PRIMORSKI dnevnik ie začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj4 1945 v tiskarni . «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KS«r.Tgmp??0,inl Cena 600 lir - Leto XLI. št. 178 (12.210)	Trst, sreda, 14. avgusta 19
I
2
Ui
a c
2 L
=r
r c
o
M
2
m
1
m
?
I
U
i—
h*:
Z
r-:
g
?v
-NÌ
0 •>o
O'
1
O
Presenečenje na prizorišču tragedije
v
Stiri preživele nesrečo pri Tokiu
Vzroki nesreče še vedno nepojasnjeni
Reševalci odnašajo 12-lètno Keiko Kawakami s kraja nesreče (Telefoto AP)
TOKIO — štiri osebe so preživele s^ahovito letalsko nesrečo, ki se je Ripetila v ponedeljek nedaleč od Jokia. Gre za dve deklica in dve žen-, Ì ki so sedele v zadnjem delu le-Reševalci so jih našli včeraj Jutraj, ko so skoraj 15 ur po nesreči končno prišli na kraj, kjer je le-13k) strmoglavilo. Gre za zelo gora-
to področje, ki je težko dostopno, poleg tega pa je v času nesreče tam divjala huda nevihta. Tako so prve reševalne skupine prispele na prizorišče nesreče šele včeraj zjutraj in med številnimi trupli, ki so razmetana po 5 km dolgem območju, našli
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Minister poročal parlamentarnima komisijama za notranje zadeve
Scalfaro za skupen nastop države in sicilskih oblasti proti mafiji
RIM — »Država je udarila po mafiji in močno omajala njeno oblast: mafija ni več nerazrešljiva uganka, ampak otipljiva stvarnost, o kateri vemo, kako je ustrojena in kakšne so njene notranje ter mednarodne povezave.« Tako je izjavil minister Scalfaro, ko je včeraj poročal poslanski in senatni komisiji za notranje zadeve o zadnjih dogodkih v Palermu, od umora komisarja Montane in namestnika šefa letečega oddelka kvesture Cassaraja ter njegove telesne straže Antiochie do smrti Salvatoreja Marina (osumljenega sodelovanja z organiziranim kriminalom in vpletenosti v uboj Montane) med zasliševanjem. V tej zvezi je notranji minister povedal, da je palermsko državno tožilstvo izdalo 13 sodnih sporočil, sicer proti trem funkcionarjem kvesture, karabinjerskemu častniku in 9 policistom. Scalfaro je rekel, da mora • država zatirati kriminal na zakonit način ob spoštovanju ustave, človekovega dostojanstva in njegovih pravic, kajti nihče si pravice ne sme sam krojiti.
Montano in Cassaraja je mafija ubila z dvojnim namenom, je nadaljeval minister : da po eni strani zavre iskanje mafijcev, ki se skrivajo, po drugi pa, da s sejanjem terorja doseže odložitev »maxiprocesa« proti njenim pripadnikom, oziroma, da vsaj vpliva na njegov potek. Odgovornost za pokole zadnjih štirih let in še zlasti za uboj Montane ter Cassaraja je Scalfaro naprtil mafijskim voditeljem Riini, Provenzanu in Grecu. Mafijcev, ki so se z begom izognili aretaciji, je-nad 200, od tega 150 z območja Palerma in 60 iz pokrajine Catania. Po navedbi, da je mafija izvršila lani 230 umorov (v prvem letošnjem polletju 104) — poskusov uboja je bilo vsega skupaj 408, 878 krvavih ropov (595), 228 izsiljevalnih akcij (96) in 247 dinamitnih atentatov (79), in da 'je treba zdaj okrepiti varnostni aparat na Siciliji z dobro izvežbanimi agenti (»kar pa né pomeni militarizacijo teritorija, marveč .učinkovitejšo zaščito o-
mikane družbe pred mafijo«) ter zagotoviti večjo tajnost preiskovalnim postopkom, je minister dejal, da je bil predložen ministrskemu svetu zakonski osnùtek, ki predvideva hitrejše ter učinkovitejše posege preventivne narave, kot sta npr. preverjanje finančnega in premoženjskega stanja osumljenih in zaplemba premoženja.
• Scalfaro je nato omenil delovanje mafije znotraj krajevnih ustanov ter se zavzel za ožje sodelovanje med državnim aparatom in krajevnimi upravami, sicer pa poudaril, da bodo vse preventivne in represijske pobude zaman, če ne bo poskrbljeno za družbenogospodarski razmah Sicilije, kajti tisti, ki živijo na robu družbe, so idealen humus za cvetenje mafije. Ob tem je pozval vlado, naj ukrepa brez vsakega oklevanja in naj ne dovoljuje protekcij komurkoli.
Tečaj dolarja spet padel: 1.865 lir
RIM — Tečaj dolarja je spet padel: v Italiji je včeraj znašal 1.865 lir proti 1.878,75 v ponedeljek. Temu je botrovalo pesimistično gledanje borznih operaterjev na možnost gospodarske poživitve v ZDA. Dolar je nazadoval tudi v ZRN, sicer z 2,798 na 2,773 marke. Če se je lira nasproti dolarju okrepila, pa se je nasproti evropskim valutam rahlo oslabila: marka je včeraj kotirala 671,61 lire (v ponedeljek 670,90), fr. frank 219,7 (219,5), švic. frank 814,7 (813,9) in funt šterling 2.606,30 (2.596). Evropska denarna enota (ECU) se je vzpela včeraj na 1.495,60 lire proti 1.493,50 predvčerajšnjim.
Cena bencina nespremenjena
RIM — Minister za industrijo Altissimo je sklenil, že tretji teden zapored, zamrzniti cene beneina in drugih naftnih derivatov * utemeljitvijo, da na evropskih fržiščih še trajajo konjunkturni činitelji, ki odsvetujejo avtomatično prilagajanje italijanskih cen Povprečjem v državah EGS. Ministrstvo se pri tem sklicuje na lenavadno nihanje cen različnih naftnih proizvodov in na še neutrjeno ravnotežje tečajev po nedavni devalvaciji lire. Po pravita o prilagajanju bi se moral Namreč bencin, tako navadni kot super, poceniti za 5 lir pri litru; kurilno olje za 6 do 7 lir pri kilogramu, medtem ko naj bi se Plinsko olje za ogrevanje podražilo za 16 lir pri litru.
.Proti sklepu ministra se pritožujejo italijanski petrolejski indu-strijci, ki zatrjujejo, da jih je že dvotedenska odložitev stala 16 milijard lir in dolžijo Altissima, da zavestno krši določeno pravilo o prilagajanju evropskim cenam.
»Amnesty international« obsoja nasilje nad aretiranimi v Južni Afriki
Rasistična policija muči politične ujetnike seznam žrtev spopadov pa je vsak dan daljši
Policist se znaša nad študenti med demonstracijami na univerzi- v Johannesburgu	(Telefoto AP)
JOHANNESBURG — Dolgemu seznamu žrtev apartheida v Južni Afriki je treba po včerajšnjih spopadih dodati vsaj še štirinajst imen. Tohko naj bi bilo po uradnih virih smrtnih žrtev v spopadih, ki so si tudi včeraj sledili v številnih črnskih predmestjih. Policija je ubila mladega črnca v Queenstownu, kjer so demonstranti postavili na cestah barikade. V Duncan Villageu so agenti s karabinkami streljali na množico, ki je zažgala več hiš in avtomobilov. Vsaj eden od demonstrantov naj bi izgubil življenje. V istem kraju so dan prej v spopadu s policijo izgubili življenje trije mladi črnci.
O spopadih med demonstranti in policijo poročajo tudi iz Pretorie, Capetovvna in So-weta. Agenti so surovo napadli in pretepli študente univerze v Johannesburgu, ki so tudi včeraj bojkotirali pouk. Pri Durbanu se še niso polegli spori med Zuluji in Indijci. V spopadu so včeraj obležah trije Indijci, ki so jih nasprotniki zaklali z noži in nato zažgali njihova trupla. -
Neznani atentatorji so z molotovkami zažgali hišo Winnie Mandele, žene zaprtega voditelja protiapartheidskega gibanja. Na srečo
je bila gospa Mandela daleč od doma, potem ko je hišo v prejšnjih dneh med zasledovanjem skupine demonstrantov že poškodovala policija.
V zvezi z dogodki v Južni Afriki gre zabeležiti zaskrbljujoče vesti o mučenju političnih ujetnikov. Policija naj bi namreč nad aretiranim; (od uvedbe izrednega stanja že več kot 1600) sistematično izvajala nasilje z uporabo najbolj okrutnih sredstev za telesno in psihološko mučenje ljudi. Vest je posredovala »Amnesty intémationak v Londonu.
Na mednarodnem prizorišču je položaj v Južni Afriki v središču pozornosti. ZDA so pozvale pretorijsko vlado naj sprejme »radikalne odločitve« za spremembo sedanjega stanja. Glasnik Bele hiše Speakeš je dejal, da morajo v Južni Afriki zagotoviti enakost pravic za črnsko večino, ni pa omenil možnosti gospodarskih in političnih ukrepov s strani ZDA. Malo verjetno je, da bi — kot so nekateri upali — južnoafriški predsednik jutri naznanil kako znatno ublažitev apartheida. Pretorijski minister za šolstvo je namreč dejal včeraj, da bodo vsako morebitno reformo izvedli le v okviru ločenosti ras.
t*o mnenju sodnikov iz izjav Turka Ozbeya zanimive novosti o atentatu na papeža
BOCHUM — Javni tožilec v procesu o atentatu na piPeža Janeza Pavla II., dr. Antonio Marini, je včeraj ,a tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo zaradi dose-,3Njega poteka zasliševanja Turka Yalcina Ozbeya. Za-Nševanje poteka v nemškem mestu Bochupi, kjer Ozhey Postaja zaporno kazen zaradi ponarejanja osebnih do-Nrnentov. Nemški sodni organi so omogočili italijanskim ?dnikom, da zashšujejo Turka, ki naj bi lahko potrdil 1 demantiral vrsto okohščin o atentatu, ki jih je na-Veclel Ali Agca.
n .Kot rečeno je tožilec Marini zadovoljen z njegovim PBčevanjem, ki naj bi bilo zanesljivo in zelo pomembno
tri ključne točke, okoli katerih se suče preiskava. Prvi vrsti, koliko atentatorjev je bilo tistega dne na
; tkanju resnice. Ozbey lahko po njegovem mnenju pojas: '
I
- Su sv. Petra, drugič, kako je bil zamišljen in prijavljen atentat, in končno, kdo je skriti pobudnik aten-na papeža.
. Ozbey je po dosedanjih vesteh m zasliševanju potrdil, ,S0 P" atentatu na Trgu sv. Petra sodelovale štiri , ebe: Agca, Oral Čelik, Akif, v katerem je v prvem eNutku pomotoma prepoznal drugega Turka, Sirri Ka-
dema, in neka četrta oseba. Imena četrtega atentatorja Ozbey ne ve, zdi pa se mu, da so ga nazivah Hamed ali Mehrmt. Dejal je tudi, da je ta atentator prišel iz Nizozemske, iste države, kjer so sodniki zaslišali Same-ta Asiana, Turka, ki so ga aretirali zaradi posesti revolverja podobnega onemu, s katerim je Agca streljal na papeža.
Vse kar je Ozbey povedal, naj bi mu v pogovorih posredovala Akif in Čelik, Turka naj bi v podrobnostih organizirala atentat, za njima pa naj bi bila neka mogočnejša osebnost — po njegovem mnenju povezana z bolgarsko obveščevalno službo — katere imena pa Ozbey ni hotel povedati, ker da se boji za lastno življenje.
Turek jo sodnikom še povedal, da so atentatorji pred prihodom v Rim prepotovali številne evropske države. Po odhodu iz Bolgarije naj bi namreč šli skozi Avstrijo, Švico, Francijo in Nemčijo, preden so prišli v Italijo. Za pomemben dokaz zanesljivosti izjav Ozbeya imajo sodniki njegovo potrdilo; da sta mu tako Agca kot Čelik iz Bolgarije telefonsko ponudila sodelovanje pri izvedbi a-tentata. Okoliščino je v svojem pričevanju že navedel Agca.
Večina posegov v starem mestnem jedrn
Pripravljen predlog popravkov načrta za ljudske gradnje PEEP
NA 4. STRANI
Sestri Loredana in Valentina sta se včeraj predstavili sodniku za mladoletne
NA 5. STRANI
• Letalska nesreča pri Tokiu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tudi štiri preživele. Tri so težko ranjene, medtem ko je 8-letna deklica Mitiko Jošizaki takoj spregovorila in kaže, da ni zadobila zelo težkih telesnih poškodb. Reševalna akcija je bila izredno težka, saj so morali vse štiri ranjenke potegniti na helikopterje, ki so leteli sicer dokaj nizko, vendar niso mogli pristati, ker je celotno območje zelo gorato in gozdnato.
Vzroki nesreče pa ostajajo prava zagonetka. Še sedaj namreč ni mogoče z gotovostjo trditi, da je šlo res za nesrečo, ampak obstajajo tudi možnosti, da je šlo za atentat. Kmalu po strmoglavljenju letala so namreč neznanci, ki šo se izdajali za »aktiviste radikalnih skupin«, z dvema telefonskima pozivoma sporočili, da je šlo za atentat. Vendar preiskovalci dvomijo v verodostojnost teh telefonskih pozivov, saj japonski radikalci, ki sodijo med teroristične organizacije, ne povzročajo atentatov, pri katerih bi izgubljale življenje »nedolžne žrtve« ampak običajno natančno izbirajo svoje žrtve.
Vsekakor pa ostajajo dogajanja na letalu vprašanje, s katerim se bodo morali preiskovalci šele spoprijeti. Podatki, s katerimi zaenkrat razpolagajo so predvsem tisti, ki jih je posredoval kontrolni stolp. Japonski »jumbo« je vzletel iz Tolda ob 18.12,
z dvanajstminutno zamudo. Ob 18.27 , je posadka sporočila kontroli poletov, da so »đesnđ vrata v repu razbita« in da je pritisk v kabini znatno padel. Minuto kasneje je kapitan sporočil, da ne morejo ohraniti več nadzorstva nad letalom. Ob 18.31 so kontrolorji poletov vprašali, ali se lah-koi pilot usmeri proti letališču Na-goya in prejeli negativen odgovor. Kapitan je dejal, da se raje vrne na tokijsko letališče Haneda. Ob 18.46 so kontrolorji vprašali posadko, ah je vzpostavila stik s kontrolnim stolpom tega letališča in prejeli pritrdilen odgovor. Ob 18.54 je kapitan sporočil, da ne more ohraniti nadzorstva nad letalom. Ob 18.55 je kontrolni stolp letališča Haneda obvestil posadko, da lahko pristane na tem letališču, ah pa tudi na ameriškem vojaškem letališču Yokota. Vendar tokrat ni bilo odgovora. Ob 18.57 je kontrola poletov še ugotovila natančno pot letala, ob 19.04 pa je letalo izginilo z radarskega zaslona. Kaže, da je prav v tistem trenutku letalo trčilo v 2.122 metrov visoko goro Ogura.
Ugibanja o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo, niso privedla do nobenih konkretnih rezultatov. Družba Boeing je odločno zanikala, da bi o-kvara na vratcih lahko bistveno vplivala na kontrolo nad letalom, sicer pa je le malo verjetno, da bi se zad-
nja vrata lahko sama odprla, ker je to med poletom zaradi razlike v pritisku nemogoče. Vsekakor pa obstaja možnost, da je prišlo do okvare, prav tako kot obstajajo hipoteze, da je v letalu eksplodirala bomba. Vse kaže, da torej ni šlo samo za okvaro na vratih, kar sklepajo tudi iz dejstva, da so del letala (šlo naj bi za del repa) baje našli v morju zelo daleč od kraja nesreče. Te okoliščine sedaj raziskujejo, medtem ko še vedno iščejo »črno škatlo«, iz katere bd bilo mogoče razbrati vzroke nesreče.
Med 520 žrtvami sta tudi dva italijanska državljana, milanski industri-jec Giancarlo Moroni in njegov 17-letni sin Andrea. Moroni je bil na poslovnem potovanju in je prav nekaj ur pred nesrečo telefonsko sporočil ženi, da je sklenil pomembno pogodbo. Sin ga je tokrat spremljal, tudi z namenom, da se počasi uvede v prodajanje izdelkov očetove tovarne, ki izdeluje stroje za obdelavo kovin.
Veliko zaskrbljenost je včeraj povzročila vest, da je letalo prevažalo 239 kilogramov neke. radioaktivne snovi, o kateri pa zagotavljajo, da za človeka nj nevarna, razen če ostane dolgo v stiku s to snovjo. O-blastd niso sporočile, za katero snov gre, vendar domnevajo, da gre za snovi, ki jih uporabljajo pri znanstvenih raziskavah ah v medicini.
Manjše onesnaženje rek Lima in Drine
Preiskava o plinu Union Carbide
INSTITUTE (ZDA) — Medtem ko je v teku preiskava o uhajanju strupenega plina iz tovarne družbe »Union Carbide« v Institutu (Zahodna Virginija) je neki odvetnik predstavil memorandum, katerega je izdala omenjena .družba, ki pravi, da je stopnja strupenosti plina, ki je uhajal v nedeljo, podobna tisti, ki je povzročila lanskega decembra v Bhopalu v Indiji smrt 2500 oseb. Memorandum nosi datum 28. novembra 1983 in ga je družba predstavila neki podkomisiji poslanske zbornice.
Jerry Dodson, odvetnik podkomisije pri zbornici za energijo in trgovino pa pravi, da je opis plina, ki ga je dala družba »U-nion Carbide« v popolnem nasprotju s tistim, ki je v memorandumu.
IVANGRAD — Člani poslovodnega odbora tovarne celuloze in papirjev iz Ivangrada so sporočih, da natrijev hipoklorid, ki je v sobotni noči iztekel iz počenih tovarniških rezervoarjev, ni mogel prodreti do reke Lim, ker je stekel v tovarniško kanalizacijsko mrežo, kar uravnavajo tehnično-zaščitni ukrepi s sistemom odvodnih cevi, ki so jih upoštevah že pri gradnji tovarne.
Toda po besedah Branke Grbovič, namestnice direktorja zavoda za zaščito zdravja iz Titovega Užica, so v Limu odkrili natrijev klorid, ki ob visokih temperaturah z izparevanjem lahko ogrozi okolico. Prve anahze iz Lima in Drine pa na srečo kažejo, da je v rekah dovolj kisika, tako da sedaj Živah in rastline v rekah in ob njih še niso resneje ogrožene. Popolnejšo sliko bo pokazala natančnejša analiza vzorcev vode.
Tanjug je včeraj posredoval izjavo predstavnikov posebnih komisij Črne gore in Srbije, da je do Lima priteklo kvečjemu 5.000 litrov hipo-klorida, kar ni moglo resneje ogroziti oporečnosti vode. Zato so sanitarni inšpektorji včeraj spet dovolih črpanje vode iz Lima, za iste potrebe kot pred nezgodo, (dd)
□ TRIPOLI — Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je včeraj iz Tripohja odpotoval v Ben-gazi. Neposredno pred odhodom sta imela gostitelj Gadafi in šef jugoslovanske delegacije zaključne pogovore, v katerih sta ponovno potrdila prijateljske odnose med Libijo in Jugoslavijo.
V Bengaziju se bo Vlajkovič seznanil z nekaterimi projekti, v katerih sodelujejo tudi jugoslovanska podjetja. (dd)
Eksplozija v premogovniku terjala življenje 21 rudarjev
JOHANNESBURG — Eksplozija metana je povzročila rudarsko nesrečo v rudniku premoga pri kraju Sécunda, 140 kilometrov oddaljenem od Johannesburga. Po izjavi glasnika rudnika naj bi povzročila smrt 21 rudarjev. Ranjenih je 27, 6 ah 7 pa jih pogrešajo. Do eksplozije je prišlo v globini 140 metrov. Delo reševalcev ovira prisotnost metana in premogovega prahu. Rudnik Middelbult, kjer je prišlo do eksplozije, je veljal za enega najbolj varnih v državi.
V Bombayu zaradi močnega dežja 40 mrtvih pod ruševinami hiše
BOMBAY (Indija) — Skoraj 40 oseb je izgubilo življenje in 83 je bilo ranjenih včeraj zjutraj, ko se je podrlo stanovanjsko poslopje v središču Bombaya. Vest je sporočila indijska tiskovna agencija »PTI«.
Policija pravi, da so še številne druge osebe pod ruševinami dvonadstropne stavbe, ki je stala v eni najstarejših četrti v mestu. Vzroki nesreče niso še znani, vendar monsumsko deževje, ki pada v tem letnem času, močno spodjeda temelje starejših zgradb, kar je verjetno botrovalo nesreči.
Projekt »Vino iz SFRJ za ZDA«
BEOGRAD •’•. Po velikem izvoznem poslu z avtomobili Jugo je beograjska zunanjetrgovinska hiša Geneks začela načrtovati nove kupčije in skuša na ameriško tržišče prodreti s projektom — jugoslovansko 'vino za ZDA. če bodo zagotovili vse pogoje za prodajo, je mogoče tudi pričakovati, da bodo v prihodnjih letih začeli izvažati tudi jugoslovanske traktorje iz tovarne IMT.
Geneks je že pripravljen, da del svojega dohodka vloži v posodobitev kleti in polnilnic »Navipac in to v okviru sodelovanja Coca - Cole in slovenske organizacije Slavin, s tem da bodo družbo za izvoz vina ustanovili v Veliki Britaniji. Z izvozom ‘traktorjev bo precej več težav, saj izkušnje s prodajo Angliji kažejo, da na to tržišče ni lahko prodreti.
(dd)
Tragedija v slikah
Nekaj metrov dolg kos letalskega repa je največji del japonskega »jumba«, ki je strmoglavil v ponedeljek nedaleč od Tokia
Tako prizorišče so našli reševalci, ko so prispeli včeraj zjutraj na kraj nf sreče. Razbitine letala so raztresene na pet kilometrov dolgem območj11
'e gre za filmski prizor, pa tudi za vojaške vaje ne. Japonski reševalci s” lorali na tak način odpeljati ranjence s kraja nesreče, kajti helikopteri1 na goratem območju niso mogli pristati
Nikiko Jošizaki, 8 let, najmlajša od štirih preživelih žrtev nesreče. Izvedene1 ocenjujejo dejstvo, da so štirje potniki preživeli, kot »čudežno«, saj je letal® treščilo ob goro s hitrostjo skoraj 1000 kilometrov na uro
Po zavrnitvi zadnjega predloga SZ na Dunaju
ZDA ne pristajajo na zmanjšanje števila vojakov v srednji Evropi
MOSKVA — Po ameriški zavrnitvi zadnjega sovjetskega predloga o prepovedi vseh vrst jedrskih preizkusov, s katerim je nastopil Mihail Gorbačov, se sovjetski komentatorji spra šujejo, kaj sploh hočejo v Washing-tonu. Po njihovi krivdi naj bi zašla v_ slepo ulico pogajanja v Ženevi, vsi sporazumi, ki so v zvezi s kontrolo kemijskega orožja, prav tako pa tudi zmanjšanje vojaških sil v Centralni Evropi, o čemer se super-sili pogajata na Dunaju že od 30. oktobra 1973.
Sovjetski komentatorji pravijo, da Američani v bistvu na vseh področjih »zavlačujejo s pravim odgovorom« in poskušajo na ta način pridobiti čas za uresničitev svojih oborožitvenih načrtov, čeprav se od časa do časa washingtonski funkcionarji »pretvarjajo«, kot da jim je »veliko do sporazuma z Rusi«. To naj bi najbolj izgovorna potrjevala pogajanja na Dunaju, ki so že zdavnaj presegla vse »maratonske okvire«, saj se stvari tudi po zadnjem krogu ( to je bil 36. krog) niso premaknile z mrtve točke »niti za ped«, ne glede na
tOi da bi lahko bil to (po sovjetskem mnenju) zelo vzpodbuden korak v »težkem psihološkem stanju«, v katero so zašla vsa pogajanja med su-persilama v zadnjem obdobju.
V Kremlju se zaradi tega začudeno sprašujejo, od kod takšno pomanjkanje »politične volje« v Wa-shingtonu za kakršenkoli sporazum s Sovjetsko zvezo, čeprav bi bilo baje moč rešiti mnoge probleme na hitro in v »obojestransko zadovoljstvo«. Po njihovem mnenju je poglavitni vzrok v »ameriški nepopustljivosti«, kajti v Beli hiši naj bi preveč skeptično gledali na vsé sovjetske predloge in k takšnemu rav-
nanju silili tudi svoje evropske zaveznike, ki marsikdaj nimajo menda niti te prilike, da bi »realno pogledali na zadeve okoli sebe«. Tako naj bi na Dunaju sovjetska delegacija dala v zadnjem krogu pogajanj povsem konkretni predle g, za koliko zmanjšati število vojakov v Centralni Evropi, Američani (skupaj z Zahodnimi Nemci) pa naj bi ponovno zamahnil le z roko, češ da je »nesprejemljiv«.
Jabolko spora naj bi bilo pri tem v številkah, saj naj bi ameriška delegacija še zmeraj vztrajala pri u-gotavljanju pravega števila vojakov varšavskih sil v Centralni Evropi in
možnih okrepitvah, ki jih lahko sovjetska vojska pripelje v najkrajšem času iz svojega evropskega »zaledja«. Za Sovjete pa naj bi bil to le izgovor, šeč da ni moč sklepati nobenih kompromisov na račun sovjetske »zemljepisne bližine« in da se lahko pogajalci pogovarjajo zgolj o tistih silah, ki so v tem trenutku na območju Centralne Evrope.
Po sovjetskih trditvah je število vojalcov na obeh straneh približno e-nako (na Zahodu 792 tisoč, na vzhodu 796 tisoč), tisto razliko nekaj, ti soč pa naj bi -odpravili s tem, da bi Sovjetska zveza v prvi fazi odpoklicala 20 tisoč ljudi, zahodnjaki
pa 13 tisoč. To je baje tudi konkr^' ni predlog, ki ga je sovjetska dme' gadja predložila v zadnjem k*0®! pogajanj na Dunaju natovskim PTg Slavnikom, pri čemer naj bi se .dežele obvezale, da v nasledniy dveh letih na tem področju ne povečevale svojega vojaštva in da s bo njihov umik kontroliral na »dyeJ}’. treh točkah«, kjer naj bi šli vojask transporti.
