Štev. 233.
r	   _.... .HI**«pIldM^OVhtl.
U Ljubljani, sobota, 15. oktobra 1921.	'
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE po POŠTI:
» celo leto K 144 — *a pol leta K 72*—
Leto I.
a
Uredništvo In npravništvo « Kopitarjevi ulici stav. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon ss upravništva štev. 328 c=
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36'— za en mesec K 12*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10*— DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 ™-
Velik pnsfaitni stosl trbouellskih rudarjev.
S hoti Rudarske zvsza y Trbovljah.
j telrtek se je vršil v Društvenem v Trbovljah velik protestni shod “(tarske zveze,. Dvorana je bila nabito P°na, tako da vsi poslušalci niso mogli in V°,rano* Shod je otvoril tov. Kukman ite'— besedo zastopniku JSZ iz Ljub-
teRtr,^br°^eva'ec Pojasni namen pro-na ] skocm. Trboveljska premogokop-tlVb k namerava namreč odpustiti v PUst°V nad *delavcev. Vzrok od-{er a le sklep ministrskega sveta, po ka-<h*užb naLbi Trboveljska premogokopna j)a P? za železnice znižala cene premogu.
j 1 cene premogu znižale, bi bilo 2a - ?vMati, toda to se ne sme zgoditi le Pa se eilbce’ temveč na splošno. Nikakor lavs{vane sme znižanje izvršiti na račun deli h^° P°r°čilu zastopnika JSZ sc oglasi s Svo-Sedi ^ r i s t 0 v ‘z Trbovelj, kateri ti ot običajnimi frazami začne uganja-
dela'
s^ankarstvo, seveda brez uspeha, ker
^	-1	-— • ——	—	—	—	 J-----)	----
Pozn • nie£a in njegove fraze predobro a> saj nastopa z njimi na vsakem slio-
NaiHggs pespe^Bile 5redsfus.
u tSTa sinočnjem protestnem shodu v Sitnem domu se je na koncu oglasil za esedo soc. dem. poslanec Bernot. Mož je Priznal potrebo, da celokupno delavno ludstvo v gospodarskih vprašanjih skupno astopa proti kapitalističnim izkoriščeval-h>da takoj se je sam pobil in rekel, 2fa *^iS£kaleev,: pri tem delu ne mara en> pa zato ne, ker se klerikalci jgv SRsla, da namen posvečuje sredstva, lind p06 kapitalist izkorišča delavstvo in i ske množice, pa potem gre in izsesani k dober namen, potem proti njemu, ampak za
du. Zanimivo je bilo to, da je nastopil proti delavskim interesom ter skušal povzročiti, da bi se resolucija ne sprejela, kar pa se mu seveda ni posrečilo. Sploh pa njegovega nastopa pametni delavci niso mogli tolmačiti drugače kakor s tem, da ni vse v redu. Če bi bilo vse v redu, bi ne bil na ta način nastopil, da so se še njegovi sodrugi, s katerimi je bil skupaj v eni organizaciji, zgražali nad njegovim nastopom. Na njegovo izvajanje sta mu odgovorila tov. Kukman in zastopnik JSZ, nakar se je dala na glasovanje resolucija (brzojavka), ki se je nato odposlala na ministrski svet v Belgrad. Bila je brez ugovora sprejeta.
Po sprejetju resolucije je tov. Kukman zaključil lepo uspeli shod ter se zahvalil udeležencem, da so se v tako obilnem številu odzvali vabilu.
Slednjič pozivamo vse merodajne faktorje, da se zavzamejo za to zadevo, kar ni le v interesu ene ali druge organizacije, temveč v interesu splošnosti.
daruje v kak dober ne bodo proti nj
ob +^e RU(hmo se, če si poslanec Bernot kio i Prbiki, kakor je bila sinočnja, ni Q0 kaj, da ne bi udrihnil po klerikalcih. <jnfP.od Bernot je zvest pristaš svojega vo-s e,Ja g. Kristana, a tesne zveze le-tega jan-i*111 režimom so splošno znane. Pri-dal5 - Vo gospoda Bernota ni smelo iti tako jj ®c, da bi bil zagovarjal režim sam, zato ijaJ® hotel storiti svojemu voditelju in priliki • Vsa' *° uslug0’ da !e udaril po kle-Pri t-b’ Re i® tePen režim in njegovi ilUij* ’ nai °dnesejo eno tudi njegovi naj-nasprotniki — klerikalci. Prijatelj jJs*an hi nositelji režima bodo to že prav nP*eh in cenili. V tej luči nam je si-m nji> drugače čisto neumestni napad g. v fn°ta popolnoma jasen in se mu nič ne .mo. čudimo se pa temu, da si je za jj vi napad izbral tako zastarelo, a obenem s v tem slučaju zanj tako kočljivo orožje, ^modernem kulturnem boju že davno več jj. naletimo na bedasti očitek o namenu, a Posvečuje sredstva. Zato pa seveda to ^ celo samo nikakor ni zastarelo in ima ta . P° vsej priliki več pristašev nego kot bre.i- In kakor nam je žal, moramo kj. zvestega pristaša tega načela razkrin-1 ravno gospoda Bernota.
