Poštnin« plačana v gotovini.
Izhaja vsak petek. 41
Leto Vni. št. 8.
Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din
V	zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, 24. februarja 1939.
M w
IJ A
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifa
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Samoupravne finance
Pretekli tedn je razpravljal banski svet naše banovine o banovinskem preračuna za prihodnje preračunsko, leto. Vse razprave banskega sveta so bile pod vtiskom zadnje spremembe v vladi, posebno po izjavi predsednika vlade, ki jo je podal 16. 1. m. pred. narodn oskupšcino, se je razpoloženje banskih svetnikov za samoupravo še stopnjevalo. To se je določno pokazalo tudi. v resoluciji, ki so jo podpisali vsi banski svetniki, in v kateri želijo, da bi bilo letošnje zasedanje banskega sveta zadnje s sedanjim območjem. Po vsem tem se vidi, da je želja po pravi samoupravi, enotna in iskrena. Iz poteka razprav samih pa moremo sklepati, da tako v pogledu pojmovanja samouprave kakor tudi mogočosti njenega obsega ni bilo med banskimi svetniki pravega soglasja in jasnosti.
Stvar je poskusil nekoliko določneje razjasniti banski svetnik, znani gospodarstvenik g. Ivan Avsenek, ki je po ugotovitvi, da je banovina s sedanjim preračunom izčrpala vse fiskalne mogočosti in da more ravnotežje preračuna priti v nevarnost, kakor hitro bi se gospodarsko stanje v banovini nekoliko poslabšalo, izvajal po poročilu »Slovenca« tole:
Če pa pogledamo banovinski preračun še bliže, vidimo, da je banovina izčrpala tudi vse kreditne možnosti. Če hočemo torej pospešiti nakazano delovanje banovin, moremo to doseči samo tedaj, če pride do kakšne izredno ugodne dolbe v konjunkturi. Zato je čisto ravno, da se vsi oziramo po nečem boljšem, Jo je po samoupravah, kjer se bo naš sedanji svet lalh-o spremenil tudi v sklep. Toda vse to si vendar ne predstavljajmo preveč lepo. Domišljamo si, da si bomo lahko pospešili dohodke iz državne blagajne. Med nam, se je do zdaj govorilo, da je šlo vseh 20 let v Belgrad, poznoj pa se ho vse t ospremenilo. Mislim, da je vse to pojmovanje zasnovano na napačnem opazovanju stvarnosti.
Pregledal sem te dni državni preračun iz preteklega leta, ki znaša 12 milijard. Ko sem pregledoval te številke, sem ugotovil naravnost čudovite stvari. Ko sem pregledal prve postavke, ki se sploh ne morejo razdeliti, senn najprej ugotovil, tla ostane za morebitno delitev le 9 in pol milijard. Če vzamemo še nekatera ministrstva, kjer !bi dalo ikaj oddeliti ali pa pustiti, vidimo, da ostane od vsega preračuna 12 milijard za delitev na kake samouprave 2 in pol milijarde. Vprašati se moramo, kako se bo ta znesek lahko zadostno dodelil samoupravam. Od teh 2 in pol milijard pride na osebne izdatke še poldruga milijarda
M?tal" ista lu(li pozneje. Tako ostane od vsega’ za delitev samo še nekaj nad eno milijardo. Ta ena imhjart a bo na podlagi kakega pametinegu sporazuma prišla v poštev za delitev.
Še predno pa pridamo do kakšnih samouprav, mo-ramo reorganizirat^ ves naš davčni sestav v državi. Reorganizacija davčnega Ustava je prav nujna, še preden se sploh začne razprava o kakih samoupravah.
Ce se ta reorganizacija davčnega sestava ne izvede,
KtrSnl ^ (uaZm'nl bum>Vinami P°raizne in take r bom	?• UC	'“.T"0 8 svamo u P ra v a,n i naprej,
območT S l ''	V n " TC,razdeIienih davčnih
Dmocij. Od Jesenic do Djevdjebje ne sme biti no bene davčne neenakosti.
Opozoriti sem hotel na vse te težave, ker te težave oc o povzročile počasno organizacijo samouprav. Tre-v'anja«' potrpljenja in pametnega sporazume-
takofe?VCnS*C' naro<^ Pa je ° isti stvari
poročal
račun v znesku okro^^TT , li,nski. ^Iržav.m pre-liko od tega preračuna bi	J*	1ZraC,UnaI’	:k°'
ako hi dobili široke samouprave « ka^T ba™vm0’ letošnjem zasedanju precefZ’	^	b‘° lia
Je govornik porSif^! kT^th § rech i v	,	f	nekateri	na-
11 v zvezi s samoupravami iglede n« u r- v .
^od„5ki rft.k, D0k„z„i J* SiStčtgZ*
gospodarsko ogrožena, ako bi razumeli samouprave (ako, da ibi nastale v državi tudi tri gospodarske celote. Slovenija Ibo napredovala tudi kot široka samouprava le pod pogojem, če ne bo od Jesenic do Djev-djelije nobene gospodarske meje.«
Pri 'branju poročila »Slovenskega naroda« človek nehote dobi vtisk, da je nad izvajanji govornika poročevalec našel posebno dopadenje, ker bi drugače najbrže ne bil napisal: »S številkami v roki je govornik porušil iluzije, ki so si jih nekateri naredili v zvezi s samoupravami glede na njih finančni in gospodarski efekt.« Da je »Slovenski narod« o stvari tako poročal, mora imeti neki razlog. Najbrže se ne motim, če domnevam, da je »Slovenski narod« našel med govorom banskega svetnika g. 1. Avseneka in pa med mnenjem, ki ga je pred leti podal o mogočosti obsega samoupravnih financ bivši podban g. dr. Otmar Pirkmajer, neko skladnost. Ta je tedaj namreč posta: vil trditev, da je mogoče oddeliti od osrednje državne uprave le posle, ki predstavljajo v državnem preračunu razmeroma majhne vsote, zaradi česar bi si s tem banovinska samouprava ne mogla dosti pomagati. G. I. Avsenek pa je v svojem govoru rekel, da se more od vsega državnega preračuna, ki iznaša čez 12 milijard, na kakšne sa-mouprave oddeliti- 2 in pol mili jarde.
Če ta znesek 2 in pol milijarde razdelimo na banovine po 'ključu prebivalstva, bi odpadlo na našo banovino okroglo 200 milijonov dinarjev. To res ni mnogo, če pomislimo, da bi zaradi tega banvina morala prevzeti na sebe tudi vse izdatke za posle, ki bi se oddelili od osrednje uprave. Na ta način bi seveda banovina ne imela od takšne
samouprave nobene resnične koristi. Pri takšni zamisli samouprav se seveda res več ali manj tudi krijeta mnenji obeh imenovanih strokovnjakov.
Marsikomu se bo čudno zdelo, kako je moglo priti do takšne vsaj navidezne soglasnosti v tako važnem vprašanju med upravnim uradnikom in gospodarstvenikom. Meni se zdi, da je do tega moglo priti samo zaradi okolnosti, da sta oba vzela za podlago svojih razmotrivanj samo preračun državni h izdatkov, ne pa tudi preračuna državnih dohodkov. Očitno je ta izhod razmotrivanja, ki je po mojem mnenju zmoten, pripeljal oba mnenja do nekakšne soglasnosti, da od samouprave nimamo pričakovati posebnih ugodnosti.
Vsaka samouprava pa morebiti res samouprava le tedaj, če ima tudi svoje lastne dohodke in ni odvisna od sredstev, ki bi jih ji dodeljevala osrednja vlada, ki je skoraj redno močnejša od pokrajinske. Zato moremo priti do pravih zaključkov glede koristi samouprave samo, če pri tem vpoštevamo tudi neodvisnost dohodkov in v tej zvezi razdelimo tudi dohodke državnega preračuna. Razume se, da je tukaj danili več mogočosti; izven dvoma pa je, da more Slovenija glavno prednost bodoče samouprave iskati predvsem pri od-delitvi državnih dohodkov in ne toliko pri oddelit vi državnih izdatkov. Na tej podlagi bi mogla samouprava pod nekimi pogoji prihraniti letno čistih nekaj sto milijonov, s katerimi 'bi mogli vsaj deloma nadomestiti to, za kar smo bili tekom časa prikrajšani.
