 leta, namreč 44 in I*>1 leta. Najvišje vrednosti je imelo zadnja leta mesto Ptuj. s katerim je nekajkrat tekmovala Ljub Dana. Te vrednosti so od prevrata stalno rasle in so se dvignile od 43 na 61 let- V skupini srezov z najtniž'o siarostmo mejo umrlih, konkurirajo srezi Črr.onieli. Konjice Krško, L'ubijana—okolica. Ptuj—okolico ?n Maribor—levi breg, s sreeome Laško in Pre-valje. Najnižje vrednosti zaznamujejo Ljub" liana okolica z JO. 60 letj (1921) in Prevale s 40. 49 leti (1933\ Če hočemo izračunaj e»:arodtno s-trukturo sedanjosti. moramo predvsem upoštevati strukturo umrlih in strukturo živih- Iz tega tudi izračunamo verjetnost, ali bom letos ostal živ al; boni umrl j«n kodiktšna je ta verjetnost. Zato pa je pogrebno, da verjetmo&t umiranja raziskovalec povprečne starosti razčlen; [>o starosti. / razčlenjevanjem prehajamo od splošnih obrokov umiranja na speelične obroke umiranja glede na slarosd. Ce zvežemo verigo specifioiuh obrokov med seboj. dob.mo zakon umiranja p<» starosti. Kako ie s starostno razdeJitvdjo umrl »h? Fr nas umre največ ljudi v otroški dobi. t. j. od rojstva do 10- leta. Pozneje je umiranje na videz precej neenakomerno. Iz črteža je bik> razvidno, da umirajo relativno največ dojenčki in starčki- Preseneča pa. da je umr ljivost do enckov med najvišjimi. Alt: ni življenjska sila največja pri rojstvu? V nadalj-njin starostnih dobah ie verjetnost umiranja vse manjša, dokler v predpubertetnem času. t, je okoli 12. do 13. leta ne doseže najnižjega stanja- Nato zavoljo moške jetike in drugih fizioloških sprememb narahlo naraste: vrh se nahaja okoli 20. leta- Od 20. do leta je umrljivost skoraj na teti viSini-Lahen vzgon da(je krivulij ženska tuberkuloza okoli 40. leta. ko }e žensk; organizem oslabljen po rasnih faktorjih. Naraščanje umrljivosti je do 50- leta še vedno po Polževo počasno, šele proti 60. letu, posebno pa od 00. leta dalje je naraščanje verjetnosti umiranja vedno hUrejše- Zanimivo ie, da umrje danes največ dojenčkov na Malft, preko eno četrtino- Svoj" čas so sloveli po tem žalostnem rekordu nekateri delj Rusije, kjer je umirala polovica novorojenčkov že v prvem letu starost:. Za Indijo vemo. da ie okolj 1910 leta umiraš la ena tretjina. V naši državi vodi v tem pogledu savska banoviua, kjer znaša umrljivost med dojenčki okolj 420 odstotkov, to je ena petina živorojenih- Hitrost umiranja je zedo različna. Najhitrejše ./umirajo ljudie v Indiji, kjer imajo akutne, pred\seni črevesne nalezljive bolez-ni bogato žetev. Med njimi so kolera, tifus in griža ^ter otroške bolezni. Najbolj lena ie smrt na Danskem, kjer je Okru t počasne ša kakor v Indiji- Naši ljudje so v sredi-Zanimivo je primerjati naše razmere z Dansko. Dna jn druga dežela je kmečka, kljub temu umirajo ljudje na Danskem dvakrat bolj počasi ko! pr; nas. Za tolažbo bi smeli redi: da ima Danska. industrijalizirano kme'ijstvo, do čim opravlja pri mas najtežja in najbolj umazana dela že vedno samo človek iz tega raz vidimo, da je nase gospodarstvo z ljudmi k> vedno neracionalno ;n neurejeno- Iz ma*eiruvtlčav.}i verjetnostnih računov vidimo, aa življenjska moč ni največja pri rojstvu, temveč, da s starostjo rase ter da doseže pr,- nas največjo vrednost okel L 5 leta, kadar otrok ialrko povprečno pričakuje še C0 let Življenja. Od 5. leta dalje, dru-god že od 2- leta dalje i-zsledi na življenje stamo padajo. Največ lahko pričakuje dan-?.k; otrok v drugem letu, namreč 62 let. Pri rojstvu so razlike zelo \v!; drugače. Rimljandce v 3. do 4. stol- ;k> Kristu so mogk- pričakovati povprečno samo še 21 let. dočim so novorojeni egipčanski Rjmljaaii okoli Kristovega rojstva imel; lMk;iše stališče, ker so učakali povprečne SOletno starost. Žene so bile na slabšem kot danes. Stanje starih llimljank ie hiio v zdravstvenem oz: m siromašne j še kot je Poio žaj indijskega prebivalstva danas. Danes je |k) zaslugi meti i rimske znanost; zrasla jk>-vprečna dolgo«* življenja od 21 na 62 let. Težnje kulturnih narodov so, da dosežejo najvišjo življenjsko moč, 65—TOletno otarost za dojenčke- To se je mnogim posrečilo, vendar bo težko iti preko te mejne vrednosti. Dotraja se sicer. da učakajo posameznik; 115—120 let. vendar niso verjeLne staro-li ljudi s 14."3—168 let;. Vsiljuje se vprašanje, kaj potem, ko dosežemo najvišjo mogočo dolgoet življenja? Skušal; bi to meio obdržati čim dalje, kajti v interesu naroda je. da čuvamo svoje Živ Ijonje \m svoje zdravje in vse sociflftno medicinske ustanove v ta namen. — predavatelj je žel za evoje od]ačno predavanje toplo pri-aoanie. Iz Celja —c Celjski šahovski klub je na svojem rednem let:.em občnem zboru izvolil nov odbor, v katerem so sledeči gg.: predsednik dr. Josip čerin, podpredsednik Josip Grašer. tajnik Tine Kocmur, blagajnik Leopold Vueer, knjižničar inž. Stanko Sajo-vic, odborniki inž. Pipuš, Cijan in Fajs. Častni predsednik kluba je skladatelj in zdravnik g. dr. Anton Schwab. —c Adamičev večer bo priredilo pevsko društvo sOljka k v Celju v soboto 20. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Spominski govor o življenju in delu skladatelja Emila Adamiča bo imel skladatelj g. prof. Vasilij JVTirk iz Maribora, nato pa bo moški zbor »Oljke £ izvajal Adamičeve pesmi. —c Napad in neareča. Ko se je vračal 47-letni najemnik Ivan Stih s Cest pri Rogaški Slatini pred dnevi domov, ga je napadel Janez G. in ga tako hudo pretepel, da mu je zlomil več reber in mu težko Za 11 milijonov tožijo državo Se vedno ni določeno, kdo je kompetenten za tožbo vlagateljev bivie Poštne hranilnice na Dunaju ' roko. Ko a* je peljal Metni, pri g. Josipu Gumzeju v Celju zaposleni delavec Jože KoroSec od Sv. Petra pit Marijagradcu. v aoboto a kolesom iz Celja domov, je padel in si močno poškodoval levo roko. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici. —c Umrla je v ponedeljek v TrnovljaJa pri Celju M-letna preužitkarica Frančiška Kranjčeva, v torek pa je umrla v celjski bolnici 27-letna kočarjeva hčerka Marija Plavčakova od Sv. Roka pri Rogatcu. —e Vzgojni tečaj na Ljudskem vseučilišču. V četrtek 18. t. m. ob 20. bo v risal-nici meščanske šole razgovor o spolni vzgoji. —C Dvn usodna padca. Pred dnevi je padla 28-letna kočarjeva žena Marija Legvartova lz Stražice pri Vojniku na poledenelih tleh in si izpahnila levo nogo. Ko se je vračal 42-1 e t ni dninar Ignac Go ručan a Trnega pri tšt. Vidu pri Grobelnem na pustni torek zvečer iz gostilne domov, je padel v jarek in si zlomil desno nogo. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Divjaški napad v hlevu. Ko je bil 44-letni Josip Florjane, posestnik na železnem pri Veliki Pirešici. v torek v svojem hlevu, ga je napadel Stanko K. ter mu z udarcem z vilami zdrobil lobanjo in ga zabodel v desno dlan. Težko poškodovanega Florjanca so prepeljali v celjsko bolnico. 2$ žrtev rafiniranega sleparja Posredoval je za posojila, davke in službe — Ljudje v stiski in Eahkoverneži so mu nasedali Ljubb.amt. 17. februarja Opo/orila :\n pridige ne pomagajo ?e6 Žrtve pretkanih sleparjev ^o kljub temu če* dalje bolj pogosto gostje sodnaje. V »tis*-.: in v lahkomiselnosti nasedajo naš; preprosti ljudje čedalje bolj iznajdljivim sleparjem vt*eh kalibrov. Davi e^e je začela razprava proAj enemu i/med njih, ki ni DajaMMnjSega kalibra med njemu enakim:. To je bivši strokovni tajmk M let .