Pot hako bi mogel biti gospod Berberi ^‘^taš in prijatelj bivšega ministra in ta?anjega večkratnega ravnatelja ter boga-r hr:a g- Antona Kristana, ako ne bi bil gjstaš gesla, da namen posvečuje sred-kta* Gospod Kristan je kot socialnodemo-k0| čni konsumar, kot vojni ravnatelj in k,, minister meščanskega režima delal jjJ^ije in bil v najtesnejših zvezah z ban-hm ocBamo mu, da mu sedaj ni več ofu a jesti kislega zelja s koruznimi žganci, lož • 0 pa mu* da ie PriSel v ta dobri po-s tem, da sc je zapisal sedanjemu re-8ta -ki ie nosdec sedanjih razmer. Krist,.11 ie podpiral in oficielna socialistična da ar}ha z njim vred še danes podpira se-stfi - koruptivni bankokratski režim. Kri-hari ^ za sv°i° Podporo prejel plačilo na cu,la0iV0d8kein v<deP°sestvu v Bel ji, a so-jj demokratična stranka tudi ni odšla kar u aznjh rok, dasi so njen račun plačali — jj^^isti in ne le država. Odkod sicer to ^ otežiranje soc. dem. organizacij. Od stra-sedanjega režima? Zakaj g. Bernot o tem not'*1*0 g?voriJ? Vprašamo gospoda Ber-a: a čim drugim se da opravičiti vse
to, ako ne z načelom, da namen posvečuje sredstva? Pri tem nam je pa notabene g.
Kristan še dolžan dokaza o svojem dobrem namenu, ki ga ima s svojim premoženjem. Ali sedaj uvidite, gospod Bernot, da ste si sinoči izbrali zelo nerodno dvorezno orožje? Bodite v bodoče bolj previdni, pa bomo tudi mi pustili to zadevo, ki vam gotovo ni prijetna, v miru. Da niste zborovalcem govorili od srca, vam je lahko dokazal ledenohladni molk, ki je spremljal vaše besede.
Ljudstvo čuti, kdaj se njegova beda izkorišča v strankarske namene.
HL&riie.® iii flržsos.
UREDBA RAZMERJA MED CERKVIJO IN DRŽAVO.
Belgrad, 15. oktobra. (Izv.) Na zahtevo ministra vere, da naj katoliška cerkev imenuje zastopnike, ki se bodo udeležili konferenc o zakonu glede razmerja cerkve do države in zakona o duhovniških plačah, je zagrebški nadškof dr. Bauer v imenu, jugoslovanskega episkopata imenoval 5 zastopnikov in sicer dr. Aksamoviča, djakov-skega nadškofa, dr, Rupinia, profesorja zagrebške bogoslovne fakultete, dr. Čekala, stolnega kanonika v Ljubljani, dr, Štamparja iz Sarajeva in župnika Segediča.
____	.....M—_	_____
Kasaža mrefens.
ALI SE VRNE, ALI SE VRNETA...? ALI DO 20. OKTOBRA, ALI POZNEJE?
Belgrad, 15. oktobra. (Izv.) Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila včeraj, se je razpravljalo o sklicanju narodne skupščine. Seji je prisostvoval tudi predsednik skupščine dr. Ribar. Ker se nahaja predsednik ministrskega sveta v inozemstvu, je bilo sklenjeno, da se skupščina ne skliče 20. t. m., temveč za kak drugi dan, ki pa še ni odrejen. Pašič je bil brzojavno pozvan, da se vrne v Belgrad; vlada na ta svoj poziv še ni sprejela odgovora. V političnih krogih se misli, da se vrne Pašic skupaj z kraljem Aleksandrom.
Belgrad, 15 .oktobra. (Izv.) Danes popoldne se sestanejo zastopniki vladne ve čine, da razpravljajo o sklicanju skupščine za 20. t. m. ali za kak drugi dan. Pojavljajo se glasovi, ki zahtevajo, da se mora skupščina v vsakem slučaju sklicati na 20. t. m., kakor je to določeno.