Sovjetski komentatorji pravijo.
da-
je to največ, kar se da storiti v trenutku na dunajskih pogajanjih: a da za Američane tudi to ni sVfe jemljiva, čeprav bi sprejetje sovjej skega predloga pripeljalo do precds' njega zmanjšanja števila vojakov n~-območju Centralne Evrope (skupa> za 33 tisoč). V nasprotju s tem P baje Američani še zmeraj zahtevo! večja zagotovila in pravico do naan zora sovjetskih vojaških premikov n celotnem evropskem delu Sovjetslc zveze, kar naj bi daleč preseglo P® men, ki bi ga imel umik čet f odnose med supersilama in vojosk ravnovesje med blokoma.
DANILO SLIVNIK
Reakcija furlanskega javnega mnenja
v
Ce že prinaša dodatno delo in energijo je tudi gradnja metanovoda dobrodošla
i
VIDEM ■— če že prinaša delo in e--('rSijo je tudi metanovod dobrodo-! ■ v teh besedah bi lahko strnili ^akcijo furlanskega javnega mnenja j Vesti, da je deželna uprava izdala 0v°Ijenje za takojšnji začetek grad .Je drugega phnovoda, ki bo speljan 4 Sovjetske zveze. Meril bo 118 ki-“Ojetrov (po ozemlju Furlanije - Ju-hke krajine) in prečkal štiriindvaj “ občin videmske in pordenonske j ^ajine, nato pa bo nadaljeval svo-D° P0*- po ozemlju dežele yeneto; Wedvideno je, da bo plinovod dokon-“JI v teku petih let.
Novi metanovod bo oskrboval 116 tako da bo do leta 1990 kar 1° °d sto deželnega prebivalstva lah-1° Uporabljalo to energijo. V priprav-Jalni fazi so bili najbolj neposredno .“^leresirani župani občin, po ka-r‘h bo metanovod speljan: od mese-a hiarca je bila v teku med posa-“Znimi občinami in deželno upravo ’u živahna razprava za določitev -h Podrobnosti, ki so bile povezane ^edvsem s traso metanovoda. Pro-vjtrtla sta bila v glavnem dva — pra-Jo odgovorni predstavniki zaintere-j, “Uih krajevnih ustanov —: boja-da bi metanovod močno priza-
5®! teritorij in pa omejitev gradbene
uost' '	•	-----
°v od trase metanovoda prepove-
?ejavnosti, ker je v polmeru 40 me-
tov
graditi.
«lede prvega problema je deželna
po
“Pfava zagotovila, da bo teritorij ucanih delih ponovno dobil prvotni
videz, glede drugega pa so občinske uprave skušale spremeniti smer trase po svojih potrebah. Za sindikalno zvezo pa, je najvažnejša obveza grad benega podjetja, da bo pri gradnji uporabila domača podjetja in doma čo delovno silo, da bi gradbeniški sektor, ki je v zadnjih treh letih izgubil kar tristo podjetij in več kot tri tisoč delovnih mest, lahko nekoliko »zadihal«. Enako govorijo tudi industrijci, ki imajo med drugim tudi zaslugo, da so kot prvi podprli [jotrebo po metanizaciji F-JK.
JUTRI, 15. AVGUSTA
Druga revija rezijanske zborovske pesmi
REZIJA — Rezijanski kulturni krožek »Rozajanski dum« vabi na drugo revijo zborovskega petja rezijanskih pesmi, ki jo prireja omenjeni kulturni krožek; prireditev bo na dan »Smamamisse«, to je jutri, 15. avgusta, ob 16. uri, v Kulturnem domu v Ra-venci.
Na reviji bodo nastopili pevski zbori iz San Giorgia, Lisenka, O-sojan in Solbice.
V Avianu mednarodna folklorna prireditev
PORDENON — Kot je že v njegovi najboljši tradiciji, je Aviano po enem letu ponovno postal sedež mednarodne folklorne prireditve, ki se bo po štirih dneh bogatega programa in spektakularnih pobud zaključila jutri, na dan Velikega šmarna. 17. folklorna revija se je res začela na najboljši način, z zelo številno in navdušeno publiko nad bogatostjo in raznolikostjo predlaganih motivov.
Poleg italijanskih skupin jih je v prvem dnevu štiridnevne revije nastopilo tudi osem iz tujine — med katerimi tudi balet Vlado Tasevski iz Makedonije —, ki bodo svoje plese prikazali tudi publiki iz Piancavalla in Bibioneja. Šlo je torej za novo in neponovljivo priložnost za spoznavanje navad, tradicij in ljudskih zgodb drugih držav in za utrjevanje prija teljskih odnosov med različnimi narodnostmi. Prireditev v Avianu pa je tudi vabilo mladini, da bi se približala folklori, ker pristnost ljudskih tradicij in stara življenjska preprostost, ki jih ponazarjajo razni folklorni plesi, so brez dvoma poučen nauk občutljivosti v odnosih med skupnostmi in zgled za omikano sožitje.
Z Obale in Krasa se počasi umika letošnji rekordni turistični val
PORTOROŽ — Čeprav portoroške turistične delavce še čaka najhujša konica, ki bo nastopila konec tega tedna ob Portoroški noči, pa je po podatkih turistične informativne pisarne obalno-kraške turistične poslovne skupnosti že moč razbrati, da se je z Obale in Krasa počasi začel u-mikati letošnji, sicer še zmeraj rekordni turistični val. Gostov je trenutno v kampih, zasebnih sobah in hotelih 17.162, kar je 8 odstotkov več kot lani iste dni, skupaj s počitniškimi domovi je približno 23.000 gostov, kar pa je že 2 do 3 tisoč turistov manj v regiji, kot jih je bilo na samem vrhuncu v začetku avgusta.
Tudi s prostorom trenutno ni težav. Konec tedna pa bo vsaj v Portorožu po napovedih izkušenih turističnih delavcev vse polno. Zdaj bodo turiste privabile tudi številne zanimive prireditve, kot na primer največji cocktail in shaker, posoda za mešanje pijač, na svetu. Prireditev, ki jo pripravlja predvsem aktiv portoroških barmanov in tozd Hoteli Palače, je nekakšno nadaljevanje predlanske največje rulade in lanske velike torte. Posodo za mešanje barskih pijač, so izdelali v izolskem Polimeru in sodi med naj večje te vrste na svetu, saj meri v višini 2,8 m in v širino 1,4 m. V njej bodo lahko zmešali 2.200 litrov pijač, tako da bodo barmani mešali z velikim veslom in s ■premikanjem vozila, na katerem bo stal omenjeni shaker. Naenkrat bodo pripravili kar 12 tisoč cocktailov. Šlo bo za cocktail »Toroš«, katerega recept so sestavili posebej ob 100-letnici tukajšnjega turizma. Zmešati bodo morali 600 litrov modrega likerja Adria,
300 litrov gina, 300 litrov Martini Dry ja in zalili vse skupaj s 1.500 steklenicami šampanjca. Za okras mu bodo dodali rezino pomaranče. Vse se bo začelo dogajati v petek, popoldne ob 17. urj na ploščadi sredi Portoroža. Polnili in mešali ga bodo dve uri, pri tem bo sodelovalo 17 barmanov z Obale.
Za cocktail bo treba odšteti 450 dinarjev, vendar bo zato gost dobil tudi kozarec z oznako Portorož 100 let. Člani aktiva barmanov z Obale bodo dokumentacijo o shakerju in cocktailju posredovali izdajateljem Guinessove knjige, saj menijo, da je ta shaker največji na svetu in pričakujejo vpis v knjigo rekordov.
V Portorožu v naslednjih dneh pričakujejo tudi veliko število avtomobilistov in avtomobilov. Že v četrtek bo v času nočnega teka med 22.00 in 22.30 zaprto središče — dvopasovnica v Portorožu. V petek, ko bo na sporedu maxi cocktail, bo ta dvopasovnica zaprta med 18. in 24. uro. V soboto, ko bo pozno zvečer na sporedu veliki ognjemet, bo zapora začela veljati ob 18. uri in bo trajala vse do 3. ure zjutraj naslednjega dne. Zapora bo pri odcepu ceste za Bernardin pii križišču ob restavraciji Tomi in pri začetku štiripasovnice pri lucijskem minigolfu, o-ziroma tenis igriščih. Organizatorji priporočajo gostom, da pridejo v Portorož prej, priporočajo predvsem trdnost pri iskanju parkirišč, osrednja parkirišča pa bodo v Luciji na in ob karting stezi, pri Bemardinu in na polovici vseh cest, ki vodijo v središče Portoroža.
BORIS ŠULOGOJ
Nov avtobusni vozni red dveh prometnih organizacij
Koper, nova gorica — Pro-
gtte delovni organizaciji Slavnik v PhJ in Avtopromet v Novi Gorici, r“ Izdali nov skupni avtobusni vozni iti j k' veljal od 1. junija letos ■	31. maja leta 1988. Iz seznama
SW**1 proS' ki j® objavljen na pre-0et*en način z vsemi podrobnostmi 2n0^h°dih in prihodih avtobusov, je p^ii razvidno, da je javni prevoz p tekov zelo razširjena dejavnost na (j, teorskem. Avtobusnih linij je. ve-. ^ saj avtobusi pripeljejo tudi v °Se majhne vasi
ŽUi e*ovria organizacija Slavnik vzdr-več avtobusnih prog med j. teejnimi območji Jugoslavije in Nekatere od teh zveze so do-0 Jtee tudi v Videmskem sporazumu uJtealem obmejnem potniškem proso š* ^ed sosednjima državama.- To
KJteoge Buje - Koper - Trst, zatem k .{‘ovnik - Makarska - Split - Ši-Vr'te - Zadar - Reka Trst; Gomje f-tehe - Vremski Britof - Sežana -h v Hrpelje - Trst; Koper _ Trst: IWSrad " Umag - Trst; Piran -^ Per . Trst in avtobusna proga tr ' Koper.
ga 0themben del javnega avtobusne-Oj Potniškega prometa odpade tudi Avt Cistično in prometno podjetje Carnet v Novi Gorici. Slednje ^ ^uje tudi naslednje linije oziro-avtobusne povezave med obmej-
nimi kraji Jugoslavije in Italije: Ajdovščina - Sežana - Trst; Anhovo -Lig - Golo brdo - Čedad; Dobrovo -Hum - Gorica; Dobrovo - Neblo -Krmin; Gornje Vreme - Divača - Sežana - Trst; Idrija - Ajdovščina -Gorica; Kobarid - Čedad; Kostanjevica - Hudi log - Tržič; Nova Gorica - Komen - Trst; Nova Gorica -Rožna dohna - Gorica; Nova Gorica Bovec - Trbiž in progo med Štanjelom, Repentabrom in Trstom.
MARJAN DROBEŽ
Gradnja ni ovirala proizvodnje Delamarisa
IZOLA — Kljub temu, da je bil letos izolski Delamaris za voljo gradnje nove pridelovalne hale, obalnega zidu in .čistilne naprave prej podoben gradbišču kot tovarni, v kateri pridelujejo hrano, so v prvem polletju delavci dobro izkoristili obstoječe, sicer že zastarele proizvodne zmogljivosti. V Delamarisu so predelali 3800 ton prehrambenih izdelkov, od tega so konzervirali 2600 ton rib, 900 ton fižola, izdelali 200 ton ribje paštete in nekaj sto ton ribje moke ter olja.
»Značilnost letošnje prodaje naših izdelkov je, da smo povečali izvoz,' medtem ko beležimo znaten padec povpraševanja po ribjih konzervah na domačem trgu. Tako smo v prvih šestih mesecih izvozili 1600 ton ribjih konzerv, kar je tretjino več kot v enakem lanskem obdobju. Doma pa smo prodali 1850 ton izdelkov, kar je za približno 550 ton manj kot lani,« pravi direktor Vinko Franetič.
Kar se tiče naložb Delamarisa je treba povedati, da je zgrajen 60-me-trski obalni zid, ob katerem bodo že
40 let od tretjega zasedanja AVNOJ
Te dni mineva 40 let, odkar je bilo v osvobojenem Beogradu tretje zasedanje AVNOJ kot začasne ljudske skupščine Demokratične federativne Jugoslavije. Tako so se izpolnile Titove besede ob zaključku zgodovinskega dragega zasedanja AVNOJ v Jajcu, da bo tretje zasedanje AVNOJ v osvobojenem Beogradu.
Zasedanje je trajalo od 7. do 26. avgusta 1945, na njem je bilo poleg 318 delegatov tudi 50 poslancev bur-
žoaznih strank, izvoljenih na volitvah leta 1938, ki so se zasedanja udeležili v skladu s sporazumom Tito - šubašič.
Na seji 10. 'avgusta se je AVNOJ razglasil za začasno ljudsko skupščino kot najvišji organ oblasti v vrste zakonov, s katerim je organizirala politično življenje v državi, je pripravila tudi nekatere stvari za delo ustavodajne skupščine. Ta se je prvič sestala 29. novembra 1945 in sprejela odločitev o razgla-
sitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije, skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti.
Ta skupščina je delala do 31. januarja 1946, ko je proglašena 1. u-stava FLRJ, potem nadaljevala delo kot Ljudska skupščina. Leta 1953 se je spremenila v zvezno ljudsko skupščino, leta 1963 v zvezno skupščino — še vedno predstavniško — leta 1974 pa je postala skupščina SF RJ, in sicer delegatska.
J. O.
v prihodnjih dneh lahko pretovarjali ulov iz ribiških ladij in jih istočasno oskrbeli s praznimi zaboji ter ledom. To pomeni za Tozd Riba velik prihranek na prevoznih stroških, kajti doslej so ulov pretovarjali na carinskem pomolu v Izoli ter ga s tovornjaki pripeljali v hladilnico Delamarisa. Pretovarjanje ob novem o-
30. jubilejni KRAVJI BAL (prikaz razvoja živinoreje in planšarstva na Bohinjskem) v Bohinju, bo 15. SEPTEMBRA in ne 15. avgusta, kot je bilo napačno navedeno v nedeljski prilogi PD »alpski svet«. Tudi za OVČARSKI DAN (prikaz razvoja in oživljanja tradicij ovčereje pod Storžičem) je bil v isti prilogi naveden napačen dan; ovčarski dan bo 17. SEPTEMBRA, in ne 17. avgusta!
balnem zidu pa pomeni tudi zadržanje večje kakovosti nalovljene ribe. V novi proizvodni hali, v kateri bodo pridelovali drobno plavo ribo, je že montirana vsa uvožena oprema iz Španije, zamude pa so pri dobavi in montaži domače opreme. Kljub temu računajo, da bodo s poskusno proizvodnjo začeli konec septembra ali v začetku oktobra, ko bodo priključili tudi novo čistilno napravo.
IZTOK UMER
M15K0 KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
76.
j6 .^lenega srca se je polaščal nemir. Predolgo se {) ,2e vleklo, postalo je preveč mučno. Takrat, ko je f)0ler Koštrca odhajal, je bila prepričana, da se bo Dekaj dneh vrnil, da, še isti večer ga je priča-{ lt0VaIa- In prav lahko bi bil prišel. Zdaj pa je že več A^esec dni od tistih dob, blizu je pomlad, sneg je „skopnel, komaj za hišo na severni strani ga je še ki .• prvo sonce je posijalo, samo Petra Koštrce ni nikoder.
rm. Kljub temu ni mogla umreti ljubezen do njega, stw, ^ Postala manjša. Skušala je pregnati celo ne-t^Phost, ker se ji je zdelo, da dela krivico Petru. ^ rda sq ga res ujeli — seveda po krivem — in ga cjjte'i- A kaj naj počne ona? Pomlad ni daleč in ni Och -. Pomladno delo. Takrat se bo Ivan Koren spet °cil za svet in bo lepega dne rekel, da krenejo m "KI. Marta tega ne sme čakati, temveč mora prej H tod.
gjj Tako se ji je zasnoval v mislih načrt, da pobe-frj®’ kakor hitro postane nekoliko topleje. S seboj c°ne Katico in nekje v svetu srečata Petra Koštr-Cej^ tem je bila trdno prepričana, zdelo se ji je t)a ’ ve- k)® I® kraj, kjer se bosta srečala. Samo Tora priti.
bi ostala pri Ivanu? Lahko bi se bila spomnila KIH zgodb, ki jih je sama videla po svetu ali
po vaseh, bodi samo slišala o njih, in lahko bi bila vedela, da se je konec koncev vse dobro izteklo. Mož in žena sta se spravila, odpustila sta drug drugemu in v zavesti, da lahko samo s skupnimi močmi vodita, življenje dalje, sta si naložila breme na pleča in nekaj let potem je bilo vse pozabljeno, kakor da se ne bi bilo nikdar nič zgodilo. Ali nista morda tudi Koštrčeva imela kakih podobnih stvari v življenju, se je spraševala. In vendar živita zdaj v največjem miru in veliki ljubezni. Vse je pozabljeno. Prav tako pa je pozabljeno povsod drugod. In tako bi bilo pozabljeno tudi pri njima.
Ne, pri njima to ni mogoče. Marta je zasovražila Ivana. Morda je to sovraštvo izviralo samo iz; golega dejstva, da jo je Ivan zalotil pri grehu. Saj se je borila prej sama s seboj prav zaradi Ivana; tudi s Petrom sta govorila o njem. Prav težko se je odločala in poslavljala od njega, ne da bi se mogla docela sprijazniti z mislijo, da bo nekoč ta Ivan Koren, ki sedi tu pri peči in tako mimo govori, moral ostati sam in sam oditi po svetu. Ko pa je tedaj Ivan Koren obstal v sobi in zagledal Marto v Petrovem naročju, je začutil najprej nekaj, česar ni mogla opredeliti, ali je bil sram ali gnus nad samo seboj, dokler se vse to ni sprevrglo v navadno sovraštvo dò njega. Ostala je ena sama pot iz tega: pasti pred Ivana, priznati vse in ga prositi odpuščeni a, ali pa da bi Ivan sam obračunal z njo, da bi jo pretepel in ozmerjal. Ivan pa je molčal.
Ta molk je trajal že mesec dni, Marta se je s silo in z namenom, da bi prikrila svoje načrte, vrnila v njihovo družbo in zdaj posedala tu, kakor bi se bala svoje sobe, kjer je bila po navadi sama, ali pa je morala molčati, ker ni nikdar nihče spregovoril z njo.
Pri tem je opazila, kako vene njena lepota. Vsako iutro ie s strahom obstala nred ogledalom, ko se je če-
sala in se zagledala v svoj obraz. Kje je tista lepota, ki jo je imela še v jeseni, ko se je vrnila? Ali ni to lice preveč bledo, utrujeno, ali niso na njem prve gube? Videla jih je, kako so se zajedle od oči proti sencem, drobne, toda neizbrisne. Guba se je napravila na čelu, gube so se pojavile ob ustnicah in celo na vratu. Prestrašila se je, ko je pomislila, da taka ne bo ugajala Petru.- Takrat, ko sta se prvič srečala, je bila njena lepota v najlepšem cvetu; in če bi bila pomislila na to, da vsaka roža nekoč odcvete, bi se laže sprijaznila s tem dejstvom. Toda ona je lepoto potrebovala, ker je bila lepota vse, kar je imela; lepota je bila tisto, kar je ugajalo svetu in zaradi česar bi jo svet ljubil.
In ko se je nekoč grenke resničnosti do potankor sti zavedala, so se ji orosile oči. Ta zima, ki jo mora preživeti tu, postaja usodna zanjo. Tudi zaradi tega mora čimprej od tod, dokler ima vsaj še rahel odsev tiste velike lepote, ki jo je prej krasila.
V dneh, ki so prinesli prvo lepo sonce, je postala še nestrpnejša. Vedela je, da je čas blizu, toda šele zdaj se je določneje pojavilo vprašanje: kam. Svet je bil širok, preveč prostran, da bi mogla najti tisto pot, kjer bi srečala Petra Koštrco. Saj niti Jožef niti Ana nista vedela, kam je odšel, niti nista vedela, kje po navadi živi. Peter Koštrca je pomenil tuj, neznan svet, kamor ne moreš priti. Lahko je živel kje v bližini, lahko je živel sto in sto kilometrov daleč, samo kje, tega ni vedel nihče.
Vse to življenje je povzročalo velike skrbi tudi Koštrčevima. Saj sta že zdavnaj prenehala živeti zase, živela sta samo še za druge. Med njima se ni moglo zgoditi nič posebnega več. To, kar sta ohranila, je bila samo še ljubezen. Ta ljubezen pa se je obračala do drugih in se vznemirjala ob mislih na njihovo usodo.
Pripravljen predlog popravkov načrta za ljudske gradnje PEEP
Večina posegov v starem mestnem jedru vključena pa tudi kmetijska zemljišča
Načrt za cenene in ljudske gradnje PEEP, ki ga je sprejela tržaška občina v letu 1978, je prinesel številne konflikte. Pri tem je največji davek plačalo predmestno prebivalstvo, saj je bila takratna izbira tržaške občine usmerjena predvsem v širjenje v okolico in h krčenju kmetijskih površin. Ta logika širjenja je toliko bolj nerazumljiva, če vemo, da število prebivalstva stalno upada. Kljub temu se število gradenj širi in s sedanjim ritmom zidave lahko računamo, da se bo že v nekaj letih dosegla stopnja popolne zazidalne nasičenosti.
Po podatkih ISTAT o številu stanovanj in gospodinjstev po popisu prebivalstva v letu 1981 je razvidno, da število stanovanj presega število gospodinjstev. Tako je bilo leta 1981 v tržaški občini 106.891 gospodinjstev (od tega 60,57 z enim ali dvema družinskima članoma, 21,52 odstotka s tremi in skupno le 17,91 odstotka s štirimi ali več družinskimi člani), stanovanj pa je bilo 112.127, od tega jih je bilo kar 7.782 nenaseljenih.. Med vzroki za nenaseljenost je na prvem mostu to, da stanovanje nima kopalnice in je tudi drugače neprimerno za bivanje. Takih nezasedenih stanovanj je kar 2.845. Z ustrezno urbanistično politiko bi se na teh področjih, kjer so razpadajoča nenaseljena stanovanja v mestnem jedru, lahko pridobilo precej novih stanovanj, kar bi omililo težnjo po gradnjah v predmestju.
V okviru dosedanjega načrta PEEP je bilo na nekmetij skih površinah zgrajeno 38.988 kvadratnih metrov stanovanjske površine, na kmetijskih pa kar 74.210. S tem je bila praktično izčrpana možnost nadaljnjih gradenj na kmetijskih zemljiščih, tako da za gradnjo ostajajo le še nekatera že pozidana območja. Vse to je privedlo do zahtev po popravkih veljavnega načrta PEEP.
Tako je po naročilu občinske uprave skupina strokovnjakov mednarodnega centra za proučevanje in raziskovanje bivalnih pogojev OIKOS pripravila predlog popravkov veljavnega načrta PEEP.
V tem novem predlogu je predvidena izgradnja preko 4 tisoč novih ljudskih stanovanj na različnih koncih tržaške občine od starega mestnega jedra preko predmestnih območij pa vse do Opčin. Pri tem se je skupina strokovnjakov držala nekaterih kriterijev, ki naj bi se upoštevali pri novogradnjah.
Tako so skušali najprej ugotoviti območja, ki v okviru veljavnega načrta PEEP še niso bila uporabljena, čeprav so vsaj delno primerna za stanovanjske gradnje. Natančno so tudi določili nova območja, ki jih v prejšnjem načrtu ni bilo. Pri tem so se odločili za tiste površine, na katerih je gradnja lažja. S tem bi ustvarili nova urbana jedra, ki naj bi se zlila z že obstoječim mestnim jedrom. Skušali so tudi poiskati tista območja, ki so v javni lasti, da bi se v čim večji meri izognili težavam, ki izhajajo iz gradenj na privatnih zemljiščih, ki so že obdelana in pozidana. Na ta način naj bi se tudi izognili iskanju novih nadomestnih stanovanj za lastnike in pa površine za nadaljevanje aktivnosti, s katero so se lastniki ukvarjali na svojih prejšnjih zemljiščih. Pri predvidenih zemljiščih za novogradnje so skušali tudi izločiti tista področja, ki so težko dostopna oziroma povečajo stroške gradnje do take mere, da ni več ekonomsko upravičena.
Nedvomno je pripravljalne popravkov veljavnega načrta za cenene in ljudske gradnje PEEP vodila dobra volja, da v čim manjši meri posežejo po privatnih in kmetijskih zemljiščih. Ugotovimo lahko, da je večina posegov res predvidena na območjih, kjer ne bo novih razlastitev, res pa je tudi, da so nekateri posegi načrtovani izključno na kmetijskih površinah (Opčine, Kolonkovec), kjer v večji meri živijo Slovenci, ki so bili doslej že dovolj prizadeti pri izvajanju sedaj veljavnega načrta PEEP in bi b,ilo zato nedopustno, da so naši kmetovalci izbrali za ponovno žrtev mesta, kj je po svoji strukturi iz dneva v dan starejše, po prebivalstvu pa vedno manj številčno.
Zaključil se je v Cascini pri Pisi
Seminar tržaške partije o politiki levega centra
V	partijski šoli v Cascini pri Pisi Se je predvčerajšnjim zvečer zaključil tradicionalni študijski seminar tržaške komunistične federacije, ki je letos poglobil družbene in gospodarske korenine prvih levosredinskih političnih izkušenj na tržaški občini in pokrajini ter kasneje tudi v devin-sko-nabrežinski občini. Ti seminarji tržaških komunistov, ki jih od vsega začetka vodi in koordinira Claudio Tonel, so sestavni del širšega partijskega razmišljanja o sodobni krajevni zgodovini, ki bo doseglo morda višek v že napovedanem srečanju italijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev. Do tega srečanja, ki bo i-melo prvenstveni cilj poglobiti zapleteno in v marsičem tudi zelo pro-t:slovno obdobje resolucije Inform-biroja, bo verjetno prišlo spomladi ah najkasneje poleti leta 1986.