-tari Vladimir Pfeiler i/. Spodnje liudinje. Sodi tja utali kazenski senat« Obtožbo zastopa dr. Leo PoinPe. DRZXE OBLJUBE IN TRIKI V '-£> primerih mu otitožnjea oe.Ia zločinstvo prevare, ki jih ie i/vršil v letu 1892 i n 1933. H. L. mu je dal 541 Din ker mu je Pfer fer obljub;!, da mu bo pri krbel posojilo 18.000 Djn pr; Zanatski bauki; xa posredovanje pri Posojilu mu je dal tudi P. J. *22o DiJi. katere je Pfeifer potreboval za .koleke-. O. J. je obljubil, da mu bo preskrbe! obrtni iičt in inkon-eracijsko pr::\i<"o ter mu je izvabil 1800 Din- D. Angeli jo izvabil 1050 Din za posredovanje pri Zvez; imduatrfjcev in pri Zanaiskj banki. OsleParil je nadalje S. Josipa s kolekovino za 80 l>hi; V. Marijo za 1S0 Din za i-zposiovanj«, da bo place vala davke na obroke jci da bo urejen njen spor z OUZD; B. Antona iz Toskf-ga eela za IGO Din, kateremu se je izdajal za ba* novinskega tajnika in posredoval, da B. ne bo v hranilnici 9 mesecev plačeval obre- : dobljen kredit; Ž. Franca \iz iste vasi za 130 Din. kateremu je naivezil, da bo posredoval pri neki hrar.iisijri, da za svoj do!^ S. ne bo plačeval 9 mesecev obrenti niti glavnice. B. .Marija iz Ljubljane mu }e dala 100 lXn, da oe bo kot mali 9 otrok plačevala davkov; B- Jožef iz štej>anje vasi mu je dal *280 T)^a za vloiiitev prošnje za aiojsanaks izpit. Pri D- Antonu jn Mariji v To&kem ec;hi je kol državni tehnik, ki potuje vsakih 14 dn- v BeogTad h kralju, obljubi! posredovati znl" žanje davkov in izbris posojila *2'J.0OO Din. Dala sta mu oOO Din. S. Gregorju v Obrijali je pre^krbel pekciniao za odškoolniino 350 Din. M. Gregor iz Jarš mu je dal 48 Din za kolek e neske pogodbe. Možu Š- Francke iz šmaT-tne^a je komandiraj službo za 70 Din-Za D. Uršulo je urejal njen dolg in posredos val glede davčnega zaostanka in dob;-! 806 Din. Tud; L. Marjeti v Sneberjih je urejeval davčne zadeve za 3£0 Din. Za P. FrandiŠfco :e posredoval zaradi nekega doiira in nekega Spora ter je iz.tirjava.1 nek^ dolir in ji izvabil 530 Din. P. Ivan v Zaroglju mu Je dal 450 Din za ureditev neke davčne zadeve |n za posredovanje pri izplačilu vloge prj neki I hranilnici- J. Marij: v Obrijali je pO*jredoval za zvišanje pokojnine in dobil od nie 80 Din. Pr; V. Kudollu v Ljubljani je nadtopil kot porok pri najetju posojila pri posestniku Srš; Gregorju, izvabil pa ie žrtvj hranilno knjižiro z vlogo 1*2 000 Din. V. Antonu je izvabil 4 obveznice vojne škode v znesku 1000 Din. ŠTIRJE OB KAVCIJO Obtoženec je ustanavljal v Ljubljani razne ;\i s pempoznimi imeni : Iri- , -Omnaa- in drujja navidezma podetja ter je s pomoč jo irtfc-eratov sprejel v siužbo K. Franca. N. Matijo, K. Franca in P- Alojza ter jih osje-jiarii za kavejjjo v ■msft..il "00, 370. 1400 [a 1100 Diu. UČHeljsko tiskamo je tškusal oilep»ir;ti tako, da se je izdal za neSiega učiteltja in hote] vzel- knjigo N'.i-poleon... PONAREJANJE, UTAJE iN KLEVETA Brez njegove vednosti ie Pfeifer podpisal SrŠo Gregorja na neki zado / •«■; in je s tem naprav;! lažno (bjinaco Usuitio. Kot tajnik Zveze obrin-h zadrug je utajil zavarovalno premijo za 00 Din. zavarovalnino Tki Din-pri sadrogi '2lo Da in za 130 Diu znamk t ar aktovko vredno 150 Din. Tvrdko Jakša in drug je oslepariJ z nekim inseratom za 300 Din. nekega K. Ivana pa za 1109 Din. Prisvojil si je tudi denar za poštnino 692 pisem, ki jih nj odpre mil ter poštnino za opoimr.e in razna droga pisma. Vrhu vsega tega mu oi"ita ob-tožnica, da je lavno klevetal nekega sodn.ka sreskega sodišča v Ljubljani, kateremu je zabrusil, da |e denumriant. da zlorablja svojo sluz »»o. da ga bo ovadil na;v:šjernu sodišču ter ni 1 -uViPa /a pravo :'d. Obtoženi Pfeifer je brez dvoma izvršil v*c sleparije /elo rafinirano kajlj vse njegove obljube [v posredovanja so bile samo pre veza za izkoriščanje. Prelivljal se je rež let samo s slepar;jan.i- Žrtve so vec:nonia manj izobraženi, preprosti ljudje, k; so mu vem-li» da je v njeizovi moči /mižati davke, zvišati pokojnino, dobit] |>osojriče. Rdeči križ v škoSjI Loki skofja Loka, 16. februarja Zelo živaiina je bila 11. letna skupščina sreskega odbora škofjeloškega Rdečega križa, ki jo je ob lepi odeležbi članstva in samarijanov otvoril predsednik Avgust Blaznik, naglaSujoč v uvodnem nagovoru, da je dandanašnji, ko hiepeni čle eštvo po mateiialnih dobrinah, delo a- samaritanskih organizacijah tem več vredno. Poročila so podali vsi funkcijonarji. tajn-k g-. Babic, blagajnik dr. Kocijančič in za nadzorstvo g. Sovre. Delo RK je bilo Usmerjeno predvsem na to. da se postojanke v okraja pomnože, v lastnem delckrogru pa so bile prirejene proslave, pa tudi stiki s Protituberkulozno ligo so bili zelo iskreni. Denarnega prometa je bilo okrog 8000 Din, kot prijatelja RK pa sta se lani osobito izkazala zakonca mag. pham. Burdy-chcva. Na zboru je bila prečitana spomenica in z zadovoljstvom je bila sprejeta vest, da se je osnoval RK v Javoi jah. Tudi tajni.štvo je sedaj v redu. Letos bo prirejen samarijanski tečaj, pa tudi sicer se bo posvečala vprašanju samarijanov največja pozornost. Skupščini je bilo tudi sporočeno, da prejme predsednik g. Blaznik. ki stoji RK že od rojstnega dne ob strani, srebrno svetinjo kot posebno priznanje glavnega odbora. Prisotni so seveda odlikovane u toplo čestitali. Novi odbor vodi spet sedanji predsednik, vstepili pa so vanj možje, od katerih moremo pričakovati, da bodo z zanimanjem in veseljem posvetili svoje sposobnosti društvu, ki zasluži v splošnem mnogo več pozornosti in ljubezni, nego je uživa vprav v škofii T.oki. Koncert »Save« Ljubljana. 17. februarja. Dobrih 12 let je minilo, odkar Si? je zbrala v Hradeckega vasi peščica mladih, za petje vnetih fantov in ustanovila pevsko društvo Sava, ki od takrat v svojem okolišu večkrat na ieto prireja lepe pevske prireditve. Tako je v soboto dne 13. t. m. imelo svoj prvi letošnji redni koncert v dvorani SokoLskega doma, v stepanji vasi, ki se je veselil pevoljnjega obiska domačinov, pa tudi posetnikov iz mesta. Spored koncerta je nudil lažje, melodiozne moške zbore skladateljev Adamiča. Bučarja, Horvata. Foersterja, Preglja, Prelovca in Vodopivca, v drugem delu izključno narodni pesmi. V zboru »Bave« poje 26 mladih pevcev, i tenor je sicer mehak, pa šdb-ko zaseden, IT. tenor je malce rezek, I. bas dovolj močan, n. bas intonačno malo siguren, kar se je tekom večera pokazalo v unisonih. V splošnem je bilo izvajanje zadovoljivo, dasi nekam enolično in večkrat dinamično premalo odtehtano. Ko se zbor še boljše vpoje in navadi, bo trudaljuoi-vost pevcev premagala še V3e hibe, ki jih opažamo pri vsakem mladem zLkku. Pe-vovodja *Save« g. Anton Vračko je že s tem koncertom dokazal, da je zelo zmožen In umen, dirigira smiselno, brez nepotrebnega mahanja po zraku. Na koncertu se je vršila skromna proslava 10 letnice članstvo g. Stanka Jerica, ki mu je delavni društveni predsednik g. Pogačnik, po podanem kratkem historijatu društva izročil krasno diplomo v znak častnega članstva. Pridnemu pevcu g. Jeriču, ki je tudi vnet član pevskega zbora *L.jubljanskega Zvona- k odlikovanju tudi mi častitamo. Med posetniki koncerta smo opazili g. nar. poslanca Rajka Turka, zastopstvo Huba-love župe JPS in drugih narodnih društev. Savi, želimo v drugem desetletju njenega obstoia novih še boljših uspehov! Z. P. Živilski trg Ljubljana. 