Iz vsega povedanega pa nujno sledi, da nam je neizogibno potreben natančen načrt glede bodoče samouprave, da bomo vedeli, kako in kaj moramo zahtevati, da se bo naše stanje v resnici zboljšalo.
A. Bereieri.
Neprevidna igra
Po padcu Stojadinovičeve vlade je priobčil »Obzor« nekaj določnih podatkov, kako so bili doslej zapostavljam hrvaški kraji. Pri tem pa je zapisal tudi besede, da se mora ob njih spotakniti vsak, ki mu je za stvarno in pravično rešitev naše notranje stiske. »Obzor« govori namreč, kakor da ni bila hitra in pravična rešitev hrvaškega in slo-venskega vprašanja čuda težka in zahomotana za-(|?va- | ?i| ° pravi dne 15. t. m., da je sicer Winston Churchill v »I aris Soiru« sicer poudaril nujno, da se hrvaško vprašanje hitro reši. vendar pa ima po-PV .	.	temu, ceis da on bolje pozna težave,
* J”1 J?. *relka na tem potu prebresti in da se pri najboljši volji ne morejo cez noč rešiti pereča po-litična vprašanja. Dobesedno piše celo: »Pot do njihne rešitve je dolg in naporen, in treba je ravnat i previdno, da se zaradi naglice ne bi delalo tjavdan in tako namesto trajnega dela rodilo kaj nezrelega.«
Na prvi pogled se vidi, da so te besede premišljene. Da pa vsaj ne bi nihče mislil, da so bile morebiti napisane le bolj mimogrede, v uredniški “•i nC1-’ s>OI>z?r« isto misel dan pozneje ptfno-vi 1. I n tem zatrjuj espet, da je rešitev naših perečih notranje političnih vprašanj »težka in delikatna^ naloga^«, da je treba ustvariti zanjo »potrebno psihologieno ozračje in vzajemno dobro voljo.«
Kdor je za hip pomislil ob teh »Obzorovih« besedah, so se mu morale zdeti čudovito znane. In res, prav tako in podobno je govoril Živkovič o!b nastopu svoje diktature, govorili so Srskič, Uzunovič, Jevtič, govoril je zlasti tudi Stojadino-vic. Zmeraj je bilo govorjenja o potrebi, da so ustvari potrebno ozračje — kakor vidimo, je vzel ,rrr« Cel° la lzraz naravnost iz nacionalne ro-S-r; /mcra/. se ie govorilo o neverjetnih ob vzSlmvCe z!,cije’ p? sam<> zato> da se je
vostmiteanjU im( centralističnimi pomanjklji-Sote vSfc	['•'KZ«'-'«*! flovefc
se z ni im nri 7' Sl pripovedovanje, da ‘ v. JlmvPripravlja ne samo novo zavlačevanje rešitve našega najbitnejšega vpra^nj^ amST
se v njem celo utira pot novemu centralizmu. Saj je vendar na; primer dovolj znano, kolikokrat je obetal Stojadinovič samouprave v neverjetnih širinah, a prav tako je znano, da je 011 v treh letih zbral v centralistično upravljanih fondih več našega denarja, kakor vsi prejšnji režimi v sedemnajstih letih.
Pa so vendar tudi prejšnji razumeli svoje opravilo!
Stvarna pa podpira »Obzor« s takimi besedami samo vse tiste centralistične preužitkarje, ki sicer vedo, da bo njihnega brezkoristnega, zajedavskega življenja prej ali slej krai, ki bi si ga pa vendar hoteli podaljšati čim dalje tem bolje. Kajti kadar gre za korita, takart si vzdene ta zvrst ljudi državotvorne naočnike na zaskrbljene oči, in zdajci se jim zdi, da so se »politične strasti« še premalo pomirile in da je treba gledati, da »popusti napetost«. Seveda vedo prav natančno, da so ravno oni sami in njihni nacionalni načini zbuiJkali politične strasti in povzročili napetost. Zato tudi po pravici upajo, da se ne strasti ne napetost ne bodo polegle, dokler bodo oni imeli moč v državi. Iz te vzročne zveze med obstojem napetosti in svoje moči pa črepajo upanje, aa jim oblast ne zdrkne iz rok. I11 tako tudi bo prav do takrat, ko bodo vsi pošteni ljudje .spregledali nepošteno igro. Z drugimi besedami, ko si bo utrlo pot spoznanje, da so zburkane strasti in politična napetost nasledek centralističnih sestavov in prizadev in da torej ne smejo biti opravičilo zanje.
Samo v takojšnji odpravi centralizma je torej rešitev!
Za tiste pa, ki so stalnemu besednemu krotovičenju centralistov toliko podlegli, da morebiti že res verjamejo, da bo odprava centralizma zamudna zadeva, nekaj stvarnih pripomb.
Centralizem je mogoče likvidirati v njegovem bistvu v nekaj tednih. Res so z njim zvezane tudi zadeve, ki potrebujejo nekaj več časa, kakor na primer sprejem zakonov o novi državni ureditvi. Toda vse to so stvari, ki se bodo lahko rešile mi-
Štev. 8.
mogrede, ne da 'bi škodovale slovenskemu in hrvaškemu narodu, potem ko jima bo s popolno finančno samoupravo dana dejanska enakopravnost. Kajti finančna samouprava je tisto poglavitno, brez katere o odpravi centralizma sploh ne more biti besede.
To finančno samoupravo pa je sila lahko izvesti. Treba je samo z zakonom določiti tisto, glede česar so sicer centralisti trdili, da se je že doslej brez zakona vršilo: določiti namreč, da se denar porablja pravično, torej tam, kjer se je zbral. To se pravi, javna dela sc naj poslej vrše tudi v Sloveniji in na Hrvaškem v enaki meri, kakor v srbskih krajih, denar naših varčevalcev naj se porabi doma, do kreditov državnih denarnih zavodov imej slovenski in hrvaški poslovni človek enako pravico kakor srbski.
To je pa stvar, ki jo je mogoče izvršiti v enem tednu, če ne celo v enem dnevu.
In pri vsem tem se ni treba bati prav nobenih pretresov. Res, verjetno je, ko bo zdajci prenehal teči naš denar na jug, da ho zaradi tega ta ali oni tam doli prišel v stisko. Toda navsezadnje ni naša naloga, da mi iz svoje revščine rešujemo druge, že celo pa nima nihče pravice, da bi si pomagal z našim denarjem iz stiske, ki je samo zašel vanjo. Kajti koliko naših ljudi je prišlo ne samo v stisko, ampak v popoln polom, ne morebiti zaradi tega, ker južne pokrajine niso nam odračunavale svojega denarja, ampak ker jim je nacionalni sestav nenakopravnosti omogočeval, da so nam je-
male naš denar. Velikanski razloček je pač v tem, da je prišel naš človek v stisko, ker mu je centralizem z odvajanjem denarja delal krivico, medtem ko bo južnjak v stiski, ker se bo delalo po pravici.
Pravice pa se ne smejo postavljati nobeni roki, če naj bo pravica. Njen nujni notranji zakon je, da se ji mora dati veljavo takoj. Zaradi tega, ker bi kdor koli tam doli utegnil priti v stisko, in še povrh po pravici, ne smem omi niti en sam dan dlje v stisk, ki je nastala iz krivice.
Sicer imamo pa prav iz zadnjih dogodkov sijajen primer, da je lahko centralizem odpraviti takoj. prašanje slovaške in podkarpatsko-ruske avtonomije je bilo na primer rešeno tako rekoč čez noč. Če je bilo pri vsem tem kaj nevšečnosti, tedaj so bile kvečjemu zaradi tega, ker so bili pač centralisti iznenadeni ni se niso mogli znajti, ter je bilo seveda njihnih prednosti in preužitkov konec. In kolikor je češko-slovaška republika pretrpela v tistih dneh, eno je gotovo: zadovoljnost Slovakov in podkarpatskih Rusov bo državo samo utrdila in ojačala.