V	Cascino je tržaška federacija KPI tudi letos povabila zgodovinarje in strokovnjake raznih pohtičnih in idejnih nazorov ter nekatere protagoniste tistih let. Zelo zanimiv je bil v tem okviru uvodni referat tedanjega pokrajinskega tajnika KD Guida Botterija, ki ga nekateri imajo za »političnega očeta« prve levo-sre-dinske uprave na Tržaškem. Botteri je podal seveda svojo »resnico« in svojo utemeljitev dogodkov izpred dvajsetih let, njegovo poročilo pa je predstavljalo dobro izhodiščno točko za nadaljnjo razpravo, ki so jo obogatili še Giorgio Cesare (vloga revije »Trieste«) ter Steho Spadaro in
Fabio Marchetti, ki sta obravnava^
tedanje odnose med komunisti in k3: toličani. Cesare je bil kot dolgoleh1 socialdemokratski podžupan prote^0' nist »drugega obdobja« tržaškega 1®' vega centra, Marchetti pa je bil d°' ga leta aktiven pri združenju kat°' liških delavcev AGLI, ki je bilo vs®. skozi zelo pozorno do levice in zlasf1 do odnosov s KPI. Na seminarju le tekla beseda tudi o »aferi Hreščak* Srečanje v Cascini, ki so se ga P° leg nekaterih partijskih voditeljev U deležili tudi predstavniki in aktivi®0 mnogih krajevnih sekcij, sta zakU0' čila Claudio Tonel (Vsedržavni vou1' telji KPI dn tržaško vprašanje) t®* Marina Rossi in Sergio Ranchi ^ letnica časopisa n lavoratore). /T ročila in posege v razpravi bo trž3® ka federacija KPI natisnila v poseF ni knjigi, ki bo izšla predvidoma začetku prihodnjega leta pri zal020 Editore Riuniti.
Razpis za 2 mesti čistilk v hotelu
Na pokrajinskem uradu za delo razpisani dve prosti delovni mesti cl’ stilk prostorov v hotelu v devinsk®' nabrežinski občini.
Kandidati, ki želijo podrobnejše i”' formacije naj se obrnejo na urad z‘ zaposlovanje v Ulici Fabio Sever 46/1, soba št. 2 od 8.30 do 12. ure-
Okrog 60 otrok se je prijavilo za poletni center na Opčinah
V ponedeljek se bo na Opčinah začel letošnji poletni center, ki ga tokrat priredijo starši prizadetih o-trok, skupno s skladom »Mitja Čuk«.
Poletni center bo, kot lani, potekal v prostorih Prosvetnega doma Tabor, kjer bodo lahko otroci na prostem, v primeru slabega vremena pa tudi v notranjih društvenih prostorih.
Vse je torej že pripravljeno za ta poletni center, ki pomeni veliko za vse starše, predvsem za starše prizadetih otrok, saj se je ta pobuda skupnega preživljanja počitnic pokazala kot izredno koristna, pa tudi vzpodbudna za nadaljnje delo na tem področju.
Okrog 60 je otrok, ki so se do sedaj vpisali v ta poletni center. Morda se bo število še kaj spremenilo, saj bo začetek poletnega centra v ponedeljek, ko se bodo starši in o-troci zbrali ob 8.30 na dvorišču doma. Tu bodo dobili še razne informacije, izvedeli za umike, za program centra, dobili podatke o prevozih in opravili pač vse formalnosti.
Tudi letos bo naš dnevnik sledil delovanju tega centra, kot je to storil že lani, v želji, da nudi bralcem čim več informacij o tej pomembni pobudi, da pa da priznanje tudi vsem tistim, ki so se in ki se
bodo potrudih, da bo tudi letošnje skupno letovanje naših otrok, ki bo trajalo do konca meseca, poteklo v redu, v zadovoljstvo vseh.
Septembra seminar o pomorskem prometu EGS
Od 2. do 11. septerphra bo na e-konomski fakulteti v Trstu tradicionalni seminar o prevozih v Evropski gospodarski skupnosti. Letošnji seminar je že 26. po vrsti in ima naslov »Pomorska in pristaniška politika E GS v Sredozemlju«.
Pomorski promet ima danes vse večjo vlogo v organizaciji prevozov tako med državami EGS in prekomorskimi državami kakot tudi med samimi državami EGS, saj so nekatere članice skupnosti, ki svoj promet opravljajo! izključno po morski poti (Grčija, Anglija, Irska).
Seminar naj bi prinesel odgovore na vsa vprašanja, ki se v zvezi s pomorskim prometom pojavljajo in tako prispeval k bolj učinkoviti-prevozni politiki EGS v okviru pomorskega prometa.
pisma uredništvu
Križ še vedno brez javne razsvetljave
Do leta 2000 manjka komaj petnajst let, mi v Križu pa se moramo še boriti za javno razsvetljavo. Zgleda neverjetno, je pa žal bridka resnica, s katero se moramo v vasi soočati že dosti let in ne, da bi naši (resnici na ljubo nikoli ne preveč glasni in o-dločni) protesti kaj zalegli. Pred sedndk zahodnokraškega rajonskega sveta je v zadnjih letih vsaj desetkrat že posegel pri občinski upravi in pri ACEGA in to so storili tudi številni domačini. Njihovi protesti pa so dejansko vedno naleteli na gluha u-šesa in le nekajkrat so delavci ACEGA posegli in popravili okvaro, ko je naslednjič zagrmelo in zabliskalo pa je luč spet odpovedala. Sedaj je spet velik del vasi v popolni temi, kar mnogim, zlasti starejšim, preprečuje, da hi zvečer šli iz hiše. Zanimivo je tudi, da se ponekod (npr, okrog cerkvice sv. Roka) luči na cestah prižgejo samo sredi noči, gorijo nekaj ur, potem pa spet nič.
Mislim, da je nerešeno vprašanje javne razsvetljave v Križu preseglo vsako mejo in da nas pri ACEGA e-nostavno imajo za norca. Samo tako si lahko človek razlaga tak odnos do vasi, ki je v marsičem in za marsikoga še vedno zadnje kolo. Zato sem mnenja, da vaška skupnost ne sme na te stvari pasivno gledati in stati križem rok, kot dela žal sedaj, ampak
bi morala kaj stvarnega ukreniti. V Furlaniji so se pred kratkim nekateri* občani zaradi kroničnih okvar na omrežju javne razsvetljave iz protesta za nekaj časa odpovedali plačevanju računov za elektriko, vse dokler niso na občini prisluhnili njihovim pritožbam in vso zadevo v zelo kratkem času rešili. Mar ne bi zato tudi v Križu vzeli v pretres možnost za tabe oblike civilne neposlušnosti, seveda če se vprašanje javne razsvetljave ne reši v najkrajšem času?
.	(sledi podpis)
Pričevanje o perečem problemu alkoholizma
Zelo sem vesela, da seznanjate ljudi s tem, kaj je v resnici alkoholizem. Ni grda navada, temveč huda bolezen.
Pišem se Jana in sem alkoholičarka. Odločila sem se, da opišem svojo žalostno izkušnjo v upanju, da bi z njo ' koristila mlademu človeku in tudi starejšemu alkoholiku.
Do 33. leta starosti sploh nisem pokušala alkoholnih pijač. Še sama ne vem, kako se je to začelo. Le to vem, da so me prvi kozarčki spravili v dobro voljo. Počutila sem se dobro, izginili so vsi kompleksi, skrbi in težave, ki jih ima človek v življenju.
Sčasoma pa so se začele težave, pila sem vedno več, začela sem že zjutraj. Več ko sem pila, bolj sem
se počutila sama in bila sem
zel°
obupana, tudi občutek krivde mi n dal miru. Pojavile so se zelo pog06 te depresije. Spala sem malo in sj3" bo. Sama sem se dvakrat odloči/ za bolnico. V njej sem zdržala na) več dve leti. V teh dveh letih nisnF niti pokušala alkohola. Toda po P vem kozarčku nisem mogla več n® hati, in naenkrat je bilo vse kak® prej irr še slabše. V tem času spoznala člane Društva anonimnih 31 koholikov. Med njimi sem se t3*™ dobro počutila. Razumeli so me J vsi so mi bili pripravljeni pomagam Rekli so mi: »Če hočeš piti, to ) tvoja zadeva, če pa hočeš neham je to naša zadeva.« Poslušala se izkušnje vseh alkoholikov, spozna sem se v vsakem izmed njih. f-, pa mi je bilo med njimi najbolj _vs® ’ je bilo to, da se nisem več počum1^ sama. Dokazali so mi, da mi žeUJ na vse načine pomagati. In res ® mi pomagali. Prav v teh dneh minuli dve leti, odkar ne pijem- ^ bro se počutim in srečna sem, 0 sem prišla iz pekla alkoholizma. " to se moram zahvahti predvsem Pr štvu anonimnih alkoholikov.
JANA
• Mestna godba na pihala »Gius®m pe Verdi« bo spet nastopila na T0®: Unità v ponedeljek, 19. 8., ob 20aj Spored večernega koncerta bo 00 j gai predvsem tipične avstrijske v31 čke.
Ljubezen je večna, dokler traja...
Tako bodo povedali in zapeli na nocojšnjem večeru »Beseda 85« openski igralci KD Tabor
Kakšno igro ste naih tokrat pripravili? Se bomo zopet nazabavali, bo tako prijetno, kot pri lanski »Besedi 84«? smo kar po telefonu vprašali Draga Gorupa, avtorja, režiserja in igralca dramske skupine — seniorjev KD Tabor, ki se bo nocoj predstavila svojemu zvestemu občinstvu z izvirno poučno-zabavno predstavo, posvečeno ljubezni »Beseda 85«.
Torej ljubezen bo glavni argument te vaše nove predstave?
»Draga Neva, saj veš, da je ljubezen zelo važna in pomembna komponenta v našem življenju. Pravijo, da je ljubezen večna, mi pa v naši igri še pristavljamo, dokler traja. Tako bomo z našimi skeči, poezijami, pevskimi vložki na to tematiko malo podražili sebe, pa tudi občinstvo. Upa-mo~in želimo, da se bodo ob tej po-učno-zabavni predstavi nazabavali vsi tako, kot so 'se ob lanski, ki je bila, kot si tudi sama v Primorskem dnevniku tedaj poročala, posvečena oblastnikom in oblastniški bolezni, ali mogoče tudi ljubezni kot se pač vzame.«
Nič nočete povedali o tej novi predstavi. Vse poteka v takšni tajnosti, da se le ne lipam skorajda vprašati, v kolikih pravzaprav nastopate?
»O, to pa ti že lahko povem. Na odru nas bo osem, pri klavirju nas
bo spremljal prof. Sveto Grgič, pri sceni nam je pomagala še Magda Tavčar. Nastopali bomo torej vsi, ki smo nastopili že lani. Oblečeni bomo lepo, dostojno, kot se za prave čilal-niške čase in nastope spodobi. Kot sem že rekel, bomo govorili in peli o ljubezni.«
In kaj bomo v zvezi z ljubeznijo slišali?
»Tu smo izbrali marsikaj. O ljubezni res ne manjka gradiva. Tako smo vključili v tekst razne lirične poezije, pa nekaj spominov na nastop naše čitalnice na Opčinah iz leta 186S, zaigrali bomo razne skeče na to tematiko in mednje vpletli tudi glasbene motive, na primer Dvoržaka, Schuberta, pa Vilharjevega "Mornarja” in "Nezakonsko mater”:«
Ljubezen boste obravnavali le kot čustvo, ki povezuje moškega in žensko?
»A ne, lotili se bomo tudi drugačne ljubezni. Na primer ljubezni do naroda. Tu se bomo poslužili celo nekakšnega govora s trebuhom — ven-trilokvizma. Poslušali boste na primer, kako gleda na naše zamejske politike, na njihovo ljubezen do naroda, naš kraški krt. Kot vidiš, bo vsebina raznolika, podana pa na moderno — klanfarski način.«
Ste imeli veliko vaj?
»Nekaj že, a pustimo ob strani to poglavje. Naj raje ljudje vidijo, kaj in kako smo pripravili.«
Z lansko »Besedo 84« ste imeli lep uspeh, upamo in vam seveda želimo, aa boste ta uspeh ponovili tudi tokrat.
»Mislim, da smo z lansko predstavo nastopili kakih petnajstkrat. To je bil, po našem, nov način pristopa k zbliževanju in boljšemu sodelovanju z drugimi društvi. Tudi tokrat smo se, po svojih močeh, potrudili. Če nas bodo ljudje radi gledali, če r,e bodo zabavali, kot si mi to želimo, potem bomo seveda zelo zadovoljni.«
Drago, ker si avtor, rešiser in še igralec, te moram še nekaj vprašali; v kateri od teh vlog se najbolje počutiš?
»Morda še najbolje tedaj, ko pripravljam vso zadevo, ali pa tudi tedaj, ko igram. Na vsak način se zabavam. Všeč mi je to delo, kot je všeč vsem, ki nastopamo. Če ne bi bilo tako, bi se verjetno ne trudili z vajami in bi si raje privoščili počitek. Pa kaj bi ti na dolgo govoril. Pridi, oziroma pridite nas pogledat, pa bomo videli kaj bo "ratalo".«
N. L.
Izdajanje društvenega biltena pomemben dejavnik v openskem kulturnem življenju
»Ne vemo, če so vroči avgustovski dnevi in počitniško razpoloženje primerni za razmišljanje o društveni kulturni politiki. Vendar prav te dni smo vsi (ali vsaj mnogi) na TABORU 85 in imamo polne roke dela, pa le najdemo priložnost za izmenjavo mnenj o tem in onem ter ne nazadnje tudi sugestij za boljše delo« — to uvodne besede uredništva v pravkar izdani 9. številki Glasnika SKD Tabor in Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši so emblematične za stil in vsebino dela openskih kulturnih delavcev, ki ne izprežejo nikoli, niti v teh pasje vročih dneh.
Nadvse pomembno vlogo v tem vrenju pa ima prav gotovo prav izdajanje omenjenega društvenega biltena, ki izhaja neprekinjeno, četudi občasno, že tretje leto. Morda je bilo o glasilu SKD Tabor in Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši, kot sploh o vseh društvenih glasilih, doslej vse premalo povedanega. Tem publicističnim pobudam je bila dana veliko manjša pozornost, kot bi jih zaslužile. Če se omejimo na opensko glasilo, moramo reči, da se ne omejuje samo na drobno poročanje o društveni dejavnosti, .temveč se loteva tudi drugih širših družbenih in zgodovinskih tem, ki večkrat presegajo ozke
krajevne meje. Pa tudi lastnih dr štvenih problemov se loteva kritic ter analitično in ne zgolj opisno-kr^ nistično. Zgovoren primer je v 33 nji številki kritična obdelava neda^ nega Tabora mladih, ki se nam PL ko vtisov in mnenj nekaterih mia)3, članov društva prikazuje kot >zku nja, ob kateri bo treba v prihodm marsikaj razmisliti in revidirati.
Dobršen del glasila je tokrat, k tudi sicer, posvečen zgodovinski pregledom. Vidko Vremec nadal)llL z objavo svojih pričevanj o obra10 narodnostnih in delavskih pravic. daljuje se tudi oris domače drustv ne zgodovine z naslovom Kulturna c diščina. Ta 9. številka pa se zakl) ^ čuje z zelo zanimivim intervjuje01 Mirdamatom Seidovom, ali Ivano Ruskim.
V Glasniku openskega društva ‘ še vrsta krajših člankov o raznih godkih in problemih na Opčinah pri Banih na kulturnem, social0® ^ urbanističnem, športnem in drugih P dročjih. Skratka pobudi gre vsa zornost naše širše javnosti, tisti01’ ■ jo s takšno požrtvovalnostjo in vzh nostjo uresničujejo, pa vse prizna°D Predvsem pa ji velja želja, da ^ bila zgled tudi drugim krajem društvom.
Po petnajstih dneh skrivanja sta spet v varstvu pokrajinske socialne službe
Loredana in Valentina sta se včeraj predstavili sodniku za mladoletne
Najbolj dramatičen del zgodbe 16-letne Loredane in njene 11-letne se-stre Valentine se je k sreči končal.
.° petnajstih dneh skrivanja sta se Vceraj zjutraj predstavili sodniku za mladoletne Cherchiju in nekaj minut 2atem bili spet pod pokroviteljstvom Pokrajinske socialne službe, oziroma t*veh socialnih delavk, ki sta infor-macijo o novem razpletu dogodkov Prejeli od odbornika za socialno skrb-stvo Lecchi ja. V prihodnjih dneh bo-s!a Loredana in Valentina skupno ^Potovali na počitnice, socialna služ-.? Pa bo medtem skušala na čimbolj-Sl način urediti položaj vseh štirih otrok — Lorodane, Valentine in njunih dveh bratov — ki jih je sodišče Poverilo v začetku julija pokrajini, Potem ko sta njihova starša bila obsojena na vrsto let zaporne kazni.
. Ljudje, ki so deklicama svetovali •n bržkone pomagali pri »begu« (vpra-sanje je, če je njihova človekoljubnost res brezmadežna), so očitno pri-s * do spoznanja, da tako brezobzirno vodena reklamizacija grenkih živ-bonjskih izkušenj (Piccolo je celo ob-Javil slike dveh deklic) dela Loreda-m in Valentini medvedjo uslugo. Zre-2lrana koreografija izjav, demantijev, u vodni kov, intervjujev, pisem bralcev, ''biranja podpisov, spretno vodenih ra-mjskih oddaj, vse uglašeno na eno
samo struno, predvsem v oster napad socialne službe pri pokrajini, se je s časom sama od sebe razgradila, saj se je še najbolj naivni bralec slednjič le vprašal, kje tiči zajec, ko vendar pokrajinska služba trdi, da deklici ni nameravala ločiti in da pri reševanju tega hudega življenjskega vprašanja o bodočnosti štirih otrok ni ravnala nepremišljeno, birokratsko ali površno.
Ob nekorektnem poročanju Piccola, izkrivljenih oddajah Radia Express, zbiranju podpisov in podobnih škandalisličnih pobudah smo imeli vtis, da se je skupina oseb ogrela za napad nad pokrajinsko socialno službo, tako kot je pred leti na vsak način skušala zavreti odpiranje psihiatrične umobolnice.
Odbornik Locchi je zadovoljen, da se je ta del zgodbe zaenkrat končal in je prepričan, da se bo sedaj lahko umirjeno iskalo rešitev za bodočnost šfirih otrok. »Solidarnost in zaupanje v profesionalno pripravljenost pokrajinskih socialnih delavk so mi izrekli predstavniki vseh strank, z izjemo svetovalca MSI De Bellija in bivše pokrajinske odbornice LpT Pa-ludettove,« nam je dejal včeraj. »Govoril sem tudi s predsednikom Mar-chiom, ki je trenutno na dopustu, in tudi on je povsem podprl delo naše
ekipe. Ko se bo ta nekorektna kampanja utišala, bodo stvari lažje. Na predlog načelnika komunistične svetovalske skupine Marloneja sem za danes popoldne sklica! sestanek načelnikov vseh svetovalskih skupin. Obravnavali bòmo izrecno to vprašanje, vendar pod pogojem, da na srečanju ne odkrivamo tistih dejstev, ki so del profesionalne tajnosti. Vem, da če bi jih razkrili, bi se ta u-metno napihnjeni balon takoj razblinil. Moje stališče pa je, da tehnično in profesionalno ukrepanje odgovornih uslužbencev ne sme biti politično pogojeno. Mislim, da je edino tako pravilno in da brez tega zaupanja nobena služba ne more delovati. Tiskovna kampanja skupine ljudi, ki dvigujejo prah iz razlogov, ki meni niso jasni, nas kljub viku in kriku ne sme odvrniti od teh načel.«
Komunisti se v glavnem strinjajo z odbornikom in trdijo, da je treba strokovnost ločevati od političnih inštru-mentalizacij. Danes popoldne se bodo sestali in v novi luči ocenili celoten potek dogodkov. Druge politične sile se zaenkrat še niso oglasile. Verjetno pa bo držalo, da bo sedaj, ko je Piccolo zavrl svojo ostro kampanjo, vsa zadeva stekla po bolj človeških tirih, predvsem v korist ix)-redane, Valentine in njunih bratov. .
Prispevke odobril tržaški občinski odbor
Skupno 350 milijonov za ureditev nekaterih šolskih poslopij v Trstu
Popravilo cerkve sv. Antona novega in ureditev nekaterih šolskih poslopij sta bili osrednji vprašanji, s katerima se je na svoji zadnji seji ukvarjal tržaški občinski odbor.
Cerkev sv. Antona novega je že dalj časa potrebna popravil. O tem je bil tudi govor v sredstvih javnega obveščanja. Občinski odbor je pred dnevi zaprosil Sklad za Trst za prispevek v višini 200 milijonov lir za »izredno vzdrževanje« nekaterih delov cerkve, kar je Sklad za Trst tudi odobril.
Prispevek bo tržaška občina porabila za dve vrsti del: 170 milijonov bo stala preureditev strehe cerkve sv. Antona novega, preostalih 30 milijonov pa bo šlo za vzdrževanje cerkve Rožnega venca, ki je občinska last.
V začetku septembra bo začela na Melari delovati nova nižja srednja šola. Tržaški občinski odbor je namenil 290 milijonov lir za nakup pohištva in drugih šolskih potrebščin. Novo šolo sestavlja 12 učilnic, 4 posebni tehnično-znanstveni kabineti, knjižnica, telovadnica in velika dvorana za 200 mest. ^otos bo stekel pouk le v prvih razredih. Nadaljnjih 60 milijonov lir je občinski odbor namenil za nakup opreme za novo o-snovno šolo na Reški cesti.
Poleg tega je najela občina za skupno 348 milijonov lir posojil za nekatera druga dela. Med temi gre ome-
^red 41 leti gorele ^lavhinje
sosednje vasi
Kot povračilo za sabotažne akcije Partizanov proti železniški progi Tr-i;ic - Trst je nemški okupator 16. av-1944 sežgal in oplenil Mavhinje, P^rovlje in Medjo vas. Edine stavbe j Mavhinjah, ki jih Nemci niso se-,8ali, so bile cerkev, župnišče in šo-a- Nemci so nato zbrali prebivalce Večinoma so to bili ženske in otro-“L ker so moške že februarja interni-ali v Nemčijo) in jih odpeljali v Se-kjer je bilo zbirališče, z namenom, da jih odpeljejo v Nemčijo.
. ,a načrt jim je spodletel, ker niso Pobili za to ustreznega transporta, ^adi tega so vse zajete osvobodili.
Ka te dogodke spominjajo marmorate table, ki jih je po požganih va-
Na slovenskih višjih srednjih šolah
Septembra popravni izpiti za 197 dijakov
seh
postavila nabrežinska občina.
Baznika
komunističnega tiska
■ Pristaniška sekcija KPI prireja od j'Ptri {jfj nedelje v športnem centru P 1 proseškem nogometnem igrišču k a^nik Unità in Dela. Prva dva dni j p 'Bral ansambel Samba, v soboto nedeljo pa ansambel »Lojze Fur-
Praznik komunističnega tiska pri-Jajo v teh dneh tudi v Naselju sv. ergija (Ul. Peco 7).
Medtem ko se večina naših mladih še vedno brezskrbno predaja toplim poletnim počitnicam v bolj ' ali manj oddaljenih letoviščarskih krajih ob morju ali v planinah, so se za skoraj 200 naših dijakov počitnice že končale. Avgust, tradicionalni mesec dopustov in oddiha, je postal zanje čas dodatnega študija, da bi si v začetku septembra na popravnih izpitih zaslužili prehod v višji razred. V tem vročem času skušajo skratka nadoknaditi ali dopolniti kar so zamudili med šolskim, letom.
Na slovenskih višjih srednjih šolah bo opravljalo letos popravne izpite skupno 197 dijakov. Na posameznih šolah bo »popravljalo« sledeče število dijakov :
ZNANSTVENI LICEJ	37
KLASIČNI LICEJ	4
UČITELJIŠČE	12
ŠOLA ZA	VZGOJITELJICE	12
TRGOVSKI	TEHNIČNI ZAVOD	65
ODDELEK	ZA GOEMETRE	15
POKLICNI	ZAVOD	52
SKUPNO	197
Število dijakov s popravnimi izpiti se je letos sicer nekoliko zmanjšalo, kljub vsemu pa še vedno presega 23 odstotkov vseh vpisanih na višjih srednjih šolah. V povprečju na vsake štiri vpisane dijake eden popravlja septembra.
Na popravne izpite se morajo seve-
da kandidati primerno pripraviti, sicer ni upanja za uspeh. Te priprave pa vsekakor stanejo. Dijaka samega stane priprava nemajhen trud, popravni izpit pa postane tudi precejšnje finančno breme, če dijaku med pripravami pomaga profesor ali kak su-plent.
Cenika za študij s profesorjem za tržaško pokrajino nimamo, saj se sklepajo tovrstne »pogodbe« večinoma ustno, vsekakor pa se ne bodo ti »poletni honorarji« profesorjev bistveno razlikovali od tistih iz drugih italijanskih mest. Učna ura s profesorjem stane v povprečju od 25 do 40 tisoč lir, celoten ciklus učnih ur za pregled učnega programa pa v pov-preččju do 300 tisoč lir in, za nekatere predmete, še čez. Popravni izpiti postajajo s takimi cenami študijskih ur skratka prava poletna mana za profesorje.
Pri nas je dolgo vrsto let skrbel za pripravo dijakov na popravne izpite Dijaški dom. Takrat je v Dijaškem domu kar mrgolelo mladine, pa ne zaradi velikega števila popravnih izpitov na višjih srednjih šolah, temveč zato, ker so se v Dijaškem domu pod veščo roko vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev pripravljali na septembrske izpite tudi učenci osnovnih šol in nižjih srednjih šol. Potem ko so na teh šolah ukinili popravne izpite, je
zanimanje za pripravo na popravne izpite poleglo, kmalu zatem pa je to tipično avgustovsko delovanje Dijaškega doma zamrlo. Dijaki s popravnimi izpiti si morajo odtlej pomagati kot pač sami znajo in zmorejo: mnogi se pripravljajo sami, nekateri se učijo po skupinah, kdor si pomaga s profesorjem, že od vsega začetka ve, da ga bo to nemalo stalo.