17. februarja Po pratiki bi naj bil zdaj post in ljudje bi ne smeii >preveć« jes'i. In marsikdo se v resnici posu. Po pustu se mnoge gospodinje izogiba jo trga in ma^ikatera najmanj dvakrat premisli, preden kupi merico ladiča. Sicer se pa na trgu ne pozna, da je post; trg je prav tako dobro zaloten kakor je bil prej. Najbolj je zatožen zelen jadni trg, čeprav je zdaj najbolj kritičen čas, ko je najmanj zelenjave. Letos domačo zelenjavo in so-Civje nadomešča v veliki meri uvoženo blago. Najbrž vas bo zanimalo, da je zdaj že naprodaj nov krompir, ki so ga pridelali v Afiiki. Prodajajo ga po 10 Din kg, kar nedvomno ni pretirano, če pomislimo, odkod je ta posebnost prišla na naš trg. Zimske salate ter zelenjavo spljh prodajajo tudi mi teto in ne le na merico. Tako n. pr. prodaja jo motovileč po 18 Din kg. dočim je na merico po 1.50 Din. Radič je po 12 Din kg ali po dinarju do 1.25 Din merico, špinača je po 14 Din kg. merica pa po 1.25 do 1.50 Din. tu in tam pa celo po 2 Din. Trg je še vedno dobro založen z zeljnatimi glavami, ki so pa čedalje drob-nejše in čedalje dražje. Prodajajo jih splošno po dinarju komad. Na zelenjadnem trgu se gosporim'e ne trgajo za nobeno vrsto živil. v. i za ajdovo moko ob tržnih dneh, ko jo pripeljejo z Gorenjskega res pristno. Gospodinje čakajo v dolgih vrstah kakor med vojno na kruh. Ajdova moka je po 2 do 3.50 Din liter. Draga so jajca in jabolka. Lepša jajca, ki so bila vsaj po imenu sveža, so bila po dinarju ali 11. 12 komadov za 10 Din. Kakor smo že zadnjič napovedali, se nam zdaj pocenitev jajc šc- ne obeta. Letošnji -•irhi bodo najbrž zelo dragi in zato tem drobnejši. Edina sreča je, da ne more nihče diktirati kuram, kako uebela Jajca nuj niso, sicer bi se poznala tudi v tem pogledu huda redukcija. — Prekupčevalci stamo dobro zalagaj., trg z jabolki Ln lahko pričakujemo, da bo jabolk dovolj na trgu s-o veliki noči. Seveda je vprašanje, po cen bodo. Zdaj so najlepša po 8 m 9 Din kg. Največ jih je po 5 Din kg. Te kvalitete jih gre tudi največ v denar. KOLEDAR Dane.-. Sreda. 17 februarja kao .ceni: 1 N '-na*. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica; Nesrečniki II. del. Kiuo Ideal: {'iwtolov*6me l»cuvenuta Cel- k,no Sloifa: Helena (Senee pre-iokiontj). Kino rajon: Nesrečniki !. del. Krajevni odbor Jadranskc straže: občan zbor ob '20. pr; Siainiču. Pro>e*or:rko društvo; predavanje peoi dr. Stanka Oogak dola. kultura in osebnost« ob 20. v dvscaai <>i;/j>. Ljudska Rafveran: predavanje uorv. piot dr. Veha Naša doba doba "tik"« ob 20- v maji rdburmouieni dvoran\ 1'o.Iružii'r.i ladjarwl mgn |S a r'*-\-r**Les* druživa: predavanje banovi nekega referenta Aniona Flcga o i pojenju sadnega drevja ob li>. v predavalnici mineraloškega leSUtU" ta na u!i'ver/j. DEŽURNE LEKARN F I>ane>: Dr. Piccoli) TjrrJeva nsts 8, Um Sever, Celovška testa 62, Gatina, Moste, Ea-!n£ka testa. Naše gledališče IHv UM Začetek ob L'u uri. Sreda 17. februarja: Simfonija 19..7. Ked K. Četrtek 38. februarja: Kvadratura kroga. Red Četrtek. Petek IV. februarja: zapito. (Gostovanje v Celju: Repoštev. Atentat). Sobota 20. februarja: Kvaujatuia kroi. Nedelja 21. fshruarja: Oh I& un. Konjni velja! Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ob 80. uri: Simfonija lt»37. Izvrn. Cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda 17. februarja: Baletni večer, Kcd Sreda. Četrtek 18. febiuarja: Hoffmannove pripovedke. Red B. Petek 10. februarja: napito Sobota 20. februarja: 1'ikova dama. iVo- inisrski abonnia. Nedelja 21. februarja: Ob Ift, uri: J'^i to goro zeleno . . . Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Man.n. l.-.ven Cene od 9Q Din navzdol. ★ I/. te!mi< r.ih ra/luguv S0 jt inin.tla prestaviti premiera i Pikove dame« in obenem proslava A. Puškina na soboto. Spore*i in zasedba partij ostaneta neizpreinenjena V nedeljo >e poje prvi« \ tekoči se/.oni Kanon« z go. Gjungjenčevo. Oestevanja- g. J. Etjsun. ki p vratku iz flusij^ lahno obolel, ter moral zato odpovedati nastop v Plesu v maskah Bačno prihodnji teden. Trenutno je odpotoval v Stuttgart, kjer je pogodbeno obvezan as dva nastopa, v Ljubljani bo pel r-Ples v maskah«, ter v >Luciji di I^am-mermoor<. Partijo iz te opere je naitudi-ral nalašč za nase gledališče v s'avenščini. Iz MariStor?. — Gledališče. V četrtek SVSCSl ponovi Lcharjevo nesmitno opereto Dežela smeh-Ijaja«. fvsdstnia je za reu A. — Zanimiva tožbi. Pr* tukavjSnjem diLču je prijavljena zelo zanimiva tož .a. Naroda' poslanec in b.vši ministe- g. Ivan Mohor i j toži predsednika Slovenskega obrtnega društva v ."'ariboiu, ker je ta na sobotnem občnem zboru i.^nesel trditev, da je g. Mohorič predlagal v Nar<> !r.i skuj>-ščini, naj se kaznilniške delavnice reg.->t'i-rajo. Tožba je prr-lmet živahnega kontsn" Uranja v M ribom. — Ruda 1 -'ii-kuša;. v Mterianvtl. lUt. priredi slavni Češki pianist-virtuoz Ru i., Firkušnv koncert v dvorani Ora/k-ga kina. Te uni je stavni umetni): koncertiral tudi n« našem dvoru. — BCeedno gflmnfe asavnMlh nelaveev. Preteldo nedeljo se je vrSil v Delavski zbornici občni zbf>i- Diuijtva stavbnih delavcev v Mariboru. Zborovanje je obiskalo okoli lf>0 stavbn'h delavcev, ki so vsi spontano Bisntfastlfnll za svoje pravice Predsednik dru.štva g. Ivan Močnik je podal obširno poročilo o delovanju v preteklem letu in naglasa), da so stavbeni delavci v Mariboru brez kolektivne pog višje mezde. Na občnem zboru so soglasno skVnili. da bodo še enk:at pričeli fl pogajanji, če pa bi ta ne uspela, bodo posegli po ■krajem sredstvu. Pri volitvah je bil izvoljen celotni stari odbor z g. Mo-člvnikom na čelu. — I*nv?r u!i n»'*.reča? Včeraf zjutraj SO na.šli ljudje ob cesti v Jelovcu pri Makolah truplu ii..i;" .ta;ke O najdbi so takoj obvestili orežništvo, ki je v mrtvi starki spoznalo 6S-letno prevž^tkarivo Emo Stan- deker. Imenovana je imela hude poškodbe na giavi in ostalem telesu. Xadaljna pi«-iskava bo ugotovita, ali je postaU prevžit-karlca žnb-v umor;'., ali nesn-če. — Zapel i"'vu lailnm lukainath d^^iav-esv. V sav njem času se opaža v Mariboru izreano živahno dsjjovnnjt tekstilnili delavcev na polju zadružništva. Tako so nedavno ustanovili zadrugo ki bo zgiadila delavsko tekstilno tovarno te dni pa je hO prijavljen policiji miprr rljeJnl odbor tekstilnih delavcev, ki bo v Mariboru ustanovil lastno nabavliaino zadrugo. Te dn* bodo sestavljena zadružna pravda, ki bodo poslana pristojnim oblastem v odobritev. — 1'Kodepoln padee. Sinoči je v Stolni ulici padel 66-letni upokojeni železničar Gaspar Dobnikar tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Nezavestnega starčki so prepeliali v bolnico. — 7. doma je pobegnil Ze 14 dni pocr. ?ajo 13-letneira SLOVENSKI NAROD«, sreda, 17. febroarja 1«L Stran 3 DNEVNE VESTI — Mfakieter dr. Jo»lp Ro^ić pokrovitelj držaroega. akademskega prvenstva. Akademski športni klub, ki prireja letošnje smučarsko prvenstvo j\igosllovenskih univerz je prejel od ministra dr. Josipa Rožiča pismeno obvestilo, v katerem sporo ča, da jte prevzel pokroviteljstvo nad temi tekmami. Poleg irjiriistra dr. PvOgiča so za.proeeni za polaxrvlteljstvo še rektorji vseh treh jugoalo vansk i h univerz — Vsesokolski aJet \ Beogradu °b polnoletnosti kralja Petra II. Včeraj je bila končana seja izrvTšnega odbora in plenuma uprave Saveza SKJ. Sklenjeno je bilo med drugim, da bc vsesokolski zlet v Beogradu leta 194=1, ko bo proglašena polnoletnost Nj. Vel. iralja Petra II. V ta namen bo zgrajen v Beogradu velik stadion. — Novi -la.il i Srbske kraljeve akademije. Včeraj je imela Srbska kraljeva akademija občni zbor. na