Upamo torej, da »Obzorove« besede ne bodo našle odmeva pri tistih, katerih naloga je, da odpravijo centralizem. Kajti če bi ga, bi bilo po dosedanjih skušnjah gotovo, da bomo obstali nekje sredi pota. S tem tudi računajo, na to špekulirajo centralisti.
In potem se bo zgodilo, da bomo morali začeti čez leta boj za enakopravnost znova, a morebiti še pod težjimi razmerami.
Iflodno.
Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, krojaške in šiviljske potrebščine kupite
najugodneje pri
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
v
Se o padanju rojstev in njegovih vzrokih
(Dopis)
K polemiki o vzrokih padanja rojstev nekaj pripomb.
Prvič more biti vzrok padanja rojstev biološki, torej degeneracija. Alkoholizem, umobolnost, oslabljenje konstitucije pri ženah (socialno gospodarski vplivi?) so izraz degeneracije. Statistike s tem niso ugodne, vendar upam, da Slovenci še nismo tako dale. Tu ne pomgaa nič, ne izboljšanje gospodarskih razmre, ne poglobitev duhovnega (verskega) življenja, skratka ne materialni in ne etični preporod.
Drugič. Materialistično gledanje na svet je zajelo širše plasti naroda. Tu ima svoje zasluge civilizacija. Kdor ima vsega v izobilju, temu ni treba biti materialist, ker mu z osnovnimi potrelbami ni potrebno računati. Poznam pa progovnega delavca na železnici z ženo in štirimi otroki, ki dela 20 dni v mesecu za 20 din na dan, kar da 400 din. Ta mož je materialist v prvotnem pomenu besede, ker venomer premišljuje, kako bo plačal trgovca, čevljarja, krojača itd. Lahko ga uvrstite v eno ali drugo kategorijo ljudi, on sam o tem. kaj je, gotovo ne premišljuje, ker ima drugih skrbi dovolj. Zato gleda na vsako nadaljnje rojstvo otroka s strahom in skrbjo.
Zakoncev, ki zaradi lagodnosti življenja ne marajo otrok, je pri nas tako malo, da ne štejejo. Klic po otroku je pri zdravem in normalno čutečem človeku tako močan, da se uveljavi preko vseh ovir. Seveda postaja pri vsakem nadalnjjem otroku manjši in usahne pri enem prej, pri drugem kasneje, 'kar zavisi pogosto od tvarnega položaja.
Iretjič. Ženske so po službah, pisarnah, tovarnah, opravljajo tudi dela, ki so bila svoje dni namenjena izključno moškim. Kaj je nasledek? Pe-šanjc organizma in s tem rodne sposobnosti.
Poznam zakonca, ki se po cel teden ne vidita. Ko pride mož domov, odhaja ona v službo, ko se ta vrne, odide 'zopet on na delo. Otrok je dostikrat v breme starih roditeljev, ki so sami imeli kopico otrok, kar ustvarja napeto ozračje.
Po novejših ugotovitvah ima kvarne vplive na žensko telo tudi šport!
Četrtič. Danes se pozno ženijo, ker navadno ni najpotrebnejšega zaslužki) v dobi med 20. in 30.
letom. Ženska, ki se moži po 30. letu, ne bo imela številne družine. To je kar preprost račun.
Petič. Vzgoja. Dekle, ki se moži, sliši od svoje matere pridigo: »Samo da ne bo preveč otrok, da ne boš taka reva ,kakor sem bila jaz.« Pa tudi brez pridige. Otroci iz številne družine, posebno če so živeli v pomanjkanju, se ženijo brez izjeme z eno mislijo: Varovati se moramo številne družine.
Šeštič. Neugodno na voljo do otrok ne deluje samo vojna, marveč tudi strah pred njo. Skušnje iz svetovne vojne, večno rožljanje z orožjem, to gre na živce; to vodi do hotenega, pa tudi »nehotenega« omejevanja porodov.
J i vzroki, deloma biološki, deloma tvarni in psihologicm, se prepletajo med seboj. Vzrokov je gotovo se vec, ti se mi zde najvidnejši. Možno je, da to sploh niso glavni in zadnji vzroki, da so ti povsem drugod, našim očem nedostopni. Eno pa je treba pribiti: da se skozi vsa opazovanja vleče kakor rdeča niti, da ljudstvo ne najde pravega ■s ni is la ne veselja do potomstva in da se ga po-lašča nekak »nihilizem«, ki ima morda svoj izvir bolj v negotovih kakor slabih gospodarskih razmerah, ali pa je morda samo izraz spremembe življenjskega nazora, kar opažamo v raznih zgodovinskih dobah.
Načelno važna sodba
V	izvlečku priobčujemo tole zanimivo sodbo.
Ok rajno sodišče v Novem mestu je razsodilo tako:
Obdolženca Kralj ,osip in Horvat Stanko se v smislu § 280. ik. 'p. c/prostita od obtožbe, da bi neugotovljenega dne in meseca v letu 1937. v različnih krajih tukajšnjega okolišu nabirala člane za dr. Mačkovo gibanje, torej organizirala politično stranko, ki nosi plemensko obeležje, ter bi s tem zakrivila prestopek iz člena 7./3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Stroškega kazenskega postopanja trpi po § 311. k. p državna blagajna.
Razlogi :
Kakor izhaja iz prijave pod r. št. 1., je tukajšnji okrajni glavar prijavil oba obdolženca, češ da sta na-
birala členstvo za gibanje dr. Mačka, da gre torej »za ilegalno snovanje politične stranke im zbiranje členov dr. Mačkovega gibanja«.
Državno tožilstvo je stavilo predlog za kaznovanje obeh obdolžencev po čl. 7./3. cit. zakona.
Oba obdolženca, kakor to izhaja iz zagovora, priznavata, da sta čl cin a političnega gibanja dr. Mačka, priznata tudi, da sta agitirala za to gibanje, nabirala členstvo in delila izkaznice pristopivšim pripadnikom, da sta torej z eno besedo vršila agitacijo za gibanje dr. Mačka, k nje v »Sloveniji, kakor je iz izkaznic razvidno, organiziran v tako rinemvoanem »Slovenskem kmečko delavskem gibanju dr. Mačka«.
Kakor je iz člena 7./3. cit. zakona razvidno, padajo pod ta zakon vse politične stranke, ki vršijo propa-
Dr. Jos. Regali:
Ob dvajsetletnici slovenske »Narodne galerije14
(Nadaljevanje.)