Ob letošnjih popravnih izpitih je težko določiti, kateri predmeti so med. šolskih letom delali najbolj preglavic dijakom. Od 2. septembra dalje, ko se bodo s pismenimi nalogami začeli popravni izpiti, bodo naši dijaki odgovarjali tako na vprašanja iz literarnih in humanističnih predmetov, kot tudi iz tako imenovanih tehničnih predmetov. Nekateri se bodo morali zelo potruditi, saj bodo zaradi sedmice v vedenju (ob koncu šolskega leta) polagali izpite iz vseh predmetov, vsaj trije dijaki (dva s trgovskega zavoda in eden z oddelka za geometre) pa se bodo na izpitih dobesedno spotili: opravljali bodo namreč izpit iz telesne vzgoje.
• V petek, 23. avgusta bo nastopil v našem mestu plesni orkester ameriške vojske »Ambassadors dance band«. Koncert prireja krajevna letoviščar-ska in turistična ustanova pod pokroviteljstvom tržaškega vojaškega prezidi ja.
Javni prevozi v dolinski občini ne zadovoljujejo nekaterih vasi
Na sestankih, ki so si prod meseci Tdili v Borštu in Ricmanjih so pred-jjj vrukì ACT in dolinske občine prelagali vaščanom načrt za preuredi-
:„v avtobusnih povezav s Katinaro ‘ar-’	^
iz DV^ a^busa št. 41 : prvi bi peljal jo j ne v Prebeneg, Mačkolje, Dom-|u’ Log, Ricmanje na Katinaro in od D ,y Boršt, Zabrežec, v Boljuncc in p Lao; drugi avtob,us pa bi peljal iz
U 55? in nazaj v Ricmanje, Log, 0°, Mačkolje, Prebeneg in v Bo-avt u ' Spremenjene proge in umik La °°Usa št. 41 so tako stopile v ve-še v° julija, toda nanje se vaščani privadili. Pokazal se je nam-^ Precejšen razkorak med teorijo Se J^edlaganim načrtom in prakso — staujum javnih prevozov v vg^?sLi občini, ki se je po mnenju eanov izkazalo za neustrezno.
j^v°zni red avtobusov ne zadovolju-Se ^ahtev delavcev in študentov, ki Hi> rri0rajo strogo držati določenih ur-Se °v- Težave je še zlasti občutiti, ko i®.treba s Ratinare ali od Domja 'ikri ati do mestnega središča. Neko-vas bornanjkljive so tudi zveze med Srp?11; posebno z Dolino, kjer sta ^uaja šola in sedež občine.
pra zadnjih tednih so zato avtobusi ^Us v medtem ko je bil prej avto-°b vsaki uri natrpan. Prebivalci
Ricmanj in Loga, ki se sicer že na omenjenih sestankih niso strinjali z načrtom, zahtevajo ponovno vzpostavitev redne avtobusne proge št. 41 in tako kot vaščani Boršta in Zab,režca pričakujejo, da bo do tega čimprej prišlo. Občina, ki je umik že nekoliko spremenila, bo po drugem poizkusnem voznem redu skušala preurediti progo in urnik avtobusov na tak način, da bi ustrezala potrebam in željam občanov, (bb)
• Urad javnega avtomobilskega registra sporoča, da bo odslej odprt javnosti od ponedeljka do petka od 8. ure do 11.35. Ob praznikih bo urad zaprt.
Tatovi odnesli poldrugi milijon in strašilno pištolo
Spet tatvina v stanovanju. Neznanci so v ponedeljek dopoldne s silo odprli okno dnevne sobe stanovanja 39-letne Mence Scolaro v Ul. Trissi-no 2, se pretihotapili v stanovanje in premetali vse sobe. Njihov temeljit pregled je lastnico prikrajšal za poldrugi milijon lir in za strašilno pištolo, ki jo je skrivala v eni od omar.
Pasji poletni dnevi se nadaljujejo
Kopališča ponovno polna
Spet so se začeli dnevi pasje poletne vročine in tržaška kopališča so ponovno oživela. Čeprav je čas velikošmamih dopustov in je precej Tržačanov odšlo na počitnice drugam, pa je gneča v mestnih kopališčih izredna.
Kot kaže, kopalcev dosti ne motijo številni članki, ki govorijo o onesnaženosti Tržaškega zaliva, kakor tudi ne občasne zapore raznih kopališč zaradi preveč umazane vode. V hudi vročini se je pač treba osvežiti in zato večina prenese tudi nekoliko bolj umazano vodo.
Na kopališču pri Topolinih, od koder je naš posnetek, so na zanimiv način skušali pripraviti kopalce k čistoči, vendar dvomimo, da so napisi dosti zalegli. Spomnimo se le na nedavno čistilno akcijo, ki jo je organizirala pokrajinska uprava skupno s tržaško in devinsko - nabfežinsko občino, ko so prostovoljci čistili tržaško obalo in tako končno očistili nesnago, ki jo za seboj puščajo ljubitelji kopanja.
niti vzdrževalna dela v občinski izpostavi v Križu, izredna vzdrževalna dela na srednji šoli Stuparich in nakup novih tovornjakov za smetarsko službo.
Policisti so se spomnili padlih kolegov
Člani avtonomnega policijskega sindikata SAP so se včeraj zjutraj na posebni slovesnosti na tržaški kvesturi spomnili padlih kolegov v boju proti kriminalu in prevratništvu. Deželni tajnik SAP Alfredo Cannataro je med drugim govoril tudi o določenem nezadovoljstvu, ki vlada med italijanskimi policisti po tragičnih dogodkih v Palermu ter se zavzel za strožje ukrepe proti mafiji in za večjo varnost vseh, ki so v prvi osebi angažirani v boju proti tej rakasti tvorbi italijanske družbe.
Diracova priznanja Miramarskega centra uglednim fizikom
Mednarodni center ga teoretsko fiziko je letos pričel s podeljevanjem Diracovih medalj. Priznanje bodo podelili vsako leto 8. avgusta, na dan, ko se je rodil znani fizik Paul Adrien Maurice Dirac. Medalja je namenjena uglednim fizikom, ki so s svojim znanstvenim delom bistveno pripomogli k razvoju teoretske fizike.
Za leto 1985 sta Diracovo medaljo prejela: prof. Jakov Zeldovič z moskovskega Inštituta za preučevanje vesolja, za njegov velik prispevek k razvoju relativistične astrofizike, ter prof. Ecward Witten iz Pricetown University v ZDA, ki je priznanje prejel za svoje raziskave na področju kvantne teorije.
Praznik ražnjičev v Nabrežini
Društvo železničarjev s Kraške planote in Združenje krvodajalcev prirejata 15., 16., 17. in 18. avgusta drugo Sagro ražnjičev. Praznik bo potekal pred železniško postajo v Nabrežini. Gostje si bodo ob tej priložnosti lahko ogledah razstavo sodobne likovne umetnosti in fotografsko razstavo. V nedeljo, 18. t.m., bo oh 18.30 nastopila kotalkarska skupina »DLF« iz Trsta. Za zabavo bo vsak večer poskrbel ansambel »Blue Moon Band«.
Vpisovanje v tečaj za poklicne bolničarje
Še jutri je čas za vpisovanje v triletni tečaj za poklicne bolničarje na šoli Giulio Ascoli. V tečaj se lahko vpišejo kandidati obeh spolov, ki so končali 3. razred nižje srednje šole in ki bodo do 31. decembra letos dopolnili vsaj 16 let. Začetek tečaja bo v septembru.
Diploma poklicnega bolničarja nudi možnost zaposlitve v državnem okviru, kakor tudi v ostalih državah EGS. Poleg tega se lahko diplomiranci vpišejo na razne dopolnilne tečaje in pa na dveletne specialistične univerzitetne tečaje. Podrobnejše informacije nudi tajništvo šole na Ulici Stuparich 1 od 8. do 13. ure (tel. na št. 7762-441/2).
Zapustila nas je naša dra-I ga sestra
Marta Košuta
(ŽUPANOVA)
Pogreb bo danes, 14. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v družinski grob v Križu.
Žalostno vest sporočajo sestri Milka in Emica, brat, nečaki in drugo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Križ, 14. avgusta 1985
Kriški mladinski krožek izreka družini Bogateč ter članu in prijatelju Franku iskreno sožalje ob bridki izgubi drage tete Gigie Bogateč.
Za trgovine v Trstu ni več lahkega zaslužka Konkurenca je vedno večja, kupcev pa vedno manj
V	tem času je veliko trgovin zaprtih zaradi letnih dopustov. To velja predvsem za trgovine z jestvinami, trafike, mlekarne, manj pa hodijo v tem obdobju na počitnice lastniki trgovin s čevlji, oblekami, usnjeno konfekcijo ipd. Sedaj je namreč nastopil čas letnih razprodaj in trgovci morajo prodati čimveč artiklov, ki jim ostajajo v skladišču, da bodo lahko jeseni nabavili zadnje modne novosti.
Poletje seveda povzroča težave vsem trgovcev. Večina stalnih klientov je na počitnicah, tisti pa ki ostajajo doma, navadno itak nimajo preveč denarja za večje nakupe. Jasno je, da gredo v tem času najbolj v prodajo poletni artikli: kopalke, brisače, sandali ipd. Tako je npr. v trgovini v Barkovljah, kjer prodajajo take predmete, sedaj »višek« prodajne sezone. Dobri kupci so predvsem turisti ali pa Tržačani, ki se kopajo v Barkovljah, pa mimogrede »skočijo« šd na drugo stran ceste in kaj kupijo. Po- * zimi pa, ko se sezona konča, se ta trgovina povsem »spremeni«. Skratka postane trgovina za domačine. Tu prodajajo vse — od sukanca, do osebnega perila in oblek, razne igrače ipd.
V	zadnjih dveh letih srno opazili, da trgovci svoje lokale zapirajo, prodajajo ali pa dajejo v najem. To je torej jasen dokaz, da je kupcev manj. Veliko trgovcev je propadlo, predvsem tistih, ki so pošlo1 vali z jugoslovanskimi kupci. Na trgovskem področju je stečajev precej. V zadnjem- semestru lanskega leta ,je propadlo kar 37 podjetnikov (cd teh 7 indu-strijcev in 24 trgovcev), v prvem polletju letošnjega
leta pa jih je propadlo 38 (od teh 6 industrijcev in 19 trgovcev).
Letos so sicer mejo ponovno odprli in trgovci imajo spet zato nekaj več zaslužka kot lani, a dotok jugoslovanskih kupcev še zdaleč ni več tako množičen, kot je bil prej, saj se dinar zelo slabo menja.
Seveda pa je treba tudi znati, kako pritegniti kliente — z lepimi artikli in zmernimi cenami. Če znajo trgovci pametno izbirati, če poznajo okusne ljudi, potem niso v velikih težavah, čeprav je konkurenca velika. Cene so zadnja leta res precej vism ke, čeprav so nam trgovci zagotovili, da se te dvigajo le za približno 10 odstotkov letno, t.j. sorazmerno z letnim dviganjem inflacije.
Mesec avgust je vsekakor nalašč primeren za »večja nakupovanja«, saj v tem obdobju trgovci prodajajo s precejšnjim popustom. In ni res, da so artikli v razprodaji kaj slabši od tistih, ki smo jih še pred nekaj tedni lahko kupili za dvakrat višjo ceno. Gre le za artikle, ki so še ostali v skladišču trgovin in če bomo znali pametno izbirati, bomo lahko iste stvari nosili tudi prihodnje leto, ne da bi kdo »kazal s prstom« za nami.
Cene pa se ne višajo samo sorazmerno z inflacijo, pač pa tudi z mestnim okrajem. V centru so stvari veliko dražje (od jestvin dalje, da o konfekciji sploh ne govorimo). Dražje so tudi trgovine, kjer trgovci niso lastniki, pač pa najemniki lokala, saj morajo ti od mesečne plače odšteti tudi najemnino. Kljub temu pa je odkup v mestnem središču veliko večji, kot v drugih, okoliških okrajih. V prede-
lih, ki so oddaljeni od centra, so v tem obdobju trgovci na splošno v precejšnjih težavah. Če se tu zaradi letnega dopusta zapre npr. pekarna, potem gredo ljudje, ki stanujejo v tistem okraju, kupovat kruh drugam, mimogrede pa nabavijo drugje tudi vse ostalo.
Zadnja leta so v krizi tudi trgovine z jestvinami. časa za nakupe je vedno manj, zato ljudje najraje kupujejo v samopostrežbah, kjer lahko najdejo vse — od jestvin do pijače, sadja, zelenjave, raznih likerjev, mlečnih izdelkov, kozmetike, perila ipd. . .
Tudi cvetličarne imajo poleti precej težav. Posebno v začetku mašeča avgusta, ko je pritisnila velika vročina, so rože zelo hitro odcvetele m so jih cvetličarji marali odvreči. Vsekakor pa posli v cvetličarnah še vedno »cvetijo«, saj so rože še vedno najbolj priljubljeno darilo, ljudje pa jih radi kupujejo tudi za svoja stanovanja ali vrtove. Veliko naročnin je tudi za vence.
Trgovine v Trstu so v zadnjih dveh letih bistveno menjale svojo pobodo. Artikli v prodaji so kvalitetnejši, saj ljudje ne kupujejo več za preprodajo (kot se je to dogajalo v času velikih »pohodov« jugoslovanskih kupcev v Trst), pač pa kupujejo pretežno za osebno uporabo. Celo tržnice na »Ponterossu« prodajajo kvalitetnejše stvari. Trgovci v Trstu torej nimajo več tako lahkega zaslužka, saj je konkurenca velika, kupcev pa malo. In zato mnogi trgovci prodajajo svoje trgovine ali pa jih preurejajo upajoč, da bodo tako pritegnili več potrošnikov. . .	HJ
__________čestitke
Danes praznujeta 25 let skupnega življenja RINO in ANICA, še mnog0 zdravih skupnih let jima želita Erik3 in Aleš.
Danes praznuje 10. rojstni dan MAa SIMO ANDREASSI. Vse najboljše mu želijo starši in brat Franko.
Pred kratkim je praznoval rojstni da® MAURO GUŠTIN iz Križa. Vse lepo življenju mu voščijo prijatelji in P11' jateljice.
izleti
KD Slovan priredi v nedeljo, 1. seP" tembra, enodnevni izlet na ŠUŠTAB" JEV SEJEM v Tržič in v sotesko Vink gar. Vpisovanje pri Darku in Oskarju Grgiču (tel. 226-286 ali 226-351). Cena izleta 24.000 lir s kosilom. ,
SPDT prireja v soboto in nedeljo, 24 in 25. t. m., ' izlet z osebnimi avtom0; bili v Dolino Montanaio. Vsi tisti, J51 bi se radi udeležili izleta, naj se ja' vi jo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Fran-čiška 20, 2. nadstr., tel. 767-304) vsa» dan od 10. do 13. ure.
SPDT prireja v nedeljo, 8. septeni' bfa, izlet z osebnimi' avtomobili na K°' roško z vzponom na Obir (2142 ml Hoje j? pet ur. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad-tel. 767-304).
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
javlja, da je odhod v Ravascletto v nedeljo, 18. t. m., ob 7. uri z Oben danovega trga. Na razpolago je še nekaj mest, rezervacije po telefonu na št. 61011 od 17. do 19. ure.
mali oglasi
Nekaj vtisov, mnenj in zanimivosti o bridgeu
Pogled v čarobni svet igre... z mrtvecem
Mračna soba. Šibki popoldanski sončni žarki se plazijo po starinskem pohištvu. Za zeleno mizico sedijo štiri bogato oblečene stare gospe in — igrajo bridge.
To je znan prizor iz starejših tm-gleških filmov. Bridge je bil in je še vedno marsikje smatran kot igra starih bogatih dam, ki nimajo pod soncem početi kaj pametnejšega, kot tako ubijati čas. Priljubljenost brid-gea pa je že dolgo tega prerasla okvir aristokratskih družin in postala precej razširjena igra, zlasti onstran velike luže, ki ji le iz nečimemosti pravimo ocean.
Tudi med nami so zagrizeni igralci bridgea. Najuspešnejši med njimi je Igor Simonič, inženir v podjetju IRET.
»Težko je na kratko povedati, kaj je to bridge. O tej igri je bilo napisanih na tisoče knjig — o tehniki, turnirjih, o pravilih, zanimivostih... Da se naučiš osnov traja vsaj eno leto — v Trstu so tečaji, ki trajajo tri leta.
Pravila so v bistvu zelo enostavna: Za Štirioglato mizo sedijo štirje igralci, ki so poimenovani po straneh neba. To je igra parov — sever in jug igrala proti vzhodu in zahodu. Igra se s paketom 52 kart, vsak igralec dobi 13 kart. Uvodni del igre je licitacija, v katero lahko vstopi vsak igralec. Obveže se, da bo zmagal določeno število »Štihov« ali krogov, z adutom, ki mu najbolj ustreza, ali pa brez njega. Vsak naslednji igralec lahko vstopi v licitacijo, le, če zviša obvezo. Licitacija je končana, ko jo ostali igralci opustijo; igralec, ki je zmagal v tem delu igre pa mora v nadaljevanju izpolniti obvezo, pri čemer uporablja različne teli nike. Krog si zagotovi tisti igralec, ki pokaže najvišjo karto izklicane barve (v enem krogu vsak igralec položi predse le eno karto, ki mora biti iste barve kot začetno karta kroga.) Če je v igri tudi adut, ta zagotovi -krog igralcu, ki ga je uporabil. Ko so uporabljene vse karte, se rezultat partije zapiše, karte pa spravijo (na turnirjih) v poseben etui. S temi kartami bodo nato odigrali partijo na naslednji mizi, ti igralci pa bodo dobili etui s sosednje mize. Na turnirjih se karte tako mešajo le enkrat— v začetku, nato pa se v etujih selijo z mize na mizo. Navadni bridge pa se igra kot vsaka druga gostilniška igra — karte se mešajo za vsako partijo posebej.
Dober igralec mora imeti posebno žilico za bridge. Igra zahteva velike analitične sposobnosti, poznavanje verjetnostnega računa, določeno mero psihologije (kako nasprotnika psihološko uničiti op. a.), dober spomin, odpornost proti stresu, če hočeš zdržati napetost turnirjev, poleg tega pa tudi določeno fizično kondicijo, saj turnirji predstavljajo celo deset ur igranja na dan. Kar se tiče mental nega napora je bridge podoben šahu, saj je treba vnaprej predvideti najrazličnejše možne kombinacije.«
Bridge ni zelo pogosta igra, vsaj v naših krajih. Kako ste se začeli Ukvarjati ravno z njo?
»Slovenski fantje na Opčinah smo igrali najrazličnejše popularne igre s kartami, dokler ni Sergij Tavčar
predlagal bridgea. Kupili smo si nekaj knjig za začetnike, se naučili grobe osnove in začeli igrati, med sabo. S Tavčarjem sva se nad igro navdušila bolj kot drugi in se zagrizla v učenje. Začela sva igrati tek movalni, turnirski bridge in po 3 4 letih sva na tekmovanjih že dosegla prve uspehe. Dvakrat sva zmagala na deželnem turnirju parov, sodelovala in posegala po višjih mestih pa sva na veliko parskih tekmovanjih. Eden zadnjih večjih uspehov je bila zmaga na državnem ekipnem prvenstvu v Trevisu. V načrtih imam sodelovanje na še veliko turnirjih, če mi bo čas dopuščal že na septem-berskem ekipnem turnirju v Benetkah, ki je eden najznamenitejših turnirjev v Evropi.«
Od kod pravzaprav izhaja bridge in kaj ta beseda pomeni?
»Bridge je neki angleški oficir konec prejšnjega stoletja uvozil iz Istanbula. Dolgo časa je veljal za aristokratsko igro, vendar pa postaja vse bolj priljubljen, predvsem med mladino. Med zamejskimi Slovenci je turnirskih igralcev malo; v italijanski zvezi pa je čez 20.000 članov, seveda je bridgeistov tudi desetkrat
več. V ZDA je bridge pravi boom -število turnirskih igralcev je med 30 m 40 milijonov. Vedno več je igralcev iz Poljske, Madžarske, Jugoslavije — predvsem Poljaki so izredno dobri igralci. V svetovno zvezo igralcev bridgea je pred kratkim vstopila tudi Kitajska, v Sovjetski zvezi pa je bridge še vedno prepovedan kot buržoazna igra. Na svetovni lestvici bridgeistov vodijo trije Italijani, ki so kot ekipa zmagali na vseh svetovnih prvenstvih med leti 1957 in 1975. Člani reprezentance so postali simbol nepremagljivosti, njihove zmage pa so seveda pripomogle k veliki priljubljenosti igre v Evropi.
Beseda "bridge” ne izhaja iz an: gleške "most”, četudi je zapis enak. Domnevajo, da je beseda slovanskega izvora, iz besede "birič” (ne slovenski birič!) — britev. Vendar pa obstajajo tudi druge razlage.«
In zakaj »igra z mrtvecem«?
»Igralec, ki zmaga v licitaciji, igra krog s svojimi kartami, njegov part ner pa jih položi na mizo — ta krog ne igra in gre lahko mirne duše na kavo. Z njegovimi kartami igra partner — on je "mrtev”.«
METKA ČELIGOJ
ŠD ZARJA - Bazovica vabi na
ŠPORTNI PRAZNIK
DANES, 14. in JUTRI, 15. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v BAZOVICI:
.Oba večera, ob 20. uri ples z ansamblom DOMAČI FANTJE iz Ilirske Ristrice.
gledališča
VERDI
Gledališče Verdi sprejema nove pevce za okrepitev opernega pevskega zbo ra. Išče zlasti kontralte in tenorje. V ta namep bo priredilo avdicije. Za podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na urad za osebje gledališča Verdi (Ul. Einaudi 1), CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dotile s Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 in 433.
kino
Ariston 21.15 »Ghostbusters«. Režija: Ivan Reitman, D. Akroyd, B. Murray, S. Weaver.
Eden 15.30 — 22.15 »Sinfonia erotica«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 16.00, 18.30 in 21.00 »La governante del piacere« in »Moglie in orgasmo«. Obadva prepovedana mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Fog«. Dvorana št. 3 15.45 — 22.00 »Cotton Club«. R. Gere.
Mignon 17.00 — 22.00 »Uno scugnizzo a New York«.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Agente 007: licenza di uccidere«.
Capito! Danes zaprto.
Jutri ob 16.30 »Cosi parlò Bellavista«. Radio 15.30 — 21.30 »Ragazza in a-more«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Danes, 14. avgusta, ob 20.30 premiera izvirne poučno-zabavne predstave posvečene ljubezni BÉSEDA ’85. Tekst in , režija Drago Gorup, pri klavirju Sveto Grgič.
razstave
Od 21. do 28. avgusta bo v občinski galeriji na Trgu Unità odprta razstava 63 slikarjev iz Mongolije.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
RAZSTAVA OBLIKOVANJA PLETENIN KERMAUNER - MANDELJC - SELAN je ob delavnikih odprta od 16. do 20. ure, ob praznikih od 15. ure dalje.
razna obvestila
TPK Sirena priredi v soboto, 17., in v nedeljo, 18. t. m., tradicionalno KA-LAMARADO. Oba večera bo popestril ansambel Taims, Nataša Milič pa bo razstavljala svoje usnjene izdelke. Vabljeni člani in prijatelji!
župnijska skupnost s Kontovela pri
reja jutri, 15. avgusta, za župnijski praznik, praznik pritrkovanja s tržaškimi in primorskimi skupinami. Začetek ob 16. uri. Sledil bo, župnijski sprejem.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 14. avgusta DEMETRIJ
Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.15 — Dolžina dneva 14.11 — Luna vzide ob 3.09 in zatone ob 19.40.
Jutri, ČETRTEK, 15. avgusta VNEBOVZETJE D. M.
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruira izkušen profesor. Tel. 003865/21972.
OSMICO ima Josip Gruden iz Sama; torce 6/A. Na vrtu pod hrasti tod belo in čmo vino.
PRODAM 2-litrske steklenice po 150 m in plastične zaboje — 30 kg po lir. Tel. 225-530 v večernih urah. .
EDI je odprl osmico v Praprotu; tod sortirana bela vina in teran.
PRODAM hišo 75 kv. m z vrtom na Vreme včeraj: temperatura zraka 24,8 Opčinah. Tel. 227-364. stopinje, zračni tlak 1018,2 mb nara-S S PRODAM motor cagiva 125 v dobrem šča, brezvetrje, vlaga 81-odstotna, ne- stanju. Telefonirati v večernih uran bo jasno, morje mirno, temperatura na št. 225-968.
morja 25 stopinj. '	HIŠICO z vrtom potrebno popravila
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Katrin Stoka, Riccardo Maria Calà, Sara Callegari, Gaia Semeraro, Diego Gropaiz, Chiara Amuleti.
UMRLI SO: 78-letni Pietro Sambo, 77-letna Rosalba Rinaldi vd. Di Pasquale, 91-letni Felice Briganti, 93-letna Giuseppina Natali vd. Bertucci, 14-letna Annalisa Rotondare, 73-letni Antonio Codan, 76-letni Vladimiro Pozar, 47-letna Ondina Riosa, 82-letna Fortunata Cordich vd. Valmastri, 63-letna Marta Košuta, 66-letni Pietro Zullich, 67-letni Lino. Sorani, 73-letna Bruna Grego por. Blason, 45-letni Nerio Giugovaz, 65-letni Arduino Agoianti, 59-letni Giordano O-berti, 76-letna Lojzka Žerjav por. Bogateč.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (pd 8.30 do 20.30)
prodam v okolici Tržiča. Telefonirat1 v večernih urah na št. 225-968.
NA VRHU prodam zazidljivo parcel0 742 kv. m davek IVA 2%, z odobre" nim gradbenim načrtom in postavlJ6" nimi temelji, prosto davka Biical°s' si. Tel. 0481/779-331.
OBIŠČITE . OSMICO pod lipo do 2. septembra pri Borisu Škrku v Velikem Repnu št. 130.	,
ODDAMO v najem frizerski salon ' Križu. Telefonirati v večernih uraO na št. 040/220-213.