katerem sta bila izvoljena za redna čiana N'kola Tesla in profesor za etnografijo na beograjski univerzi dr. Tihomir Gjorgjevič, za dopine člane pa čivši zunmji minister dr. Momčilo Ninčić, profesor botanike na beograjski univerzi dr. Stevan Jakovljević, profesor na Sorbonni dr. "Boris Mirkin Ge-seviČ in direktor visokih ved v Parizu Jean Zeyer. _ Slovesna stvorite? novo delav>ke zdravstven« ustanove. V nedeljo 21. L m-ob 10. bo v Kranju slovesno blagoslovljeno iT\ o'vorjeno novo ur.ulno i>03loPje OUZD. Novo (»oslopje z veeiu; svojjmi sanitarnimi napravami jc važna ustanova socialnega zavarovanja, /.lasi; na pomenja pridobitev ua socialno zdravstvnem i*k!ju /a (mrenjsko, ker sabteva napredujoča industrializacija te pokrajine dobro zdravstveno pomoč ter socialno zdravstveno zaščito detavrev in nameščencev . — Na vsakih 50 Usol prebivalcev 2 milijona sa javna dela. MjnčBtrstvo javnih dol pripravlja obsežen probrani i.i ie preko ban: 4'h uprav že pozvalo tehnične urade ^re-&kih načclslov naj predlože por-is vseh javnih del. potrebnih za ureditev resi in pre; eikrh^ prebivalstvo > pitno vodo- Na vsakih 50.005) prebivalcev naj bj odpadlo okroj 2 milijona Dio *a iavna dela m sicer 1 milijon za ce=-=b-. 1 milijon j>a za preskrbo z vodo- -s':VCE PRETEKLOSTI »H E L K X A« Lulse LTiIrieh — Gustav Diessl. B_W.3! jaJS! JT!. .1SL J?. JP _5L*P PRFMTERA klasičnega dela po romanu Viktorja Hugo-ia »NESREČNIKI« II. del (Les Miserables) V glavni vlogi najboljši sodobni filmski dramatik HARRY BAUR. »X E S K E C N I K I« I. del (Los Mis;>rables») Klasično delo po romanu Viktorja Hugoja Najboljši sodobni filmski dramatik iiarrv Baur ^16.;19."^ 2Wm&& Tekmovalcem za prvenstvo LZSF! Ker ae vrše na Črnem vrhu trije smučarski tečaji, bodo v soboto na Arnem vrhu popolnoma zasedeni obe koči. Zato pripo-rocanio tekmovalcem in ostalim udeležencem, da si rezervirajo oziroma oskrbe pre nočišča pri Sv. Križu ali pa v koči na Pustem Rovtu. Akademski športni klub. !z ^Službenega lL-ta<. Služben i.si kr. banske uprave dravske banovine t št. 14. z 17 {• m. objavlja uredbo o trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Anglijo in Severno [reko, seznam angleških naprav, - t ah /a izdajanj«* potrdil o izvoru naredbo, s katere se izvzemajo od obveznosti zavarovanj« osehe. zaposlene pri uradih, napravah in podetjih javnopravnih tele^ pravilnik o uporabljanju in upravlja* nju sklada za pospeševanje turizma v turj-stidnHl krajih kraljevine Jugoslavije in razne druge objave. Živalske kuine belem] v dravski banovini Po stanju z dne 10. 1. ju. je bila rsvinj? ska kuga v naši banoviini na 39 dvorcih, oteklina na 1 dvorcu in dveh primerih, vrana-ni prisad na 2. svinjska rdečica na 1 in perutninska kolera na 1. * llspeh nagradnih irebaaj naše radijske postaje. Na razpis radiofonske postaje v Ljubljani La izvirne slovenske zvočne igre ie b:lo vpoolanih 12 dei. Prvc nagrade 1000 JDin razsodišče ni moglo podeliti, drugo na5 -rado 600 Din ... prianaio g. Vinku Vodo" prvcu sa zvočno igro >Vidmarjevega Janeza prečudaie sanje«, tretjo nagrado 400 Din pa ltc. Pavli Paternostrovi za 'gneo :*Sobo 6 posebnim vhodom, parketom . . takoj od" damc. NVnagrajene gre nai avtorji dvignejo v rad Uski postaj?. — Na razpi9 za izvirne orkestralne skladbe pa je bilo vposianih 0 ueL med katerimi je razsodišče priznalo nagrado 1000 Din skladbi »KoroŠR suiti«, delu pokojnega Emila Adamiča, drugo nagrado 600 l>;n skladbi ; Slovenski en rti < Sa5e šantla. trelio nagrado 400 Din pa skladbi >665c delu Emila Komela- Postaja [e zakljus čila tad; nagradno žrebanje za 1000 novih radijskih naročnikov, k j so se prijavili po 15. oktobru 1. 1936- Nagradno žrebanje bo pred mikrofonom v soboto 20 t. m. ob Pol '20- K žrebanju bo povabljenih tudi nekaj novih radijskih naročnikov z Ljubljane. — Slovenci v Ameriki. V Cleveiandu so umrli Janez Blažek, star 56 let, doma iz vasi Razdrto na Notranjskem, Marijana Žafran, rojena Kranjc, stara 50 iet, doma iz vasi Rakitna in Marija Lenarčič, rojena Marolt, stara 66 lett doma iz Bevk pri Vrhniki. V Oleanu je umri Janez Prebev-šefc star 51 let, doma iz Loškega potoka. V kraju Gilbert je umrl Blaž Kern, doma iz Homca pri Komendi, v New Yorku je umrla Roza Svetlin, preddelavka v slam-nikarski obrti. V starem kraju je zapustila blizu 90 let starega očeta. V Detroitu je umrl Jože Mezgee, star f>3 let, v Pueb-lu je umrl Jože Lipec. doma iz Bača pri Knežaku. V Pittsburgu je umrl Jože Ad-lesič, star 53 let, doma iz vasi Zimiči v Beli Krajini. — 24 krat oženjen. V žavinicah blizu Tuzle je umrl Ibranim Topučie, star 103 leta. Bil je 24 krat oženjen in ima 31 otrok, Tri njegove dene se zave. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 13, v Mariboru 10, v Beogradu 9, v Zagrebu 7, v Ljubljani 6.4, v Sarajevu 6, v Skoplju 3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.6, temperatura je znašala 0.8. — Zopet roparski umor. Po Makolah in okolici se je raznesla včeraj strasna vest o roparskem umoru v bližnjem Je-lovcu, kjer je bila umorjena siromašna po-sestnica Amalija Neudeker, stara 71 let, po domače r^Jagrova Malka«. Našli so jo v njeni koči mrtvo. Umorjena je bila že pred dnevi, kajti njeno truplo je že razpadlo. Umora je osumljen 36-letni Štefan Božiček iz Jelovca. Neudekerjevo so baje zadnjič videli 15. januarja. Sodna komisija je ugotovila, da je bila umorjena približno pred tremi tedni. Obdukcija je pokazala, da je bila Neudeker jeva umorjena s sekiro, a pod vratom je imela tudi z žepnim nožem zadano rano. Pokojna se je v mladih letih preživljala kot kuharica, zadnja leta je pa hodila okrog beračit, ker se drugače ni mogla preživljati. Zato jo tudi niso tako dolgo pogrešali. Orožniki so našli na Božičkovem domu več predmetov, ki kažejo, da je morilec res on. — Samomor uslužbenca OUZD v Sara-je\ u. V ponedeljek zvečer se je us*relil v Sarajevu uslužbenec OUZD Ernest Skvorc. Zapustil ni nobenega pisma in tako ni znano kaj ga je pognalo v smrt. Prvotno se je kotel obesiti, potem se je pk premislil in odločil za samokres. — Tragična smrt občinskega beležnlka. V ponedeljek je bil občinski beležnik iz Gora pri . Petrinji Dragan Plavljanič na lovu na lisice. Hotel je preplezati ograjo in držal je puško v levi roki, pa se je spodtaknil, puška se mu je sprožila in ves naboj mu je udaril v koleno. Začel je močno krvaveti in med prevozom v bolnico je v naročju svojega sina Dragana izdihnil. — Stekel volk napadel vas. V bosanski vasi Vagoni so imeli v ponedeljek čudnega gosta. Iz gozda je pritekel volk in navalil na kmete. Obgrizel je štiri kmete in eno dekle. Končno je navalil še na Marka Pezerovića, ki pa je imel slučajno v iok; sekiro. Kmet je začel udrihati po njem s sekiro pa se mu je zlomilo topo-rišče. V naslednjem hipu mu je skočil volk za vrat, Pezerovič ga je pa zgrabil za ušesa in vrgel na tla. Tako sta se valjala dokler niso prihiteli sosedje in ubili v»lka s sekirami. Boje se, da je bil volk stekel. — Poskusen samomor petletnega otroka, V Splitu si je hotel oni dan končati življenje petletni sinček nekega lastnika takaija Nenad. Otrok r*aže vse znake pre-ranegra razvoja. Doma je slišal mali Ne- nad kako lepo je umreti, ker gre otrok v nebesa in se izpremeni v angela. To ga je tako prevzelo, da je skočit pod avto. Slučajno ga je pa nekdo v zadnjem hipu reši I in tudi šofer je ustavil avto še pred-no se je zgodila nesreča. Strani zdaj strogo pazijo nanj. ker še vedno trdi, da je umreti lepo. Iz Ljubljane —Ij Od Okovan je matere padlega d°bro-voljca. Jutri ob 11. uri bo izročil predsednik mestne občine g. dr. Adle.