Na to bi sledili dve dvorani slovenskega impresionizma. Sedanja srednja velika dvorana, bi morala biti, kakor sem že omenil, po dolgem, od severa proti jugu predeljena s steno, stoječo na nosilcu, tako da bi nastali iz sedanje velilce dvorane dve podolgasti dvorani, ki bi imeli strop iz motnega stekla pod sedanjimi vrhnjimi stranskimi okni; nad novim steklenim stropom in sedanjim masivnim stropom pa bi nastal prostor za skladišče. Namesto 1. 1928. zazidanih prejšnjih severnih oken naj bi napravili tam, kjer so bile vrhnje okrogline sedaj zazidanih oken polkrožne lunete, okna pod notranjim masivnim stropom velike srednje dvorane naj bi pa povečali, talko kot so 'bila povečana sedanja podstropna okna ob straneh. I ako bi bili obe dvorani, ki bi nastali po pre-delitvi sedanjo velike srednje dvorane, zadosti razsvetljeni. Prva na novo nastala dvorana bi imela vrata iz severne ogelne dvorane ob Bleiweisovi cesti, druga dvorana pa vrata v severno ogalno dvorano olb Tomanovi ulici. Obe novi dvorani bi bili med seboj zvezani z vrati v novi prečni steni, imeli bi pa naj tudi tapetni vrati na južnih straneh, da bi bilo mogoče priti vanje tudi skozi oddelek za kiparstvo na hodnik glavnega stopn ji šču. Obe dvorani za impresionizem ibi bila največja razstava prostora galerije, bila bi drugi poudarek cele zbirke tako kot bi bila prvi poudarek »dvorana slovenskih madon«. V obeh dvaranah bi bila obešena vsa impresionistična dela, oziroma vsa
dela od Ferda Vesela naprej do bratov Kraljev. »Narodna galerija« ima od tega gradiva izmed vsega drugega že največ na razpolago. Ta oddelek bi pa še vedno dopolnjevali, ker velika večina slikarjev iz te dolbe še živi in so že od 1. 1930. naprej izvršili veliko novih in boljših del, kot jih je I. 1930. že imela na razpolago »Narodna galerija«. Bodo jih pa napravili v prihodnjih letih gotovo še veliko število. Predlagal sem pa, da naj takoj poskrbi »Narodna galerija« za ta oddelek še kaj Jamovih in Sternenovih stvari, potem kakšno Žabotovo kompozicijo, kakšno delo slovenskega ameriškega slikarja Peruška in pa dela tistih slikarjev te dobe, ki še do takrat niso bili zastopani v galerijski zbirki. Jakčeve stvari n. pr. bi bilo obesiti še v ta oddelek. Ker bi bili oibe dvorani dolgi, bi imele zadostno razdaljo n. pr. tudi Jakopičeve stvari, če bi jih obesili na južnih ali severnih straneh. Za olbe dvorani za impresionizem sem namenil 50 slik in računal, da bi se dalo dobiti vse tisto, kar je še manjkalo za 50.000 dinarjev.
Naslednji oddelek najmodernejšega slikarstva
bi bil v severni ogelni dvorani ob Tomanovi ulici.
V	njem naj bi bilo 20 slik, in sicer počenši z deli bratov Kraljev vse do najmlajših slikarjev. Začetniških slik seveda ne bi smeli obešati v galerijo. V tem oddelku naj bi bilo 20 slik. Za nakup novih stvari, ki še niso bile na razpolago, sem računil 30.000 dinarjev.
Zadnja dvorann bi bila zraven oddelka za najmodernejšo umetnost ob Tomanovi ulici, h nje bi bil izhod iz galerijske zbirke na stransko, vzhodno, malo stopnjišče. V ti dvorani bi naj bila ali slovenska grafična dela ali pa slikarska dela tujcev, ki so naša umetnostna »posest« (ne lastnina), ker so brez vsake organske zveze z našim umetnostnim ustvarjanjem' in le bolj po naključju
prišla na naše ozemlje in so pri nas ostala. Ali bi bila v ti dvorani slovenska grafika ali pa le umetnostna posest, bi se bilo treba šele odločiti. Za stroške za gradivo za to dvorano sem navedel 20.000 dinarjev, je pa ta znesek seveda le relativen. Zraven omenjene »zadnje dvorane« bi bila dva prostora, zraven katerih bi šel hodnik na malo stopnjišče, in bi služila za društvene seje, za arhiv in za upravnika in bi se ta prostora, če bi odpravili tudi hodnik, dala porabiti za razširitev galerijske zbirke, ko bi za sejno sobo, za arhiv in za upravnika dobili kakšne druge prostore v pritličju »Narodnega doma«.
Kiparstvo in cizelerstvo bi bilo nameščeno, kot sem že prej omenil, v prostoru, kjer je sedaj vhod iz hodnika na stopn j i.šču v sedanjo srednjo veliko dvorano ter v ozkem južnem delu te dvorane, kolikor bi ga ostalo od obeli dvoran za impresionizem, k'i hi bile nekoliko krajše, kot je sedanja srednja velika dvorana. Ta prostor bi naj imel strop iz prozornega stekla ter bi bil proti severu obdan s stebri, za katerimi bi bila seveda stena. Med stebri bi bili pa postavljeni kipi in takoj v vhodu iz hodnika ob stopn ji.šču bi pa bila v dveh vitrinah razstavljena cizelerska dela. Kiparstvo bi bilo zbrano od 17. do 20. stoletja, seveda le posamezna dela, ker bi bil ta oddelek za enkrat bolj tesen. Predlagal sem, da bi pridobili nekaj znane baročne skulpture (kakšno Robbovo in Mislejevo stvar, kakšno delo Mihaela Cussa, en »zlati oltar« iz novejšega časa pa kakšen Žnidarjev, Ganglov, Progarjev in Zajčev kip, zraven stvari najnovej-ših kiparjev in pa kiparskih del iz »Narodnega muzeja«, kolikor so sposobna za galerijsko^ zbirko. Za cizelersko zbirko bi bilo treba pridobiti iz preteklih čusov kolajnarska dela Franca Sege in Bernarda Hribernika.
(Dalje prihodnjič.)
gando, da je treba spremeniti obstoječi red v državi, poleg tega ipa tudi vse tiste stranke, ki nosijo versko ali plemensko obeležje.
Iz predloga državnega tožilca sicer mi točno razvidno, zakaj bi naj pripadništvo k politični skupini dr. Mačka spadalo pod udar člena 7. ali iz razlogov prvega ali drugega odstavka oit. člena iz priziva, ki ga je pa državni tožilec vložil pri popolnoma analognem primeru pod Kps 260/37 pa izhaja, da je državni tožilec mišljenja, da pomeni pripadništvo k politični skupini dr. Mačka, pripadništvo te stranke, ki lina »plemensko obeležje«, kaznivo po členu 7./2. cit. za k.
Zato nastane dolžnost za sodišče, da kritično PIC" motri, dali je mogoče pripadništvo k politični stranki dr- Mačka šteti za pripadništvo k politični stranki, ki nosi plemensko oznameniilo. Očitno je, da meri obtožba na poudarjanje hrvaškega nacionalnega programa v Mačkovem gibanju v Hrvaški, odnosno na poudarjanje slovenski individualnosti v opozicijskem gibanju dr. Mačka v Sloveniji. Zato je nujno potrebno, da se razčisti vprašanje, kaj je narod, odnosno kaj je Pleme in če je možno penalizirati pripadništvo slovenstvu, hrvaštvu, odnosno srbstvu kot plemensko gibanje po cit. zakonu.
Če se hoče pod kazensko sankcijo preprečiti pripadništvo tako imenovanim plemenskim strankam, je treba v prvi vrsti s stališča pozitivnega zakona ugotoviti, dali obstoječa zakonodaja pove, kaj je »narod«, oziroma kaj je »pleme«? V tem pogledu šteje v prvi vrsti ustava kraljevine Jugoslavije. V ustavi kakor tudi v ostalih zaknoih ni besedice o tem, kaj je to narod, edino št, 13. cit. ustave prepoveduje združevanje na verskih, plemenskih ali pokrajinskih osnovah.
Razumljivo je, da nam ustava ne zakonik ne da-iejo odgovora na to vprašnje, ker gre pač za tak pojem, ki se z zakoni ne ustanavlja, temveč kvečjemu ugotavlja, da ima torej zakonodaja v tem oziru samo deklarativen značaj, ne pa konstitutiven. Ker nam torej pozitivno pravo ne daje direktnega odgovora na to vprašanje, moramo ugotoviti ta pojem na podlagi no-votoričnih zgodovinskih dejstev.