£HBEB V nedeljo, BBMHB 16. X. ob 7. uri ISBBB ram v veliki dvorani Uniona
zabavni večer
MM
m
iSfH	m
ra® ob priliki 25-leinice mmm gggggSiBi Dobrodelnega dru- jjgj gg gg štva tiskarjev
M	Hi gn ^ Hi fflHH H H
Strašen padec naše krone.
Bližamo se dnu.
Zlirich, 15. okt. (Izv.) Naša krona je padla na današnji zuriški borzi ponovno in dosegla dosedaj najnižji tečaj IDO. Včeraj je notirala še 2.
(Tako za sto naših kron v Švici ne dobiš niti dveh frankov, ampak le 1'90 fr. To
je naravnost katastrofalno padanje, ki je tem hujše, ker se nadaljuje vkljub izvOzu naših živil v tujino.
Če se pravi vladati to, da se ljudstvo upropašča, potem naši demokrati naravnost —■ vzorno vladajo.)
Tiliiia pred otksriem.
Relgrad. 15. oktobra. (Izv.) Stališče muslimanskega kluba, ki ga je zavzel na poslednji skupščini v Sarajevu, je še bolj zmedlo vladne, pred vsem demokratske kroge. Muslimanski klub se je namreč popolnoma jasno postavil na stališče, ki je glede ureditve države proti centralističnim načrtom Pribičeviea in njegovih tovarišev. Misli se, da so muslimani zavzeli to stališče, ker se bojijo, da bi pri prihodnjih volitvah ostali v veliki manjšini napram strankam, ki zastopajo avtonomistično ureditev države, za kakršno se ogrevajo tudi najširše mase ljudstva. Današnji položaj
vlade bi mogli imenovati: Tišina pred viharjem. Radikalci zahtevajo zase kot predpogoj za eventualno nadaljevanje notranje in finančno ministrstvo in zdi se, da so se demokrati že udali z resnignacijo. Popoln neuspeh v naši zunanji politiki je na vse kroge deloval uničujoče, posebno zadnje vesti glede prepustitve Skadra Albancem. Ker je jasno, da je ta neuspeh v zunanji politiki pripisati največ neurejenim notranjim razmeram, se soglasno zahteva, da se oni, ki so V naši državi ustvarili s svojo nesposobno, zagrizeno strankarsko politiko, čim preje odstranijo z odločilnih mest.
Zmaga muHmaBskib aotraornistoii.
Njih program je federacija.
Belgrad, 15. oktobra. (Izv.) V političnih krogih se zadnje dni prav živahno komentira resolucija, sprejeta na zadnjem kongresu jugoslovanske muslimanske organizacije. Posebno zanimiv je pasus: »Nadalje skupščina konstatira, da vsi gg. poslanci kakor tudi sama skupščina stojijo čvrsto na programatičnem stališču organizacije o notranji ureditvi države.« Program njihove organizacije pa zahteva federalistično ureditev države. Da je ta misel zmagala, se vidi tudi po tem, da je dosedanji predsednik Maglaj, odločen zastopnik centralizma, propadel in je bil izvoljen z dvetretjinsko večino glasov dr.
Spaho, ki je od nekdaj zastopal avtonomistično ureditev in je samo vsled pritiska in razmer vstopil v vlado. Ta preobrat muslimanov pa se da tolmačiti tudi s tem, da oni računajo s Protičem, katerega uspeh zavzema vedno jasnejše konture. Včerajšnja »Samouprava« prinaša značilen uvodnik, kjer pravi, da muslimani niso več zaveznik, na katerega bi se moglo računati pri izpeljavi ustave. V političnih krogih pa se govori, da se bodo muslimani ob priliki formalne detnisije Pašičevega kabineta izjavili za Stojana Protiča in se približali Hrvatskemu bloku.
Belgrad, 15. oktobra. (Izv.) Minister dr, Kumanudi je glasom sklepa ministrskega sveta odpotoval sinoči v inozemstvo, da sklene posojilo. Včeraj popoldne je konfe-riral z ministrom za šume in rude dr. Križmanom, ki ga bo zastopal za časa njegove odsotnosti in mu dal tozadevne instrukcije.
