Za Evropo — družino bratskih narodov Papež Pavel VI. je dne 31. januarja t. 1. sprejel v privatno avdienco člane izvršnega odbora Mednarodne zveze kr-ščansko-demokratske mladine. V svojem govoru v francoščini je pohvalil cilje in akcijo krščansko-demokratskega gibanja, ki ga njegova mladina vriši tako na mednarodnem, kakor na evropskem področju. Sv. oče je članom vodstva krščan-sko-demokratske mladine govoril takole: „Z veseljem sprejemamo vaš obisk, ker mislimo, da vi ne samo uresničujete v svojih osebah trojno dejstvo, ki vas označa, namreč da ste mladi, demokrati in kristjani, marveč tudi zato, ker mislimo, da si stavljate za cilj, da to dejstvo uresničite v svojem delovnem programu, še več pa v duhu, ki preveva vašo mednarodno zvezo. Kaj naj bi bilo z določenega vidika bolj zanimivo in bolj dragoceno kot duhovno, zgodovinsko in politično gibanje kot je vaše ? Mladina pomeni moč, iskrenost, veselje, osvajanje bodočnosti. Pri tem verujemo, da dajete pojmu demokracija njegov najboljši in najpristnejši po-,men priznanja dostojanstva človekove osebe, enakosti med ljudmi in stalnega ter bratskega sodelovanja vseh za skupno dobro zlasti v korist družbenih kategorij, ki so manj imovite; ta pomen se dobro sklada, - iše več, se spaja s tretjo vašo lastnostjo: namreč, da ste kristjani. Ta kvalifikacija uvaja v vašo oznako ne zgolj verski in okrasni element, in še manj kompleks omejevalnih in statičnih predpisov, marveč vsebuje višje pojmovanje življenja in tajno sposobnost uresničevati to pojmovanje; na ta način ste pooblaščeni dojeti in. izvajati ideale vašega življenja, to je omike in zgodovine, mišljenja in akcije, v naravnost ogromnih izmerah, ki bi se zdele utopistične, a niso, zaradi notranjega prispevka, ki ga nudi prav krščanska vera, ki je dobro znan vsakomur, ki je preizkusil njeno živ-1 jensko in skrivnostno uspešnost. Povzetek teh idealov in teh sil, ki jih predstavljate in pospešujete, je skrajno lep in važen. Želeli bi, da bi bili vi sposobni razumeti vse te ideale in sile in jih živeti. Vaša zastava zasluži, da je zastava novega rodu, ki izhaja iz tragičnih izkušenj zadnjih dveh svetovnih vojn, in ki hoče dati svetu novo upanje za duhove in novo zamisel za družbo. To je lep program. Je predpostavka, ki zasluži zaupanje in navdušenje. Smer vaše delavnosti, da povem resnico, se razviia izven posebnega področja naše verske pristojnosti, kajti se uravnava na politično področje, ki ni in noče biti naše. Toda vi veste, da se tudi na to področje, kot na vsak izraz človekovega delovanja, gle dan z moralnega vidika, razširja sod ba cerkvene učeniške službe. Zato moremo z avtoriteto poučiti in potrditi dobre metode in cilje vašega dela, prav zaradi njihove najvišje človečanske vrednosti, ki je prav moralna. To storimo še posebej z dveh razlogov: Prvič zato, ker želi biti obseg vase delavnosti mednaroden, se pravi, se razširja vedno bolj, in prekaša posamezne meje; zato je bolj v skladu z duhom bratstva, ki vodi vaše težnje. Tendenca vesoljnosti je hvalevredna tendenca. Lahko bi jo označili katoliško; v njej živi dobrota in ljubezen. In drugič: Sedaj se trudite za dosego ideala integrirane in zedinjene Evrope in za ta ideal dajete vse vaše najvišje misli in vse vaše mladostne napore. To je velik ideal. Je vreden vas. Zasluži, da zaposli vaša srca in vzbudi vaše navdušenje. Ta ideal namreč predstavlja srečen zaključek nesrečne zgodovine. Evropski narodi naj bi ne imeli več razloga postavljati eden drugemu pregraje. Za odstranitev nevarnosti poizkusa kakega novega spopada, ki lahko postane tragičen in usoden, je treba ustvariti eno samo družino bratskih narodov, iz katerih sestoji Evropa. Raje ne rečemo v katere se deli Evropa. Evropska integracija je danes videti dozorela ne samo iz tega negativnega razloga, marveč tudi iz številnih drugih pozitivnih namenov, ki jih mednarodno življenje že nakazuje. ERHARD V PARIZU - HOME V WASHINGTON Beg Nošenka iz komunističnega raja Zahodnonemiški predsednik Erhard je pretekli teden odpotoval na dvodnevni razgovor k De Gaullu v Pariz. Oba državnika sta razpravljala o splošnem svetovnem položaju, zlasti o zadevi Cipra, o ženevski razorožitveni konferenci, o problemu rdeče Kitajske, o nad-narodni atomski mornarici ter o gospodarstvu v SETu in o trgovanju z latinsko Ameriko. Erhard je po razgovorih izjavil, da so bili „odlični“, ker sta z De Gaullom sklenila nove kulturne, obrambne in mladinsko-vzgojne ukrepe, ki jih bosta obe državi uvedli za še tesnejšo povezavo na podlagi prijateljske pogodbe, ki jo je De Gaulle sklenil z Adenauerjem. s Sestanek je bil prvi od dveh sestankov, ki sta ju predsednika Francije in ¡Nemčije dolžna imeti vsako leto na podlagi določil omenjene prijateljske pogodbe. Državnika sta tudi sklenila, da bosta Nemčija in Francija začeli z, večjim trgovanjem zlasti z latinsko Ameriko, v kateri trenutno gospodarita Anglija in v manjši meri ZDA. Latinski Ameriki nameravata obe državi ponuditi tudi gospodarsko in finančno pomoč pod ugodnimi pogoji. De Gaulle in Erhard sta se razgo-varjala o „težkih problemih, toda povsem odkrito“, kakor je poudaril Erhard. Ta je opozoril De Gaulla, da je Nemčijo samo obvestil, ni 'se pa z njo posvetoval, o francoskem priznanju rdeče Kitajske. Tak način, da je v opreki z določili prijateljske pogodbe med obema državama. Erhard je tudi poudaril, da Zahodna Nemčija ne namerava priznati rdeče Kitajske in da bi bila tudi silno presenečena, če bi to storile ZDA. S tem je Erhard opozoril Washington, da mu ne bi bilo prav, če bi ameriška vlada prelomila tolikokrat ponavljano obljubo Formozi, zlasti, ko je prišlo iz Washingtona v zadnjih tednih že več glasov, da po De Gaullu sedaj tudi ameriška vlada proučuje možnost priznanja rdeče Kitajske. Erhard je tudi izjavil, da sta z De Gaullom ugotovila še nadaljno nujnost prisotnosti ameriških vojaških oddelkov v Zahodni Evropi in v Zahodnem Ber- linu. Erhard sam je bil tudi mnenja, da je treba ustanoviti nadnarodno atomsko mornarico, kakor jo predlagajo ZDA že od Kennedyja sem, medtem ko je De Gaulle tudi tokrat pokazal, da še vedno nasprotuje tozadevnemu ameriškemu načrtu. Francija hoče ostati popolnoma neodvisna v uporabi svojega atomskega orožja proti kateremu koli napadalcu in svoje atomske sile noče postaviti pod mednarodno okrilje v nobenem smislu. * Skoraj istočasno, ko je bil Erhard v Parizu, je brit. predsednik Home bil na posvetih v Washingtonu. Z Johnsonom sta razpravljala o britanskem trgovanju s Castrovo Kubo. Johnson je opozoril Homa, da ameriški vladi britansko trgovanje s kom. Kubo ni po volji. Home pa mu je odgovoril, da bo brit. vlada kljub temu še naprej trgovala s Kubo ali katero koli drugo komunistično državo. Home je trdil, da trgovski bojkot Kube ali katerega koli kom. satelita ne bi v ničemer pripomogel pri uničenju kom. režima, pač pa ravno nasprotno: „Komunist, ki se valja v rdečem udobju, postane manj fanatičen.