Da so Slovenci svojska kulturna enota, da so se iz stanja še nezavednega plemena že pred 400 leti razvili v narod z vsemi znaki, ki so v smislu splošno veljavnih teorij o narodu potrebni za pojem naroda, ni potreba posebej poudariti. Isto velja za Srbe in Hrvate. Kakor vemo iz politične zgodovine, so bili Srbi ' mejah nekdanje kraljevine državni narod, istotako so pa bili tudi v Stari Srbiji, kakor tudi Slovenci in Hrvati v mejah avstro-ogrske monarhije, kakor tudi drugod, kjer so živeli členi slovenskega, hrvaškega, odnosno srbskega naroda. Preobrat leta 1918. je vse *e Slovence, Hrvate in Srbe dovedel od položaja dosedanjega manjšinskega naroda v položaj državnega na-l0da. Hrvati in Slovenci, ki so pa ostali izven meja Uase clnžave, so ostali pa nadalje členi svojega slovenskega in hrvaškega naroda, dasi so politično pripadali k tujerodnemu državnemu narodu. Vidovdanska Ustava se je že z naslovom države SHS jasno pokazala, da žive v tej državi Slovenci, Hrvati in Srbi. Na tem položaju se tudi po 6. januarja 1929 ni nič spremenilo, ^motno je stališče, da bi se s tem trenutkom dekretiral h^ki nov pojem narodnosti. Za to mišljenje ni v pozitivnem pravu nika.ke osnove, ker je bil ta državni akt Uaperjen samo zoper obstoječe politične stranke, ki so bile s tem razglasom brez izjeme odpravljene. Da je tako, kaže tudi okolnost, da iso kljub razpustu tedaj Političnih strank ostala še nadalje vsa politična, kulturna, humana in prosvetna društva, ki so poudarjala svojo indiv.iruallno narodnost, in šobila ta društva šele kasneje od upravno političnih oblasti deloma razpuščena.
Nekoliko nejasnosti je povzročil v ustavi omenjeni te runi nus »p le m enskega «.
Po splošno veljajočih teorijah pomeni pleme v primeri s terminom narod neko v razvoju še zaostalo skupino ljudi, ki jo veže izključno krvna sorodstvena vez, in ki še ni razvila ostalih skupnih znakov, ki so potrebni za pojem naroda; »pleme« je šele celica, iz katere nastane po stapljanju več takih sorodnih plemen Harod. V Evropi so danes zaradi njenega kulturnega razvoja taka plemena že zelo redka, dasi eksistirajo in eksistirajo tudi v naši državi, zlasti na jugu (Črna gora) talka plemena, ki jih veže izključno patriarhalna vez krvnega sorodstva. Razvoj od plemena gre torej Ua narod, nikdar pa obratno, da bi iz naroda nastalo *epet pleme.
i Jasno je torej, da ustava pod pojmom pleme ni razumela Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so se zaradi svojega političnega in kulturnega življenja že zdav-Uuj razvili v stopnjo narodov.
Iz člena 13. cit. ustave pa je jasno, da se mora pojem plelenski uporabljati na razne historične, geografske, upravne, ostanke nekdanje preteklosti, ker Uporablja besedilo istega člena pojem plemenski v isti vrsti s pojmom pokrajinski. Kakor smo tudi v Sloveniji imeli razne take geografske upravne pojme (šta-Jerc, Kranjec, Korošec, Primorec), ki so jih tujerodni nblastveniki skušali favorizirati, da s tem preprečijo ravno popolni razvoj slovenskega naroda, tako so tudi ha jugu in ostalih delih naše države eksistirali razni geografsko upravni pojmi, na primer Bosanec, Hercegovec, Dalmatinec, Vojvodinec, Budjevec, Ličan itd.,
1 so pa bili le geografsko upravni pojmi, nikakor pa "arodnostni, ker so vsi (i il j udje pripadali istrskemu, °Ziroinu hrvaškemu narodu.
sil t lak°’ kaijC VUC,i Clen 3- ustave, ki govori o
'hsko-hrvaško-slovenskem jeziku. Res je, da je v smi-
za‘ nPl°5|ne te°rije v »arodu jezik »esentialen« pojem narod, jc pu eden njegovih bistvenih znakov. Če
torej ustava v svojem členu 3. omenja srbski jezik, hrvaški jezik in slovenski jezik, kaže jasno na to, da so Srbi, Hrvati in SJovenci narod, ne pa pleme, kakor ga ima v smislu člena 13 .ustava. Zato se pripadništvo k politični stranki samo iz razloga, ker poudarja slovensko, hrvaško ali srbsko individualnost, ne more nikakor šteti kot pripadnik k politični stranki, ki bi spadala pod udar člena 7./3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Državni tožilec opira svoje mišljenje kot rečeno na državni akti z dne 6. januarja 1929. Res je, da so politična oblastva nekaj časa tolmačila ustavo v takem smislu, vendar mora sodišče točno ločiti med notranje političnimi razlogi in prakso ter pozitivnim zakonskim stališčem. Bistveno načelo kazenskega prava uzakonjen v § 1. kazenskega zakona je »Nultum criinen sine lege«. To splošno načelo pa ne velja samo za kazenski zakon, temveč tudi iza vse stranske kazenske zakone, med katerimi jc upoštevan tudi javni zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Na podlagi gornjih izvajanj izhaja torej, da ni mogoče pripadništva k strankam, ki poudarjajo slovenski, hrvaški ali srbski značaj, subsumirati pod člen 7./3. cit. zakona. Da je to stališče pravilno, kaže tudi tedanje pravno stanje. Res je, da so bile po 6. januarju 1929 razpuščene vse politične stranke in da je bila pozneje dopuščena samo ena na teritoriju cele države veljajoča državna stranka. Ob volitvah 5. maja 1935 pa se je ta princip opustil, ker jc takrat nastopila Združena opozicija pod vodstvom dr.Mačka, ki stoji na stališču posebne hrvaške narodne individualnosti. Vsa državna lista dr. Mačka je bila potrjena im s tem vsem državljanom kraljevine Jugoslavije dana možnost, da celo na javnem glasovanju izrazijo svojo politično pripadnost k tej skupini in s tem tudi k ideologiji, ki jo to gibanje zastopa. To stališče se tudi po teli volitvah ni spremenilo, ker je notorično, ker so se vršile nedavno občinske volitve, pri katerih je ravno bivša HSS postavila povsod svoje kandidate, ki so bili izvoljeni za hrvaške župane. 1 udi najnovejši razvoj dogodkov prikazuje
pravilnost tega mišljenja. Kakor je iz Službenih novin z dne 29. januarja 1938, št. 20., leto 20., razvidno, je dr. Maček oziroma njegova skupina za senatorske volitve, ki se bodo vršile 6. februarja 1938, postavil svoje kandidatne liste, ki so bile na primer od okrožnega sodišča v Zagrebu z dne 22. januarja 1938., B. 296/37, potrjene in s tem dana možnost, da postanejo kandidati te liste členi najvišjega zakonodajnega telesa v državi.
Čim je torej na eni strani dopuščeno, da politična skupina dr. Mačka voli posamezni parlament, postavlja svojo kandidatno listo za senatorske volitve, mora torej biti logično, da je na drugi strani dopuščeno tudi agitiranje in pridobivanje členov za to gibanje in ker sedanji volilni zakon zahteva, da ima stranka, ki hoče nastopati pri volitvah, pripadnike v večini krajev vse države, mora torej taka vsedržavna stranka imeti tudi možnost za pridobivanje teh členov na teritoriju vse države, in to je tudi v Sloveniji.
Jasno je torej, da pripadništvo k političnim strankam, ki poudarjajo slovensko ali hrvaško, oziroma srbsko narodnost, ni .kaznivo, ne po kazenskem splošnem zakonu, niti po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi iz enostavnega razloga, ker zakonodajalec v pozitivnem kazenskem pravu nikjer ni stavil pripadništva k omenjenim skupinam poti sankcijo kazenskega § 1. kazenskega zakona.
Če sta torej oba obdolženca, kakor sama priznavata, organizirala in nabirala členstvo za Mačkovo politično gibanje in potem nista prišla v konflikt z zakonom, nista zagrešila nikakega kaznivega dejanja, kaznivega po kazenskih zakonih, zaradi česar ju je moralo sodišče ipo § 280. k. p. oprostiti od obtožbe.
Ostali izreki sodbe temelje na teh citiranih kazenskih določilih.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. III.,
dne 1. februarja 1938.
Podpis 1. r.