Belgrad, 15. oktobra. (Izv.) Povodom vesti, da potuje dr. Kumanudi v inozemstvo, da preskrbi za našo država posojila,
so se pojavila v parlamentarnih krogih razna mnenja. Tako se prav mnogo govori, da se to posojilo ne bo izplačalo v denarju, temveč, da dobi naša država potrebščine, ki jih pri nas primanjkuje. Minister dr. Kumanudi je svojim prijateljem izrazil nado, da na temelju razgovorov, ki jih je vodil že v Belgradu z zastopniki inozemskih bank, upa na najboljši uspeh.
Sliipssll.
Spisal Henrik Conscience — prevel M. J. (Dalje.)
»-Pokaži mi, pokaži ruto, ljubi Bari! »In veš, kaj je storil gospod, Vana? Dejal je, da bo tudi on našo mamico obdaril.
»Tako? O Bog, kako lepo je to!«
»In tedaj mi je dal dela za ves zimski
čas!.
»Je-li to njegovo darilo’ za našo mater?
»Ne, Vaniea, poleg tega mi je vtaknil v roko čisto nov petfrankovski zlat in pristavil, naj bo to zraven za ruto, da bom kupil kar se da lepo.«
»Pet frankov? Mo in koliko je stala ruta?«
»Osem in pol frankov!«
»Moj Bog, je Ii to mogoče? Ljubi Bart, to bi zadostovalo za cel mesec življenja. —r Ah, pokaži mi no ono dragoceno ruto k
»Da, toda preje ti moram vse povedati. Nato me je oni gospod, bogat tovarnar sladkorja, peljal v neko veliko dvorano, kjer ni bilo videti ničesar drugega kot veliki lonci, gotovo jih je bilo tisoč. In vsi so bili polni sladkorja!«
»Tisoč loncev sladkorja?« je vzkliknila deklica in se silno začudila. Toda Bart, kako je to mogoče, kdo pa more pojesti vso to množino sladkorja?«
Gotovo mestni bogataši; svet je vendar velik! Toda najlepše pa je to, da mi je dal gospod za našo mamo šest velikih zavojev vseh barv: bele, rujave, črne...!«
Črne?«
»Da, ko oglje črne. Mati še vedela ne bo, kai ie to. O, kako se bomo smeiali!
Toda pojdi sem no, konja že zebe. zidaj Ti pokažem ruto. Previdna bodi, da jo ne zmečkaš. Pokaži mi preje svoje roke k
»O, saj so vse čiste; ravnokar sem umivala redkve.«
Bart je stopil na voz po ruto. Medtem pa je nadaljeval:
»Glej, sestrica, na take stvari je treba silno paziti, ne sme se jih irdo prijemati. Osem frankov in pol -/- to ni malenkost!«
Stopil je z voza, držeč v roki papirnat zavoj in se odvažno postavil poleg voznega kolesa, pričenjajoč odvezavati vrvico škat-lje. Vana mu je preko rame gledala na roke; njene velike oči so bleščale od radovednosti in na obrazu sa ji je prikaza nasmeh veselega pričakovaifja.
Slednjič je zagledala — ruto. Njeno strmenje je bilo brez besed.
»No, Vana, kaj praviš?« jo je vprašal Bart.
Deklica ni mogla nekaj časa niČesaf spregovoriti. Namah pa je začela tolči z rokami in poskakovati od veselja. Tudi Bart ji je sledil... in tako sta v svoji nedolžni radosti plesala po snegu kot dvoje nedolžnih otrok.
Konj ju je gledal, kot da bi hotel vprašati, kaj pomeni vse to. ..Kako lepo! kako lepo!« je vzklikala Vana, »kako bo našo mamo razveselilo! — Tak rdeče, modro, žolto — o, kar oslepela bik Bart pa je na ves glas pel ,da se ga je culo daleč okoli:
>Pro? bolesti in težave, le veselje nas sladi!«
Ah, ljuba, ljuba sestrica!«
;,Ah, Bart, Bart k
»Toda zdaj hitro domov; stopi na /
v07 h	7.flnovoflal mladenič.
Stran 2.
das<, dnfe 15. oktobra 1921V
Štev. 283..