š'Č v veliki dvorani mestnega magistrata gospa Kumelj Jožefi zlato kolajno za državljanske zasluge, s katero je odlikoval Nj. Vel. krali Peter II. na svoj rojstni dan od 6. IX. 1936 njo in druge še živeče matere naših, v Dobrudži padlib vojnih dobro-voljcev. Izročitvi odlikovanja bodo priso-stvale deputacije nacionalnih organizacij, pri-ostvuje naj pa tudi širša javnost. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani. —li ikdetnj večer v gtedalibču. \ operj bo d revi namesto "Pikove dame«: baletni večer za abonma Sreda. l'o krasnem uspehu, ki ga je i nu1! samostojni nastop našega baleta Pod vodstvom znanega koreografa in bivšega člana bale!;] eagrebske opere g. M- Fromana pr} premieri ter prvi reprizi, bo ta prireditev privabita v gledališče gotovo tudi neabo-nento. Balelnj večer oblega tri točke in sicer Fokinovo išoherezarlo i I !iinsl>o Rimskij Korsakova. :-Pap;-llous z glasbo K. Schu" manna in Boro.linove ^Polovske plese ■ u— Prebivalci šiske, namreč glasbo ljubeče občinstvo bo imelo 19. t. m., zvečer prav lepo koncertne prireditev v Sokol* skem domu v šški. Sokolsko društvo Ljubljana— &i£3ca priredi na ta večer prav zanimiv koncert, na katerem bodo .coielo-vali najodličnejši nači konservatoristi, tako instrumentalisti pevej ter pevke. Za danes moremo povedati le to, da bo na koncertu sodeloval tudi g. Uroš Prevor-še'A, ki je naš popularen odličen violinist, nadalje bosta pela odlična pevka gdčna Polajnar Ljudmila ter g Lubša Friderik. So"iste pa bo spremlja; pr; klavirju g. prof. Gala t'a Reinhold. Glasbo ljubeče občinstvo v Šiški in bližnjega Bežigrada bo Sokolskomu društvu za to prired;tev nedvomno hvaležno in bo gotovo Sokolsko dvorano napolnilo do zndniega kotička —lj Koncert Akademskega pevskega /.bora. Po dolgem času se bo .spet oglasil naš Akademski pevski zbor, ki ga že lepo dobo nismo slišali. Na svojem zadnjem koncertu nam je v obdelavi raznih avtorjev, predvsem Tomca in Marolta, prikazal našo slovensko narodno pesem, ki še vedno od vsega, kar naša publika sliši, naj bolj vžga široke plasti naioda. To pot nam bo Akademski pevski zbor, ki pod dirigentom g. Maroltom konsekventno izvaja svoj delovni program, predočil drugo stran našega narodnega vokalnega izživljanja-slovensko duhovno pesem. Spored njego, vega letošnjega koncerta bo obsegal dela našega morda največjega komponista, Jakoba Gallusa - Petelina m duhovne pesmi Primoža Trubarja ter Bohoriča. Spored, ki je prav zanimiv, bo brez dvoma pritegnil poslušalce prav tako kot jih je prejš nji. Nekaj posebnega so kompozicije Jakoba Gallusa - četveroglasja. peteroglssja in šesteroglasja: tehnično zahtevajo od izvajalcev izrednega znanja in pazljivosti. —!j Udruženje četn'k°v, za svobodo In čast domovine, pododbor Ljubljana. ?e naj prisrčne je zahvaljuje požrtvovalnemu Sent jakobskemu gledališkemu odru za odigra-nje igre >Labirint«, dne 13. t. m., v korist CetnišJAemu udruženju in pevskemu društvu K r ak ovo -Trnov o za lepo ubrano netje na naši zgodovinski krstni slavi, kakor tudi prečast. proti Djordje Budini iru za opravljeno rezanje kolača in vsem, ki so se spomnili našega Cetniš^ega udruženja s prispevkom. Zahvaljujemo se tudi uredništvu >Slov. Naroda«, ki nam je šk> kakor doslej tudi sedaj na roko v naši nacionalni, neotraajani in sveti borbi za kralja, svobodo in čast nase drage, s 'krvjo priborjene domovine. Izrekamo zahvalo številnim zastopnikom raznih društev in organizacij ter vsem onim, ki so nas pose tili na predvečer, kakor tudi na dan nase krstne slave, ali pa so nam pismenim potom izrazili svoje čestitke, čuvamo Jugoslavijo! —lj Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Pr. P. Zajcu, izpraSaneni optiku, Stari trg 9, Ljubljana. —lj Zahvala. Vsem listom, društvom, pevcem m pevkam, prijateljem in znancem, ki so se me spomnili ob mojem srečanju z Abrahamom izrekam svojo iskreno zahvalo! Zorko Prelovev* —lj Vel i tfo^WoT?lfcSo^a7^ n i »o odkrPe carinske oblasti v Ljubljani. Aretiran je bil tržaški trgovec Marcelo Giuseppe Lu-ciano, soiastnik trgovskega podjetja -Internationale« v Trstu, spreten tihotapec svile in šampanjca. V afero je zapletenih tudi več ljubljanskih dam, a njene niti vodijo celo v Zagreb. Luciano je imel av-to< v katerem so našli carinski organi spretno skrit prostor med dvojnimi stenami, v njem pa 40 kg najfinejše svile in več steklenic šampanjca. Luciano je bil kaznovan na 400.000 Din globe, odnosno na leto dni zapora. Ker je s tihotapstvom dobro služil, je lahko tudi veseljačil po Ljubljani in zapravljal denar kar na debelo. Vedno je imel okrog sebe vesela dekleta in nekoč je v nebotični.ku prilepil na steklenico šampanjca tisočake, ki jih je potem podaril svojim spremijavalkam. Mož sedi zdaj v zaporu in se š-* ni odločil, ali bo plačal globo ali pa odsedel kazen. Seveda bo pa zadela i^služena kazen tudi njegove pomočaii^e in pomočnice. —lj Društvo »Soča« v Ljubljani opozarja vse svoje članstvo, prijatelje in drugo cenj. publiko na predavanje mest. gradb. nadsvetnika g. inž. Janka Mačkovška, ki bo predaval o temi: Slovenija, osobito Po-dravje, v sodobnih nemških teorj jaJi,«. Pred vojne in medvojne pangermanske aspiracije so glede našega ozemlja zadostno znane. Da-li so te težnje v povojni dobi povsem prestale? Vidimo, da vznikajo vedno češče razne nove nemške teorije, ki razširjajo narodne meje preko svojega etnografskega področja. Često v neuemško ozemlje. O teh težnjah, bo govora 3 po. močjo episkopskih slik v gori imenovanem predavanju, !ki se bo vršilo prihodnjo soboto 20. t. m. ob pol 21. uri v dvoiani »Zvezde«. Tovariši Sočani. prijatelji in vsi ki se zanimate za to veievažno in zanimivo predavanje, ne zamudite prilike in pridite rx>bioštevilno. Vstop je vsem prost. Predav. odsek. —lj Koncert slavnega češkega pianista Kude Flrkušinega obsega dva dela. V L delu nam zaigra dvoje klasičnih, del, II. del koncertnega sporeda je posvečen novejšim skladateljem in jo sestavljen tako, kakor ga sestavljajo pač vsi virtuozi, da jim da priliko pokazati vse vrline In posebnosti njihove igre Jn tehnike. Poleg drugih del bomo j?lišali 2 Lisztova valčka in sicer Pozabljen valček, ki se zelo redkokdaj izvaja na koncertu in Mefistov-valček. v katerem se je poslu&ll Liszt svojega najuspešnejšega, to varijacijskega principa. Napisan je tako, kakor je znal pisati za klavir edinole Liszt. Poleg Liszta so zastopani na koncertu Bach. Chopin, Suk, Prokofjev. Stravtnskj in DebusGV. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v petek 19. t. m. ob 20. uri v veliki filhanr.onični dvorani. —lj železniški vpekojene', ki so člani bolniškega fonda za državno prometno osobje in so v staležu postaje Ljubljana, gorenjski kolodvor, naj se zanesljivo zgla-se do konca tega meseca istotam s članskim listom bolniškega fonda. —lj Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani priredi drevi ob običajni uri predavanje ~> cepljenju sadnega drevja. Predaval bo banov, referent g. Anton Flego v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. —lj Praviln^ti in abnormalnosti mla-dostnikovega dozorevanja. O tej snovi predava profesor V. čopič v četrtek, jutri ob 20. uri na šentjakobski šoli. Dobrodošli. —ij Trije poškodovanci. Snovi so prepeljali v bolni00 T.letno posestn^kovo hčerko Ivanko Ravni h ar b Kre^niških Poldan. Otrok &c jc doma sukal okrog štedilnika, naenkrat pa prevrnil na&e lonec z vreli-m mlekom, I: se mu je razlilo Po obrazu in životu. V bolnico je moral davi BSaetnj galvanizer Franc .lamnik, stanujoč v Koseškega ulici 38. Janinik je brusil na brusilnem stroju nož, ki mu jc spodletel, da se je hudo ob-rezal po obeh rokah. V Mednem je konj pritisnil posestnikovega s-'ma Jakoba šušter-šjča e tako ailo k vozu. da si je fant izpah-nji levo ključnico. —lj Tatvine. Iz Klemančičeve gostilne na Krekovem trgu je odnesel tat star obrabljen kovčeg, t katerem «0 bili dokumenti, predlogi in računi kluba ter dedni načrti brezmotornega letala, vse last pred sednika akademskega Aeroikluba Vladi-mirja Majdama. V noči na ponedeljek je bilo M drvarnice na Knezovem stradonu ukradenih Alojzija Pistu 6 kokoši, vrednih 10O Din. Tatovi prihajajo tudi v šolska poslopja. Neikdo je odnesel s? nodmka na prulski šoli več suknjičev in površni-kov. Iz veže v Florjanski ulici 20 pa je nekdo ukrade! Vinku Mrzedu zavoj obleke ter šofersko vozao i^kazaico v skupni vrednosti 350 Din. — lj Pogrešan. Z doma na Grajski planoti 1. je odšel neznanokam. 361eten France Globočnik, ki je nekoliko slaboumen. Fant govori ljubljansko narečje ter jo srednje postave, podolgovatega obraza in nosi zelen Kubertus plašč. Iz Kranja HOTEL »STARA POŠTA« — KRANJ Danes in vsak večer do konca meseca nastopa v kavarni odličen bolgarski kvartet artistov » C O Z A K O F F « ATRAKCIJA ! SENZACIJA ! — Občni zb°r JS bo drevi ob pod 21. uri \ dvorani hotela iStarefc posten. X< dnevnem redu so poročila odbornikov, volitve upravnega in nadzornega odbora ter volitve treh delegatov za upravno skup. ščino. V?i člani JS se opozarjajo da se občnega zbora sigurno udeležb. Z Jesenic — Pred \olit\ami delegatov v Bratov-•sko skladnico. Po čl. 3. privilnika za volitve delegatov v krajevno skupščino bra-tovske skladnice je volilni, imenik vsem ^oklnim upravičencem na vpogled v tovarniški rešilni postaji. Kandidatne liste smejo predlagati delavske stroke.r.e urbanizacije, ki štejejo najmanj desetino članov bratovske skladnice. Lahko pa kandidatne lista predlagajo delavci izven organizacije če zberejo vsaj 263 predlagateljev. Verjetno je, da slednji ne bodo prišli v po-štev, ker je večina delojemalcev organizirana v tej ali oni organizaciji. — Veliki uspehi jesenUkih Sokolov-smu-čarjev. Pri smučarskih tekmah Saveza SKJ, so jeseniški Sokoli dosegli zelo lepe uspehe. Pri tekmah v smuku, smuskih likih in v alpski kombinaciji so dosegli bratje Urbar Slavko I., Hevsteh Alojz II., Bohinc Ivan pa III. mesto. V alpski kombinaciji je izmed 10 prvih tekmovalcev uvrščenih kar 7 bratov z Jesenic. V patroi-nem teku je izmed 13 patrol dosegla jeseniška trojica br. Cvišenberger, Kozjek in Knific I. mesto, v smuških skokih br. Zupan Ivan II., br. Zupan Jože lil. mesto, v skupini ženskega naraščaja pa je s. Vida Poharjeva dosegla v snuitkih likih in v smuku obakrat I. mesto. Iz Škofje Loke — Za prodajo butar SO < re/jervirali prost°re. Do cvetne nedelje je še dober mesec, toda prodajalci si hočejo že zdaj zagotoviti dobre prostore za prodajo butar. Doslej je bil vsako leto eejem na nabrežju ob Kresiji in tromostju, zato .;i prodajale tudi letos t^m rezervirajo prostore, in sicer na ze:o originalen način: na obrežno ograjo privezujejo butare. Tako so rezervirani že vsi >boljši? prostori To. da tržno nadzortavo bo imelo zadnjo besedo in baje leto? ne bo niti Bejnta na nabrežju ob Kresiji. — Škofjelocani in predpust. Od letošnjega predpusta nismo imeli kaj preveč. Le dve večji prireditvi, podoficirski ples in Sokolov plesni venček, sfa privabili več je množice, sicer pa je bil predpust sila skromen in tih. Kakor vedno je Sokolova prireditev zelo lepo uspela. Obe dvorani sta bili polni, navzoči pa mnogi predstavniki domačega javnega življenja. Na pustni torek so se porazdelili škofjeločani po gostilnah. V nekem lokalu je prišlo tudi to tepeža, pc ulicah in trgih pa je bilo precej ma3k. Ta predpust je zagodla prav predpustno tudi služkinja Ncžka. . . Odpovedali so ji službo, dekle pa, bodisi iz jeze ali iz navade je šlo in se nažehtalo mjne pijače. V hiši, seveda z Nežko niso bili zadovoljni, tem manj, ker je bila ze lo bojevita. Morali £0 jo spraviti v podstrešno izbico, odkoder je tolmačila potem poslušanja voljnim škofjeločanom bridkosti svojega življenja. Dekl^ so slednjič spravili s stražniki iz hiše, tako da se je predmet je škofje Loke le pomirilo. — S čevljarskim nožem v roko. Vajenec Martin Krek iz škofje Loke je sedel v petek na čevljarskem stolčku m rezal J usnje. Spo not el pa mu je nož in v hipu si je z c^trim rezilom prerezi v levi rok glavno tiio. Kri mu je curkoma rila iz rane. Nemudoma so poslali po dr. Hubada Pomoč je biLa nujno potrebna, ker je po nesrečenec že itak izgubil precej kr — Bolgau*ki večer priredi škofje! Sokol v 5redo ob 20.30. P. bo g Vekoslav Bučar. čne slike! Vi prcHt: Polnoštevitoo! SOKOL Strossmaverjeva proslava v Šiški V petek, 10. t. in. bo sokolsko društvo Ljubljana-siika proslavilo spomin velik« ^■ narodnega buditelja m Jugoslovana, vp likega dobrotnika raznih kulturnih in na-cijonahiih ustanov. Ta vcibu mul je b;i djakovski škof Josip Jurij Stroasmayer. Njegovo ime je znano širom nase domovine in po vsem slovanskem svetu. Ni g.; društva po ju^oslovemiki zemlji, katerem.: ne bi pomagal In dal podpore. Tudi naš« sokolsko društvo je bilo deležno njt- i \ dobrote in ko ae je leta 1902 uatano* d< je bil med prvimi, ki je pristopil kot ustanovni član našega drust V spomin na tega velikega mota, ptiredi naše društvo v petek proslavo a koncertom na ktrterem .soilelujt1 >Diuštvo ljubljanskih k onse rva t c ris to v . Spominak* ^« vor o velikem Strossmayerju bo imel r; štveni prosvetar br. Roth Matija. G. Pl l voršek Uroš bo zaigral violinski kom ari v d molu od VVieniavskega. Gdč. Polajnar Ljud. bo zapela arije iz Puccmijt-ve open ?>Tosca-r in --Boheme* ter Lujov: < ... Tkalca«. Borodinov »Noeturno« in DvOn kov >Valček^ bodo zasvirali gg. I*revorsek Uroš. Burger Kajetan, žižmond lam-Praprotnik. Arijo iz opere ^Bohemev, Adamičevo »Noč je črnav ter Pavčifev P" trkan ples« in >Pa moje ženke glas« sn-poje f;. Friderik Lupša. Za zaključek pa bo zopet nastopil g. Prevoršek Uroš 7. las' no kompozicijo in to s >ftpanskim plesom in »Jota Navara«. Vse točke spremlja pri klavirju g. prof. Qajl - mhold. Proslava odnosno koncert s« \ . -i v veliki dvorani sokolsVega dcuia v Šiški. Spo red prireditve je sest.. vl.u-ii tea skrbno tet nam vsi sodelujoči jamčijo za prvovrstni umetniški užitek. Vr bimo vso javnoet ter vse pripadnike sokolske družine na ta koncert. «—br. Nesrečniki Ljunljaiu., iT. februarja V zadnjem času smo imeli priliko prepričati se, da polaga fi anco.sk.» filmska industrija pri izberi dejanja svojih .filmo\ največjo važnost na imbHSm uaaKniike vrednote. To so naiu dokazali veliki iibn ki smo jih tudi v Ljubljani oočudov i !.., kor n. pr. »Maverlingc, >Taras Buljba . l KonigsmarK« in sedaj višek njihov.- unn-i niske kreacije ^Nesrečnikih. To veliko delo nesmrtnega pisatelja Viktorja Hugo-a, so ticer skušali ie Američani prikazati v fil mu, toda njihov uspeh ni bii Dovoljen, film je bil preveč amerikanski in kar je glavn« Amerika nima igralca, ki bi ga lahko primerjali z velikim drama' "kom Harry !»