Katoliške politične stranke
»Katolički tjodnik« je priobčil v svoji letošnji 2. številki sestavek sarajevskega škofa Sanca pod tem naslovom. Sestavek je vzbudil precej pozornosti zaradi svoje odločne vsebine, ki sc nedvoumno oddaljuje od nekaterih sicer precej razširjenih naiziranj in mnenj. Bilo je tudi precej obravnav in celo hrupa zaradi njega, /ato, in pa, .ker je sestavek danes prav tako aktualen, kakor prvi dan, ga prinašamo v prevodu.	Uredništvo.
Vprašanje katoliške politike in katoliških političnih strank je z načelnega stališča že izvedeno na čisto. V prvi vrsti so to napravile avtoritativne izjave svetega sedeža v zvezi z vprašanjem Katoliške akcije, razen tega pa tudi številne obravnave v katoliški inv-nosti.	J
... Na tem polju se že smejo postavljati trditve, (ki jin noben resen človek ne bo osporjeval.
Katoliki kot posamezniki imajo brez dvoma tako pravico kakor dolžnost, da se ukvarjajo s politiko, vsak na svojem mestu in po svojem položaju, kolikor to pomeni skupino državljanskih dolžnosti in kolikor so od nje odvisne koristi domovine in splošna narodna in državljanska blaginja. Posamezni katoliki delajo lahko to tudi aktivno, tudi na strankarski osnovi; — smejo osna vi ja ti stranke in stopati vanje; smejo agitirati, kandidirati, voliti in voljeni biti. In ta njih-na politika more in v pravem smislu tudi mora biti katoliška. Voditi jo morajo svoji vesti, spoštujoč nravstvene zakone in socialno pravičnost, z zavestjo odgovornosti pred Bogom, pred narodom in pred zgo-aovmo, v duhu vere, z dobrim, nadnaravnim namenom, tako da z njo kar največ mogoče uresničujejo kulturno-socialne vzore krščanstva, spoštujoč in braneč zakonite pravice Boga in Cerlkve. Toda to politiko vodijo v svojem imenu, svobodno, v mejah splošnih nravstvenih zakonov in na lastno odgovornost. Sami si lahko izbirajo obliko svoje politične dejavnosti, lahko se združujejo v stranke in skupine, kakor hočejo, lahko politično sodelujejo samo s kato-iki, toda sinejo, Ikje.r je .to potrebno ali koristno, politično sodelovati tudi z nekatoliki v smislu nravstvenih pravil o sodelovanju na splošno naravnih področjih.
zato Cerkev kot toka ne gre naravnost ne v politiko ne v politične stranke in skupine. Katoliki kot organizirani udje Cerkve, a v prvi vrsti hierar-!'.lvja.,in duhovščina, niti ne oblikujejo posebnih političnih strank, niti sc ne mešajo v politično življenje države niti ne dobivajo od Cerkve kakih političnih navodil. Nobena politična stranka ne sme sebe istiti s Cerkvijo, ne sme se vesti kot pooblaščena ali edina branilka, cerkveno-verskih koristi, ne sme se krasiti s katoliškim imenom, Ikjer bi to moglo pomeniti kakšno organizirano povezanost s Cerkvijo. A duhovniki in izpostavljeni katoliški delavci se morajo tudi v svojem zasebnem političnem delovanju skrbno varovati vsega, kar bi jih moglo zanesti v vrtince političnih strasti na škodo C erkvii in njeni pastirsko-cer-kveni avtoriteti in delu. Cerkev gre v politiko, kakor tudi v vsako drugo nravstveno ljudsko dejavnost, samo posredno; kolikor si pridržuje sodbo o nravstvenem značaju političnih dejanj in kolikor nastopa nasproti državi, narodu in strankam kot varuhinja razodetja, nravnosti in cerkvenih pravic. Toda ta njena dejavnost ostaja zmeraj na cerkvenem polju; izvaja se ne po političnih strankah, ampak po lastnih
organih: svoji hierarhiji in svoji katoliški akciji.
Najbloblji načelni razlog za to stališče Cerkve je brez dvoma njen nadnaravni značaj. Cerkev ni poslana na svet, da ureja posvetne stvari, ampak da rešuje duše. Posvetne stvari spadajo v svobodno področje naravnih svetovnih činiteljev: naroda, države, svetnih državljanov. To je njih.no suvereno področ-" je. Če bi se Cerkev v to spuščala, bi prestopila meje svojega območja, a sebi bi vzela avtoriteto boštve-nosti, večnosti, nadnaravnosti. Imeli bi jo za politično skupino, stranko, ki ji je zgolj do posvetne oblasti; metali bi nanjo mržnjo im odgovornost za -vse politične in gospodarske napačne poteze in neuspehe, ki bi jih napravila, oziroma doživela katoliška stranka.
Sicer pa ni ostalo to cerkveno pojmovanje samo pri besedah. Katoliške politične stranke spadajo danes v preteklost. Razen v eni ali dveh državah (Holandija, Švica, Slovaška, Belgija), kjer se še drže, — v bistvu kot toleriran anahronizem, — samo zaradi posebnih razmer in po zakonu vztrajnosti, — danes sploh ni več katoliških strank. Bile so časen pojav, ki ga je prinesel s seboj parlamentarni red v dobi, ko na katoliški strani še niso bile izkristalizirane praktične ideje. Anglosaške države sploh niso nikoli imele katoliških strank, a ni jih imela niti večina starih katoliških držav (Francija, Španija, Portugalska, Irska, Poljska, južnoameriške države). Katoliške stranke so bile posebnost Srednje Evrope, kjer so nastajale ena za drugo kot posnetek nemškega »katoliškega cen-truina«. Odtod so se razširile v Belgijo, Holandijo, Švico, Italijo, Avstrijo, Češko-Slovaško, deloma tudi na Madžarsko in Ik nam, med Slovence in Hrvate. Toda povsod so bile razmeroma kratko dobo. V večini teh dežel so nastale ali že desetletja pred vojno, ali celo po vojni, pa so že v nekaj letih zginile. V Italiji je populare uničil fašizem s silo; v Nemčiji je bil centrum likvidiran na željo svetega sedeža pred konkordatom s Hitlerjem; v Avstriji je katoliška stranka propadla s propadam Avstrije; na Češkem se je kompromitirala hkratu s strankami koalicije okoli Masa-ryka in Beneša, ko je prišlo do delitve Češko-Slovaške; Slovenska ljudska stranka se je utopila v medkonfe-sionalni JRZ, a ljudska stranka na Hrvaškem, ki se je osnovala po vojni kot posnetek Slovenske ljudske stranke in njen privesek, je bila že od začetka mrtvo-rojenec; ljudstvo je ni maralo, in kmalu jo je diktatura tudi formalno pokopala.
Medtem pa je zanimivo opozoriti na dejstvo, da »Katoliške stranke«, tudi kjer so bile, niso nikjer dosegle kakih pomembnejših uspehov, bodisi za Cerkev, bodisi za narod, niti niso pokazale politične živnosti, daljnovidnosti in konstruktivnosti. S te strani gledamo tudi zelo skeptično na slovaške ministre — monsig-norje in na njihno celotnostno vladavino. Prihodnost bo izrekla o tem svojo sodbo. Razmeroma je še najbolj častna zgodovina nemškega »centruina«; — ta je bil v neki meri v tistih prehodnih časih zgodovinska nujnost, a se je zmeraj tudi varoval formalnega iste-nja s Cerkvijo in izrazito verske barve. Toda po vojni ni bila niti njegova politika srečna. Moral je skleniti kompromis in sodelovati s socialisti, a nasprotij Franciji in antanti je vodil slabotno politiko popuščanja, zoper katero je Nemčija pozneje, pod Hitlerjevim vodstvom, reagirala z osvoboditvijo od mirovinih po-godb. Italijanska ljudska stranka, najmočnejša me-
Stran 4
SLOVENIJA
Štev. 8.