politični dogodki
B»Razkol med klerikalci.« To bridko dejstvo je prvi ugotovil »Naprej«, krepko je podprl njegov tovariš »Jutro«, Ta dva sta razkrila, da sta med klerikalci dve struji in da je krščansko socialna struja potisnjena v ozadje. Komaj en teden prej je »Naprej« kljcal, da je med klerikalci radikalna krščansko socialna struja na vrhu, sedaj pa tak preobrat! In res! Moramo reči, da je tako. Izpovejmo pred vso javnostjo svoje težave. Dve struji imamo. Pa ne od danes, že dolgo, že od tistega časa, ko se je izvedelo, da je v socialdemokraciji zadobil moč bančni kapital. Od tedaj sla dve struji tudi pri nas: Ena je pričakovala, da se bo socialdemokracija izkopala iz tega blata in da bodo njeno vodstvo dobili v roke ljudje, ki so jim čiste roke in čist program več ko ljubimkanje z Jadransko banko. Druga struja pa je bila mnenja, da je za socialdemokracijo denar vendar le močnejši kot program in prepričanje. Obe struji sta naredili stavo. In sedaj vidimo, da je druga struja imela prav, in da je prva izgubila stavo. Ali ni to žalostno gosp, Bernot? Najbolj žalostno pri tem pa je to, da se »Naprej« tega veseli: saj bi se moral pravzaprav žalostiti in svojo glavo s pepelom posuti, ker mora služiti ciljem, ki niso ne socialistični ne delavski. Pa je že tako, da se moramo mi sramovati in žalostiti mesto njega. In sedaj nas radi te oaše žalosti še zmerja. Velika nehvaležnost!
Zborovanje Ilrvatske ljudske stranke v Bosni. 12. t. m. se je v Sarajevu otvoril strankin zbor Hrvatske ljudske stranke. Vdeležuje se ga tudi dr. Korošec.
+ Delavske liste za bodoče občinske volitve v Zagrebu. Ob bodočih občinskih volitvah v Zagrebu nastopi gotova skupina delavstva z »nevtralnimi delavskimi listami«.
Vojni krivci pred sodiščem. V fielgradu je stal te dni pred sodiščem bivši avstroogrski okrožni poveljnik v Belgradu radi krivic, ki jih je za časa okupacije zagrešil nad prebivalstvom. Obsojen je bil na 3 leta ječe; preiskovalni zapor se mu všteje. — V Sofiji se je začela velika glavna razprava proti bivšemu Ra-doslavovemu ministrstvu.
'-f Lord (»rev o delavskem vprašanju. 10. t. m. je lord Grey po dolgem času prvič zopet javno nastopil. Imel je velik političen govor v Benvicku, v katerem je očital sedanji angleški vladi razne napake, predvsem pa nestalnost v notranji in zunanji politiki. Potem se je Grev pečal z delavskim vprašanjem in rekel, da more brezposelnosti odpomoči le stalna politika, ki bi izboljšala splošni položaj in oživila trgovino. V bodoče mora delavstvo imeti svoj delež na vodstvu države. Prava politika zahteva sodelovanje, ne pa nacionalizacije.
^Dnevni dogodki
— Zagrebški javni nameščenci proti načrtu uradniškega zakona. Zagrebški javni nameščenci so imeli 12. t. m. javen shod, na katerem so odobrili postopanje centralnega odbora v vprašanju osnutja skupne organizacije državnih uradnikov za celo državo. Obenem so sklenili protest proti čl. 88 uradniškega zakonskega načrta, kakor je bil predložen na belgrajski konferenci delegatov uradniških organizacij v Jugoslaviji.
— Državna posredovalnica za delo.
Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 2, do 8. oktobra 1921 dela 208 moških in 122 ženskih delovnih moči. Delodajalci so pa iskali 205 moških in 100 ženskih delavnih -moči. Posredovanj se je izvršilo 302. Promet od 1. januarja do 8. oktobra 1921 izkazuje 26,557 strank in sicer 13,219 delodajalcev in 13.338 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 7969. Delo iščejo: pisarn, moči, kovinarji, rudarji, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, trgov, sotrudniki,
prodajalke, strojniki, kurjači, dninarji, krojači, šivilje, gozdni čuvaji, boln. strežnice, vajenci, vajenke itd. Vdeloseiščejo; mizarji, krojači, čevljarji, zidarji, tesarji, viničarji, kleparji, kolarji, šivilje, pisarn, moči, kuharice, služkinje, vajenci, vajenke itd.
—r Ljudska univerza v Zagrebu je začela z rednimi predavanji. 14. t. m, je začel vseučiliški profesor dr. Julij Jelenič svoja predavanja o Začetkih krščanstva v Jugoslaviji.«
— Strašna nesreča vsled granate. Pred par dnevi so imeli vojaki iz Slov. Bistrice po cirkovških pašnikih pri Pragerskem vojaške vaje. Trije dečki, Čelan, Unuk in Belca so našli v četrtek na pašniku še celo granato. Pričeli so jo takoj razbijati, ne vedoč, kaka nevarnost jim preti. Granata je naenkrat eksplodirala. Učinek je bil strašen. Belca je obležal na mestu mrtev. Granatni drobci so mu preluknjali in razmesarili prsa. Čelan je umrl že čez pol ure za poškodbami. Imel je razbito glavo in zmečkane roke in noge. Unuk pa je bil tako težko ranjen na trebuhu, da je istotako podlegel za ranami.