“ Johnson, pravilno, ni bil istega mnenja, je pa le rahlo kritiziral Homa, ker tudi ZDA trgujejo z ZSSR in drugimi kom. državami. Home je Johnsonu tudi dejal, da Anglija na Kubo gleda z drugega vidika, kakor ZDA, ni pa pojasnil, s kakšnega. Glede problema Južnega Vietnama sta bila oba držanika enakega mnenja, da je treba namreč z orožjem uničiti komuniste v tej državici, spor med Ma-lajzijo in Indonezijo, ki bi, kakor meni Washington, lahko povzročil svetovno vojno, če bi ;se razplamtel v oborožen spopad, pa je treba omiliti in prepričati indonezijskega Sukarna, da prizna obstoj novonastale Maiajzije. Ta je, kakor znano, anglo-ameriški obrambni zid proti komunističnemu širjenju v Indonezijo in proti Avstraliji. Glede latinske Amerike pa sta Home in Johnson izjavila, da ZDA in Anglija budno zasledujeta razvoj v latinski Ameriki in smatrata za važno, da se to področje razvija „v svobodi ter politični in gospodarski stabilnosti“. Ciper v Varnostnem svetu Otok Ciper, ležeč v vzhodnem Sredozemlju, ok. 200 km južno od turškega polotoka in nasproti Siriji, je bil ves minuli teden v središču svetovnega zanimanja. c ZDA in Anglija sta pritiskali na Makariosa, naj pristane na pošiljko ¡NATO oddelkov na otok, da bi z njimi preprečili nadaljnje spopade med grškim in turškim prebivalstvom otoka. Maka-rios je anglo-arneriške predloge vztrajno odklanjal in vztrajal pri svoji zahtevi, da se vprašanje otoka predloži v razpravo Varnostneuu svetu ZN, ne glede na to, da bo tako ZSSR dobila možnost direktnega posega v problem. Po daljšem oklevanju se je v cipr-ško krizo seveda vmešala tudi Moskva. Ves teden je čakala, da ji bo mogoče vrniti se v zadevo preko Varnostnega sveta, kakor je zahteval Makarios. Ker do tega ni takoj prišlo, je Hruščov razposlal Ameriki, Angliji, Franciji in Turčiji noto, v kateri jih opozarja, naj pazijo, da „ne bo Ciper postal žarišče nove nevarnosti za svetovni mir“ in da To smo vam povedali, ker kot veste, tudi Cerkev želi, da bi postopek evropske integracije napredoval brez nekoristnih zamud. Ta integracija odgovarja gledanju, ki je zelo moderno, ki predokuša sodobno zgodovino, ki odgovarja tistim ciljem povezave in miru, za katere se trudimo tudi mi. To gibanje zahteva kreposti poguma, nesebičnosti, zaupanja in ljubezni, ki morajo predstavljati temelj vzgoje sveta, ki napreduje v luči krščanskega poklica, ki je najvišji in najplemenitejši človeški poklic. Menimo, da bo Bog naklonil svoj blagoslov tistim, ki dajejo temu časnemu upanju, ki pa je tako bogato duhovnih vrednot, svoje ime in svoje delo. Vi, mladeniči, boste lahko zaslužili ta božji blagoslov, za katerega želi biti naš blagoslov gotovo poroštvo, s tem, da boste vztrajali pri svoji delavnosti in ji dali novo navdušenje in nov razvoj.“ „se sovjetska vlada zavzema za pravice Cipra.“ Noto Hruščova sta Anglija in Amerika odbili z izjavo, da je „žaljiva in brez podlage“ in da nasprotno, kakor trdi Hruščov, zahodne sile nimajo prav nobenega namena uničiti „neodvisnosti in svobode te majhne države.“ Amierikanci in Angleži so poslali na otok na razgovore z Makariosom ter v Atene in Ankaro na posvete s tamkajšnjima vladatna svoje odposlance, ki so se trudili, da bi preprečili državljansko vojno med Turki in Grki na otoku ter vojno med Grčijo in Turčijo, članicama NATO. Kljub prisotnosti angleških oddelkov na otoku je prišlo tudi v preteklem tednu do mnogih krvavih spopadov med turškim in grškim prebivalstvom Cipra. Angleške čete so se premikale iz kraja v kraj, kjer je prihajalo do spopadov in nasilno posegale v izgrede. Posrečilo ,se jim je preprečiti vsesplošne izgrede, ki bi se izcimili v državljansko vojno. Ker pa se je razvoj dogodkov vedno bolj ostril, je Turčija z manevrov, ki jih je prav takrat imela njena vojna mornarica ob južni turški obali, poslala proti Cipru nekaj svojih bojnih ladij. Te so priplule v bližino 75 km do otoka, nakar je stopila vmes ameriška 6. flota, ki križari po ¡Sredozemlju in preprečila izkrcanje turških mornarjev na Cipru; Makarios je obtožil Turčijo, da je imela ta namen. Istočasno so v Atenah objavili, da so tudi grško vojno mornarico postavili v pripravno spanje. Vojna med Turčijo in Grčijo je preteklo soboto visela na nitki. Medtem se je v Washingtonu mudil na razgovorih z Johnsonom britanski predsednik Home ter je prepričal Johnsona, da naj pristane na Makariosovo zahtevo, da se zadeva Cipra prenese v razpravo in odločitev Varnostnemu svetu ZN. Johnson je na to pristal, čeprav je ameriška vlada odločno odklanjala tak postopek iz strahu pred sovjetskim Prejšnji teden so v ZDA objavili, da je pri ameriških oblasteh zaprosil za politično zaščito sovjetski delegat na razorožitveni konferenci, 36-letni Jurij Nošenko. Objavili so tudi, da je Nošen-ko član sovjetske varnostne policije. Pozneje je bilo objavljeno, da je Nošenko izginil iz ženevskega hotela, v katerem je stanoval, že 4. februarja t. 1., dan prej, predno bi se moral vrniti v Moskvo. Pri sebi je imel franc, vizum. Sovjetska delegacija je o begu Nošenka molčala, dokler niso zadevo objavili Amerikanci, ko je bil Nošenko že na varnem v ZDA. Medtem je švicarska policija zaprosila Interpol za sodelovanje pri iskanju Nošenka, kakor je to zahtevala sovjetska delegacija. Vodja sovjetske delegacije Carapkin je pobeg takoj javil v Moskvo. Po ameriški objavi pobega pa je časnikarjem izjavil, da sovjetska vlada obtožuje švicarsko vlado „malomarnosti“ pri iskanju Nošenka in zahteva od nje, da Nošenka vrne delegaciji, „ker ga v ZSSR pričakujeta njegova žena in otrok“, švicarska vlada je sovjetsko obtožbo ostro zavrnila, češ, da se po Švici vsak človek lahko giblje, kjer se hoče. Po tem odgovoru je sovjetska vlada obtožila ameriško tajno policijo, da je „ugrabila“ Nošenka in da ga mora takoj vrniti Moskvi. V ZDA pa so objavili, da je Nošenko „popolnoma svobodno in po lastni odločitvi“ zaprosil za politično zaščito ameriške oblasti in da se nahaja na varnem v ZDA. V prihodnjih tednih ali mesecih bo Nošenko imel, kakor so objavili Amerikanci, tiskovno konferenco, na' kateri bo pojasnil razloge za svoj pobeg iz komunističnega raja. Pred tem bo seveda še na dolgo in široko zaslišan. Menijo, da je prinesel Amerikancem važne dokumente o sovjetskih načrtih in namenih na ženevski razorožitveni konferenci in podatke o delovanju ¡sovjetske tajne policije v ZSSR, satelitih in med zahodnjaki. Vprašanje Panamskega prekopa pred Medameriško organizacijo Spor med ZDA in Panamo so definitivno prenesli v okrilje Medameriške organizacije. Tako se je Washingtonu posrečilo izogniti se razpravam v Varnostnem svetu, kjer bi se v zadevo direktno vmešala ZSSR. Ustanovili so petčlansko komisijo, ki ji pridsedu’e paraguayski delegat Juan Plate. Komisijo sestavljajo: Paraguay, Uruguay, Brasil, Meksiko in Costa Rica. Washingtonu so naklonjeni Paraguay, Costa Rica in delno Uruguay. 