Najboljše šivalne stroje
ADLER
za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri
PETEIINC
|JUB|JflNA
za vodo, blizu PreSernov. spomenika
Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen
ščansika stranka v povojni Italiji, je tudi .bolehala za obotavljanjem in bila slabotna nasproti socialistom. Če hi ne bil prišel Mussolini, (bi bila postala Italija, kakor je vse 'kazalo, plen komunističnega prevrata. Avstrijski »krščanski socialisti« so hoteli 'biti radikalnejši, pa so se odločili za oktroirani korporativizem, toda. pri vsem tem so ostali dejanska manjšina v državi in so pokazali v zgodovinskih časih usodno slabost, a neki njihni viisoki pripadniki tudi žalostno strahopetnost idejne kapitulacije. Češka ljudska stranka je oportunistično podpirala vse vladavine na Če-ško-SIovaškem, pogajala se je na vse strani, vodila ozkosrčno in kratkovidno politiko nasproti Slovakom in Nemcem, bila je preveč obzirna, pa tudi servilna, kadar je bilo treba protestirati proti teptanju verskih pravic. Na Hrvaškem pa je, naizadnje,. »ljudska stranka« in njena agitacija z verskimi gesli največ pripomogla do usodne odtujitve med Cerkvijo in ljudstvom, in je šla po politični črti, ki jo je ljudstvo odločno in dosledno odklanjalo, njen splošni politični pomen pa je bil enak ničli.
Nazadnje je v cerkvenem pogledu ostala bilanca vseh teh »katoliških« strank v splošnem dovolj skromna. Če so se tudi ponekod predstavljale kot naprave, s katerimi stoji in pade socialni ugled Cerkve, se vendar položaj Cerkve po njihni likvidaciji ni nikjer bistveno poslabšal, če se še posredno ni, kakor pri nas na Hrvaškem, popravil. Pokazalo se je, da se more Cerkev uveljaviti v javnosti tudib rez balasta poli-
tike, zgolj s svojo notranjo močjo in z avtoriteto svoje svojstveno versko-kultume organizacije.
To so dejstva. Dejstva, ki zelo dobro, — praktično morebiti prepričljiveje od vsega drugega, — kažejo načelno stališče Cerkve v tem vprašanju. Prehod cerkvenih krogov na tuji, politično-posvetni, svet ni nikoli blagoslovljen. Ne za Cerkev ne za ljudstvo.
Zdi se nam, da ima to razen načelnih tudi duše-slovne vzroke.
Cerkvi »katoliška politika« (v strankarskem smislu) že zaradi tega ne more koristiti, ker ta svoj boj za Cerkev nujno, že po naravi stvari, zvodeneva in dela zavisnega glede na posebne politično-narodno-tak-tične cilje, a z druge strani kompromitira s politično nepriljubljenimi kretnjami, strankarskim makiaveliz-mom, s prodiranjem duhovščine na vodilna posvetna mesta, s sebično tvurno pohlepnostjo ljudi v stranki, z izključilnostjo in strankarstvom. Katoliške stranke so v cerkvenem pogledu nujno realistične, oportunistične, samotilne, 'breznačelne, polposvetne. Del vernikov se s tem naravnost odbija od Cerkve, a Cerkvi se jemlje sijaj popolnega, nadzemeljskega, boštvene-ga, preroškega.
Ljudstvu pa spet »katoliške stranke« ne koristijo, ker so politično brezkrvne in v nekem oziru brez programa. Močnejših kretenj »katoliška stranka« že zaradi tega ne sme napraviti, da ne daprti Cerkvi odgovornosti zanje. Zmeraj so tu pomisleki verske narave vmes, avtoriteta vere in hierarhije. Taka stranka je obsojena na kompromise in šušmarjenje. Če pa hoče
na drugi strani, da se s političnimi sredstvi kolikor to-	_	_	 _.....
liko zastavlja za cerkvene koristi, jo sili to, da upo-	Čudovito je, kako ima cesto vsaka 'brežina vsak
števa samo v nekem razmerju narodne in politične	rob, vsak studenec, vsaka vidnejša skala svoje po-
O /MIA W»	« I   *  ...    „ II . ! i 1 *	1	v
podjetje, je skušal obvladati srečo, in dala se je nadvladati; tvegal je stvari, ki so mu, za hip, delale skrbi; poznal je nevarnosti, ki so veselile njegove sovražnike - in slavil je zmaigo! Odslej misli, da je rešen - in je zgubljen, ker je prepričan, da isme poslej vse zahtevati, vse tvegati, vse začeti. To je tista ura, ko zraste iz nevzdržnega uspeha prevzetnost in, iz prevzetnosti, zaslepljenost... Ko pridem v dolgi vrsti svojih zvezkov o Napoleonu do njegove usodne ure, mislim pokazati, v čem se je ločil konzul leta VIII. oc cesarja leta 1812. Zastonj bi se bila združila Evropa zoper njega, če bi bil ostal Bonaparte konzulata, ki je z jasnini očesom opazil čeri in se jim izognil; Na-pole-on leta 18122., v popolnem, nasprotju, je te ičeri iskal, bi se zdelo. Toda tak ni postal naj večji cesarjev eta 1812., (bilo je leta 1808., ,ko je zrasla iiz zaslep-Ijenosti, rojene iz nizkega prilizovanja, njegova prevzetnost. Prav tako smo videli, kako so korakali dve leti cezarji od uspeha do uspeha. Kljub temu, zgodovinar bo bržkone dejal, da je bila od leta 1938. njihna navidezna sreča nj ihna naj večja nesreča, in ne bo se čudil naglici, s katero bodo padli tisti, ki jih je sreča tako visoko zanesla. Dvajset stoletij je zdaj minilo , j i-i« ZC nc,lcu^’ k° je dal stari Eshil v atenskem gledališču izreči globoko besedo: »Prevzetnost, hči c*e, svoje matere morilka.«
sre-
Za prava krajevna imena
Izrazitost našega jezika in njegovo bogastvo se kaže mogoče najbolj v naših krajevnih imenih.
vzore in programe; lahko pride v skušnjavo, da postane politično brezbarvna, da se prilagodi vsakemu položaju.
Cerkev in politika torej ne gresta skupaj; to sta dva svetova in dve kraljestvi, ki hodita lahko vzporedno, toda se ne smeta pomešati brez škode tako za eno kakor za drugo. Vera je nad politiko; brž ko se spusti v politiko, pokvari njo in sebe.
Zato ni treba nam Hrvatom niti »katoliških strank« niti katoliških političnih skupin v strankah. Kolikor je trebu, da Cerkev kaj reče političnim činiteljem ali da z nečim stopi prednje, bo to storila po svojih zakonitih zastopnikih ali po organizacijah Katoliške akcije. Drugo bodo. naredili zavedni katoliški posamezniki, vsak na svojem mestu. Vsako posebno združevanje katoličanov, kakor katoličanov v politiki, se vrača logično v strankarstvo in boleha za strankarstvom!
Dr. Ins.
sebno ime. In ne morebiti ime, slučajno spregovorjeno in ponovljeno, ampak ime, ki z veliko določnostjo oznamenjuje in.opredeljuje, ime, ki priča ne samo za izrazitost slovenščine, ampak prav tako za povezanost našega človeka z naravo, s tisto naravo, ki mu je bila nasprotnik in prijatelj obenem, ki mu je dajala mogočost obstoja, a mu včasih to moigocost tudi skopo odmerjala. Le v tem
neprestanem opazovanju narave, kater domače
Opazovalec
Pravi se oglašajo
»Slovenski narod« od! 16. t. m. navaja 'belgcaj-ski jugoslovanski tednik »Vidici«, ki da je napisal:
Neverjetno surova je naša doba vobče. Evropa se pogreza v totalitarne in komunistične absolutizme. Nič ne veljajo več absolutne vrediiote kot talke, temveč se ocenjujejo samo skozi steklo strankarsko političnih naočnikov.
V izvirniku in prevodu pišeta torej tako dva lista, ki sta si po< svojih močeh prizadevalai, da pogrezneta našo državo v blato totalitarnega nacionalizma. Lista, ki sta zmeraj, zagovarjala ljudi, ki so z neverjetno surovostjo nastopali zoper zavedne Slovence in Hrvate. Lista, ki sta poveličevala ljudi, za katere ni bilo nobenih absolutnih vrednot človečnosti in nravnosti, ampak ki so presojali vse skozi steklo strankarsko političnih naočnikov.