— Vlak povozil celo družino. 12. t. m. se je blizu postaje Golubinci peljala z vozom kmetska družina: oče, mati in mala hčerka. Družina je dremala in konji so bili prepuščeni sami sebi. Prišli so do železniškega prelaza in krenili preko njega. V tistem hipu je pridrvel brzovlak Zagreb-Bel-grad in zdrobil pod seboj voz z družino in konji. Kosi mesa in voza so bili raztreseni ob progi v dolžini 100 m. Na čuden način je ostal oče družine še živ, toda je smrtno poškodovan in ni nade, da bi okreval. Nesrečo je zakrivil železniški čuvaj, ki ni prelaza zaprl.
— Živinski semenj v Mariboru. Na zadnji živinski semenj v torek 11. t. m. so prignali izvanredno veliko živine. Posebno razni mešetarji in prekupčevalci so prignali cele čete živine z namenom, da jo prodajo z velikim dobičkom italijanskim kupcem, katerih pa ni bilo vsled prepovedi izvoza v Italijo. Domačih kupcev je bilo malo, vsled tega je bila kupčija slaba. Cene so bile nekoliko nižje kot na predzadnjem semnju.
— Tatvina v vlaku. Med vožnjo iz Maribora v Ljubljano so vlomili neznani tatovi pri mešanem vlaku dne 9. okt. v prtljažni voz in ukradli eno balo usnja 108 leg težko. Tatvina se je izvršila na progi Litija-Ljubljana. Usnje je bilo vredno 20.000 kron. O predrznih tatovih nimajo še nobene sledi.
— Okradeni invalid. Invalidu Francu Talerju v Mojstrani je bilo ukradenih 1200 kron .
— Boji med Predoseljčani in Prim-skovci. Fantje iz Predoselj in Primskova pri Kranju so med seboj letos v vojski in so se že večkrat stepli. V Rozmanovi gostilni na Britofu so pili te dni štirje fantje s Primskova, prisedli so nato še trije fantje iz Predoselj. Janez Florjančič s Predoselj je pristopil k Janezu Krtu in ga vprašal, kdo je prejšnji večer streljal, na to je udaril Krta z gasilsko sekiro po glavi in ga težko ranil. Florjančiču sta pristopila še Predoseljčana Jožef Ušlakar in Lojze Presek, od katerih je Ušlakar udaril Krta z litrom po glavi, Presek je pa udaril Krta dvakrat s koprivovcem po levi rami.
— Preosnova okrajnih gospodarskih svetov na Češkoslovaškem. Kakor poročajo češkoslovaški listi, namerava vlada preosnovati dosedanje okrajne gospodarske svete v korporacije za socialno skrb, ki bi bile podrejene ministrstvu za socialno politiko. Na Moravskem in tudi drugod pa žele, da naj bi se gospodarski sveti izpre-menili v konsumentske zbornice.
— Zapeljana brata ali: zakaj se nam godi tako? Na strehi so imeli vrabci burno sejo. Dva izmed njih se spoprimeta in kav-sata. da perje leti od nju.. V boju padeta na tla. »Hops!« in muc ju drži v prempljih. Predno pa jima odgrizne vroči glavi, ju vpraša: »Vsled česa sta se tako besno tepla?« »Posvetovali smo se proti svojim sovražnikom, a radi različnih naziranj sva se v srdu spopadla!« »Le tako naprej!«, je dejal maček, »še bom imel okrogel život in svitel kožuh!« in ju je pohrustal.
£jubljanskl dogodki
Ij Proti korupciji in draginji. Snoči se je vršil v veliki dvorani Mestnega doma protestni shod proti korupciji in draginji. Shod je sklicala NSS, a vdeležilo se ga je ljubljansko prebivalstvo brez razlike strank, izvzemši seveda demokratov. Naših ljudi je bilo na shodu dobra tretjina. Govorila sta Zorko Fakin in poslanec Brandner, ki sta razgrnila sliko politike, ki se dela v naši državi in ki je vzrok nezaslišani korupciji in draginji, pod katerima ječimo danes vsi brez razlike. Soglasno je bila sprejeta odločna resolucija na belgrajsko vlado. Žal, da je nato nastopil še socialnodemo-kratični govornik, ki je močni vtis enoduš-nosti, ki je vladala na shodu, ie pokvaril.