HONDO 400 CUSTOM prodam. TeL 03 št. 910-148 ob 20. uri.
PLESKARSKA DELA opravljam. Pr0-račun na licu mesta. Tel. 910-148.
menjalnica
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan, Bazovica, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
13. 8. 1985
Ameriški dolar							1.850."
Kanadski dolar							1.350."
švicarski frank							810."
Danska krona .							182."
Norveška krona							224-"
švedska krona							222."
Holandski fiorini							593."
Francoski frank							217-"
Belgijski frank							30."
Funt šterling .							2.560."
Irski šterling .							2.060."
Nemška marka							666."
Avstrijski šiling							94."
Portugalski eskudo							10."
Japonski jen							7.^
španska pezeta							10."
Avstralski dolar							1.250."
Grška drahma .							
Debeli dinar							6,2°
Drobni dinar .							6,2°
Prispevajte za
Dijaško matico
[Mus
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A.
TRST - ULICA F. FILZI IO -	<£2
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Angele Sedmak daruje Ivanka Križman 20.000 lir za sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob Angele Sedmak daruje Marta Ostrouška 10.000 lir za sklad M. čuk.
V	isti namen daruje Vanka Milič - Sa-lež 10.000 lir za sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob Srečka Metlike daruje Zdenka Grgič 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Angele Sedmak darujeta Zora Maganja in Miljana Gulič 15.000 lir ter Štefanija Košuta 10.000 lir za KD Vesna. V isti namen daruje Oskar Košuta z družino 10.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirka v Križu.
V	spomin na Gigio Bogateč darujeta Zofka in Miranda Kapun 10.000 lir za godbo na pihala Vesna iz Križa.
Namesto cvetja na grob Gigie - Lojzke Bogateč daruje Vida Slega z družino 50.000 lir za VZPI-ANPI v Križu.
V	spomin na- Marija Kocjančiča darujejo žena Pini in hčerki Boži in Marta 30.000 lir za sklad M. čuk.
V spomin na prijatelja Gigija HroV tina darujeta Vida in Rudi Kovac 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Malje Pe^ tot daruje Dana Kroželj 20.000 lir TPK Sirena.	»g.
Namesto cvetja na grob Gigie " rjal - Bogateč daruje Marta z dru2-rk (Križ 38) 15.000 Ur za Dom A. h» v Križu.
IV11Z.U.
Namesto cvetja na grob Gigie
- ial ^ .dU01
rjal - Bogateč daruje Marčeta Žerjal
družino 15.000 Ur za spomenik Paa v NOB v Križu.	rll.
V spomin na Gigija Hrovatina oa, jejo Jakob in Lina Renko 30.000 * ’ I,uivi Solvi 30.000 lir in Luiei Tera
Luigi Solvi 30.000 Ur in Luigi 20.000 Ur za Dijaško matico.
dar0'
V	spomin na Gigija Hrovatina ,-t jeta Milena in Pepi Lipovec 10.000 za Združenje aktivistov na Tržašken1-
V	počastitev spomina Gigija Hroy2 tina darujejo sinovi 150.000 Ur za SPP
V	spomin na ljubeznivo Gigio
tee darujejo Ančko, Luciana, Sander. Marta 15,000 Ur za KD Vesna in l0-Ur za kriški mladinski krožek.
Mi in prizadeti otroci [
radiotelevizija
— Rubrika sklada »Mitja Čuk« —
Današnja rubrika je nekoliko drugačna. Objavljamo prispevek, ki iz razumljivih razlogov ne bo podpisan s pravim imenom, ker podaja osebna izkustva.
IZPOVED
Bilo je jasno dopoldne, sonce je. po dolgi in. ostri zimi v srcih prebival-'|'ev velikega mesta budilo nekaj lepega, nekaj posebnega. Prvi pomladni dan. takole svetel in obsijan! Kdo ne bi bil vesel? še posebej se je mogel v6seliti mladi mož. Zgodaj zjutraj, ko so še vsi spah, sta se z ženo zmuz-nila iz tesne sobe, ona se je še ozrla na zlatolaso prvorojenko, ki je mir-110 počivala v otroški posteljici. Z listkom v kuhinji sta oznanila starim staršem, da odhajata v porodnišnico ter ju prosila, da popazita na deklico, kl še spi.
Doslej je vse šlo kot namazano, zakaj ne bi šlo tako tudi naprej, za-.i ne bi začel proslavljati rojstva svojega drugega otroka že sedaj, če-Prav še ni vedel ah je deček ali deklica — se je spraševal mladenič. Ven-. se je zadrževal, nekaj v duši mu je to veselje preprečevalo, čeprav Pi razumel zakaj.
Na drugem koncu mesta se je v veliki zgradbi borila za življenje mla-.a mati, njegova žena. Dati življenje nekomu, da, to je bilo od nekdaj spoštovano dejanje. »Toda le kaj bi z miti, saj sem le navadna žena, mati — ln to želim ostati in postati, seveda, temu malemu bitjecu, ki je raslo v P^ni devet mesecev.«	„
Poslušala je zadržane krike izza zelenih zaves. Seveda je vprašala: »Je vse v redu?«, sestra ji je pritrdila. V mladi materi se je nekaj zganilo.
je bila prvič tam, ji ni prišlo niti na misel, da bi to vprašala in zakaj?
Kmalu je prišel njen čas, instiktivno je ponovila vprašanje, ki ga je sllšala pred slabo uro. Na obrazu umirjene starejše sestre se je pokazala
V ponedeljek, 19. avgusta, se Prične na Opčinah poletni center. Kot smo že objavili, ga letos priredijo starši prizadetih o-trok in sklad »Mitja Čuk«. Vse starše, ki so vpisali svoje otroke vabimo, da se zglasijo na dvori-
šču openskega Prosvetnega doma ob 8.30. Poleg obveznih formalnosti, bomo posredovah še ostale podatke o prevozu, umikih, programih in osebju, ki bo delovalo v središču.
Senca ~ ni odgovorila, le v zadregi je rekla: »Da, da, takoj vam prine-Serri čaj in pomirjevalo, saj vem, da vas boli.«
R Kmalu se je umirila, a ne sama, z njo je bil zdravnik. Ni ga poznala. , 't je pediater, z njim še ni imela stikov doslej. Nagonsko je vzela table-!?’ ki ji jo je ponudila prijazna sestra Zdravnik se je obotavljal, kako n9i začne...
Saj ne, da bi ne bil navajen, vendar vedno je bilo težko prizadeti mlado jaater. Končno je le pojasnil z mnogimi tujimi izrazi, ki niso bili razym-£vi mladi ženi pred njim, pa tudi trudil se ni preveč, da bi poslovenil te jtesede. Tableta je zazibala ženo v omamen sen. Ura brezskrbnosti — zad-nJa, ki ji je bila namenjena, je minila neverjetno hitro.
, Proti večeru sta bila oba starša že soočena s strogo realnostjo — njun trok je »drugačen«.
, Poznala sta literaturo o tem, tudi knjigo s tem naslovom sta že vide-a' Ko sta brskala po knjigarni in iskala slikanice za prvorojenko, jima je Prišla nehote pod roke. S sklenjenimi rokami sta odšla v sobo za intenziv-o nego dojenčkov — sam je bil tu njun sin. Občutila sta še globljo vez jted seboj in s stiskom roke sta si povedala, da ob preizkušnji ne bosta ponila. Z dvignjeno glavo je zapustil mož veliko stavbo, težko mu je bi-^da ni mogel s seboj popeljati tudi onih dveh... Kmalu bo vse urejeno; prilila se bosta domov in živeli bodo mirno, ustaljeno življenje. Ni se še zavedal, da bosta s to svojo odločnostjo in zavestjo, da sprejmeš tudi ne-_ ormai neg a — ne — drugačnega otroka in ga želiš popeljati skozi življe-ri*6 v oporo mnogim, želiš ga popeljati skozi življenje po enakih poteh, podati mu želiš vse lepote, ki jih občutiš sam, trudiš se, da bi bil vedno ^ tebi kot del srečne družine, čeprav vse to v njegovi mali glavici ne bo ['opustilo takih zaznav kot so v tebi... in s tem pomagaš mnogim staršem 111 njihovim otrokom, ki niso bili rojeni pod srečno zvezdo.
Nova TV nadaljevanka
italijanske TV snemajo ta čas »Karakteriste italijanskega filma«, itajjj Ivanko, Id bo od decembra dalje v šestih poglavjih zapolnjevala večere Vej/^ksga televizijskega občinstva. Med drugimi nastopajo tudi Fabio Tra-Sa> Alessandra Panelli in Marcello Modugno	(AGI)
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RABIO
Prvi kanal
11.15. Televideo - poskusni program
13.00	Poletni maraton Tmjulčica - balet zadnji del
13.30	Dnevnik
13.45 Una donna sola - TV film 15.20 Viaggio attraverso il sistema . solare - 9. oddaja
15.50	Storie di ieri, di oggi, di sempre
16.15	L’impareggiabile dr. Snuggles -risanka
16.30	Bredon Chase - TV nadalj.
17.00	Sulle strade della California -TV film
17.50	Le allegre avventure di Scooby Doo e i suoi amici - risanka
18.30	II ritorno di Billi e Riva - 3. oddaja
19.35 Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	FBI oggi, TV film 21.25 Ohladi Obladà 21.55 Dnevnik
22.05 II fantasma dell’opera - film
Igrajo Maximilian Schell, Jane Seymour, Michael York 23.40 Dnevnik 1 Zadnje vesti Vremenska slika
Drugi kanal
11.15	Televideo - poskusni program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Due e simpatia:
Perchè non l’hanno chiesto a Evans? - 2. del Po delu Agathe Christie
14.15	L’estate è un’avventura
Kink Rollo e i fumetti - King Rollo e la colazione - risanka Emilia e la marmellata di mele -risanka
Gianni e Pinotto - TV film
17.05	L’antimiracolo •- dokumentarec
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Samurai senza padrone - TV film
Meteo 2
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Oklahoma - film
Igrajo Gordon Mac Rae, Gloria Grahame, Shirley Jones .
22.45	Dnevnik 2 - Vesti
22.55 Alla ricerca di Mefisto.
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tret|i kanal
11.15	Televideo - poskusni program
19.00	Dnevnik 3
19.20	Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.25 Tèrni: La grande avventura ••
1. oddaja
20.00	Šola in vzgoja:
Podzemske jame
20.30 Helzapopping in Grecia - film Igrajo Allan Jones, Joe Penner, Charles Butterworth
21.45	Delta: znanstvena oddaja Dvojčka
22.40	Dnevnik 3
23.05	Bambole :
Scene di un delitto perfetto 1. del
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
17.40 Teletekst 17.55 Poročila
18.00	Kuža laja mijav. . . - 3. del
18.15	Beh Ciganček - 4. nadalj.
18.45 Želeli ste, poglejte - poučnoza-
bavna oddaja
19.15	Risanka 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 1
20.00	Mednarodna obzorja:
Deset let po Helsinkih
20.50	Film tedna:
Močvirje - sovjetski film
22.50	TV dnevnik 2
Koper
15.00	Zlati soklol - film
16.30	Combat - TV film
17.30	Soko - TV film
18.00	Nepremagljivi Shogun - risanka
18.30	Kenguru Skippy - TV film
19.00	Odprta meja
19.30	TV D - stičišče
19.50	Francija v pesmi
Danes bo po ODPRTI MEJI oddaja iz serije »Zgodovina Slovencev«, ki jo je posnela ljubljanska televizija.
20.25 Prizori z otokov Fiji - dok.
21.45	TV D - vse danes 22.55 Sherlock Holmes - film 23.10 Smithovi - TV film 23.40 Film
Zagreb
18.00	Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Legende sveta
18.45	Narodna glasba
19.30	TV dnevnik
20.00	Filmski večer - 90 let filma: Do zadnjega diha - francoski film
22.30	TV dnevnik 22.50 Program plus:
Benny Hill, Na kolesih
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
9.30	L’impero dell’odio - film
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	Peyton Place - TV film
13.30	Quattro donne aspettano - film
15.30	Westgate - TV film
16.30	Natura selvaggia - dok.
17.00	Lobo - TV film
18.00	I ragazzi del sabato sera - TV film
18.30	Tuttinfamiglia - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Kojak - TV film
21.30	Fatto di sangue fra due uomini per causa di una vedova si sospettano moventi politici - film
23.30	Canale 5 News
00.30 Missione segreta - film
RETEQUATTRO
9.00 La fontana di pietra - TV novela
9.40 La schiava Isaura - TV novela .
10.15	Giorno per giorno - TV film
10.40	Alice - TV film
11.05	Mary Tyler Moore - TV film
11.30	Amore dannato - TV novela
12.00	I giorni di Brian - TV film 12.50 Giorno per giorno - TV film 13.20 Alice - TV film
13.45 Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.05	Blue Noah - risanka
15.30	I gatti di Chattanooga - risanka
16.10	Mi benedica padre - TV film
16.30	Lancer - TV film
17.30	Là squadriglia delle pecore nere - TV film
18.30	I giorni di Brian - TV film 19.25 La schiava Isaura - TV film
20.00	Amore dannato - TV novela
20.30	Si o no - oddajo vodi Maurizio Costanzo
23.10	Ultimatum a Chicago - film 00.50 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
9.00 Quella casa nella prateria - TV film
9.45 Bill, sei grande - film
11.15	Gli eroi di Hogan - risanka
11.40	Sanford and Son - TV film
12.10	Cannon - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Video estate ’85
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
Gary Coleman Show - risanka Piccole donne - risanka Fio e la piccola Robinson - ri sanka
Cuore - risanka
18.00	Quella casa nella prateria - TV film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.00	Rascal il mio amico orsetto -risanka
80.30	Zodiaco - variete
22.00	Toma - TV film
23.00	šport
00.15 Philby Burgess & Mac Lean -film
TELEPADOVA
14.00	Adolescenza inquieta - TV film
14.30	Capriccio e passione TV film
15.00	Arrivano le spose - TV film
15.50	Operazione ladro - TV film
16.50	Operazione Zanzibar - film
18.00	Voltus 5 - risanka
18.30	Le nuove avventure di Pinocchio - risanka
19.00	Sam, il ragazzo del West - ri sanka
19.30	Belle e Sebastien - risanka
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Dusty - film
22.15	TV film
23.15	L’ombra deU’assassinio - film
TRIVENETA
9.30	Dokumentarec
10.00	TV film
11.30	TV film
12.00	La legge del taghone - film 13.25 Horoskop
14.00	Komični filmi
14.30	R cacciatore di taglie - film
16.30	Risanka
17.30	Ladri di bestiame - film
18.50	TV film 19.40 Dokumentarec
20.30	Una missione in India - film
TELEFRIULI
14.30	Totò, Peppino e i fuorilegge -film
16.00	Hanna e Barbara - risanka
16.30	La piccola Nell - risanka
17.00	Shogun - risanka
17.30	The Bold Ones - TV film 19.40 Disperatamente tua - TV film
20.30	H marito - film
22.30	Banditi a Parigi - film
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00 Poročila; 7.20 - 8.00
Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 Poletni mozaik: Izbor iz Povejmo v živo; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Cvet«, napisal Giuseppe Fanciulli, dramatiziral Miroslav Košuta, tretji in zadnji del; Lahka glasba; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Martina v Dohni: Tržaška vokalno-instrumentalna skupina »Nuovo ricercare«; 11.00 Melodični orkestri; 11.30 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; Glasbeni potpuni; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra: mešani zbor »Rož« iz Št. Jakoba v Rožu vodi Lajko Milisavljevič; prvi del koncerta, ki je bil v Katoliškem domu v Gorici 21. oktobra lani; Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Fabijanijevi iz Kobdilja: (7) »O Edmundu« (ponovitev); 14.30 Včeraj, danes, jutri; 16.00 Beležka za zgodovino otroštva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Klasični' albilm:	Saverio
Mercandante: Prisega, opera v dveh dejanjih.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.15	Objave - EP; 7.30 Jutranji servis;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivosti; Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave - EP;
17.00	Pogovor o. . .; EP; 17:40 Grož-njan - mesto mladih; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programov; 6.35 Vreme na Jadranu;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski program;
15.00	Vrtiljak kulture in umetnosti;
16.15	Edig Galletti; 17.00 Gulp; 17.33 I Tournee; 18.00 Na gledališkem odru;
19.00	Jazz glasba; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io predstavlja; 11.00 Opereta v tridesetih minutah; 11.30 Trenta tré trentine - variete; 12.03 Lagrime - variete; 13.15 Master; 16.00 II Paginone estate; 17.30 Radiouno jazz; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Violinske skladbe; 19.20 Zeleni val; 19.23 Audiobox Urbs; 20.00 Poje Frank Sinatra; 20.45 Glasbena pavza; 21.00 II cavaliere -variete; 21.30 Večerna glasba; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Nočni program.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja: otroštvo kako in zakaj?; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 La scalata - 3. oddaja; 9.10 Tuttita-lia. ; . parla; 10.30 Motonave Selenia; 12.45 Thttitalia. . . gioca; 15.00 Accordo perfetto; 15.37 Glasbeni program; 16.35 Radijska priredba; 19.50 Jazz;
21.00	Serata a sorpresa; 22.40 Piano, pianoforte; 23.28 Nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7-00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.20 Zabavni zvoki; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture;
13.00	Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.00 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17. uri in glasba;
18.00	Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Savinjskih sedem; 20.00 Koncert za besedo - Renesansa; 20.25 Iz komornega opusa Bohuslava Marti-nuja; 21.05 Modest Musorgski: odlomki iz opere Hovanščina; 22.05 Našim po-svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse in medigra; 00.05 - 4.30 Nočni program.
Komunisti zahtevajo čimprej sklic novega občinskega sveta v Gorici
Rešiti je treba vrsto selo pomembnih vprašanj
V Palači Attems antološka razstava Lojzeta Spacala
S pismom občinskim tajništvom strank ustavnega ioka, ki imajo svoje predstavnike v goriškem občinskem svetu, komunisti zahtevajo, da se čimprej sestane občinski svet, da se izvolijo župan in člani ožjega odbora, skratka, da celovito zaživi dejavnost predstavniškega telesa, ki je izšlo iz majskih upravnih volitev. Svojo zahtevo komunisti Utemeljujejo z dejstvom, da je trenutno na dnevnem redu reševanje nekaterih za goriško sKupnost izredno pomembnih vprašanj. Stališča, kako naj se ta vprašanja oblikujejo in rešujejo, ni mogoče preustiti eni sami osebi, ampak morajo biti sad široke in poglobljene razprave vseh družbenih sil, poudarjajo komunisti. Vsaj tri ali štiri so vprašanja takega širokega družbenega pomena: sprejemanje norm glede izvajanja paketa Altissimo, obnovitev zakona o goriški prosti coni, avdicije in priprave za sprejem zakona o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, usoda in vloga podjetij z držav-ro udeležbo na Goriškem in še zlasti v Gorici (OMG).
Gre za izredno pomembna vprašanja katerih reševanje je v zadnjih mesecih prepuščeno, tudi spričo po-
litičnega položaja, bolj osebnim pobudam (in pogledom) goriškega župana, kar vsekakor ne koristi utrditvi ustaljene prakse demokratičnih odnosov in sprejemanja odločitev gle1 de posameznih vprašanj.
V pismu, ki so ga komunisti naslovili tudi županu dr. Scaranu, je posebej naglašeno, da ne zanikajo obstoječega stanja, to je da se redna administracija redno odvija, saj je stari odbor še vedno na svojem mestu, vendar bo treba v zelo kratkem času, poleg zgoraj omenjenih vprašanj sprejeti odločitve tudi drugačne narave, tako recimo glede javne zdravstvene službe, izvajanje odpusta za črne gradnje, ureditev proračuna. Imenovanja itd.
Po več kakor treh mesecih od n-pravnih volitev, je zdaj že čas, da Izvoljeni predstavniki tudi dejansko prevzamejo zaupane jim odgovornosti. Toliko bolj, ker traja stanje začasnosti pravzaprav že od konca marca, ko je zapadel mandat prejšnjemu svetu.
Kakšni pa so pravzaprav izgledi? Kljub temu, da se je pred kratkim pojavila vest, da do sporazuma zares ni več daleč, se zdi, zlasti pa po
zadnjih nesoglasjih in težavah, ki so prišla na dan v zvezi z reorganizacijo zdravstva, da bo treba nujno počakati september. Od septembra do konca leta, ko bi morali imeti že zelo izdelana stališča, vsaj glede nekaterih vprašanj, pa ni več daleč.
Naj omenimo samo zapadlost zakona o goriški prosti coni, vprašanje, ki je nujno povezano s sprejemanjem zakona o izvajanju paketa Altissimo, skorajšnjo rešitev (tako ali drugačno) glede usode tovarne OMG, zakon o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti itd.
Kako bodo na poziv komunistov reagirali predstavniki drugih strank?
Praznik Unità
rii v • v
v Irzicu
V pristanišču Nazario Sauro v Tržiču se drevi pričenja praznik komunističnega tiska. Prirejajo ga sekcija KPI v tovarni Ansaldo, sekcija pristaniških delavcev in sekcija za območje mestnega jedra. Praznik bo tudi v prihodnjih dneh, do nedelje, oziroma ponedeljka.
V Palači Attems na Korzu in v muzeju na grajskem griču se nadaljujejo obnovitvena dela, ki jih izvaja podjetje iz Toskane, da bi dvema najpomembnejšima kulturnima središčema naše pokrajine vrnili prvotni videz. Vzporedno s tem pa se je začela tudi notranja reoganizacija prostorov.
Ob poplavi leta 1983 so pritlični prostori in kleti v Palači Attems u-trpeli precejšnjo škodo, tako da so obnovitvena dela tega območja stavbe zahtevala dokajšnjo pozornost. Predvsem je bilo treba dobro izolirati zidove, saj bi čezmerna vlažnost lahko povzročila nepopravljivo škodo razstavljenim umetninam. Tu bodo namreč uredili prostore galerije za sodobno umetnost, medtem ko bodo v prvem nadstropju razstavili slike do 19. stoletja ter uredili zbirko u-metnin goriških slikarjev.
Na grajskem griču bodo namestili muzej iz prve svetovne vojne, v gornjih prostorih iste stavbe pa bodo uredili zbirko izdelkov goriškega o-brtništva m razne druge predmete, ki pričajo o pretekli goriški stvarnosti. Kaže, dà bodo obnovitvena dela in notranja reorganizacija prostorov trajali do naslednjega leta. Gornje prostore Palače Attems pa bodo občinstvu odprli že 20. avgusta, za september pa pripravljajo veliko antološko razstavo našega tržaškega u-metnika Lojzeta Spacala. To bo vse-
kakor lepa priložnost, da širša jaV' nost spozna umetniški opus enega največjih grafikov v Evropi.
70 milijonov za koncertno dejavnost
Ministrstvo za turizem in kulturne manifestacije bo tržiški občini v kratkem nakazalo dva prispevka v skupnem znesku 70 milijonov lir. 30 milijonov lir bo tržiška občina prejela za koncertno dejavnost na splošno, 40 milijonov lir pa za ciklus glasbenih in drugih prireditev, s katerimi so v pretekli sezoni prikazali skladateljsko pot F. Chopina.
Vest o dodelitvi dveh prispevkov je tržiškemu županu s telegramom sporočil minister Lagorio. Naj ob tem ^ menimo, da je tržiška občina bila jk" ležna prispevkov za zadnjo gledališko in glasbeno sezono s strani deželne uprave (30 milijonov lir) pokrajinske uprave (10 milijonov lir) in tržaške hranilnice. Slednja je s prispevkom omogočila tiskanje posebne publikacije o Chopinu. Upravitelji v Tržiču so seveda izrazili posebno zadovoljstvo nad odobrenimi prispevki, kur je tudi spodbuda za še uspešnejs0 novo sezono.
Odlične domače slaščice
Vožnja z ukradenim rešilcem se je klavrno končala pri Mošu
Bolj redko se zgodi, da kdo ukrade rešilni avto in skuša z njim pobegniti. Včeraj je to poskusila 22-letna C. V. iz Krmina, a se je njen poskus končal precej klavrno, v razbitem in prevrnjenem vozilu, v obcestnem jarku na državni cesti med Lečnikom in Mošem. Sama pa je v nesreči zadobila tudi nekaj poškodb.
Dogodek se je pripetil včeraj, o-krog 13. ure, ko sta bolničarja kr-minske bolnišnice ugotovila, da je nekdo odpeljali rešilni avto, ki je bil parkiran nedaleč od glavnega vhoda splošne bolnišnice v Gorici. Takoj so iz bolnišnice o dogodku obvestili prometno policijo, ki je že pripravljala cestne bloke, da bi tatu z ukradenim vozilom prestregli. Beg se je, kot kaže, končal že kakih osem kilometrov iz Gorice, na državni cesti v smeri Krmina, kjer je dekle izgubilo nadzorstvo nad rešilnim avtomobilom in zapeljalo v jarek. Z drugim rešilcem so jo kmalu zatem pospremili v bolnišnico. Menda ima dekle občasne psihične motnje. Zadnje dni je bila na zdravljenju na nevrološkem oddelku, od koder se ji je očitno uspelo izmuzniti in sesti za volan rešilnega avtomobila. Na srečo tokrat ni bilo hujših posledic.
Kmalu nove službe v bolnišnici v San Polu
Kmalu po poletnih počitnicah bodo v prostore nove bolnišnice v Tržiču preselili nekatere službe, ki so trenutno še zmeraj v stari bolnišnici v Ul. Rossini. Tako bodo v prostorih v Ulici San Polo uredili ambulanto in druge prostore za medicino dela, za fiziokinesiterapijo, za patološko anatomijo.
Kasneje naj bi v prostore nove bolnišnice preselili še ambulante in razne službe, ki so prej delovale v okviru zavoda Inam in Saub. Preureditev, zlasti pa preselitev nekaterih specializiranih služb iz stare bolnišnice bo omogočilo izvedbo preuredit-venih del na tem poslopju. Vest o skorajšnji preselitvi oziroma dopolnitvi tržiške zdravstvene ustanove, je sporočila pristojna komisija- pri KZE, ki spremlja izgradnjo tega objekta.