'Odločno na strani Paname je Brasil, Meksiko koleba med ZDA in Panamo, ker zre v bodočnost, ko bodo Amerikanci morda zgradili nov, širši prekop, ki naj bi tekel po meksikanskem ozemlju. Argentina je odklonila sodelovanje v komisiji. Komisija se je več dni mudila v Panami,| kjer je proučila ozadje krvavih dogodkov okoli prekopa, nato pa odšla v Washington, kjer bo objavila svoje ugotovitve. Namen komisije je, doseči obnovo rednih diplomatskih odnosov med ZDA Panamo in ureditev vprašanja obnove pogodbe med Washingtonom in Panamo glede prekopa. Panama zahteva, da mora ZDA skleniti z njo novo pogodbo, ker smatra prvotno pogodbo iz leta 1903 za zastarelo. Obstoja upanje na ugodno rešitev spora. ! I Z TEDNA j V Dallasu se je v ponedeljek zače- ! la razprava proti Jacku Ruby-ju zaradi umora Lee Harweya Oswalda, dozdevnega morilca predsednika Johna Kennedyja. Y Londonu se je prejšnji teden zgodilo prvič v zgodovini angleškega parlamenta, da bi na seji poslanske zbornice prisostvovala dva bivša ministrska predsednika. Prejšnji teden pa sta .skupno prišla na sejo Winston Churchill in Harold MacMillan. Slednji je izjavil, da se bo povsem umaknil iz političnega življenja in pri prihodnjih angleških paslaniških volitvah ne bo več kandidiral. Na izrednem kongresu zahodnonem-ške socialdemokratske stranke je bil izvoljen za predsednika te stranke berlinski nadžupan Willy Brandt. Istočasno je bil določen za kandidata za položaj zahodnonemškega kanclerja pri prihodnjih volitvah leta 1965. V Grčiji so imeli v nedeljo splošne volitve, za katere je bilo vpisanih v volilne imenike nad 4,500.000 volilcev. Za zaupanje ljudstva so se potegovali kan-didatje Zveze sredine, ki jo vodi bivši dvakratni grški predsednik 76-letni George Papandreu; desničarska narodna radikalna zveza pod vodstvom 61-letne-ga Panajotisa Canellopulosa in združena demokratska levica, naslednica prepovedane komunistične stranke, pod vodstvom 79-letnega Johna Pasalindesa. Pri volitvah je zmagal s prepričljivo večino vodja Zveze sredine George Papandreu, ki bo tudi sestavil novo grško vlado. Kralj Pavel mu je to nalogo že zaupal. V volilni kampanji je Papandreu napovedoval v primeru zmage večjo vladno pomoč kmetijstvu, posegom v zadevo. Takoj nato je Home sporočil Varnostnemu svetu, naj sprejme na svoj dnevni red vprašanje Cipra. Za Homom je isto storil Makarios. Tako je vsa zadeva prišla v roke Varnostnemu svetu ZN, kakor je že od vsega začetka zahteval Makarios, ne meneč se za sovjetsko nevarnost. Glavni tajnik ZN U Thant je stvar omilil v toliko, da je dosegel, da Varnostni svet zadeve ni vzel za „nujno“ ter je -razpravo o Cipru preložil na zasedanje za ta torek. Medtem so se na Cipru nadaljevali krvavi spopadi med turškim in grškim prebivalstvom. Turki so tudi objavili, da so ugotovili, da Grčija pošilja na skri- V TEDEN zboljšanje šolstva in zdravstvene službe. Za- izvajanje svojega vladnega programa bo imel v parlamentu, ki šteje 300 poslancev, zadostno večino. Ne bo pa imel lahke naloge iz urejevanjem vprašanja otoka Cipra, ki ravno v zadnjih dneh znova grozi, da bo razplamtelo državljansko vojno med grškim in turškim prebivalstvom na otoku. Madžarski primas kardinal Mindszen-ty je po zadnjih poročilih iz Budimpešte nevarno zbolel. Med Vatikanom in češkoslovaško komunistično vlado je prišlo1 do sporazuma, po katerem bodo zaprti cerkveni dostojanstveniki dobili svobodo. Med temi so že izpustili praškega nadškofa Josefa Berama, ki živi sedaj nekje izven Prage. Listi pišejo ,da bo v kratkem potoval v Vatikan, kjer bo dobil novo delovno področje. Portugalska vlada namerava priznati kom. Kitajsko. S tem hoče ponagajati ZDA zaradi njihovega podpiranja osvobodilnih gibanj za neodvisnost raznih kolonij v Afriki, nacionalistični Kitajski se pa hoče maščevati zaradi zadržanja, njenega delegata v Varnostnem svetu, ki je z . ostalimi delegati glasoval za osvoboditev portugalskih posesti v Afriki. Vodja kurdskih upornikov v Iraku Mustafa El Barzani je izdal povelje za prenehanje sovražnosti proti iraški vladi, ker je od nje za Kurde dobil nekaj novih pravic. Todor Živkov, predsednik bolgarske vlade in predsednik bolgarske komunistične stranke, se mudi na obisku v Moskvi. Namen tega obiska je utrditev položaja Hruščova na Balkanu v odnosu do komunistične Kitajske. vaj orožje na otok in oborožuje grško prebivalstvo. ZN pa so pošali na otok rvojega opazovalca indijskega generala Gyania, ki mu je uspelo urediti 72-urno premirje med grškim in turškim prebivalstvom. V ZN je U Thant v ponedeljek vso svojo pozornost posvetil ciprski zadevi. Sestavil je posebno spomenico, v kateri je izdelal načrt za rešitev ciprskega vprašanja ter jo predložil v proučitev ZDA, Angliji, Turčiji, Grčiji in Cipru. Načrt vsebuje U Thantovo formulo za sestavo varnostnih oddelkov na Cipru ter druge ukrepe, ki naj privedejo k dokončni rešitvi tega za NATO tako nevarnega problema. Stran 2 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. februarja 1964 Nov pomemben uspeh slovensUo-argentinske odprave na Kontinentalnem ledu Vulkan Lautaro osvojen Buenos Aires, 14. febr. 1964 Prvima uspehoma naše odprave na Celinski led (Gorra Blanca in Cardenal Cagliero) se pridružuje zdaj še tretja prvenstvena osvojitev po navezi Peter Skvarča-Luciano Pera: Vulkan Lautaro 3380 metrov. i To je mogočna, močno poledenela gora na samotnem gorskem otoku Cordón Pio XI. sredi Kontinentalnega ledu. Zaradi težavnega dostopa je gorniška zgodovina te vabljive gore dokaj skromna. Najresnejši kandidat za prvenstvenega osvojitelja je bil vsekakor svetovno znani angleški raziskovalec Himalaje in Patagonskega Celinskega ledu, Erik Sheepton. Prvič, ko se je tam mudil (ok. 1. 