." roi . Njegova igra v tem filmu, kjer igra kar tri vloge, je globoko prepričevalna in tako umetniško Izoblikovana, da nam vzbuja prepričanj« pravega lika. ki ga je postavil avtor v svoji knjigi. Tudi ostale vloge so v rokah Igralcev popolnih umetniških vrlin; skromno ilostoianstvenegn škofa Mvriela igra H Kraus katerecn maska daje še prav poseben povoarek njegovi vlogi. Ubogo Fantin** igra dovršeno gdč. Flofett. — Prvi del tega velikega filmskr^n •al smo videli v kinu Union u Občinstvo Je napolnilo dvorano, kar »Izkazuje, kako zna ceniti Ljubljana pravo umetnost. Upamo, da bo drugi del filma, v kinu Matici napravil enako globok vtis. Iz Semiča — Higijenska razstava. Državni higijenski zavod je priredil od 31. januarja do T. februarja higijensko razstavo in vsak dan so bila predavanja, za katera »o se ljudje zelo zanimali. Razstava je bila v em Katoliškem domu, zdaj last semi-ške hranilnice in r*xsojilnice. Ob vsakem predavanju je bila dvorana polna občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo predavateljem. Predavanja belo mnogo pripomogla k snagi v naših vaseh. Vse je bilo ljudem všeč, le to jim ni šlo v glavo, da bi ne smeli piti vina. Sredi vinskih goric, pa naj bi ne pili vma, to je res malo prehuda zahteva, želeli bi pa se več takih predavanj. ALI GLASI Beseda 50 para. davek Din 3.—t Deseda 1 Din. davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede mt-iih oglasov je treba priloiiU znamko. — Popustov za male oglase ne piiznaiuo. PES rjav, Doberman, /uamka fttei ka 1279, ki sliši na jme Lu.^.-. ee je izgubil- Oddati £a je proti nagrad1 Dereani, Erjavčeva Bt -1. 55S V I N O T O Č pri »Rotovžu« MKSTNl TRO ŠT. 3 toči pristna dalmatinska vina po znižanih cenah in sicer: črno Din S.— opolo > S.— belo > 8.— dingač » 12.— Tam se dobi tudi pristni prošek ter vse vrste žganja. HLADNA JEDBLiA ! LOKAL aa prometni točki nudbe pod :TrafLka iščem. Poc 562 50 PAR EMLANME ažuriranje, vezenje zaves, pen. !a, monogramov. gumbaic- Veh; ka zaloga perja Po 6.75 !>in >Julijana<» Gosposvetska 12. . . DELO od lepo narejene obleke računam 100 Din- Boštele; krojač, Dalmatdnova 3 o^ NOVOSTI KUPIM lepe vzorce za pumparce, sport Diesel tovorni avto 2—Btoneku ne obleke, nudi ceneno Presker. j malo rabljen. Sjmon NVeis«, Sen Sv. Petra cesta 14- 2. L. J bor. 521 SLUŽBE Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši zne©ek 8 Din ocececcceeeccceccceeeeecccccc« FKODAJ ALKA z večletno prakso, zmožna slov. nemškega jezika in pisarniškega dela, išče ^Iuždd v trgovini ali pisarni. Gre tudi za olagaj-ničarko. Nastop lahko takoj ;d kasneje. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod >Zane.c! vn moč«. 310 PRODA 21 Beseda 50 par. davek 3 Din Naiman?' S Dm pri F. it. SUHA 1>RVA Vena*4mku. Masarykov*i CELE OREHE T.a 50 kg M6 l>in, jedrca l~a r> kg 78 l>,n. suhe slive, debele 10 kg 62 Din. sveža jajca i&mceaa 4(M) komadov 200 Dim, 790 komadov 360 Din franko še nikoli nisem javno govorila... m hotela je nadaljevati: w navzočnosti svojega moža«. Te njene zndnje besede je pa zaglušil smeh. s katerim so poslušalci sprejeli njeno izjavo, da ni še nikoli javno govorica. Toda Roosevelt je prirjomnil: Tako sem šele danes zvedel, da moja žena nikoli javno ne govori. člove"k res ne more nikoli trditi, da ne more zvedeti nič več novega«. Pač pa zaradi volilne kampanje ni trpelo njeno drugo delovanje. Rooseveltova soproga je prejela in odpos ala 89.600 pisem in prepotovala nad 60.000 km na poti na 68 zborovanj, kjer je nastopila kot govornica. Poleg tega je napisala jeseni obsežno avtobiografijo, ki izhaja zdaj v nadaljevanjih v ženskem listu The Ladies Home—JournaU. Za ta list napiše vsak dan najmanj po en članek že skozi dve leti, čeprav so ji prorokovali, da se bo kmalu izpisala. Na potovanjih je prekosila svojega moža za 100 odstotkov povprečno prevožene poti, če ne računamo lanskih 20.800 km, ko je potoval Roosevelt na panameriško konferenco v Bue-nos Aires. Tudi v drugem Rooseveltovem prezi-dentskem razdobju njegova soproga ne na merava sedeti udobno na lavorikah. Pri tem je Eleonora prva soproga ameriškega p rezidenta, ki si je upala v deželi, s katero se more glede spoštovanja tradicij ikosati edino le Anglija, prekršiti strogo ohranjeni običaj, da prezident ova soproga brez spremstva svojega moža ne more zapustiti Belega doma po 18. uri. Gospa Rooseveltova je tudi prva gospodinja Belega doma, ki prireja lastne tiskovne konference. Na nje vabi izključno novinarke. Zelo nerada se Rooseveltova podreja zah te vam mode, čeprav je po družabni modni lestvici ena izmed šestin najlepše oblečenih dam ameriške družbe. Ko so jo po volfhri kampanji vprašali, zakaj je tako vesela, da je to že končano, je odgovorila, da v prvi vrsti zato. ker ji končno ni treba vsak dan skrbeti, kako se bo oblekla. Tudi glede jedi ni preveč izbirčna. Ko je v najhujši gospodarski krizi pripravljala v Belem domu recepcijo za diplomate, je črtala iz jedilnega lista celo vrsto dragih jedi in določila namestu njih skromnejše, češ, da je treba štediti v času. ko gladuje v Ameriki toliko ljudi. Kdor hoče uživa-ti v Belem domu razkošje in sijaj, naj si nadomesti to s pogledom na krasne uniforme diplomatov. Tako je dejala Rooseveltova soproga in ameriško ljudstvo je sprejelo njene besede z navdušenim odobravanjem. I zveza svetuje, naj bi se podatki Se enkrat j pregledali in primerjali, da sc francoska I javnost ne bo udajala neutemeljenemu op-! limizmu. Zrakoplovstvo pred 100 leti Zdaj, ko letajo ljudje iz Londona v Pariz na zajtrk, iz Pariza v Prago na obed in iz Prage nazaj v London na večerjo točno po letalskem redu. si niti misliti ne moremo, koliko senzacijo so vzbujali med ljudmi pred sto leti že kratki poleti z baloni. Leta 1836 so videli ljudje več takih letalskih presenečenj, največjo pozornost je pa vzbudil polet Charlesa Greena. 7. in 8. novembra 1836 v velikem balonu iz Londona do VVeilburga. V gondoli so bili znanstveni instrumenti in plavalne naprave, da bi se mogla posadka držati na vodi, če bi se moral balon spustiti na morje. Živil so imeli s seboj za 14 dni. Charles Green se je dvignil s svojim balonom v ponedeljek 7. novembra ob 12.30 in v \Veilburg je prispel v torek 8. novembra, ob 7.30 zjutraj. Ko so leteli nad Doverom, so spustili s padalom pozdrav ondotnemu županu. List sAthe-naeum : poroča o tem poletu: »S kolikim strahom smo pričakovali podrobnejših poročil o tej izredni pustolovščini, ki pa je šla gladko in prekosila tako tudi najdrznejše nade letalcev. Zato se ne smemo čuditi, da je vzbudil polet živo zanimanje in izredno pozornost v javnosti, kakor tudi zasluži tak povsem nov napredek v zgodovini človeštva. 