Tržaška glasbenika nastopita v Gorici
Zadnji večer iz ciklusa mladih glasbenih poustvarjalcev, ki ga je pripravilo kulturno društvo Rodolfo Li-pizer, bo v nedeljo, 18. avgusta ob 21. uri v prostorih goriške Glasbene šole. Ob tej priložnosti se bosta predstavila tržaška umetnika Massimo Belli (violina) in Dario De Rosa (klavir).
Tržačana sta doslej koncertirala v največjih italijanskih mestih, obenem je pred kratkim izšla njuna velika plošča posvečena Griegovim skladbam. Na goriškem večeru bosta predstavila skladbe Mozarta, Prokofieva in Brahmsa.
Uspešna turneja
Folklorna skupina »Danzerdni di Ludnico« se je pred kratkim vrnila z nadvse uspešne turneje po Kanadi in ZDA. Gostovala je v številnih večjih mestih, kjer so zlasti prisotni priseljenci iz Furlanije. Skupina je gostovala v ZDA že pred petimi leti.
Včeraj sestanek na županstvu
Peno na Soči je povzročila visoka koncentracija detergenta
Na goriškem županstvu je bil včeraj sestanek, na katerem so razpravljali o zadnjem primeru onesnaženosti Soče, potem ko je v soboto in nedeljo plast belkaste pene dobesedno prekrila piovršino vode južno od ločniškega mosta. Kasneje so belo maso opazili tudi pri jezu v Zagra-ju. Že po prvih analizah so ugotovili, da je v vodi prisotna precejšnja koncentradja detergenta. Pojav je med Goričani povzročil precej preplaha in to še posebej zato, ker so nekateri krajevni časopisi o zadevi pisali precej obširno.
Včerajšnjega sestanka, ki ga je vodil goriški podžupan Mario Del Ben, so se udeležili koordinator služb Krajevne zdravstvene enote dr. Gre-gorig, funkcionar Krajevne zdrav stvene enote inž. Sturzi, dr. Panico za prefekturo, dr. Luciani, ravnatelj kemičnega oddelka pokrajinskega zavoda za higieno ter dr. Zuminova, vodja zdravstvenega oddelka istega zavoda.
Po prvih analizah, ki so jih opravili že v nedeljo, so ugotovili, da je peno povzročila čezmerna količina detergenta, ki se je iz hudournika Kor-na izlil v Sočo. Penasta masa je bila najbolj vidna pod jezom pri Ločniš-kem mostu in v Zagraju. Na teh mestih je namreč tok vode hitrejši in voda se zelo vrtinči, kar vpliva seveda na nastajanje pene, posebej če so v vodi take primesi kakor je na primer detergent. Sicer, tako so povedali na sestanku, je onesnaženje doseglo zaskrbljujočo raven le v soboto in nedeljo, že v ponedeljek pa se je stanje kolikor toliko normaliziralo, kar pa ne pomeni, da je okuženost s tem bila odpravljena. Podrob-
ne analize vode, ki bodo znane v soboto ali v ponedeljek, bodo pokazale, katere snovi so bile pomešane z detergentom. Prav na podlagi teh podatkov bo mogoče z večjo verjetnostjo odkriti krivca. V tem trenutku je znano le, da je mešanica detergenta in drugih snovi prišla v Sočo iz Kor-na. Sedaj bo treba stopiti v stik tudi s pristojnimi organi v Novi Gorici, da bi se s skupnimi napori v bodoče preprečile podobne nevšečnosti ter poiskalo trajne in sprejemljive rešitve, kar zadeva onesnaženje Korna.
INTERVJU PROF. CUMPETE
Kritika zaradi pojavov kampanUizma
Poudarek na pomembni vlogi, ki jo je glede reševanja gospodarskih in splošnih pohtičnih zadev imela pokrajinska uprava, po drugi strani pa precej ostra kritika na račun samostojnega nastopanja predstavnikov nekaterih večjih občin na Goriškem. O teh vprašanjih je spregovoril predsednik pokrajinske uprave, prof. Cumpeta, v intervjuju te dni. Kritike so predvsem na račun tržiš-kih upraviteljev in še zlasti župana Saccavinija, ki da nastopa preveč samostojno in preveč po svoji glavi, pri iskanju različnih rešitev za gospodarsko in drugo problematiko. Saccaviniju Cumpeta očita zlasti to, da je organiziral pogovor in sestanke s predstavniki videmske, tržaške in pordenonske pokrajine, medtem ko je na goriško čisto pozabil.
Nelahko nalogo je imela ocenjevalna komisija, da je izbrala res najboljšo slaščico. V okviru poletnega praznika, ki ga prireja športno dru; štvo v Mošu, so letos pripravili tuT tekmovanje za najboljšo slaščico o2}' roma pecivo. Odziv na pobudo jebr precejšen, saj je svoje izdelke pr6®' stavilo kar 15 gospodinj. Zmagala je Bruna Pettarin iz Ločnika.
• Film »Luci da follie« Margaret y°n Trotta, ki je bil na sporedu prejšnj6 dni v okviru prireditev »Agosto ron-chese« a je zaradi slabega vremenu odpadel, bodo predvajali drevi ob "l-uri.
________razstave
Na Goriškem gradu je do 8. septena bra odprta razstava risb in tiskov G. Tiepola.	,
V gradu Kromberk so v nedeljo oo prli razstavo iz goriške kulturne zu kladnice. Odprta bo predvidoma ® 1. septembra.
kino
Gorica
CORSO 18.00—22.00 »Fenomeni Para' normali incontrollabili«.
Nova Gorica in okolic0
SOČA 18.30—20.30 »Štrajker«. SVOBODA 20.30 »Žena vihar«. DESKLE 19.30 »Grozljivi vikend«-
DEŽURNA LEKARNA V GORIC1
Občinska, Ul. s. Michele, telet011 21074.
POGREBI
Ob 8. uri Vittorio Petrilli iz mrbšk^ veže splošne bolnišnice na glavno P kopališče; 9.30 Ermenegildo Hlede . splošne bolnišnice v cerkev v Straž cah in na pokopališče v Ločnik.
Marko Waltritsch
Pevma, Oslavje in Štmaver skozi stoletja	si.
Oblekli so jih pod navadno obleko in šli preko pevmskega mostu takrat, ko sta stražila brata Plet, Ta dva sta bila potem premeščena drugam in v aprilu 1945 so ju četniki pobih, skupaj z vso fašistično postojanko vred na''bloku v Šempetru.
Albin Valentinčič, ki se je konec leta 1943 vrnil iz internacije, se je v začetku 1944 vključil v krajevni odbor Osvobodilne fronte. Iz Lukežičeve knjigarne, v kateri se je ponovno zaposlil, je kar z rednim linijskim avtobusom, ki je vozil iz Gorice v Brda, pošiljal skoro dan za dnem pakete papirja za potrebe partizanske vojske. Bil je to najrazličnejši papir, ki so ga uporabljaji v partizanskih tiskarnah. Iz Ribijevega avtobusa ga je šofer raztovoril na Humu, kjer so bili partizani, ki jih je Valentinčič poznal že iz predvojnih časov, ko je sodeloval
V	organizaciji TIGR.
Valentinčič je tudi postal predsednik odbora OF v vasi.
V	letih 1944 in 1945 so poleg že prej imenovanih sodelovali še mnogi drugi. Težko bi navedh vse, nemogoče bi bilo tudi napisati vse, kar so naredih prebivalci teh krajev v svojih prizadevanjih za osvoboditev.
Veliko domačih ljudi je bilo v partizanih. Nekateri so se
borih v Brdih, drugi pa so bih v raznih partizanskih brigadah širom po Primorski in tudi v drugih krajih.
Na območju Brd so se bih hudi boji med partizani in okupacijskimi shami. šlo je za večje spopade in tudi za manjše akcije. Teh je bilo nekaj tudi na briškem območju goriške občine. Podroben opis teh akcij ni mogoč, kajti večkrat je šlo za akcije posameznih skupin, o katerih najdemo poročila raznih partizanskih edinic. Med najpomembnejšimi akcijami na tem območju je tista 26. junija 1944 ko je večja skupina partizanov napadla fašistično postojanko, ki je stražila pevmski most. S sodelovanjem treh članov posadke, ki so odstranili nekaj min, je partizanom uspelo priti do utrdbe in po kratkem boju zajeti skoro vse člane fašistične posadke, 23 fašistov. Takrat so borci Briško - Beneškega odreda zaplenili dva težka in sedem lahkih mitraljezov, pet brzostrelk, 18 pušk, dva samokresa, ročne bombe in več vojaške opreme.
Veliko domačih ljudi je bilo v partizanih. Nekateri so se borih v znanih krajih v Brdih, drugi so bih v raznih partizanskih brigadah širom po Primorski in tudi v drugih krajih. Precej jih je padlo. Prav je, da tu navedemo njih imena:
Darinko Primožič z Oslavja, borec Soške brigade, padel 24.5.
1944	v Mariji Cel pri Kanalu; Rajmund - Edmund Sosterčič z Oslavja, borec Soške brigade, ustreljen 31.12.1944 v Pevmi; Edvard Sošol z Oslavja, borec Briško-Beneškega odreda, padel 2.5.
1945	v bližini Oslavja; Vladimir Terzer z Oslavja, padel 3.10.1944 na Trnovem ; Anton Zniderčič z Oslavja, borec L proletarske brigade, padel junija 1944 v Dalmaciji; Valdi Brešan z Oslavja, borec sabotažne čete VDV, padel 2.3.1945 v Rupi; Edvard Brandolin z Oslavja pripadnik GAP, pogrešam v Nemčiji; Anton Kreševič z Oslavja, borec Gubčeve brigade, padel 5.1.1945 v Žužemberku; Emil Markočič z Oslavja, borec Gregorčičeve brigade, padel 20.7.
1944 pri Cerknem; Miroslav Kavčič z Oslavja, borec Goriške bri gade, pogrešan od 15.11.1943; Friderik Primožič z Oslavja, bor60 Vojkove brigade, pogrešan v Nemčiji; Mario Boškin iz Pevffl6, borec Briško-Beneškega odreda, padel 14.1.1945 v Reziji; L3,®? slav Grauner iz Pevme, borec Briško-Beneškega odreda, ustreli6 1.6.1944 v Kojskem; Jožef Kovačič iz Grojne, borec Soške brigu® ustreljen 21.9.1943 v Števerjanu; Jožef Kovačič iz Grojne, b°re Soste brigade, padel 19.5.1944 v Branici; Ladislav Kovačič ^ Grojne, borec Briško - Beneškega odreda, ustreljen 3.10.1944 Podgori; Jožef Koršič iz Pevme, borec Briško-Beneškega odre® umrl 2.4.1945 v taborišču Mauthausen; Jožef Mačus iz Groj°e’ borec Gregorčičeve brigade, padel 8.5.1943 v Nemškem Ru
Leta 1946 so vaščani postavili spomenik padlim partizansk11" borcem iz Pevme, Oslavja in Štmavra

|
Bogat kulturni spored v Sežani
Med 22. in 25. avgustom se bo na Sežanskem dogajalo marsikaj fanimivega. Tako bo v četrtek, avgusta 1985, ob 20. uri v a-toju Klub hotela v Lipici koncert Godalnega orkestra iz Nove Gorice, v petek, 23. avgusta 1985 "o v Lokvi pri Lipici, kjer praz-nujejo 500-letnico protiturške u-trdbe TABOR okrogla miza z naslovom Protiturške utrdbe na Primorskem, ki se je bodo ude-fežili naši priznani strokovnjaki na tem področju.
Istega dne bo začetek ex tem-P°ra z udeležbo slikarjev Krišto-*a Zupeta, Mateja Metlikoviča, Lucijana Reščiča, Janeza Mateli-ca, Jureta Cihlara in slikarja iz Zamejstva.
V	soboto, 24. avgusta 1985, ob 20- uri bo v kraški jami Vilenica tradicionalni večer poezije, ki 86 ga bodo letos udeležili tudi Pesniki iz drugih republik. Sodelovali bodo pesniki Milan Kleč, Pranci Zagoričnik, Maja Vidmar, Tomaj Šalamun, Ace Mermolja, AU Podrimja, Ernest Fišer, Mo-'hir Lazič, Draga Vranješ, Giaco-®o Scotti.
V	nedeljo' bodo na proslavi ob fOO-Ietnici protiturške utrdbe Ta-■jor, ki bo ob IG. uri v Lokvi, sodelovali tudi kulturniki iz Treb-niega s pesmijo in plesi. ~
^ Dubrovi pri Labinu poteka 14. "^ditenanskli kiparski simpozij, ki /^daljuje tradicijo, katere rezultate, sto skulptur, bodo razstavili v bliž-Jejn parj{U 'j\I je ge doslej postavlje-st ,0*jr°g 40 skulptur, izključno ab-irakcij. Tako mediteranski kiparski nnpozij predstavlja več kot zgolj kul-not° ^0Saianjc io z deli trajne vredni potrjuje smisel obstanka.
Religija - stalna človekova spremljevalka (II.)
Zelo zanimiva so tudi pričevanja o razvoju verstva ljudstev, živečih med rekama Evfratom in Tigrisom. Razmere, v katerih so se razvijala ljudstva Mezopotamije, so bile v mnogočem podobne egiptovskim. Zaradi tega lahko naletimo na mnoge podobnosti med obema religijama. Viri za preučevanje verstev Mezopotamije so precej bogati. Dragocena so predvsem številna besedila, ki so se ohranila na glinastih tablicah. Najstarejša pričevanja te visoko razvite civilizacije segajo v 4. tisočletje pr. Kr., dobo, v kateri so vladali Sumerci, najstarejše predsemitsko prebivalstvo Mezopotamije.
V 3. tisočletju so Sumerci 'razvili predstave, ki so močno vplivale na njihove sodobnike, zgodnje Semite, prav tako pa tudi na poznejše Asir* ce in Babilonce, Hetite in prebivalce Palestine ter na vsa sosednja ljudstva, ki so iz njihove religiozne zakladnice črpali temelje za svoje verovanje.
Že v Sumerijski dobi so nastale predstave o bogovih zavetnikih. Najvažnejši bogovi v tem obdobju so bili Anu (ime prihaja iz sumerske besede »an«, ki pomeni nebo), Enlil (vladar gora, vetra . . .) in Ea. Boga Ea so1 častili predvsem v obmorskih naseljih. Prav gotovo je bil zavetnik ribičev, saj so ga upodabljali v podobi človeka - ribe. Razni miti so ga predstavljah tudi kot branitelja ljudi pred drugimi bogovi. Eov sin Marduk je postal sčasoma poglavar celotnega babilonskega panteona. Velikega čaščenja pa je bil deležen tudi Mardukov sin - bog Nabu, ki je veljal za zaščitnika znanosti, predvsem astronomije in umetnosti pisanja.
Hkrati z uradnim kultom bogov, zavetnikov države, so se ohranili še drugi, prastari ljudski kulti. Ljudstvo je častilo žensko božanstvo Ištar, boginjo plodnosti. Ištar je obenem veljala ža kraljico neba. Samo v Babilonu je bilo okrog 180 obcestnih oltarjev, kjer so se lahko častilci o-bračah nanjo s prošnjami in molitvami.
Že v najstarejši dobi se je v Mezopotamiji začel porajati poseben stan duhovnikov, ki so predstavljah posebno vplivno plast družbe. Duhovniški poklic je bil deden in za vse kandidate je veljalo neomajno pravilo — duhovniki niso smeli imeti nobene telesne hibe. Hkrati z duhovniki so »božjo službo« opravljale tudi svečenice in tempeljske služabnice.
Babilonska svetišča so bila navadno krajena v obliki visokih stopničastih stolpov (zikuratov). Ti stolpi pa niso služih samo kot svetišča, pač pa tudi kot izvrstna razgledišča. Duhovniki so bih obenem tudi učenjaki. V Babilonu se je zato že zelo zgodaj razvila astronomska veda, ki ni prav v ničemer zaostajala za egiptovsko. Ta znanost je na svojevrsten način pustila pečat tudi na religiji. Bogove in boginje so sčasoma začenjali poimenovati z imeni nebesnih teles. Besedo »bog« so v babilonskem klinopisu začeh izražati z znamenjem, ki je pomenil »zvezda«. Način poimenovanja nebesnih teles z imeni bogov je kasneje prešel h Grkom, nato pa še k Rimljanom. Latinska imena bogov so se ohranila kot imena planetov vse do današnjih dni.
V dobi asirskega cesarstva (v 8. in . stol. pr. Kr.) se je verski sistem Mezopotamije v bistvu le malenkostno spremenil. Asirci niso v religiozni sistem vnesh skoro nič novega, prav tako niso bistveno vplivali na gospodarski red in kulturo. Od podjarmljenega babhonskega ljud stva so si enostavno »sposodili« njegovo visoko kulturo, pismenstvo in celo vero. Babhonska duhovščina je ohranila svoj visoki položaj.
Babilonska vera je držala dolgo in čvrsto, verjetno zato, ker je bila povezana z resnično obširnim znanjem babilonske duhovščine. Njihov versko mitološki sistem pa je sčasoma prekoračil meje Mezopotamije. Babilonska demonologija se je ohranila vse do srednjega veka. Vsa srednjeveška evropska fantazmagorija o zlih duhovih, ki je pripeljala inkvizitorje k divjemu preganjanju domnevnih »čarovnic«, je imela svoje temelje v starem babilonskem verovanju v demone in zle duhove.
Na starih glinenih tabhcah so raziskovalci naleteli na veliko razprav, ki skušajo pojasniti vprašanje o nastanku sveta. Babilonski ep o stvaritvi sveta pripisuje to bogu Marduku, ki se je bojeval in premagal boginjo temè Tiamat, ki je dvignila svojo mogočno vojsko proti porajajočemu se redu na svetu. Bogovi se v strahu ne morejo odločiti, ah naj bi se bojevah proti boginji teme. Končno se za boj opogumi bog Marduk, ki pa zahteva, da mu v primeru zmage ostah bogovi priznajo naslov najvišjega boga. Po srditi bitki mu res uspe, da premaga pošast Tiamat. Ubije
jo, razkosa njeno truplo in iz posameznih delov ustvari nebo in zemljo.
Druga besedila govorijo o stvarjenju prvega človeka Adapa, ki ga je ustvaril bog Ea. Ta je hotel Adapu podeliti nesmrtnost, prvi človek pa se je pregrešil in zato je vse človeštvo zapisano smili.
Nekaj znamenitih mitoloških motivov vsebuje tudi znana pesnitev o Gilgamešu, ki velja za najstarejšega vseh epov. Znana je posebno epizoda, v kateri se junak Gilgameš ob koncu sveta sreča s svojim prednikom Utnapištinom, ki mu pove zgodbo o strašnem vesoljnem potopu, ki so ga poslali bogovi. Iz potopa se je rešil samo on, Ulnapištim, ki je po nasvetu boga Ea napravil ladjo in vzel vanjo svojo družino in par za vsako živalsko vrsto. Ta mit je zelo podoben zgodbi iz Stare zaveze o vesoljnem potopu.
Tudi mezopotamska ljudstva so verovala v posmrtno življenje. Vsak pokojnik se je po njihovem verovanju preselil v deželo Arahu, ki je ležala pod zemljo. Duhovi umrlih so se vanjo prepeljali z barko prek podzemske reke Habur. Svoje pokojnike so Babilonci branih in jih oskrbovali z vodo. Dolžnost najstarejšega sina je bila vzdrževati svoje prednike. Duh človeka, ki je ležal nepokopan ah ki ni bil primemo vzdrževan, je po verovanju takratnega prebivalstva hodil po svetu in vznemirjal žive.
Mezopotamski misleci so verovah, da človek lahko »ugane« božjo voljo. Prepričani so bih, da se vse, kar se dogaja v nebesih, ponovi na zemlji. Ljudje morajo biti zato pozorni na nebesna in razna naravna znamenja.
Iz tega prepričanja se je kmalu razvila prava vedeževalna znanost. Bodočnost so duhovniki prerokovali tudi iz jeter in pljuč ubitih Živah. Ta način so v glavnem uporabljali, ko je šlo za državne odločitve. Prerokovalci so obenem opa-zovali tudi premikanje raznih planetov, let ptic in gibanje drugih Živah.
Dežela med dvema rekama je imela velik vpliv tudi onkraj svojih meja. S svojo izredno visoko stopnjo kulture in znanosti je Mezopotamija skupno z drugimi odkritji vplivala na vero bližnjih dežel. . .
HELENA JOVANOVIČ
Ajdovščina nad Rodikom - središče skupnosti Rundiktov
V mesecu oktobru pričakujemo v Trstu razstavo o izsledkih arheoloških raziskav pri Rodiku
Ajdovščina nad Rodikom, 804 m *s°/ci brkinski vrh je po 1500-letnem spet zaživela. Da, prav pred *mn° 1500 leti, torej v poznorim-arh ie 1la vrhu, po mnenju *eologov, ki se letos že peto leto ° vrsti mudijo na tem najdbišču, nrk> življenje.
sAjakšnega obsega je bil gospodar-■ 1 vrostor, ki je spadal pod radišno Ajdovščino, katere so bile dejav-sti njenih prebivalcev, kakšen njih ^ Cln življenja, stanovanjske zgrad-Th' J^kšne stike so imeli z bližnji-l 1 kraji in kulturami, kakšni so bi-^Vjihovi pogrebni običaji, kdaj točan ln ?akaj ie prišlo do opustitve te-ji0 obširnega naselja? Na vsa ta in C.te mnoga druga vprašanja posku-Tal° °dgovoriti arheologi, ki tukaj So lskujejo. Cel julij, razen nedelj, SjL-°b 7. uri zjutraj prišli s teren-Ta?1 tezilom ha vrh Ajdovščine iz
kjer Vasice na
fia vrh Ajdovščine grebenu Brkinov, 80 prenočevali. Ves dan do peka' tepoldne so raziskovali, da bi ,1 teč izvedeli o »Ajdih, ki so ne 0 tu imeli svoje domove«, kot
govori ustno izročilo, ki še hA, v vasi Rodik ob vznožju tega Nekateri starejši prebivalci »iloa nam ved° celo povedati štela 0 domov in prebivalcev Ajdovščine, ke 'S!cer 84 in 500. Od kod te števil-n: 4®. tudi vprašanje, ki nemalo mu-Ar teologe.
nirtA^k. koliko vrstic bi temu topovi] U tesvetili jezikoslovci, ki se ba-„p0,? razlago krajevnih imen, ako iz A1 leta 1842 posestnik Negotovič sfo alari je pri kopanju v bližini cena ik.a ' Trst pri Materiji naletel z Ploščo iz lokalnega kamna-jliša iz iVe^vrstičnim latinskim napisom cen' S*ok n- 8t- Na napisu se omenja ItuJu’-, 4® peljala preko ozemlja d° 'Aktov (Rundictes). Izvor bese-A. te>dik je bil tako pojasnjen, se-šg z odkrivanjem Ajdovščine pa je t '"teološko dokazan bivalni center Plemena.
dj^dovščina nad Rodikom, to dan-teirih'-^ko pomembno arheološko ra: blšče, je bila do nedavnega sko-Zn tepoznana arheološkemu svetu. °lonl tržaški naravoslovec in arhe-si>oi" de Marchesetti je sicer v isto? Stenografiji »I castellieri prelio« ^ Trieste e della regione Giu-ted pa 1908 omenil neko gradišče terje .dihom, vendar ga je lociral lQk?cn° na vrh nasproti Ajdovščine, sei.- da je vprašljivo, če je Marcherò \ sPl?h tukaj bil. Upravičeno lah-š(in orei govorimo o odkritju Ajdov-je f.°b priliki arheološke topografiloni S 80 i° izvedli slovenski arheo-
den,Aa 4®m območju na začetku se-hu A^tetih let. Leta 1975 je na vrhe ^davščine zastavil svoje raziska-teheološki oddelek filozofske fa-
kultete v Ljubljani z manjšo sondo v okviru raziskovalne naloge Poznoan-tične zapore v Sloveniji, od leta 1981 pa s samostojno raziskovalno nalogo Geneza kulturne krajine. Vodja vseh arheoloških posegov na rodiški Ajdovščini je arheolog • dr. Božidar Slap-šak, pri raziskovanju sodeluje tudi Pokrajinski muzej iz Kopra.
Danes je Ajdovščina edino primor-sko-kraško naselje kaštelirskega lipa (kaštelir je izraz, ki se je tudi v Sloveniji udomačil v arheološki literaturi in označuje prazgodovinske utrjene naselbine na vzpetinah primor sko-kraškeg a sveta; gre vsekakor za naselbine, ki so nam bolje po-.znane z izrazom gradišče), ki ga v Sloveniji sistematično raziskujejo in sicer z velikopoteznim in dolgoročnim arheološkim projektom. Po mnenju arheologov naselje na rodiški Ajdovščini nastane v obliki kašlelirja-gradišča v železni dobi (točneje v 6. - 7. stoletju pred n. št.) in nepretrgano traja do kasnorimske dobe, in sicer 5. stol. ko je opuščeno. Nadpovprečna oddaljenost vrha od najbližjih vasi je glavni vzrok, da so ruševine stanovalskih zgradb in arheološke plasti ostale skozi dolga stoletja (skoraj 1500 let) nedotaknjene.
Travniki in redek gozd so porasli ta obsežen vrh, domačini iz okoliških vasi pa niso zaradi prevelike oddaljenosti kraja odnašali kasneje kamenje za gradbene namene. Prav ta-.ko si niso na lepem, sorazmerno ravnem, a preveč oddaljenem vrhu Ajdovščine, urejevali njiv in polj, kot se je to zgodilo na premnogih drugih gradiščih. Prav s poljedelsko dejavnostjo so domačini uničili marsikatero gradišče.
Tako je Ajdovščina pričakala arheologe nedotaknjena, s svojimi skrivnostmi. Ruševine zidov in hiš so bi le same po sebi tako zgovorne, da je dr. Slapšak z geodeti in drugimi sodelavci še pred izkopavanjem sestavil urbanistično shemo naselja. Terenske značilnosti (kamnite groblje, ruševine zidov) namreč kažejo na tem vrhu pozidano področje v poz-norimskem času, ki nadaljuje prazgodovinsko izročilo v mejah prazgodovinskega obrambnega nasipa.