1959) je zaman iskal primeren vstop in smer. Nadaljnje iskanje mu je preprečil izbruh vulkana in, se je morala odprava umakniti na varnejše področje. Po umiritvi po kratkotrajnem bruhanju pa je bila nevarnost plazov precej verjetna in Sheepton se je umaknil. Dve leti kasneje mu je pri ponovnem poskusu slabo vreme onemogočilo gorniško dejavnost. Poleg njega sta bili na Cordón Pio XI. še dve čilenski odpravi univerze Santiago de Chie (1961 in 1962), vendar tudi ti dve brez gorniških uspehov v ožjem smislu, dasiravno je že pristop sam po sebi uspeh. Prvi pa je opozoril na ta gorski sklop pater De Agostini, ki ga je ugotovil in krstil teta 1935 na svojem zna- 1 nem raziskovalnem pohodu po Južnem patagonskem ledu. Vendar je v§e do slej ostal Lautaro z gorniškega vidika popolna neznanka. Petrova odprava je' pristopala k vznožju iz matičnega taborišča pod Menihovo skalo v dolini Río Eléctrico najprej do višinskega taborišča, katerega so izkopali na ledeniku Marconi že za vzpon na Gorra Blanca in Cardenal Cagliero. Tu so Peter Skvarča, Guci Mengelle in Luciano Pera pripravili yse potrebno za prečkanje Celinskega ledu. Dr. Ruiz Beramendi pa je že prej zaradi neprimernega osebnega počutja sestopil v dolino. Matično taborišče loči od vznožja vulkana (ki je najjužnejše ležeči živ ognjenik na kontinentu) kakih 40 km dolga pot čez večen led. Snežne razmere so onemogočile prečkanje na smučeh. Problem prenosa opreme in živeža so zato duhovito rešili s tem, da so iz smučk improvizirali sanke in naložili nanje prtljago, zloženo v pločevinaste posode. Guci od tod ni mogel več naprej, ker so ga vezale dolžnosti v prestolnici. Peter in Luciano pa sta sama prevzela vlogo polarne vprege im tvegala težak, nevaren podvig. Da je to vse prej kot zabaven zimski šport nam bo razumljivo, če pomislimo na težaven valovit teren, na ostre klimatske razmere, na nujnost omejitve količin živeža, na negotovost vremena, na ničnost vidljivosti in orienta- potem čakal še najbolj' problematični del prečkanja, 20 km dolga pot do vznožja Lautaro v sklopu Cordona Pio XI. Danes dospeli telegram sporoča, da je 29. januarja 1964 naveza Peter-Lu-ciano zavzela vrh Vulkana Lautaro. Podrobnosti prečkanja, vzpona in povratka za enkrat še niso znane. Vemo le, da sta tudi ona dva že zapustila območje gorá in pri sestopanju prišla včeraj do Tres Lagos, 120 km onkraj Río de las Vueltas, od koder sta lahko poslala telegram in sta potem verjetno skušala priti do Río Gallegos. Guci in dr. Beramendi sta se že včeraj vrnila v Buenos Aires. Bralce bo nemara zanimalo, da je Petrova ekspedicija opravila svoj vzpon na Gorra Blanca (o katerem smo poročali v Sv. Sloveniji 30. 1. 1964) po južni smeri, katera postavlja zapreke dveh ledenih, težavnih in močno strmih sten: prva južna s trdim ledom in druga vzhodna z mehkejšim. Vsaka se pne okrog 250 metrov v višino in dosezajo nakloni od 50 do 80 stopinj. Poleg tega je južna smer polna razpok, serakov in krajnih poči. Na vrhnjem grebenu so ugotovili, da ima ta gora, poleg doslej znanega, še drugi vrh, in da je oni, ki je doslej veljal za najvišjega, v resnici nižji od drugega, katerega je naveza Peter-Guci tudi zavzela in na njem razvila slovensko in argentinsko zastavo. Pustila pa sta na vrhu v led zasajen šotorski opornik, ovit samo s slovensko zastavo. Vrh tvori takoimenovana „goba“; t. j. 15—20 m visoka kopa močno nasekane ledene gmote, ki jo vremenski vplivi in erozija resnično oblikujejo v obliko gobe. Zaradi previsnega blobuka je pa največkrat vzpon nemogoč ali vsaj močno otežkočen. Vendar je tu Petru uspelo najti žleb, kateri ju je privedel prav na vrh kape. Comesanova odprava CABA pa je dva dni kasneje pristopala na goro iz zahodne, položne smeri in se povzpela na vrh kape po istem žlebu. Cardenal Cagliero, katerega sta oba imenovana plezalca zavzela isti dan, pa štrli kake 3 do 4 km delj iz iste gorske verige in je edinstven po svojih < obilih, kot cvetača razcvetenih „gobah“. O podrobnostih vzpona na Vulkan Lautaro bomo še poročali. dp. Ob zaključku lista smo dobili sporočilo, ki navaja nekaj novih podatkov o prvenstvenem vzponu na vulkan Lautaro in opisuje dramatično prečkanjer Celinskega ledu ob povratku. Poročilo bomo objavili v prihodnji številki. Op. ur. Iz življenja in dogajanja v Argentini KOROŠKA Pregled založniškega delovanja Družbe sv. Mohorja v Celovcu Ob koncu leta 1963 je družba sv. knjigi, ki sta izšli 1. 1947 sta bili iz- cije v pogostih meglah in metežih ter na nemogoč povratek do taborišča v1 Mohorja v Celovu izdala majhno brošuro, ki pa je prav gotovo važna in pomembna: Pregled založniškega delovanja prvih petnajst let po obnovitvi 1947—1961. V' uvodu te brošure je omenjeno tudi delo Slovencev-beguncev po taboriščih in njihov doprinos v korist koroških Slovencev. Po koncu vojne 1945 koroški Slovenci niso imeli nobene tiskarne, ne knjižnice, skoraj niti slovenske knjige ne. Kajti nacisti so uničili vse, kar so mogli najti. Koroški Slovenci so se leta 1945 res znašli na ruševinah slovenske kulture na Koroškem. Prelat Valentin Podgorc, ki je bil že pred vojno tajnik Mohorjeve družbe, je pravilno ocenil položaj in uvidel, da je spet prišel čas za oživitev dela te družbe, k'i se je začelo pred 100 leti prav v Celovcu. Rajni prelat je takoj pričel z delom za obnovitev družbe. Najprej je moral doseči vrnitev nepremičnin družbi, ker so bile zasežene. Po dolgih in težkih bojih pri uradih in oblasteh je dosegel, da je družba spet pridobila svoje nepremičnine v Celovcu, ki pa so bile v precej slabem stanju zaradi bombardiranja in jih je bilo treba popraviti. Ker je bilo popravilo nujno, družba pa je imela samo dolg, je j prelat posodil svoj denar za popravilo streh. Leta 1947 je Mohorjeva družba po 28 letih prekinitve, zaradi preselitve sedeža na Prevalje in v Celje, spet začela v Celovcu z izdajanjem in založništvom. dani v 10.000 izvodih; leta 1961 je bilo izdanih 7 del v nakladi 36.400 izvodov. Povprečno je Mohorjeva družba izdala na leto 9 knjig; samo dve 1. 