Ij Nova lekarna v Ljubljani. V spodnji šiški se ustanovi v kratkem nova lekarna. Koncesija za novo lekarno je podeljena mag. pharm. Ivanu Joštu, do sedaj lekarnarju v Krškem.
Ij Obsodba v mestnem hlevu. Prejeli smo: Dne 8. t. m. sta bila kaznovana mestna voznika Franc Bergant in Peter Štempihar vsak na 20 K globe, ker sta na Mestni pristavi na Kodeljevem vzela vsak liter neočiščenega ovsa in ga dala svojim
—	to se pravi, njima dodeljenim mestnim konjem. Razsodbo ,proti kateri ni bil dovoljen noben priziv, je izrekel višji sodnik pristavskega sodišča g. Gajšek. Obsojenca sta globo že plačala in bi bila po mnenju g. sodnika Gajšeka stvar s tem poravnana. A v nekaterih glavah se oglaša dvom o kompetenci sodnika in sodišča in tudi o tem, v kateri fond se stekajo globe tega delavskega sodišča. Da ne bo krivic in natolcevanj, bi bilo prav, da se stvar pojasni.
Ij Lepa mlada psica lovske pasme, črno-belo lisasta je naprodaj v Novem Ud-matu št. 48, Kdor želi, si je lahko ogleda vsak dan,
lj Zasačen vlomilec na Rimski cesti. Na Rimski cesti iina Peter Škafar svojo delavnico za vulkaniziranje. Ko se je vrnil pred par večeri iz Grosuplja v spremstvu svojega pomočnika okoli pol 1. ponoči domov, je zapazil, da je delavnica odprta. Stopil je previdno skozi vrata, da poišče nočnega gosta- Ta je začul gospodarja in se skril. Ko se je Škafar odstranil od vrat, je smuknil tat ven, toda priletel je v naročje pomočnika. Odpeljali so ga na stražnico, kjer so dognali, da je vlomilec neki Janez Kranjc, rodom iz Štajerske. Vrata v delavnico je odprl s tatinskim ključem. Kranjc ima bržkone še več drugih podobnih obiskov na vesti.
Socialni vestnik.
Maribor, Nekatere mariborske gospe, ne vse, se razburjajo nad zahtevo Poselske zveze za povišanje plač. Malo čudimo se pa, da pri tem prednjači tukajšne žensko društvo, ki se je baje celo obrnilo na pokrajinsko vlado z vprašanjem ali so zahteve Poselske zveze dopustne, ali ne. Ali je poročalo žensko društvo tudi to, da se še dobe služkinje s 80, 100 do 150 K mesečne plače in celo manj, tega ne vemo. Želeti pa bi bilo, da nam žensko društvo pojasni, kako je mogoče izhajati s 1000 do 1200 K letno. To zadostuje komaj za čevlje, kje pa je druga obleka, perilo, predpasniki, robci itd. o kakšnem prihranku za stara leta pa sploh ni govora, Malo več krščanske ljubezni — spoštovane gospe — in zadovoljstvo bo na obeh straneh. A. K.
V trezen pomislek. Oklic »Poselske zveze«, ki smo ga objavili, je izval precejšen vihar. Dan za dnem se ostrijo napadi
v	raznih dnevnikih na služkinje in njih organizacijo zaradi postavljene tarife, V dopisih se vedno povdarja, da srednji sloji ne morejo živeti in da je zahteva služkinj neopravičena in krivična, nikdar se pa ne vpraša je li mogoče služkinji živeti ali ne. Če že srednji sloj ne more — in to radi priznamo —, tem manj more živeti služkinja, Pomisliti je treba, da si je služkinja pred vojno lahko kupila za mesečno plačo eno obleko ali čevlje, danes si jih ne mo-
re, Kot je bilo dosedaj in kakor se še slučaji, da si tudi za celoletno plačo more kupiti niti en par čevljev. Služkinja se očita, češ koliko stane hrana. In ve& služkinja ne more samo za hrano de a Kje pa naj dobi obleko in čevlje? j služkinja pri svojem delu več porabi^ kdo drugi. Temu ugovoru bi se dalo s c hitro odpomoči tako, da bo dobila sluz nja plačo le v denarju kot tovarniška lavka, stanuje naj pa zunaj loda vsa^ bo priznal, da bi bilo to zelo naP® .j | Gospodinje — saj teh itak ni veliko, ' služkinje javno napadale — naj Poin.*s^ I pred vsem tem še to, da si je v prejsn? časih služkinja mogla še vedno kaj ® . ga prihraniti za starost. To mora najlju sovražnik služkinje vedeti, da bo slu* nja služila le, dokler more delati. Ko o b more, bi morala dobili starostno preskr po zavarovanju. To pa ni izpeljano . .