Komur pozornq sledi kulturnim dogodkom na obmejnem prostoru verjetno ni ušla vest o razstavi arheoloških raziskavah pri Rodiku, ki je bila v decembru leta 1983 v Sežani, kasneje pa v Kopru in Ljubljani. Kot
poslastico tržaškim ljubiteljem arheologije in krajevne preteklosti nasploh pa lahko sporočim, da bo oktobra omenjena razstava prišla v tržaški Kulturni dom. Gostitelj razstave bo Narodna in študijska knjižnica. Tako bo to že druga razstava z arheološko tematiko v pičlih dveh letih (leta 1983 smo si namreč ogledali razstavo o zgodnjesrednjeveških najdbah iz Predloke) v prireditvi naših krovnih zamejskih organizacij.
Da bi kaj več izvedel o letošnjih izkopavanjih na rodiški Ajdovščini, sem se podal v soparnem julijskem popoldnevu na ta slikovit vrh, poraščen z bukovim gozdom. Dr. Božida-ru Slapšaku, vodji raziskav, sem namenil nekaj vprašanj.
Brali smo, da je življenje na Ajdovščini trajalo od železne dobe do 5. stoletja našega štetja. Kako je prišlo do opustitve naselja?
Ajdovščina predstavlja primer zelo dolge kontinuitete naselitve, ki je trajala na tem vrhu po dosedanjih ugotovitvah okoli 1300 let. Razna obdobja so nam dokumentirana s keramičnimi najdbami, grobišči in z novčnimi najdbami. Kako in zakaj je prišlo do opustitve naselja je eno izmed temeljnih vprašanj, na katero poskušamo odgovoriti. Pri izkopavanjih smo med ruševinami odkrili plast žganine, ki nam priča o nekem požaru, ki je zajel naselbino. Je bil požar nasilne narave ali pa nesreča, na to vprašanje pri sedanjih omejenih raziskavah še ne moremo odgovoriti. Ne smemo namreč pozabiti, da sta sedaj raziskana komaj 2 odst. površine celotne naselbine.
Kakšen obseg je imelo naselje v obdobju, ki nam je zapustilo največ pričevanj in približno koliko prebivalcev je tu živelo?^
Naselje se je razprostiralo po ce lotnem območju vrha Ajdovščine na površini okoli 3.500 kvadratnih md-trov. Tako obsežna naselbina očitno ni mogla biti ekonomsko odvisna samo od brkinskih obronkov, ampak je nedvomno morala izkoriščati tudi dolino, katero je dominirala. Ta ekonomski prostor, ki ne bi segal na področje drugih takratnih naselij, bi lahko preživljal okoli 5000 glav drobnice. Ob drobnici bi lahko upoštevali še nekaj obdelovalnih površin na območju Ajdovščine, ki bi skupno mogle preživljati okoli 500 do 600 ljudi.
Lahko trdimo, da je tu stala prestolnica plemena Rundiktov, katerega poznamo iz znanega latinskega napisnega kamna iz Materije?
O neki prestolnici mislim, da ni točno govoriti. Vsekakor je naselje na vrhu Ajdovščine daleč naokoli najmogočnejša naselbina. Pod njegovo suverenostjo so prav gotovo bi-
la vsa bližnja naselja. Zato lahko utemeljeno govorimo, da je bil tukaj sedež skupnosti, ki je živela na širšem brkinskem območju in za katero vemo, po srečnem naključju, tudi ime: Rundikti.
'Kaj ste odkrili novega v letošnjih izkopavanjih?
Moram povedati, da letošnja izkopavanja niso z julijem še zaključena. Po premoru v avgustu bomo nadaljevali z delom septembra. Letos izkopavamo ostanke stanovanjskih zgradb ob vhodu v naselje. Gre pretežno za hiše iz 4. in 5. stoletja našega štetja. V eni smo odkrili ognjišče. Zidane so iz suhega kamna, to je tehnika, ki je na brkinskem območju s flišnato sestavo tal preživela do današnjih dni. Lokalni kamen — fliš se namreč zelo težko veže z malto, špranje med kamni so zamašili z ilovico. ‘Gornji del stavbe in streha sta bili leseni. Tlak je bil bodisi iz kamnitih plošč, bodisi ■ iz steptane ilovice. Našli smo tudi fragmente steklenih čaš in keramičnih posod, ki so bile uvožene izven rimske države.	.
Rekli smo da sodeluje pri izkopavanjih tudi Pokrajinski muzej iz Kopra. Arheologa Mateja Župančiča, ki ga v zamejstvu tudi dobro poznamo kot neutrudnega mentorja in sodelavca Komisije za arheološko topografijo Narodne in študijske knjižnice, sem tudi srečal na izkopavanjih. Tudi njemu sem dal vprašanje.
Pravkar šem videl neobičajen način fotografiranja izkopavanj z višine. Kamere so dvignih s pomočjo žičnih vrvi 10 metrov nad ruševine. Za kaj pravzaprav gre?
Na izkopavanjih dr. Slapšak razvija način arheološke dokumentacije ostalin tako, da jih fotografira z velike višine (10 m kot ste rèkli). U-porablja posebno stereo kamero tako, da dobi dva skoraj enaka posnetka, ki ju vidi skozi stereo očala plastično. Še več, kameri sta pravi merski inštrument in lahko pozneje v laboratoriju za vsako točko na sliki določi merske koordinate. S tem se hitrost izkopavanj zelo pospeši, saj ni več potrebno zamudno risanje na terenu. Za snemanje je to poseben raziskovalni projekt oddelka za Geodezijo iz Ljubljane.
Kramljanje z arheologoma se je zavleklo daleč v popoldanske ure. Poslovil sem se od njiju in od ostalih študentov, ki so tam raziskovali z dogovorom, da bo v Trstu oktobra spet stekel govor o Rundiktih, o arheologiji na splošno in tudi o arheologiji pri Slovencih v zamejstvu, ki prav letos beleži prvi dve leti svojega delovanja . . .
STANKO FLEGO
Nogomet: medcelinski superpokal v Ceseni
Argentincem prvo srečanje
independiente — Santos 5:3
(0:1, 1:1)
STRELCA: v 29. min. Lima, v 67. min. Percudani.
INDEPENDIENTE: Gojen, Monzon, Enrique, Erba (od 77. min. Merlini), Marangone, Viktor, Escudero (od 64. miinl. Reinoso), Giusti, Percudani, Bochini, Barberon.
SANTOS: Rodriguez, Davi, Flavio, Paulo Roberto, Serginho, Tondino Carlos, Gersinho, Junior, Lima, Hum berto (od 64. min. Dema), Lino.
SODNIK: Casarin iz Milana. Gledalcev 20.000.
CESENA — Nogometaši argentinskega Independienteja so osvojili sinočnjo prvo srečanje mednarodnega nogometnega turnirja v Ceseni za medcelinski superpokal in so se tako uvrstili za veliki finale, ki bo jutri.
Na L m turnirju nastopajo moštva.
ki so kdaj osvojila medcelinski pokal.
Sinočnje srečanje med ekipama Independienteja in Santosa je bilo dokaj izenačeno in se je končalo z zmago Argentincev le po streljanju enajstmetrovk.
Penarci — Inter	4:2
(0:0, 0:0)
V drugem sinočnjem srečanju je urugvajski Peuarol po enajstmetrovkah premagal moštvo Interja in se bo tako z Indipendientejem pomeril za prvo rnesto. Inter pa bo proti Santosu igral v malem finalu.
Pescara — Roma	3:1
PESCARA — V sinočnjem prijateljskem nogometnem srečanju je Pescara nepričakovano, toda zasluženo premagala Romo s 3:1 (0:0). Za Pesca-
ro sta bila uspešna Roselli (2) in Berardi, za Ramo pa Graziarli.
Ostali sinočnji izidi prijateljskih tekem: Parma - Fiorentina 0:2; Piacenza - Atalanta 0:3; Fanfulla - Monza 2:4; Ostia Mare - Lazio 1:2; Ladispo-li - Lecce1 0:0; Campobasso - Franca-Villa 1:1 ; Sambenedettese - Milan 1:1; Prato - Cagliari 1:3.
Več društev želi
nogometaša Falcaa
SAO PAULO — Vse kaže, da bivši nogometaš Rome in brazilski reprezentant ne bo ostal brezposeln. Poleg Fiorentine in Sao Paula se za tega nogometnega asa sedaj zanimajo še International Porto Allegre, Fluminense in Corinthias. Falcao pa je včeraj izjavil, da ne bo sprejel ponudbe Fiorentine.
GORICA — Bivši nogometaš ljubljanske Olimpije Janez Voljč je od včeraj čan društva Gorizia, ki igra v meddeželnem prvenstvu.
Kaže pa, da je gcriško društvo zainteresirano še za enega jugoslovanskega nogometaša. To je za Valterja Matkoviča, ki je star 25 let in je igral za Koper.
Nogometaši iz Slovenije pa so, kaže, postali izredno »vabljivi« tudi za ostale nogometne klube, ki nastopajo v meddeženem . prvenstvu. Še posebno agilen naj bi bil Bussano, ki mrzlično išče okrepitve v Sloveniji.
Po mnenju nekaterih predstavnikov teh društev, se nogometaše iz Slovenije (predvsem bivše Olimpijine nogometaše) še kako izplača najeti. Za meddeželno ligo so gotovo velika okrepitev, poleg tega pa so tudi poceni. Leti naj bi društvo stali še manj kot domači nogometaši.
Reggijeva in Cecchinijeva
izločeni v Mahwahu
MAHWAH — Italijanski teniški igralki Sandra Cecchini in Raffaela Reggi sta bili izločeni v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Mahwahu. Reggijeva je izgubila prO' ti Američanki Thompsonovi (1:6, 6:4, 6:7), medtem ko je Cecchinijeva klonila pred Britanko Annabel Croft (1:6, 6:4, 4:6).
McEnroe prvi
DALLAS — Lestvica najboljših teniških igralcev na svetu je naslednja: 1. McEnroe (ZDA); 2. Lendl (ČSSR); 3. Wilander (švedska); 4. Connors (ZDA); 5. Curren (ZDA); Jarryd (Šve.); 7. Noah (Fr.); "• Gomez (Ekv.); 9. Becker (ZRN); M-Mecir (ČSSR).
Gorizia naj bi najela še enega nogometaša iz SRS
Po Voljču tudi Matkovič?
Z GORIŠKIM SEGAFREDOM
Američan M. Brown opravil prvi trening
GORICA — Mike Brown,. 22-letni ameriški center (črnec), ki je igral pri Washington University, je včeraj opravil prvi trening v vrstah goričkega društva Segafredo, ki bo igral v prvenstvu A-2 lige.
Prvo tekmo z goriškim klubom bo Brown igral že v ponedeljek, 19. 8., ko bo v Gradežu Segafredo v prijateljskem srečanju igral proti francoskemu moštvu Avignon.
Brown je visok 206 cm, tehta kar 118 kg in je tretja »izbira« profesionalne ekipe NBA lige Chicago Bulls.
V soboto pa bo v Gorico dopotoval Američan Bryan Jackson, krilo 26 let, 203 cm. Jackson je bil pred tremi leti, ko je igral za beneško Carrero, najboljši strelec A-l lige.
Paolo Rossi tudi uradno
pri Milanu
MILAN — Paolo Rossi je sedaj tudi uradno član prvoligaša Milana. Vod stvo Milana je namreč na zvezo vložilo pogodbo z Rossijem, ki t^o pri Milanu igral dve leti.
V Jušni Ameriki se s tekmami v smuku pričenjajo boji za SP
Smučarji v domovini svetovnega pokala
JOŽE DEKLEVA
Za marsikoga so trije avgustovske tekme v smuku za svetovni pokal nekoliko posiljene, vendar kakorkoli že, dvajseta sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju se začenja avgusta v zimi južne poloble s smukom v argentinskem zimskem središču —- 15. in 17. avgusta v Las Lenasu. Tekmovanja se bodo udeležili tudi jugoslovanski smučarji, čeprav niso specialisti za smuk. V Argentino bodo odpotovali bolj zaradi treninga.
Tako je naneslo, da bodo 20. jubilej svetovnega pokala v alpskem smučanju slavili v Južni Ameriki, kjer je to tekmovanje tudi nastalo. Ko se je dobra stara Evropa poleti 1966 izselila na morske plaže, so se namreč zbrali najboljši alpski smučarji in smučarke z vsega sveta v čilskem zimovišču Cortilu na prvem svetovnem prvenstvu v alpskih disci-
plinah na južni polobli. Francoski novinar Serge Lang pa je tedaj predlagal mednarodni smučarski zvezi, naj uvede svetovni pokal. Rodilo se je tekmovanje, ki se je kmalu razraslo v svetovno atralccijo, v svoji 20. izvedbi pa je slednjič doseglo tudi svojo domovino — sneg Južne Amerike. ,
Zaradi neugodnih snežnih razmer v argentinskih gorah se je vodstvo jugoslovanskih alpskih smučarjev nekaj časa obotavljalo, ali naj šesterica tekmovalcev sploh odpotuje na
dolgo pot, še zlasti, ker so imeli reprezentance ves čas v načrtu tudi treninge. Ko pa sta direktor alpskih reprezentantov Tone Vorginec in zvezni trener moške ekipe Filip Gartner vsestransko pretehtala možnosti za vadbo, sta se odločila, naj jugoslovansko zastopstvo vendarle odpotuje. Tako je prejšnji teden rano zjutraj krenil izpred Elana v Begunjah kombi s Strelom, Benedikom, Kuraltom, Čižmanom, Žanom in Robičem, trenerjema Gartnerjem in Vodovnikom ter Elanovim serviserjem
Gašperšičem.
Jugoslovanski tekmovalci v smukih seveda nimajo nobenih možnosti za boljše uvrstitve. Avgustovski smuki bodo prav gotovo nadaljevanje velikega dvoboja švicarskih in avstrijskih mojstrov hitrosti na smučeh-Vanj pa bodo lahko posegli le redki posamezniki iz drugih reprezentanc.
Jugoslovanski najboljši alpski smučarji so se doslej že štirikrat Pripravljali v Argentini, enkrat pa ,v Avstraliji in Novi Zelandiji. Toda že od leta 1980 se odhodom na južno poloblo odpovedujejo. Vzrok je zlasti vse večja2 draginja v Argentini-
Z reprezentanco nista odpotovala Bojan Križaj in Rok Petrovič, ki se v tekmovalni sezoni ne nameravata posvečati superveleslalomu, tako da jima vadba hitrosti ni potrebna. Me<t potniki v Argentino tudi ni Jureta Franka, ki se mu je med zadnji^1 treningom oglasila stara poškodba kolka.
Švicar Miilier najhitrejši na treningu
LAS LENAS — Švicar Peter Miilier je osvojil najboljši čas na treningu za smuk za SP v tem argentinskem kraju. VRSTNI RED: 1. Miilier (Švi.) 1’29”03; 2. Alpiger (Švi.) po 69 stotinkah; 3. Hoflehner (Av.) po 1”20; 4. Lewis (ZDA) po 1”35; 5. Mahrer (Švi.) po 1”57; 6. Cathomen (Švi.) po 1”66; 7. Mair (It.) po 1’98.
Organizator SP je medtem sporočil, da zaradi pomanjkanja snega, odpade tretji smuk za SP v Barilocheju.
i

Atletika: pred finalom A skupine v Moskvi
NDR pred domačini?
Jadranje: na regati v Tržiču tudi TPK Sirena
Dobri uvrstitvi Ferfolje in Sternija
Zadnjih pet zmag v finalu EP v mo ški konkurenci je šlo v NDR. Letos je v dvoboju SZ že premagala Vzhodne Nemce, vendar z običajnima dvema predstavnikoma v vsaki panogi. Z enim samim so Vzhodni Nemci težko premagljivi. V namišljenem spopadu SZ - NDR z enim samim tekmovalcem v vsaki ■ panogi bi Sovjeti opravili z NDR, v osmero-boju pa se bo dogajalo, da bodo domačini v mnogih tekih zasedali mesta na koncu vrstnih redov, medtem ko se bodo Vzhodni Nemci tudi brez zvenečih imen reševali s primerno taktiko in kopičili rezervne točke za panoge, kjer so šibkejši. V celoti bo tekmovanje verjetno na tehnično nižji ravni, kot bi dali slutiti nekateri letošnji svetovni rekordi.
Ob mrzlični radovednosti za višino bo Sergej Bubka tisti, ki bo pritegnil pred televizorje največ ljudi. V dolgem tekmovanju z osmimi skakalci zelo razli&ne vrednosti ni pričakovati novega rekorda, logičen pa je skok okoli 5,90 m.
Hitri teki v Evropi niso kaj prida. Zahodna Nemca Haas (10”20 na 100 m) in Liibke (20”38 na 200 m) bi utegnila biti lažja favorita. Schbnle-be (NDR, 44”62 na 400 m) je zaradi zanesljivosti prvo ime za ta tek. Na ovirah bi utegnili svoje povedati Francozi s Caristanom, ki je 110 m letos pretekel v 13”47. Trg je v Evropi v tej panogi zelo slabo založen, živahno pa bo na 400 m kjer obeta forma Schmida (ZRN) in Vasiljeva (SZ) čas pod 48 sekundami, kar je že svetovna smetana. V vseh ostalih tekih bomo zaman čakali odlične rezultate. Nekaj letošnjih junakov bo itak odsotnih, ostali pa že imajo od naporov razbeljene tetive in bodo skrbno štedih z močmi. Sicer je na prrepihu evropski rekord v štafeti 4x400 m. Kandidata sta NDR in Velika Britanija.
Od skakalcev smo že nekaj povedali. Precej obeta troskok, kjer je letos padel svetovni in dvakrat tudi ■evropski rekord. Procenko (SZ) je naraven favorit, ogrozita pa ga lah-
ko Mai (NDR) ali Hoffman (Poljska). Daljino bi morali oddati nekje med 8,10 in 8,20. Kandidati so Lajev-ski (SZ), Beer (NDR) in Klimaszew-ski (Poljska).
Običajna mora velikih tekmovanj naj bi ohromila metalce krogle in diska. Italijan Andrei, za katerega trdijo, da je zgrajen samo »con pasta e burro« je favorit v krogli. Zanesljivost toskanskega silaka je izredna in od njega lahko pričakujemo tudi svetovni rekord. Sicer je letos več od njega vrgel Timmermann (NDR): 22,08 proti 21,95 m.
Kopje za Hohna ne bo problem, malo skrbi pa imajo Sovjeti za svojo drugo paradno panogo, met kladiva. Izkušeni Sedih ni letos najbolj pri močeh in metal bo zato Tamm. Nekdaj ekskluzivnih 80 m dosegajo sedaj tudi drugod. Nemca Rodehau (NDR, 82,64 m) in Sahner (ZRN, 81,56 m) bi utegnila biti celo nevarna.
Možen vrstni red v Moskvi: 1. NDR, 2/Sov. Zveza, 3. ZRN, 4. Vel. Britanija, 5. Italija, 6. češkoslovaška, 7. Poljska, 8. Francija.
Italijani bi v optimalni zasedbi lahko startali tudi na četrto mesto, v zadnjih dneh pa se množijo poškodbe, na dan pa prihajajo tudi izjave o slabi formi. V vsem bo verjetno le nekaj resnice. Ostala bi morala tičati v napetih odnosih reprezentantov z atletsko zvezo, ki je v zadnjih mesecih stisnila precej debe^ lo mošnjo.	Bruno Križman
Sovjeta Povarnkina
ne bo v Moskvi
MOSKVA — Novopečeni svetovni rekorder v skoku v višino Rudolf Po-vamicin, ki je premagal magično mejo 240 cm, ne bo zastopal Sovjetske zveze v finalu evropskega_pokala, ki bo v soboto in nedeljo v Moskvi.
Trener sovjetske reprezentance I-gor Ter Ovanesjan ni hotel tvegati, saj na tem tekmovanju lahko nastopa le en atlet za vsako državo. Po-vamicin je sicer svetovni rekorder, nima pa nikakršne mednarodne izkušnje in zato je zvezni selektor izbral Igorja Paklina, ki je bil doslej na mednarodnih tekmovanjih najzanesljivejši med sovjetskimi skakalci.
Konec tedna so bile v Tržiču v organizaciji tamkajšnjega jadralnega kluba Oscar Cosulich regate v razredih laser, finn in europa ter 420 in 470 (slednji sta veljali za pokal Be-pi Parovel, oziroma pokal Colussi).
V razredih laser in europa sta se omenjenih regat udeležila tudi Sire-nina jadralca Maksi Ferfolja in Peter Sterni, ki sta zasedla na končni lestvici 15. mesto v konkurenci 30 posadk, oziroma 7. mesto na 12 posadk.
Prvi trije uvrščeni v vsakem razredu.
Razred 420 (pokal Bcpi Parovel):
1. Zerbin - Soranzo (SVÒC); 2. Cre-sti - Cresti (Stsm) ; 3. Alberti - Alberti (SVOC). Razred 470 (pokal Co-lussi): 1. Noè - Bottaro (YCA); 2. Darin - Bressan (DVV) ; 3. Vascotto - Drioli (CDM). Razred europa: 1. Paolo Sain; 2. Stefano Petronio; 3.
Roberto Spsdaro (vsi SVOC). Razred FINN: 1. Mauro Fioretto; 2. Federico Stopparli; 3. Maurizio Milan (vsi SVOC). Rasred laser: 1. Andrea Nie-verov (SVOC); 2. Giulio Tarabocchia (YCA); 3. Claudio Pisani (STV).
Jadralno prvenstvo open
v razredu laser
Od 17. do 24. avgusta, bo v Maršali, na Siciliji, jadralno prvenstvo OPEN v razredu laser. Jadralnega prvenstva se udeležuje tudi jadralec TPK Sirena Maksi Ferfolja, ki bo prav na veliki šmaren odpotoval na Sicilijo. Od XI. cone se bodo jadralnega prvenstva v razredu laser udeležili še brata Nieverov (tržiškega jadralnega kluba Oscar Cosulich) in Giovanni Moro (član miljskega jadralnega kluba).
Jadralno prvenstvo v razredu laser
bo potekalo v organizaciji jadralnih klubov »Società Canottieri Marsala« in »Circolo velico Mrsala«.
Jadralci bodo porazdeljeni po skupinah. Od 17. do 18. avgusta bo na sporedu pregled jader. Od 19. do 21-avgusta bodo kvalifikacijske regate-Finalne regate pa se bodo odvijale od 22. do 25. avgusta. Od 21. do 25. avgusta bo vsak dan po ena preizkušnja. Organizacijski odbor pa bo lan", ko anticipiral eno ali več preizkušeni-V vsakem, dnevu regat pa ne bostu smeli biti na sporedu, več kot dv preizkušnji. (A.D.)
Vatanenu bolje
HELSINKI — Zdravstveno stanje finskega pilota Arija Vatanena, kj se je hudo poškodoval 31. julija caco avtomobilskim rallyjem Argentine, J znatno boljše.
V prvi polovici septembra na Proseku
Memorial »Žarko Race«
Primorje prireja od 2. do 13. septembra nogometni turnir za II. memorial »Žarko Race«. Turnirja se letos udeležuje osem ekip, in sicer: Breg, Gaja, Kras, Primorje, S. Giovanni, S. Marco, S. Nazario in Zarja.
Razpored srečanj, ki bodo vsa na proseškem nogometnem igrišču s pričetkom ob 20.30, pa je naslednji: v ponedeljek, 2. septembra. Zarja — Breg; v torek, 3. 9„ Primorje — Kras; v sredo, 4. 9., S. Giovanni — S. Marco in v četrtek, 5. 9., S. Nazario — Gaja. Ta srečanja so izločilna.
Naslednji ponedeljek, 9. septembra, se bosta pomerili zmagoviti ekipi v prvih dveh srečanjih, naslednjega dne pa zmagoviti ekipi drugih dveh. Finale za tretje mesto bo v četrtek, 12. septembra, veliki finale pa naslednjega dne.
Drugi memorial »Žarko Race« prejme v trajno last ekipa, ki bo trikrat osvojila turnir. Nagrajevanje bo na proseškem' nogometnem igrišču takoj
po koncu finalne tekme, vsaka ekipa pa lahko igra s tremi sposojenimi igralci.
Spominski nogometni turnir »Žarko Race«’ že nekaj let nudi idealno pred-prvenstvOTio pripravo našim ekipam, ki nastopajo v drugi in tretji amaterski ligi. Omeniti moramo tudi, da so ga tudi večkrat osvojile, pa čeprav proti močnejšim nasprotnikom, ki nastopajo v višjih nogometnih ligah.
Dirka po ZDA: Lemond
še vedno v vodstvu
COPPER MOUNTAIN — Američan Jeff PiercS je osvojil peto etapo mednarodne kolesarske dirke po ZDA. Drugi je bil njegov rojak Greg Lemond, ki je tako še utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici, kjer je drugi Hampsten po 1,55”, tretji je Pierce po 6’18”, četrti. Shapiro (vsi ZDA) po 6 20”, peti pa je Francoz Bernard Hinault po 6’56”.
^obvestila
ZSŠDI	^ nd
obvešča, da bo urad v Trstu zaPr", danes, 14. t.m., popoldne do poneue s ka, 19. t. m.
ŠD BREG	llk_
vabi vse mladince, ki bi se radi ^ varjali z nogometom, da pristopi]® društvu. Za prvenstvo cicibanov PrT,t jo v poštev rojeni do 1. 7. 1975, zaC , nikov od 1. 7. 1973 do 30. 8. 1975, naj mlajši od 1.7.1971 do 30. 6. 1973 in raščajnikov od 1. 7. 1969 do 30- 6. 1 . Informacije po telefonu št. 281-059 vs^ torek, sredo in četrtek od 1“-20. ure.
KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da sprejema prijave za četniški. trenerski tečaj, ki bo P* kal od 25. do 30. avgusta v Boro'T>, športnem centru na stadionu »!• v Trstu. Zainteresirani se na tv*-., lahko prijavijo v tajništvu združenj tudi telefonsko 040/767304.	.
KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠD1 obvešča, da so v tajništvu zdruzep, v Ul. sv. Frančiška 20/11. na »ou prijavnice za Udeležbo na prvem ^ mejskem košarkarskem taboru, hi od i. do 7. septembra pod st^0^ ie nim vodstvom Petra Brumna. Tabor namenjen igralcem letnikov 1970,	.’
72 in 73. Ostale informacije v ta j štvu združenja. Rok za prijavo z8P de 28. avgusta 1985
i


|
I
I
Nadaljujejo se priprave tržaškega nogometnega drugoligaša
Triestina od danes v Bazovici
Triestina je s svojo igro v soboto večer proti Interju prijetno presene-uia. Igraia je poletno, dinamično. Sfalci pa so že pokazali precejšnjo ormo, glede na to, da se je končal Prvi del priprav.
, °d danes zjutraj pa igralci Triestine j-torurajo na igrišču Zarje v Bazovici, se bodo zadržab vse drugo ob-.“oje priprav, do 31. avgusta. V so-oto bodo v Conegbanu odigrali pri-«teljsko tekmo z domačo ekipo, ki astopa v meddeželnem prvenstvu. evna bo ob 20.45, bo pa še precej aiiteven test, na katerem bo poskušal "^ner Ferrari marsikatere obramb-
116 variante.
, v sredo, 21. avgusta, pa se bo zače-^ zares. Na sporedu bo tekma med bestino in Rimini jem, veljavna za ^Tjanski pokal. Šele na tej tekmi bo Wte^° rno®tvo	vse svoje
. sliki: drugi gol Triestine, ki ga zabil Di Giovanni, potem ko je lepo **°drl v sredino nasprotnikovega ka-»skega prostora.
$ kajutno jadrnico v organizaciji Jadralnega kluba Čupa
Poučno križarjenje ob dalmatinski obali
Vsa posadka JK čupa na cilju v Dubrovniku
Tud; letos je JK Čupa organiziral ju- SV(>je člane tri križarjenja s ka-r,110 jadrnico ob dalmaimsKi oban. [jj6!1 <>d teh se je pravkar končal. _ e‘ežili so se ga člani mladinskega ba i? sesljanskega jadralnega klu-0 ■ ki so hoteli preveriti svoje znanje navigaciji osvojenega na teoričnem kj alu za upravljanje kajutnih jadrnic, blese* ij^e orSan^z'ra^ v zimskih
p Prvo izkušnjo si je osemčlanska (ri b.dka izbrala dokaj zahtevno pot, le ?*qcei' objadranje dalmatinske oba-H-n** otoka Krka do Dubrovnika. Z Prk^bfskim Maestralom, ki so ga fi .VZeii pod lastno odgovornost v ma-27u ?a Punatu, so odjadrali v soboto, p,,' Julija proti jugu. Prvo noč so
^	t r	i-m-vs-vOT* r»«-«1ÌTT11 T^/-»l/-»■»"•vE
v sigurnem zalivu Kolorat ohi r^KU Cresu. Naslednje jutro so p kal; Lošinj in otok Silbo. lun °* nadaljevali tudi ponoči in pod del'1 ubjadrali cel Dugi otok. V pone-J°k so si ogledali slikovite Kapri je.
V torek so na Drveniku srečali še eno posadko čuparjev, ki jih je pospremila do zaliva Nečujam na otoku Solti. Vesela druščina je ob spremljavi kitare in dobrega razpoloženja nadaljevala svojo pot na Hvar, objadrala Korčulo, si ogledala naravni park pri Pomeni na Mljetu in šesti dan je končno srečno dospela v Dubrovnik.
Poleg lepega in zanimivega doživetja, ki ga predstavlja šestdnevno bivanje na jadrnici, se je vsak član posadke Maestrala sprijaznil z vsemi navigacijskimi veščinami in manevn, ki jih je treba poznati za zanesljivo upravljanje jadrnice vzdolž dalmatinske obale. Tako je vsak od njih postal potencialen skipper za bodoče odprave.
Med potovanjem so člani posadke imeli priložnost praktično izvesti vse, kar so se naučili na praktičnem tečaju v zimskih mesecih. Poskusili so upravljati jadrnico ob vsakršnem vremenskem stanju, pristajati na vse
možne načine, določati lego, hitrost in kurz, brati navtične karte in pe-Ijarje, interpretirati razne pomorske signale, uporabljati radijski sprejemnik, globinometer ter ostale navigacijske naprave itd.
Na tak način si je Jadralni klub Čupa pridobil osem novih izkušenih jadralcev in še enkrat dokazal uspešnost svojih tečajev za upravljanje kajutnih jadrnic ter križarjenj ob dalmatinski obali. Z njimi skuša u-stvarjati čimveč zanimanja za pomorske športe pri čimvečjem številu Primorcev, ki so v zadnjih letih začenjali izgubljati stik z morjem, ki je nekoč predstavljalo sestavni element življenja njihovih prednikov.
KLAVDIJ CIBIC
TEKMOVANJE NA SKIROLKAH
Devineani tretji na tekmi v Asiagu
Rolkarji SK« Devin so se v ncde ’ Ijo udeležili tekmovanja v Asiagu za 10. trofejo Monte Katz. Devinčani so nastopili le s sedmimi tekmovalci. Nekateri so namreč zboleb, nekateri pa so imeli druge obveznosti.
V	kategoriji cicibanov so bili naši odlični. Osvojili so kar vseh prvih pet mest. Zmagal je namreč Andrej Legiša, drugi je bil Aljoša Gabrovec, tretji David Širca, četrti Dean Peric, peti pa Andrej Mervič.
V	kategoriji mlajših začetnikov, kjer je bila konkurenca izjemno o-stra, je Andrej,Antonič osvojil četrto, Ervin lori pa sedmo mesto.
Vsem našim faptom gre torej pohvala za vložen trud in požrtvovalnost. Med dvanajstimi nastopajočimi društvi je namreč SK Devin osvojil odlično tretje mesto. (Elio lori)
m.
Z mislijo sem spreletel celotno odpravo in komaj tedaj slišal še nepomirjeno diskusijo med Lenardom in vodjo odprave. Fausta je poleg mene molče pospravljala posodo in si pripravila nekaj vode za ncč. Naenkrat me je Cergol poklical.
»Kaj je?«, sem kot v transu odgovoril.
»Ali misliš tudi ti sestopiti z Lenardom in Fausto?«, me je vprašal.
»Da,« sem odvrnil, »Nima nobenega smisla, da še naprej trpimo na tej gori, brez vsake možnosti uspeha!«
Verjetno ga je ta odgovor spravil iz tira in je surovo nadaljeval:
»Nobene volje nimate do dela in nobene odgovornosti ne čutite do ljudi, ki si od nas nekaj pričakujejo. Kot vodja odprave vam ukazujem, da jutri napnete dvesto metrov vrvi!«
S tem stavkom je bilo diskusije konec, ker sva z Lenardom sklenila Cergola ubogati. Tudi on se je kmalu pomiril in nama svetoval najlažjo smer. Pred spanjem sem Fausti potožil motnje v trebuhu. To je bil samo začetek kalvarije, ki je trajala vso noč. Zaradi od sonca pregrele in brez dvoma pokvarjene slanine, ki sva jo tistega dne pojedla, je mene in Lenarda začelo hudo zvijati po trebuhu. Tresel sem se od vročine, neprestano bruhal in skoraj nezavesten govoril Fausti, ki je vso noč bedela, da hočem pomaranče in mineralne vode. Proti jutru, ko je meni šlo na bolje, so napadi zgrabili še Lenarda.
Fausta je po radiu poklicala zdravnika v bazo in ga vprašala za nasvet. Naročil nam je tablete, malo čaja, prepovedal vsakršno jed in svetoval, naj čimprej sestopiva. Mukoma sva se z Lenardom spuščala po fiksnih vrveh. Tako sva bila slaba, da se nama je v glavi vrtelo in nisva ostala dolgo na nogah. Vsakih nekaj metrov sva se namreč zgrudila v sneg. Cergol, Milič in Fausta so naju spremljali. Po dolgih urah, ki so se meni zdele cela večnost, smo dosegli bazni tabor. Malo gostejši zrak nama je takoj pomagal, vseeno pa sva se hir tro spravila v spalno vrečo, da bi nadoknadila nekaj izgubljenega spanja.
Dan kasneje je bilo najino zdravstveno stanje že zadovoljivo. Nad baznim taborom so se grozeče vrtinčili črni oblaki in kazalo je, da bo vsak čas snežilo. Nevihta se je naznanjala tudi med člani odprave. Podzavestno sem začutil živčno napetost, ki je vladala v vsakem posamezniku. Med seboj nismo spregovorili besedice in samo šerpe so kot vedno nasmejani opravljali svoja dela. Toda tudi oni so se kmalu zavedeli napetega ozračja. Predvsem zvezni oficir, ki je bil zelo občutljiv, nas je povpraševal, če je kaj narobe.
Nekaj smo vendar morali storiti, da bi se rešili iz tega položaja, zato je Cergol sklical sejo v kuhinjskem šoto-
ru. Vsak je povedal, morda proti volji, svoje mnenje o odpravi, predvsem pa predlagal, kaj sedaj. V tesnem prostoru je krožilo sedem različnih mnenj Besede so se med seboj križale, se odbijale, ena drugo zamikale. Nekatere so zvenele mogočnejše, druge u-mirjene, skromne, toda nič manj učinkovite.
Kaj vse smo tedaj govorili, sem s časom pozabil, vem pa, da je Cergol zaključil sejo s tole izjavo: »V bazi bomo ostali dva dni, da se odpočijemo, nato pa se bomo vsi brez izjeme podali v hrib.«
S to odločitvijo se nisem strinjal, še vedno se mi je zdelo nesmiselno, da se za prazen nič izpostavljamo nevarnosti. Nekateri so menili, da imajo alpinisti, ki se podajo v Himalajo, določene obveznosti pred družbo, ki jim finančno omogoča podvig. Toda alpinizem ni navaden šport. Alpinist mora pred nevarnostjo sam odločati in ocenjevati lastne sposobnosti. Vsak pretiran korak lahko pomeni najhujše; predvsem pa je nesmiselno, če hoče zaradi »odgovornosti do drugih« in ne iz lastne presoje preseči svoj dosežek za nekaj borih metrov, kot da bi se udeležil tekmovanja v skoku v višino. Morda, če bi bilo samo nekaj možnosti, da dosežemo vrh, bi se drugače izražal. V našem primeru pa sem bil odločno proti vsakemu tveganemu poskusu.
Od tistega 23. aprila je tudi vreme nasprotovalo odločitvi vodje odprave. Celih pet dni je neprenehoma snežilo, tako da smo s težavo hodili iz našega šotora v kuhinjskega. V takih razmerah ni bilo niti mogoče pomisliti na plezanje, zato smo si vsak po svoje kratili čas.
Poležaval sem na ležišču in prebiral knjige, ki sem jih v lepem številu prinesel s seboj. Prisiljena nedelavnost me je grozno razdražila in skušal sem se potolažiti z mislijo na nekatere vzpone v domačih gorah. Zaželel sem si suhe skale težke plezari-je v steni, previsen in podobnih reči, ki ponavadi zaznamujejo moje nedeljske izlete. Spominjal sem se, kako sva z V/alterjem nekega toplega poletnega dne skupaj zajtrkovala, si zaželela plezanja, oddirjala z avtom do Aljaževega doma, preplezala Jugov steber v Severni triglavski steni, ob sedmih zvečer pa zopet mirno in zadovoljno večerjala pri Mariju v Dragi.
Take in podobne misli so spremljale moje lenarjenje, šotor, prostor, vse mi je postalo pretesno in želel sem si čimprej proč. Ni bilo važno, kam. Hotel sem videti nove obraze, pogovarjati se z drugimi ljudmi, odločati o svojem početju in ne ostati pri siljeno nedelaven.
Po petih dneh, ki so se mi zdeli cela večnost, so se vremenske razmere končno izboljšale. Načrt o plezanju naprej je že splahnel, ker nam čas ni dopuščal, da bi se še poskušali na gori.
NEW YORK
NEW YORK
NEW YORK
Branko Lakovič
IO.
s,-	-I11 je nadaljeval: »Nihče ti ne bo pomagal. Sam
tooraš zgraditi svoj položaj. Nikdar in nikjer ne lcakuj pomoči.«
"Take družbe pa se je skoraj bati...«
“Nimaš kaj se bati. To so pravila našega siste-r ' Sam si kot pes s svojim denarjem ali s svojo je sàino. Pomagaj si, kot veš in znaš. Pri tem pa ni QstVse tako črno. Ko ti uspe posel, ko prodreš v zelo OspvJ R°nkurenci, je tudi za,doščenje veliko. To je “na zmaga.«
*Jasno je, da ste pristaš Reaganove politike...« ? “Glasoval sem za Reagana, sicer me politika ne čaji a’ kot je politika tuja ogromni večini Ameri-Reagan nam je obljubil, da bomo plačevali taks, in čemu ne bi zanj glasoval?« tiki;^j pa menite o mednarodni ekonomski polipu “Uidite, bolj kot Rusi so nam Japonci nevarni.
l?v°ra'j uničili so naše gospodarstvo. Slišim pa, da l\,rQPa nreživlia. krizo Američani meniio da. se ffreio
nialo.
t;Vr0Pa preživlja krizo. Američani menijo, da se grejo boli Peici velike demokrate in govornike, delajo pa
»Kaj pa mislite o afriških in južnoameriških državah, kjer ljudje skoraj umirajo od lakote?«
»Veliki reveži so in reveži bodo ostali.«
»Ne menite, da delček krivde pri tem nosijo tudi ZDA?«
»Kdo? Mi? Čemu? Kot vem, tem državam ogromno pomagamo. Še preveč! Vsem smo pomagali in pomagamo, za zahvalo pa kaj smo prejeli: pobijajo naše vojake, ugrabljajo naše zrakoplove. Poglejte Ruse. Vdrli so v Afganistan, zbili so jumbo, v njihovih državah ni nikakršne svobode, pa jih vsi puščajo na miru.«
Uvidel sem, da najin ragovor ne pelje nikamor.
»Verjetno je za vas že zelo pozno,« sem dodal.
»Saj res, zamudil bom, toda že dolgo časa nisem imel tako zanimivega razgovora in povrhu še v italijanščini. Sem dobro govoril?«
»V italijanščini mislite? Seveda! Ko bi jaz tako govoril v angleščini!«
Končno sem spoznal tudi predstavnike bogatejšega sloja. Ko sva prosila za račun, sva seveda plačala po ameriško — vsak svoje.
NOGOMET NI OSVOJIL AMERIČANOV
Skoraj čudno se sliši, da je najbolj priljubljena športna panoga na svetu — nogomet, povsem zanemarjen v državi, ki sodi skupno s SZ in NDR med športne velesile na svetu. Pa je tako!
Nogomet ali »Soccer« v ZDA ne more in ne more prodreti. Zanimivo in skoraj čudno je, da Američani niso prisvojili te panoge, čeprav je bil in je angleški vpliv tu vselej dominanten. Angleži pa so bili učitelji nogometa, dolga leta niso imeli enakovrednega tekmeca v tej športni panogi. Znano je tudi, da so v ZDA s težkim denarjem skušali prodreti z nogometom.
Najeli so slavne nogometaše, kot Peleja, Beckenbauer-ja. Kazalo je že, da bo nogomet vendarle »vžgal« A-meričane. Sam Kisingher si je prizadeval v to smer. Nič pa ni pomagalo. »Soccer« je ostal nižjerazredni šport.. Američani se čedalje ogrevajo za bezbol, ameriški »football«, košarko pa tudi za plavanje, tenis, atletiko, boks, hokej na ledu, motoristiko. Nogometu pa sledijo v glavnem priseljenci iz Južne Amerike, Italijani, Španci.
Kako to da nogomet nima mesta v veliki športni kot so ZDA?
Vprašanje sem zastavil študentom iz našega kolegija v New Yorku.
Za nogomet v kolegijih ni preveč »posluha«. Sam si moraš poiskati prostor za igranje. Za žogo pa se v glavnem »podijo« Evropejci in Južnoameričani
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana “ Kardeljeva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
primorski
JL	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tbc 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JzTT	Ifcjfđ član tonjansk»
in tiskaj "1 Trst	N 3(1 zveze lasopi"’11'
zaloinkovF®3
14. avgusta 1985
Ugrabil in umoril jo je stric, ki je potem izsiljeval družino
Po desetih mesecih odkrili truplo sedemnajstletne Stefanie Bini
r* ■
Lahki litij revolucioniral življenje v
RIM — Ugrabitev 17-letne Stefanie Bini, di je izginila oktobra lani, sa je tragično končala. Ugrabil in umoril, najbrž še isti dan, ko je je ugrabil, jo je njen stric Mario Squillalo, ki je potem skušal izsiljevati družino. Vse se je začelo 20. oktobra lani na avtobusnem postajališču, kjer je Stefania čakala avtobus, s katerim se je peljala v šolo. Mimo je prevozil njen stric, ki se je ponudil, da je odpelje v šolo. ■
Dekle je stopilo v avto, vendar je Squillaro ni odpeljal v šolo tem več v svoje stanovanje, kjer je skušal najprej posiliti in jo je potem ustrelil. Zatem je truplo zaprl v kovček, ga nepredušno zaprl in zakopal v spalnici. Potem je začel s tragično farso: od družine je zahteval denar za izpustitev Stefanie. Družine je bila prepričana, da gre za resne zahteve, saj je možakar podkrepil svojo trditev, da je dekle živo tako, da je pošiljal svojcem izvlečke iz njenega dnevnika. Vmes je vpletel tudi izmišljeno zgodbo, češ da gre za isto sku-
pino, ki je ugrabila Emanuelo Orlandi. Pri tem je še treba povedati,, da se je Squillaro ponudil kot posrednik in tudi v tem svojstvu opeharil družino za nekaj milijonov, za stroške (nekatera potovanja, telefonski pogovori itd.).
Pred dnevi pa se je odločil, da družini izsesa vse, kar more. Zahteval je 460 milijonov lir v-dolarjih, vsoto pa naj bi izročili v Istanbulu. V zameno naj bi takoj izpustil Stefa-nio in jo v Turčiji izročil stricu se pravi samemu sebi. Denar naj id-nese v Istanbul Squillaro, ki mu dru žina mora izročiti dolarje v Ulici Veneto. Tam Squillaro ni dočakal Ste-faniinega očeta, temveč šefa rimskega letečega oddelka. Policija je namreč že nekaj časa dvomila v njegovo vlogo. Odpeljali so ga na kvesturo in tri ure zasliševali. Squillaro je najprej trdovratno zanikal vse obtožbe, po treh urah pa so mu popustili živci in je priznal vse. V njegovem stanovanju so preiskovalci potem našli Stefaniino truplo.
ČEPIČA DEL SALAR (ČILE) — Pod slanim jezerom pri Atacami v Čilu, na meji z Argentino in Bolivijo, so odkrili ogromne količine najlažje kovine - litija. Dandanes je litij uporabljen za proizvodnjo posebnega stekla, ki je opomo proti spremembam temperature, za razne litine aluminija, industrijska maziva, zdravila in električne baterije. Strokovnjaki pa vidijo v njem najboljši material za izgradnjo zelo lahkih letal in predvidevajo, da ga bodo uporabljali tudi na področju jedrske energije.
Načrt za izkopavanje te dragocene kovine je že razburkal sicer mimo življenje andske poljedelske skupnosti, ki živi ob jezeru. Izkopavanje litija je prineslo v Peine, tako je vasi ime,
čilski vasici
mnogo sprememb. Tako na primer, če so se njihovi predniki tisočletja ukvarjali samo s poljedelstvom in zamenjavo raznovrstnega blaga, so sedaj skoraj vsi zaposleni pri SCL (Čilska družba za litij), id ima v zakupu nahajališče.
Postopek za pridobivanje litija je enostaven. Material črpajo v velike bazene, kjer pekoče tropsko sonce kar za 20 krat pomnoži koncentracijo litija. Snov, ki je v tekočem stanju, porabi skoraj eno leto, da preteče vseh 12 bazenov, za sabo. pa pusti natrijeve, kalijeve in magnezijeve soli. S pomočjo centrifuge dobijo raztopino, ki je zelo bogata z litijem. Računajo, da bo leta 1986 njihova proizvodnja litija krila 20 odstotkov celotne porabe držav zahodnega bloka.
Pošast z 21 obrazi
TOKIO — Po petih mesecih molka se je na Japonskem spet oglasila »pošast z 21 obrazi«, kot se tolpa zlikovcev sama naziva, z zahtevo po smrti dveh policijskih funkcionarjev, odgovornih za varnostne organe v pokrajinah Osaka in Hyogo. Pismo S skrivnostno grožnjo so prejeli uredništva nekaterih dnevnikov v Osaki, naslovljeno pa je bilo na člane japonskega parlamenta-
Delovanje skrivnostne skupine, ki se ponaša z »21 obrazi«, je že celih sedemnajst mesecev nerešljiva uganka za japonsko policijo-Pošast se je prvič prikazala z zastrupitvijo proizvodov slaščičarske industrije Morinaga, ker vodstvo podjetja ni klonilo izsiljevanju 500 tisoč dolarjev.
Kljub široki policijski akciji se je doslej 21-obrazna pošast Še vsakokrat izneverila možem postave, ki so morali priznati svojo nemoč v zasledovanju tolpe-Prav pred petimi dnevi se je bivši poveljnik policije v pokrajini Shiga, 59-letni Shoji Yamamoto, odločil za samomor, potem ko je bil ob svoje delovno mesto zaradi neuspehov v preiskavi o delovanju tolpe.
Harriet Beecher Statve 41.
*
Koča strica Toma
IN TOM, VELIKI, DOBRI, POŠTENI STRIC TOM aE ZAPRL SVOOE TRUDNE OCR 9 KATERIMI 3E VIDEL TOLIKO
CORO A ...
TEDAD BTA V KOLIBO BTÒPIL1 CAB5Y IN bMA\EUNA...
IN TAKO SE ZAKLDUCUDE POVEST O STRICU TOMU . SMRT OE SKRADŠALA NSE&OVO POT, NA KATERI DE BILO „TOLIKO ŽRTVOVAN3A , ODPOVE-UANDA IN BOLEČIN...
V Jugoslaviji ni mogoče dodajanje dietilen glikola
LJUBLJANA — Vinska ajera v Avstriji sproža med številnimi vpta' sanji tudi naslednja: čemu so nekateri proizvajalci dodajali vinu škodlP^e snovi, in olive kaj takšnega (oziroma podobnega) lahko zgodi tudi v ^ goslaviji?
»Mislim, da se kaj takšnega pri nas ne more zgoditi in se tudi ni dilo. že zato ne, ker nikomur ni prišlo na misel, da bi vinu dodajal diet*,' len glikol. Pri nas namreč vin ne razvrščamo v kakovostne razrede (P(,n kate), tako kot v Avstriji in ZR Nemčiji. Tam je za razvrstitev odločil^" gostota mošta. Dodajanje dietilen glikola je to gostoto povečalo in potisnu mošt v višji kakovostni razred. To je odločilno pri kasnejši ceni vina.
Pri nas odkupujejo grozdje na osnovi gostote oziroma količine sladkol ja, vendar grozdja oziroma mošta še ne razvrščamo v kakovostne razrede-Pri nas upoštevajo pri razvrščanju vina v kakovostne razrede poreklo, sol' to, količino sladkorja, kisline ter celotno nadaljnje izoblikovanje in sestav v harmonično stabilno celoto. Da poenostavim, pri nas način odkupa ugotavljanje kvalitete vina izključuje takšne poneverbe kvalitete vina P1, družbenih proizvajalcih, kot so jih odkrili v Avstriji,« je razložila Vr0‘‘ dr. Slavica Šikovec, priznana in ugledna ekologinja.
K temu je še dodala, da pa je nemara kak zasebni pridelovalec vi^ uvozil dietilen glikol za oplemenitenje« vina povsem nevede. Nekateri namreč zavijejo čez mejo tudi v drogerijo, ker v jugoslovanskih trgovinah^n. žvepla v drugi obliki kot na traku. Morda so ob takšni priložnosti povpva3^ še: imate kaj za boljši mošt in kupili, kar so jim ponudili. Tem proizvajalcem velja zato opozorilo, da se prej dobro pozanimajo, kaj
kupijo tistega, česar ne poznajo. Če je kdo dodafi1
pijo oziroma raje ne
dietilen glikol moštu, naj vina nikar ne pije.
— Bodo zato opravljene kakšne posebne analize vina v
Sloveniji?
»Za vino družbenih proizvajalcev te analize sploh niso potrebne, ^ bi že nabava dietilen glikola prek določenih jaktur in evidence to razkril0’
Vprašanje pa ostaja odprto pri vinu malih zasebnih proizvajalcev.«
* * *
Izjemno prebrisana metoda mešanja avstrijskih manjvrednih vin z tilen glikolom (ki ga uporabljajo tudi za antifriz), je dajala vinom ta^ žlahten okus, da se celo šolanim preizkuševalcem na vinskem sejmu Ljubljani ni porodil sum. v pristnost te avstrijske kapljice.	..
Zato so bili podelili »pozni trgatvi« leta 1981 iz kleti Hansa SautnerL iz Golša tri zlate medalje in leta 1982 še srebrno, enako odličje pa tn^ modri frankinji z Gradiščanskega. Kot poroča dunajski Kremen Zeitung, ™ so se omenjena vina te dni znašla na »črnem seznamu« avstrijskega zdra stvenega ministrstva, potem ko so v njem odkrili omenjeni dietilen
To seveda ni nobena sramota za preizkuševalce, saj je bila zastrup‘1 valska formula avstrijskega kemika (zdaj v zaporu) tako lisjaška, da P v sosedovih časopisih imenujejo »super možgani« vinske afere. Znano J namreč, da do nedavnega tovrstne prevare tudi kemično niso mogli 'lZkZrv diti, zato je tudi pnemamila toliko vinskih trgovcev in kletarjev v kn'"1 nalno dejanje.
Prinravfi za rekordno regato
Posadka ladje Virgin Atlantic Challenger se pripravlja na odhod: njihov men je postaviti nov rekord v čezatlantski plovbi	(Telefoto