1947, leta 1956 in 1957 pa največ doslej: po 14 knjig v nakladi 66.400 oz. 62.950. Po vsebini je bilo izdanih prvih 15 let 25 leposlovnih, 15 poučnih, 36 nabožnih | del ter 37 zbornikov (koledarjev, pra-1 tik in revija Vera in dom). V brošuri so nato podrobno po letih navedena izdana dela s točno bibliofilsko oznako, ki bo prav gotovo zanimala vsakogar, ki se bo 'bavil z zgodovino in delom Mohorjeve družbe. V pregled so seveda sprejeta samo dela, ki jih je izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. Ni pa omenjenih knjig, in teh ni malo, ki jih je natisnila tiskarna družbe po naročilu drugih. Iz objavljenih podatkov je razvidno, kako ogromno narodno in kulturno delo opravlja družba sv. Mohorja v Celovcu ne samo za slovenski živelj v tej Zakon o preskrbi v veljavi V letni rezidenci v Olivosu je imel predsednik republike prejšnjo soboto intimno družinsko slavje: srebrno poroko. Z njegovo družino so bili zbrani tudi njegovi osebni priatelji ter najožji sodelavci. Tudi časnikarji so imeli priliko izreči predsedniku svoje voščila k srebrni poroki. Ob tej priložnosti jim je predsednik republike govoril o zakonu o preskrbi, ki ga je bil že podpisal, prav tako določila za njegova izvajanja in ki je stopil prejšnji ponedeljek v veljavo. Predsednik dr. Illia je navajal, da smatra zakon o preskrbi za najvažnejši zakon, kajti njegovo izvajanje mora prinesti 'ljudem dobre rezultate. V slehernem domu se bodo čutile dobre posledice izvajanja tega zakona, kajti cene živilskim potrebščinam bodo morale pasti. Država sama hoče ostalim gospodarstvenikom dajati zgled, ko ne dopušča zvišanja raznih pristojbin, n. pr. voznih tarif, poštnine, električne energije. Predsednik je dalje omenil, da se bo sedaj ves državni in provincialni upravni aparat sprožil v akcijo, da se prepreči verižništvo, čezmerno bogatenje na račun širokih ljudskih množic in za boljšo preskrbo ljudi z živili po zmerni ceni. Približno v enakem smislu je govoril časnikarjem tudi glavni ravnatelj Državnega ravnateljstva za preskrbo dr. Jorge Štern, ki je glavna Državna ustanova za izvajanje zakona o preskrbi. Ta je tudi zatrjeval, da naraščanju cen živilskim potrebščinam niso samo krivi proizvajalci, ampak je naraščanje cen tudi posledica popolnega pomanjkanja urejenega sistema za usmerjanje in razdeljevanje živil. Za izvedbo vseh nalog, ki so potrebne za 'zaustavitev naraščanja cen, za boljšo preskrbo prebivalstva s cenepimi živili, zlasti s povrtnino in sadjem ima vlada ne banke za obnovo in pospeševanje. Vlada y razgovoru s predstavniki te banke na povišanje ni pristala, Ostale novice V Argentini smo imeli prejšnjo sredo novo železniško nesrečo. Zgodila se je v prov. Córdoba med postajama San Roque in Cassafouth na progi Bel-grano, po kateri je vozil potniški vlak El Capillense iz Capilla del Monte proti Cordobi in dalje proti Buenos Airesu. 'Vlak je bil sestavljen iz 10 vagonov. Na krivulji med navedenima postajama je 5 vagonov naenkrat iztirilo in se prevrnilo. Nesreča je zahtevala samo eno smrtno žrtev, lahko bi jih pa bilo mnogo več. S tem vlakom je potovalo iz letovanja pri dr. Hanželiču v kordobskih planinah tudi 12 Slovencev iz Bs. Airesa, katerim se pri nesreči, hvala Bogu) ni nič zgodilo. Z ostalimi potniki so prebili le trenutke groze ob nastanku železniške nesreče. Oblasti so zaprle strojevodjo in njegovega pomočnika, ranjence pa prepeljali v bližnje zdravstvene zavode. V državnem tajništvu za letalstvo je bila kriza, nastala 31. decembra z odstopom drž. tajnika Martina Cairo, zaključena z imenovanjem za drž tajnika brigadirja Maria Romanellija. Novi drž. tajnik za letalstvo je bil rojen leta 1920, pred upokojitvijo leta 1962 je zavzemal položaj šefa letalskega glavnega štaba. Predsednik dr. Illia ga je zaprisegel v ponedeljek. Brigadir Ro-manelli je prisegel s položeno roko na knjigo sv. evangelijev ter na Boga in domovino. Vodstvo krščansko - demokratske stranke za provinco Buenos Aires je sprejelo ostavko svojega predsednika Fernándeza Gilla, ki je bil pri zadnjih volitvah tudi kandidat te stranke za guvernerja buenosaireške province, Gill je izstopil tudi iz stranke. Razlogov za izstop ni ho.tel sporočiti jav- sedaj v rokah močno orožje, s katerim Msti’ deJal Je jamo, da bo ostal še na- bo lahko nastopala proti vsem škodljivcem človeške družbe. Kazni proti prestopnikom bodo stroge in sodne oblasti bodo imele dosti dela. Po1 zakonu o preskrbi je za vse gospodarstvo za dobo enega leta proglašeno neke vrste „obsedno ¡stanje“, kar bo omogočalo vladi izdajanje ukrepov, ki bodo nujni. V zadnjih dneh so imeli šefi gospodarskih resorov zlasti razgovore z lastniki velikih klavnic in mesne predelovalne industrije. Razgovor se je nanašal na možnost zalaganja trga s cenejšim mesom. V teh razvorih je postalo jasno, da vlada izvoza mesa v inozem- slabem vremenu, ki pa je na tem področju dominantno. V prvih petnajstih letih po obnovit- Iz taborišča I. sta se nato Peter in vi je družba izdala skupno 113 del Luciano usmerila proti prvemu gor- („delo“ je vsaka publikacija, tudi sno-skemu otoku na ledu, Cordón Gaea, do pič knjige, ki izhaja v zvezkih) v skup- Cerro Pirámide. Od tod naprej ju je ni nakladi 550.940 izvodov. Prvi dve deželi, ampak za ves slovenski narod! j ,gtvo ne more in ne sme opustiti, ker ji Venezuelski predsednik dr. Betan-| *-a izvoz prinaša potrebne devize, izka-court je izpolnil petletno predsedniško j zado se Je Pa da ®talež goveje ži- dobo. Je to zgodovinski dogodek za Ve-! v'ne n' tak, da bi bilo dopustno nekon-nezuelo, in morda še za marsikatero' tr°hrano klanje živine. Zato se vse bolj drugo južnoameriško državo, kjer so re-! uveljavlja mnenje, naj bi vlada pro- volucije pogosti notranjepolitični dogodki, ki pometajo s predsedniki. Dr. Betancourt bo 11. marca izročil predsedniško oblast nedavno izvoljenemu novemu predsedniku Raulu Leoni-ju, ki pripada isti stranki kot dr. Betancourt, t. j. stranki Demokratska akcija. Prebivalstvu Jave grozi lakota. To ugotavljajo časnikarji demokratskih držav, ki poročajo, da v središču otoka vsak mesec umre od lakote okoli 500 oseb. Zaradi pomanjkanja živil grozi smrt enemu milijonu ljudi. glasila dva brezmesna rineva v tednu, Precej deviz bo država dobila tudi od izvoza žita, katerega letošnji pridelek bo zelo dober. Zato bo mogoče izvažati velike količine žita. Zanj se zlasti poteguje kom. Kitajska, ki ga je doslej kupila že 350.000 ton, hoče ga pa kupiti 1 milijon ton. Za argentinsko žito se zanimajo tudi še druge države. Veliko je bilo tudi vprašanje zahteve električne družbe SEGBA po zvišanju cene elektriki. Ta družba je dobila za razširitev obrata posojilo od Mednarod- razvijali v Sloveniji ob nastopu Osvobodilne fronte pa do njenega prihoda na oblast in temu sledečega obračuna- „Katoliški glas“ o Zborniku Svob. Slovenije Ocena Zbornika Svobodne Slovenije govorilo na tri vprašanja: Kakšne so za leto 1964 v tem uglednem goriškem naloge ideološke emigracije’ Kakšen slovenskem katoliškem listu z dne 6. naj bo odnos razumnika te emigracije I 8 idf™ nasP™tniki.