državi. Ali naj gre tedaj onemogla sluzk 1
živa pod zemljo? Če bo služkinja w zgolj za hrano, bo v starih letih mora a lončkom od hiše do hiše za hrano, stao vati bi pa morala v kakšni šupi, kar se ■ doslej godi znekaterimi starimi revami. ^ dovolj jasno priča, v kakšnem stanju se hajajo služkinje in kaj jih čaka. Če Pre trimo to od te strani, potem nikdo ne ® trditi, da so zahteve služkinj neopravic ali krivične. Zato tudi odpor ne bo gai, organizacija bo šla po svoji zacr poti, ker tudi služkinja hoče živeti člove vredno življenje.	m
Mezdno vprašanje na SlovasK ■ Na Slovaškem se je med delodajalci zac prizadevanje za znižanje delavskih P ‘ Delavstvo se brani. Te dni se je v ®ra jlL
vi	med delavci in podjetniki sklenil spo um, glasom katerega ostanejo sedanje P . če delavcev v železni in kovinski indus v veljavi do konca 1. 1622.
JCaša društva.
d »Prosveta« za stolno župnijo m
šol-
ski okraj vabi k predavanju, ki bo v P nedeljek zvečer ob 8. uri v RokodelsK Domu. Predaval bo odličen govornik o v vici Orleanski. Člani in somišljeniki) P, setite to naše prvo predavanje v prav od nem številu.	•	,
d Socialni seminar za jug. kat. aka mike ima svoj prvi sestanek v ponedel) ob 9. uri dopoldne v lokalu »Danice«, »d ferira vodja seminarja g. dr. Gosar. GoV riti o potrebi socialnega študija bi bilo 0 več. Res clamat, vehementer clamat. Ii® voditelja nam jamči za višino in kakov^5 študija, naša resna volja pa za uspeh!
V. Korošec, cand, iur.
d Občni zbor ljub, okrožja se vrši ponedeljek 17, t. m, v Rokodelskem d0111 v prostorih g, Peterlina,
d Orel — sv. Jakob. V torek z^eP točno ob 8. uri bode prvi fantovski ve1-
če*
er
v letošnjem poslovnem letu. Ker se
bod°
na večeru pretresavala zelo važna ^Pf sanja, je udeležba obvezna za vse čla*1 * Bog živi! — Predsednik.
jCultura.
k Orlovske himne in pesem Slo^e® ske Straže, zložil Vinko Vodopivec. CejJ izvotlu K 36.—. V zalogi Jugoslovan^ knjigarne so zopet izšle v novem našemu narodu tako priljubljene in že ve časa razprodane orlovske himne.
»Bratom Orlom« (dvignite orli) je Pr*jT jena za moški, mešani zbor in za kla^ ’ Dalje se nahajata še napeva »Pesem ® ” lic« za ženski in >Pesem Slovenske str8 že za mešani zbor. Orlovskim krog pevskim društvom in drugim našim org8' nizacijam bodo nudile te lepe pesmi P1'-*" ko obujati narodno misel in zavest, ^ krepiti vztrajnost do dela v čast in blag0 domovine.
   ____________________________________
Širite .,12« £S1S“
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžaf' Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Vplačana delniška glavn. K 30,000.000.
SLOVENSKA BftMKU
Telefon štev. 567. Ček. račun 12.205.
Obrestuje naluoofineie
vloge na knjižice in y tekočem računu.
Izvršuie vse
LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti »MESTNEMU D0MU“. bančne posle najkulantneje.
i
f
Postni ček. rač. št. 1L323. Telefon štev. 54.
Jugoslovanski kreditni zavod
Marijin irg štev. 8.
r. z. z o. z. v LJUBLJANI.
Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge i odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru.
Denarni promet v lanskem latui 128)000.000 kron.
Trgovski kredlll pod najugodnejšimi pogoji.
Brzoj. naslov: Jugoslo-vauski kredit Ljubljana.
Wolfova uika št.1»
4
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
11 @1 12 I®
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Izdaja čeke, nakaznice In akreditive na vsa tu- In Inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrodnostne papirje In na blago, ležeče v javnih skladiščih. Jamstvena glavnica 2 in pel milijona kron.
Zavod Se neposrečeno- ped državnim nadzorstvom.
iMtiram.Kn