Ali prav na kratko: Lista, 'ki sta zmeraj zastopala misel nasilnega jugoslovenarstva, pred katerim naj bi klecnilo samobitno' slovenstvo in lirva-štvo in zatajilo samo sebe.
Celotnost ne trpi izjem
Te dni so poročali dnevniki, da je nemški minister za pouk Rust dal zapreti teološko fakulteto v Monako vem.
Mi poročamo o tem predvsem zato, da bi že kedaj vsak med nami bil na jasnem, da celostna država ne more trpeti ne gibanja ne misli ne vere, ki bi bila tudi samo izven nje, kaj šele tako, ki bi bila zoper njo.
Stvar je to, ki jo dopovedujemo od prve številke. A kljub vsem skušnjam, ki 'brez izjeme potrjujejo naše ugotovitve, je še zmeraj ljudi, ki v neki nerazumljivi umski preproščini verjamejo in upajo, da se bo ta ali oni totalitarizem morebiti nazadnje le spreobrnil, ali da bodo vsaj na novo nastali totalitarizmi šli pote, ki' bi jim jo oni hoteli predpisati ali podtakniti. Včasih pa je otroška lahkovernost takih ljudi tolikšna, cla še zmeraj pričakujejo, da bodo zaradi nekih njihnih čudežnih pričakovanj celostne vladavine zapustile in zatajile zakone, po katerih so nastale in ki so zato pogoj in smisel njih biti.
Totalitarnost ne trpi izjem. Brž ko bi takoi storila, bi žagala vejo, na kateri sedi. In prav izjema, ki bi jo utegnila kedaj dovoliti, bi zato neizogibno pomenila začetek njenega konca.
Edinstveniki tu in tam
13. t. m. je ukrajinski državni poslanec Vit-vicki v varšavskem sejmu poročal o neznosni’ stiski ukrajinskega prebivalstva. Povedal je, da so lanskega leta poljksa oblastva razdejala kakih 200 ukrajinskih cerkev. Upravičeno je zato zahteval za Ukrajince popolno narodno avtonomijo, saj štejejo Ukrajinci 7,5 milijonov duš.
Govornika pa so neprestano motili poljski poslanci s klici: »Na Poljskem sploh ni Ukrajincev!« Torej popolnoma po logiki naših jugoslovenarjev, ki so hoteli, in. skušajo še danes, tajiti obstoj slovenskega in! hrvaškega naroda..
Z as 1 ep lj e u o s t P oLjakov utegne najbolj' ponazoriti dejstvo,, da tudi ruski samodržci nekaj časa, po poljski vstajsi leta ????. sploh niso dovolili govoriti o poljskem nauodu, ki ga zanje ni bilo na
i	t» • i •	v	_i • _ii _ n : 1 • d _ i • ’i •
svetiu Bill so pač samo ruski podložniki. Poljaki zagte tudi v Krajevni leksikon!
.	„---------, v opazovanju, v
;rem je bilo zmeraj tudi veliko ljubezni do inče zemlje, so nastala imena v množini in raznovrstnosti, kakor jih bržkone nima noben drug narod. Res, da je čas te besede včasih obrusil in zabrisal njih prvi pomen — izvedenemu ušeisu bo vsaj večinoma lahko najti pravo vsebino. Samo tega se nam je bati, da nam to bogastvo izmaliči polizobraženstvo, kakor nam je že v marsikaterem pogledu izmaličilo našo govorico, in da nam s svojo neuko izgovarjavo in pisavo izlkrivi in popači prava domača imena, besede našega naroda in znamenja njegove omike.
., Krajevna imena imajo pa še drug. pomen: najbolj viden dokaz slovenske zemlje so. jnvnn t;nt; na naše narodne lastnine. Ob narodnih mejah so nam celo včasih edini dokaz naše pravice. In"če gre kedaj spor ob tujezvenečem imenu — raziskava, pravilna, znanstvena, na pravih virih sloveča raziskava bo zmeraj lahko dognala resnico in pravico. Taki pravi viri pa iso poleg zgodovinskih listin zmeraj in v prvi vrsti neizkrivljeni ljudski jezik.
V založbi Geografskega društva v Ljubljani je izšla pred kratkim kot izredna publikacija obravnava Jožeta Rusa pod naslovom »Vaške table in vaška imena«. Knjižica navaja vprav vpijoče primere, kako površno, brez smisla za stvar, brez posluha ^za jezik so se včasih zapisovala in govorila domača imena domačih krajev. Beneča stranica na primer se je zdajci znašla na napisni deski kot Benete, četudi tega imena ljudstvo ne pozna, Stara sela so bila meni nič tebi nič skrajšana v Selo, Žigmarice so bile prekrščene v Žimarice, Trebov-1 je v Trbovlje in podobno. In take spake so seveda
so imeli to po pravici za najhujšo žalitev. Ali s stališča svoje dvojne morale — ena zanje, ena za druge — pa imajo za pravico, da žalijo na isti način drug, ravno tako samozavesten narod, ki je vrhu tega še enkrat večji od poljskega.
Pri tem Opozarjamo še na dvoje stvari, ki govore zoper Poljake. Prvič na dejstvo, da je ruski narod bil velik narod, da je bilo v ruskem carstvu Rusov skoraj desetkrat toliko kakor Poljakov in da se sme ruščina prištevati med svetovne jezike. Drugič pa na dejstvo, da so celo samodržni ruski carji pozneje priznavali obstoj poljskega naroda, kljub vsem rusifikacijskim in unifikacij-skim prizadevanjem.
Zato ima ta poljska politika, ki hoče tajiti obstoj Ukrajincev, nekaj malotno - bolnega v sebi, nekaj, kar izpričuje samo organično slabost poljske države.
Bolnik še nikoli ni postal od tega zdrav, če je kričal in kazal pest.
Veličina in padec Cezarjev
Pod tem naslovom piše francoski zgodovinar Louis Madelin, ud Francoske akademije in pisatelj znamenitih zgodovinskih del o Napoleonu, v »L’ Lpoque-i« tudi tole:
Kritična ura bije prav takrat, ko si cezar sam do-mišljuje, da se ne more motiti, kajti takrat postane sam svoj najvažnejši in najsmotrnejši sovražnik. Prišel je iz tolikšne globočine; na tolikšne višine se je povzpel! Pravkar, ko je započel drzen manever, težko
Ker pripravlja banska uprava pregled vaških tabel, je ta knjižica prav posebno potrebna. Geografsko društvo je zato storilo dobro, da jo ie izdalo prav sedaj. In z njim želimo, da bi imelo uspeli njegovo vabilo slovenskim izobražencem, nai bi se vsak pobrigal v svojem kraju in pomagal, da bo nameravani pregled vaških tabel popoln in korenit.
Mali zapiski
Edini program
Ob izročitvi diplome o častnem ljubljanskem meščanstvu dr. Antona Korošca je dejal v po-zjdravnem govoru mestni načelnik dr. Adlešič, da je danes dr. Anton Korošec edini program Slovenije.
Stojadinovičevi načrti.
Švicarski dnevnik »National Zeitung« primerja v sestavku »Mar se majejo poldiktature?« padec Stojadinoviča in lmredyja, ki tla kažeta zanimive vzporednosti, in pravi:
Tako Imredi kakor Stojadinovič sta kazala v zadnjih mesecih svojega vladanja izrečno namero, cla bi spremenila svojo polfašistično vladavino v popolno fašistično. tSojadinovie ni nič prikrival svojega načrta, da bi napravil vladno stranko, »Jugoslovens.ko radikalno wezo«, ki jo je sam ustanovil, za fašistično stranko in »tem za oporo celostne vladavine. Ustanovil
Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana.
je tudi še neko polvojaško formacijo, ki jo je imenovalo ljudstvo »Milanovo gardo« in .ki naj In bila imela isto vlogo, kakor oddelki SA v nemškem narocl-no-socialistionem gibanju, s katerim je imela skupen ±_j:	nruzdrav.