“ februarja t. 1. se pridružuje številnim do nove domovine? In kakšen naj bo ! . Za slavje „Pogled v domovino“ pra-priznanjem, ki jih je Svobodna Sloveni- njegov odnos do slovenske domovine ? I V1’ da ”bravcem lzven matlcne drzave ja prejela z raznih delov sveta o tej Posebna vrednost teh odgovorov, urno-1 “ 27 straneh trezno, brez tendence ali pomembni publikaciji slovenske politič- gi od njih so prave razprave, je tudi ne emigracije v svobodnem svetu. tem, da je na pelu vsake ne le fotogra- Pisec ocene ek v poročilu o fija pisca, ampak tudi primeren njegov Zborniku Sv. Slovenije med drugim ugo- življenjepis, tavlja naslednje: „Požrtvovalno založništvo polemike pokaže stanje Slovenije tako na upravnem kot gospodarskem in literarnem področju. Tudi Zbornik opozori j na naš trenutno največji problem: umi- i. ti i ..v, . I ranje naroda, kateremu je režim zadal Zbornik je po obsegu velik kniizm ’ , , . , . , tednika dar, ki prav nič ne zaostaja za knjiga-] Ra,jhuj!1 udarev in je že 33 let steber slovenskega tiska v Buenos Airesu. 15 let je bil linotipist Duhovnega življenja. Kot zavedeni narodnjak in telovadec razbila desno roko in levo nogo tako, je takoj ob prihodu v Argentino pristo- 2 PROŠNJA NAROČNIKOM S Vsem naročnikom, ki nimajo še ; Rigelj, župnija Toplice pri Novem' m*e-! f plažane naročnine za leto 1963, jej stu. Na Štefanovo je torej dopolnil šele i j oprava poslala opomine. Prav lepo j 50 let. Izhaja iz katoliške družine šestih j j jih prosimo, da nam zaostalo naroč- ; otrok. Kakor navadno, je bilo tudi tu- j n ¡no čimprej plačajo. 'To lahko store S kaj doma mesto' samo za enega, drugi \ oscbno v upravi; ali pa po pošti z { so morah od doma. lako tudi rajni. Naj- { , v . . -v , , v. , ■ ^ • v , x. . , J S bančnim čekom oan. postno nakaz-g prej se je - sel učit pekovske obrti, kjer § . ■. ^ v .. . 2 pa ni ostal, ampak odšel na Jesenice.! j mc0 (",ro P°stal>- Tistl naročniki, ; kjer je dobil zaposlitev pri Kranjski j ki list prejemajo po skupinah, na- j industrijski družbi, pri kateri je ostal S ročnino lahko plačajo tudi poverje- 1 vse do odhoda v begunstvo 1. 1945. Na jj niku, pri katerem list prejemajo. \ ■L...,..................................4 da so ju morali odrezati. Kot stopro centni invalid se je vrnil domov, kjer je prevzel veleprodajo tobaka za loški okraj ter postal tudi solastnik valjčnega mlina Trata-mlin, kjer je delal kot administrator. Po vojni so razlastili mlin, vzeli trgovino na rojstnem domu ter je živel in umrl le s pokojnino kot „poklicni invalid“. Zapušča vdovo roj. Mrak s Trate v Poljanski 'dolini, ter j dva sinova, ki imata že oba svoji družini. Poleg tega pa še sedem sestra in bratov ,izmed katerih eden je dr. Tine Debeljak, ki živi v Buenos Airesu, kateremu ob izgubi brata izrekamo iskreno sožalje! f Ivana ššler. V Buenos Airesu je dne 17. t. m. umrla plemenita slovenska žena ga. Ivana šiler, roj. Hafner. Njen pogreb ,je bil naslednjega dne na bue-nosaireško _ pokopališče -Chacarita. Za rajno je imel mašo g. direktor Anton Orehar. On je tudi vodil pogrebni sprevod. Za njo žalujejo med nami njen mož Pavel, otroci Ivica. Ivan, Mara z družino, Lojze z družino in Marijan ter sestra Marija in ostalo sorodstvo. Vsem ob bridkem življenjskem udarcu izrekamo globoko sožalje, truplo rajne naj mirno počiva v argentinski zemlji, nje na duša pa uživa večno plačilo pri Bogu. Slovenska hranilnica z. z o. z. sporoča svojim vlagateljem, da lahko dvig- f rejo ali pripišejo k glavnici obresti z-a \ leto 1963 ob sobotah od 16 od 20 v zadružni pisarni, Avda. San Martin 263/1 desno, Ramos Mejia. ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1964 STANE V PRODAJI SAMO 570 PESOV. PRI NAROČILU PO POŠTI 600 PESOV. KDOR GA ŠE NIMA, NAJ POHITI Z NAROČILOM! pil k Sokolu in je tam tudi večkrat nastopal. Ob neki taki priliki so prinesli tukajšnji dnevniki tudi fotografijo nastopa, kjer je Barretto držal stojo na skupini telovadcev (piramida). Vedno preudaren, je tudi imel vedno lepo besedo in veliko srce za rojake, katere je revolucija pognala v tujino Stavil je oba slovenska slovarja. Barretto je bil v začetku kažipot novemu slovenskemu tisku, ki se je pričel z no-vonaseljenci. Tudi sedaj je eden nosilcev slovenske katoliške pobude mied staronase-ljenci, med katere zahaja g. dr. ¡Starc. Čestitamo slavljencu in mu želimo še veliko uspehov v nadaljnjem življenju. Janez Hladnik čestitkam g. msgra. Hladnika se pridružuje tudi Svobodna Slovenija. Iskreno želi g. jubilantu Barrettu še dolgo življenje' v zdravju, sreči in zadovoljstvu, da bi še naprej lahko posvečal vse svoje sposobnosti tiskarstvu in tudi slovenskemu tisku. -Svobodna Slovenija- se s hvaležnostjo spominja vseh njegovih naporov pri izdanju prve knjige svoje založbe, ki je bila natisnjena v Barrettovi tiskarni, namreč velika pesnitev Jeremija Kalina Velika črna maša, za pobite ¡Slovence. | Bog daj g. Barrettu še dolgo in srečno življenje! Dr. Francu Koltererju v spomin A tek Slov. politično emigracijo je prejšnji teden hudo zadelo žalostno sporočilo iz Celovca, da so se v tem mestu dne 4, februarja iztekli življenjski dnevi vidnemu članu in političnemu predstavniku slovenskih demokratskih izseljencev dr. Francu Koltererju. Zvest sin slovenskega naroda je bil. Za njegove pravice se je boril od mladih štu- j dentovskih let še v bivši Avstro-ogrski in za njegovo osvoboditev izpod komunistične tiranije je v .svobodnem svetu zalagal vse svoje moči ¡in sposobnosti. Dr. Franc Kolterer je štajerski rojak. Kot sin zavedne slovenske kmetske družine se je rodil septembra 1888 v Rodni gorci pri Rogatcu. Njegov oče je poleg kmetijstva izvrševal še kamnoseški poklic ter je izdeloval mlinske in brusne kamne. V ljudsko šolo je hodil v Rogatcu, nižjo gimnazijo pa študiral v Celju, ki je bilo v tedanjih letih v Avstriji izpostavljeno močnemu načrtnemu ponemčevanju. Prav v tistih letih, ko je na celjski gimnaziji študiral dr. Kolterer, se je za uvedbo slovenskih paralelk na tej gimnaziji vodila huda borba v dunajskem parlamentu. Slovenski poslanci so zahtevo po slovenskih paralelkah na celjski gimnaziji branili s tako odločnostjo, da je na tem vprašanju padla tedanja avstrijska vlada. To dej- stvo zgovorno potrjuje, kako načrtno je bilo ponemčevanje slovenskih krajev in slovenske mladine, da avstrijski Neimci niso bili pripravljeni dovoliti slovenskih razredov na srednješolskem zavodu niti sredi slovenskega ozemlja! Višjegimna-zijske razrede je dr. Kolterer obiskoval v Mariboru, kjer je tudi maturiral. Nato se je vpisal na medicinsko fakulteto graške