500 milj so preleteli v kratkem času 81 ur ali z drugimi besedami povedano 500 milj so prepotovali v šestkrat krajšem času kakor je v naših časih običajno«. • Ni čital Y Xe\v Vorku jc bil policist N'. C. Cuklin povišan v policijskega seržunta. Kmalu r>o povišanju je sklenil oženiti se in pisal je svoji materi naj pride v Ne\v Vork, da bi mu uredila stanovanje. Njegova mati je prebivala v Jolletu. Takoj se jc odzvala sinovemu vabilu in prebrskala je vse omare Iti vse sinove kovčege. Matere so pač take, da jih zanima vsaka malenkost njihovih otrok. In v omari je našla tudi staro vojaško uniformo, ki jo je nosil njen sin med svetovno vojno Obrnila je vse žepe in našla v enem staro sveto pismo, ki *ja ie bila poslala za sinom v Francijo. — Ali si prebiral sveto pismo, ki sem ti ga bila poslala na bojišče? — jc vprašala sina pri večerji — Da, mamica. — Koliko strani si pa prebral? — Od začetka do konca. — Tedaj je pa položila mati pred sina sveto pismo, rekoč: Odpri na sedmi strani. — Sin je odprl sveto pismo in našel v njem bankovec /a sto dolarjev, ki ga ma je bila takrat poslala mati od svojih prihrankov, da bi si mogel kupiti kak priboij-šek na bojišču. Mati je molče vzela bankovec m ga spravila. Prebivalstvo Francije Ob koncu lanskega leta so bili objavljeni uradni podatki o izidu ljudskega štetja v Franciji v marcu 1936. Vsi francoski listi so se bavili s to statistiko, saj je skoraj senzacijonalna. Ljudsko štetje je namreč pokazalo, da po uradnih podatkih v letih 1931 do 1936 število rojstev v Franciji ni nazadovalo, temveč nasprotno, da je celo poskočilo in sicer za pol milijona. Veselje Francozov nad tem nepričakovanim prirastkom prebivalstva je pa nekoliko skalila izjava Narodne zveze za boj proti nazadovanju po rodnosti. Ta zveza, nedvomno ogrožena v svojih življenjskih Interesih, opozarja francosko javnost, da ni mogoče govoriti o Čisto francoskem prebivalstvu, ker gre najmanj polovica prirastka na račun naturaliziranih tujcev. Po leg tega pa izraža zveza tudi dvome o pravilnosti nrauinih podatkov. Baje so še pri vsakem ljudskem štetju v Franciji ugo tovfli, da so poslovali nižji organi zelo nezanesljivo. Tako je bilo pri ljudskem štetju 1931 ugotovljeno, da je bilo končno število za 600.000 višje od pravega števila prebivalstva Francije. Podatki za lansko leto pa tudi niso še pregledani in potrjeni. Tako so našteli na Korziki 25.000 prebivalcev več, obenem pa omenja poročilo o ljudskem štetju, da je bilo porodov samo 2316 več. Sicer je pa sam statistični urad opetovano opozarjal na vzroke pomot v sedanji metodi ljudskega štetja in zato Najlepši mavzolej Tadž Mahal, največje gradbeno čudo (M enta. je delo francoskega arhitekta. Na dvoru Velikega Mogula šana Džchan;* v Agri je bila v 17. stoletju dokaj številna francoska kolonija. Takrat je kazalo, da pride Indija pod francoski protektorat. V Agri je bila celo College lrainaise pod vodstvom jezuitov in veljaki je za najboljšo visoko šolo v Indiji. Gradnja svojih palač je poveril Veliki Mogul leta 1630 fran- coakemu arhitektu Austinu de Bordcusu, ki je izpvenunil Agro v pravo marmornato mesto. Po smrti svojo žene Ardžnmn Banu, ki so ji dali perzijski pesniki ime > Muntaz-i-Mahal«, kar pomeni I/.v»»ljcna palača . je Veliki Mogul naročil franco-iki mu arhitektu zgraditi nad njenim grobom mavzolej, kakršnega is ni videl svet. Skozi 17 let je gradilo 10.000 delavce/ ta mavzolej. Gradbeni materijal ^o vozili iz vse Azije. Marmor vseh h irv so dobih* V Ra Izputant, Nerbuddi in Heorkdni kristal na Kitajskem, jaspis v PendSabu kar« neol v Bagdadu, tirkiz v Tibetu, ahat v Ju* nar.ii. rded peščenec v Dekknnn. aiEUr na Ceylonu. kornlde iz Rdečega morja, de-mante iz Bundelkunda. alabaster iz T*ir-me. Tudi park okrog mavrol^in jc uredil francoski arhitekt in sicer s* rogu V slogu takratnih francoskih parkov. Bordeuse je zgradil tudi krasno z mogočnimi stolpi opremljeno trdnjavo v Delhi in mo-eje v nji. _^_ četrtek, |& lekrvarja 12' Lahka trn! nimentalna _rla>ba (pl"-r<»)-12.45; Vreme. \hh >p*" retona nla^ba radi.jski orkester). — 18.40: SiovenM la za Sovenee (g. dr. Kudolf Ko larič). 19: čas. vreme, izročila, spored, ohvesli'a 19.HH; Nar. nr.i; Savez Sokola kralj. Jugoslavije (Bgd) 19.30: Deset m mrt zabav.-. .'O: i:, g ura v.inaeij. Sode luieio; gd& Silva HraSovec, Boea šaPIia (2 klavirja) in ir. Srečko Kapare (predavanje). — 21; Radijski orkesteir: f*>red. obveal ia. i.i.i.">. Oper* na glasba tradi>k| orktslorj 1 \: Vreme, l*>r/.a. — U>: Ženska ura; Delavska drn/ -rui (gdč. A. Le bar j e\, ;t >. 1S.20; Kavel; Koncert za klavir m orkester t plošče K Mar geirita lxmg n aimf. orkester, dir. Maor m Kavel. - - lb' 10: Kranco^&na (tf. dr Slanko Leben). — 19: (jas- vreme, roročila. spore obvestila. — 19.30: Nae. ura: dr. Boijrij rtirola (Zgb).__19.50; Zam i novosti. _ Po domače (»sodelujejo: gg-: Svetozar BsSM) ve«. V'ekoslav .Janko in Avgunt Stanko). 21; Radijski orkeisler. — 22: Caa. 9rum pnroffljhl, »spored. — 22-30: AtHTl^ke pk>*-' — Konec ob 23. un. Sobota, 20. februarja l2: Druga za drugo plošče hiiijo. v*e \m An boljšo voljo rikrbijo- — 12.45: Vreme, poro čiLa. — 13: čas. spored, obve*»tila- — 13.1.V Lh-uga za drugo plošče hitijo, vse pa za mm\ So voljo skrbijo. — 14: Vreme. — 18. Ta ilelopust (radijski orkester): \Valdte»uf -1: Jasminov cv-et, vaKeio Gadbert: Gospa \ her-melnn. [»otpuri. Morena; Od PonrVia do 1' " lata. potpun. — 18.40: Pogovor s Posltišaii - 19; č\as, v rečne, poročila, apored, ob-veelila. — 19.30: Sne ura: Razvoj orkestra 1 ne glasbe v Zagrebu ; o manj politiki (g. dr. Alojzij Kuhan. — 20 Trobenta n gosli, flavta n ha*, vsakega kaj, da krajši bo čas. Pk»an vvčer. Kesedao sestavila in vodita Ježek m Ježek r- «xi o vanjem radijskega orkes*na m njegovih rftov, \Tnes nekaj ploač. — 22: ("ar- m poročihv. spored. _ 22-15; Lahk.i (radajskj orkester)- _ Konec ob 23. ur V KNJIGARNI — Ce kupiš to knjiga fantek, se hod lahko učil polovico manj. — Dobro, dajte mi kar dve PRAKTTCKN DOPISNIK — Kaj ne pišeš več člankov n iteev-nike? — Seveda jih pišem. Ker pa hočem prihraniti urednikom delo in sebi stroške za. poštnino, iih mečem kar sam v ko< PhiFSKRRA ZA ZIMO — Kako *i vedaJi svoji ženi, da hodite k meni. Razumem, da ji niste pripovedovali podrobnosti o meni. Ne morem pa raauneti, da ji sploh omenili niste, da se poznava. Kako mi morete to pojasniti. — To je kaj enostavno. Moje ravnanje na eni strani je bilo posledica ravnanja na dsrugi strani. Treba je bilo bodisi povedati vse, ali pa vse zamole ati. — Mislite? — Seveda. Prvo prasanje moje žene. če bi ji bil kaj poost.ati žrtev swo.lc nepokvarjenosd. svoje slabosti ali fantazije? Kaj bo delala, ko je vendar zaradi svojega bogastva prisMjena živeti v brezdelju? Dolgočasila se ho in neznosno dolgočasje jo utegne pripraviti do tega da napravi končno kako neumnost. Toda življenje, ki bi ji ga pripravili njem ■» rod ni Id, bi bilo najbrž tudi prazno, brez dela in tudi nevarno. AJi bi pa našla v praznem in brezplodnem življenju hrano svojemu duhu? Mar naj se sama obsodi na to prazno životarenje, na to naučeno prijaznost in izumetničene manire. ki tvorijo mikavnost žene v družbi in proti katerim se je upirala vsa njena notranjost ? Globoko se je zamislila. Spomnila se je. kako so očetovi hlapci lovili po stepah divje žrebce. kak so jih vodili domov zvezane drhtečih nozdrvi, plamtečih oči in čez nekaj dni se je njihova ognjevitost polegla, niso se već bali ljudi, a nekega lepega dne so bdfli že vpreženi ali oeedlani, pripravljeni na delo. Od njihovega divjega ponosa ni bilo ostalo nič drugega, nego vročekrvnost m prožnost. Vozili so kakor vsi drugi pod bičem, divji žrebci, rojeni za to, da bi svobodno dirjali po šdrnih planjavah. Primerjala je svojo usodo z njihovo in tesno ji je postalo pri srcu. Mar se ni pripravljala tudi ona zamenjati divjo svobodo za elegantno odvisnost? Ali je bila ustvarjena za salone, kjer je vladalo licemerstvo, ona, tako svobodna v svojem vedenju in odkrita v svojih dejanjih? Mar bi $ ne ustrezala bolj njena vila na samoti, mar bi ne ... bila v nji —win a« ?