univerze. V Gradcu je aktivno deloval v tedanjem slovenskem naprednem akademskem društvu Triglav, pisal članke v razne tedanje slovenske dijaške napredne liste iA bil navdušen zagovornik jugoslovanske ideje ter rešitve slovenskega vprašanja v združitvi Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupni jugoslovanski državi. Kot slušatelj medicine je bil ob izbruhu I. svetovne vojne mobiliziran. Na bojišču je bil težko ranjen. Na zdravljenje so ga poslali-v vojno bolnico v Gradec. To priložnost je izkoristil, dokončal ' medicinske študije in postal doktor splošne medicine. Po ozdravitvi je moral znova na bojišče in sicer na Sočo, kjer je; ostal vse do konca vojne. Dodeljen je bil vojni bolnici v Trstu, Ob razsulu Avstrije in v času ustanavljanja Slovenskih narodnih svetov po posameznih slovenskih deželah, je dr. Kolterer postal tudi član Narodnega sveta v Trstu, pozneje se je pa pridružil Majstrovim borcem, ki so z orožjem branili in reševali slovensko narodno posest pred grabežljivim avstrijskomemškim severnim sosedom. Po končani vojski se'je dr. Kolterer v osvobojeni domovini posvetil izvrševanju svojega poklica.. Kot zdravnik je služboval v celjski in .mariborski bolnišnici, nato se je pa specializiral za interno medicino,, stomatologijo in bal-neologijo na univerzah na Dunaju, v Pragi ¡in v znamenitem češkem zdravilišču Karlovi vary. Po vrnitvi v domovino je odprl privatno ordinacijo v svojem domačem kraju v Rogaški Slatini. Tu je postal tudi občinski in zdraviliški zdravnik, pozneje tudi višji sanitetni inšpektor jugoslovanskih drž. žel., višji banovinski zdravstveni svetnik in končno šef-zdravnik zdravilišča Rogaška Slatina. Poleg svojega poklicnega dela se jej dr. Kolterer vidno udejstvoval v slovenskem; liberalnem taboru. V Rogaški Slatini je ustanovil Sokolsko društvo. V njem se je uveljavil tudi kot odličen | orodni telovadec. Ves čas mu je bil v thjštvu tudi starosta. Vsa leta je pisal v Sokolski glas, v zdravstvenih in zdravniških listih ter revijah pa objav-1 šal strokovne članke jn .razprave. Poli-, tično je tesno sodeloval z dr. Albertom Kramerjem ter je bil' tud\, med ustanovitelji s'ovenskega ¡naprednega lista Jutro. - , V prostem . času je bil vnet vino gradnik, sadjar in čebelar na svojem posestvu v Rodnih gorcah pod Sv. Urbanom, ljubitelj glasbe, navdušen in dober pevec, odličen družabnik, poln zdravega humorja, velik ljubitelj narave ter znan kot priložnostni pesnik že iz študentovskih let naprej pa vse. do svoje, obolelosti. Kot šef zdravnik zdravilišča Rogaška Slatina je prihajal v stik z odličnimi slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi ,j političnimi osebnostmi, ki so prihajale na zdravljenje v to znano slovensko zdravilišče. Med drugimi je bil njegov pacient tudi pok. dr. Korošec, kadar je bil v Rogaški Slatini.. Z njim je bil pok. dr. Kolterer v najboljših osebnih odnosih. V Rogaški Slatini si je dr. Kolterer ustvaril tudi družinsko življenje. Za življenjsko družico si je leta 1929 izbral gospo Ano roj. Ritovšek vd. Pe-triček. Leta 1931 se jima je rodil sin Franček. Ob izbruhu II. svetovne vojne je bil dr. Kolterer mobiliziran. Kot sanitetni podpolkovnik je bil imenovan za šefa vojne bolnice v Novem mestu. Ob zasedbi Štajerske so mu nemške zasedbene oblasti zaplenile vse premično in nepremično premoženje v Rodnih gorcah in v Rogaški Slatini ter za dr. Koltererja .izdale tudi zaporno povelje. Po razsulu jugoslovanske vojske se je dr. Kolterer umaknil v Ljubljano k svoji družini. Med 'okupacijo se je ak-Avno udeleževal podtalnega dela proti okupatorju ter je bil ob ustanovitvi Narodnega odbora za Slovenijo 29. oktobra 1944 imenovan za, člana tega odbora. kot predstavnik Slovenske demokratske stranke. Kot odločen protikomunist se je ..leta 1945 s svojim pastorkom. Robertom Petričkom in zetom ing. Novo Marciki-čsm umaknil na Koroško. Od tu je šel v zbiralno taborišče Monigo pri Trevi-su, kjer je postal taboriščni' zdravnik. Od tod se je preselil v taborišče Fermo, zatem v '¡aborišče Riceione, končno pa v! šel v Trst, kjer’ je živel in deloval do začetka leta 1948, ko se je preselil k sorodnikom v Celovec. V teli letih je sodeloval tudi pri preosnovi Slov. demokratske .stranke, v kateri je zavzemal položaj člana izvršnega odbora. V Trstu in v prvih , letih po prihodu v Celovec je pisal še članke v strokovne zdravniške .revije in za radijske oddaje, pozneje mu je pa težka očesna bolezen — siva mrena — to delo vedno bolj onemogočala. Leta 1955 je prišla k njemu v Celovec tudi njegova žena ga. Ana, ki je bila med vojno in okupacijo v Ljubljani znana kot „mama beguncev in internirancev“. S pomočjo sina Frančka, ki se je že prej izselili v ZDA k sestri Lotki, sta si nato v Celovcu znova uredila topel družinski dom. V njem je skrbna nega ge. Ane lajšala dr. Koltererju težave bolezni, ki_ mu je po treh hudih operacijah vedno bolj slabila organizem, ga priklenila skoro povsem. na posteljo ter ohromila sleherno javno dejavnost. Edine trenutke sreče in veselja je doživljal na jesen svojega življenja ob obiskih sina Frančka in družin pastorkov Vilija in Lote. Nekaj mesecev pred smrtjo ga je razveselila še novica o rojstvu vnuka 'Petra. Dne 4. februarja t. 1. je prenehalo biti plemenito .srce tega zavednega in dobrega slovenskega moža. Umrl je dobro spravljen z Bogom, zato mu je Večni sodnik naklonil tudi lepo in mirno smrt. Zadnje zemsko bivališče je dobil dne 7. februarja na celovškem mestnem pokopališču Anabichl. Rajni dr. Franc Kolterer zapušča poleg ge Ane, iz prvega njenega zakona pastorke Roberta Petrička, dr. Viljema in Lote, por. Marcikič, ter sina Frančka. Vsi bridko 'žalujejo za dob- rim življenskim tovarišem, očimom in očetom. Ob težkem življenskem udarcu naj . ¡jih tolaži nebeški Tolažnik, rajnemu dr. Koltererju naj bo pa lahka zemlja dežele . Miklove Zale. plove.nski demokratski izseljenci in z pjimi večina svobodoljubnega slovenskega naroda bo svojega soborca za resnično osvoboditev slovenske domovine ohranila v najlepšem, trajnem in hvaležnem spominu. ¡ Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. 2. 1964 - No. 8 SLOVENCI PO SVITU AVSTRALIJA Slovenski pevski zbor v Sydneyu se pod vodstvom pevovodje Ludvika Kla-kočerja vedno bolj uveljavlja tudi med avstralsko javnostjo. Po zadnjih dveh nastopih v Marrickvillu so slovenski pevsi peli v Paddingtonu za srebrno-mašniški jubilej tamošnjega župnika p. Patricka. Med odličnimi osebnostmi je tedaj slovensko petje poslušal tudi sydneyski župan Jensen ter se zelo pohvalno in lepo izrazil o lepoti slovenske pesmi. Slovencem so pevci peli seveda pri polnočnici ,v nedeljo po božiču pa pri slovenski maši v škofijski cerkvi v Wollongongu. Med petjem slovenskega pevskega zbora je prišel na kor neki monsignor ter je slovenske pevce naprosil, naj bi prišli v marcu zopet v ta kraj, da bi peli pri slavnosti, ki jo bo to mesto priredilo svojemu škofu za 25-letnico njegovega škofovanja. PO ŠPORTNEM SVETU IV. zimska olimpiada v Innsbrucku končana. Devetega februarja je bil slovesen zaključek zimske olimpiade. Za vse je bilo odlično pripravljeno, samo« glavnega —■ snega — je bilo nekoliko premalo. Leta 1936 v Garmischu tudi ni bilo snega, pa je pričelo ravno ob otvoritvi iger močno snežiti. Toda letos se čudež iz 1. 1936 ni ponovil in so morali za nekatere panoge sneg še navoziti. Na tej olimpiadi so poželi največ medalj reprezentanti ZSSR: ll zlatih, 8 srebrnih in 6 bronastih medalj. Avstrijci so drugi s 4—5—3, Norvežani tretji s 3—6—6, Finci so na četrtem mestu s 3—4—3. Zelo slabo so se odre-; zali Severnoameričani, ki so z 1—2—3 šele na osmem mestu. Med posamezniki je bila daleč najboljša Lidia Skoblikova (ZSSR), ki si je osvojila še četrto zlato medaljo, česar dosedaj še ni nihče dosegel. V hokeju na ledu je osvojila prvo mesto brez poraza ZSSR, slede švedska, ČSSR in Kanada. O uvrstitvi slovenskih tekmovalcev nimamo vesti, ker so tukajšnji listi prinašali le skopa poročila. Objavili bomo rezultate slovenskih tekmovalcev v primerjavi z zmagovalci posameznih disciplin, ko jih bomo prejeli. V hokeju je jugoslovansko moštvo, ki ga v glavnem sestavljajo igralci Jesenic, igralo v B-skupini in je premagalo Italijo s 3:1, Japonsko s 6:4, izgubilo pa je z Avstrijo z 2:6, ni pa nam znan rezultat s Poljsko, Norveško in Romunijo. Hokejsko reprezentanco Jugoslavije so sestavljali: vratarja Gale in Semšedino-vič, branilci Ravnik, Kristan, Jan Ivo, Radin in Sindjelič, napadalci Tišler, Felc, Smolej, Renaud, Holbus, Bogo Jan, Valentar, Ratej, Djordjevič in Krmelj. Doma tudi v športu obujajo spomine na „stare čase“. V prvi letošnji številki Poleta piše: „Mnogokrat razpravljamo o uspehih naših smuških tekačev, še večkrat obupujemo nad njimi in obujamo spomine na „lepe stare čase“. Za ilustracijo kaj zmore oziroma kaj je zmogel smučarski tekač, tale spomin iz leta 1938. Tedaj je bilo v Bohinju tekmovanje v smuških tekih. Zbor tekmovalcev je bil na železniški postaji na Jesenicah pred odhodom jutranjega vlaka Vsi so bili že zbrani, manjkal je samo Jože Knific. Vlak je ravno potegnil, ko je Knific pritekel na postajo in je mo- gel prijateljem samo pomahati v slovo. Toda ne smete misliti, da je tekmovanje poteklo brez njega. Ker so bile snežne razmere ugodne, si je lepo pripel smuči in krenil proti Bohinju. Prispel je dve uri pred tekmovanjem, si malo oddahnil, premazal smuči in se javil starterju. „Primerno“ ogret se je zagrizel v ,;špuro“ in na koncu zmagal. Res: Veni, vidi, vici našega reprezentanta. Pa 'še recite, da naši tekači niso bili od muh.“ OBVESTILA Narodne noše v San Martinu. Vsa dekleta, ki žele imeti narodno nošo, naj se zglase v prostorih Slovenskega doma v San Martinu v soboto 29. februarja ob 15. uri. Vse čane Slovenskega doma v San Martinu prosimo, da čimpreje poravnajo prispevek za Vzajemni podporni sklad za leto 1964, da bi tako v primeru smrti ne bile prikrajšane družine za posmrtnino. Društvo Slovenska vas vabi članstvo na XI. redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 8. marca t. 1. ob 16 v društvenj dvorani. Otvoritvena sv. maša za vse slovenske tečaje bo ob vsakem vremenu v nedeljo, 1. marca ob 16 v Slovenski hiši. Učiteljski zbor lepo vabi vse otroke, da se je polnoštevilno udeleže in tudi I prejmejo sv. obhajilo. Po službi božji uprizori tečaj Anto- \ na Martina 'Slomška iz Ramos Mejie pod vodstvom gdč. učiteljice Anice šem-rovove lepo igro mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča v 5 slikah „Od zibeli do groba“. Vpisovanje otrok v slovenski tečaj Franceta Balantiča v San Justo bo v ponedeljek, 2. marca ob 16,30 v prostorih Našega doma. Prosimo starše, da vpišejo vse otroke: nove, tiste, ki so že obiskovali tečaj in one, ki bi zaradi argentinske šole ob ponedeljkih ne mogli prihajati, pač pa bi lahko ob sobotah. Vsem članom Slomškovega doma sporočamo, da bo letni občni zbor našega društva v nedeljo 15. marca ob 10 dopoldne v domu. — Upravni odbor VLOGE - POSOJILA s Slovenska hranilnica j z. z o. z. Avda. San Martin 263 1. nadstropje, desno Uradne ure ob sobotah od 16 do 20 (Slovenski izseljenski skupnosti sporočamo žalostno novico, da je dne 15. februarja umrl star komaj 50 let naš zvesti član, gospod Alojzij Poglajen Zadnje zemsko bivališče je dobil dne 17. februarja 1964 na pokopališču v Moronu. ‘Zavednega slovenskega moža bomo ohranili v trajnem spominu: Zedinjena Slovenija Dne 15. februarja nas je zapustil naš zvesti član, gospod Lojze Poglajen Naj mu bo Vsemogočni pravični sodnik njegovim svojcem pa tolažnik. Vsem članom ga priporočamo v molitev. Odbor .Našega doma v San Justu Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je v soboto, 15. februarja 1964, umrl naš dragi mož in oče, gospod Alojzij Poglajen K zadnjemu počitku smo ga položili v ponedeljek, 17. februarja, ob 9 dopoldne na pokopališču v Moronu. Naša iskrena zahvala sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob tem hudem udarcu tako velikodušno pomagali. Posebna zahvala č. g. direktorju Antonu Oreharju, ki je našemu rajniku posredoval duhovno tolažbo, kakor tudi vsem čč. gg. duhovnikom in ro-jam, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči V Argentini: žena Terezija; otroci: Marinka, Gustl in Lojzek; sestra Marija. V domovini: brat Gustl in sestri Milka ter Angelca. JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Buen«« Airea HOTEL TIROL (bivši hotel „Primavera“) vam nudi lepe sobe s kopalnico, centralna kurjava, garaža MAKS in ZORA RANČNIK MAR DEL PLATA Mitre 2024 T. E. 2-S425 Hotel je odprt vse leto ADVOKAT DR. JOŽE LOŽAR Tucumán 1438 T. E. 46-5458 in 40-5353 planta baja ofic. 2 ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina O 4 Sc- Ï = o o ■ 0(0 < FRANQUEO PAGADO C.KMM tr 6776 TARIFA REDUCIDA ConetmUm N 104 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902 Naročnina Svobodne Slovenije za lat* 1964: za Argentino $ 800,—; zá Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estadoe Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Tečaj valut v Bs. Airesu v torek, 18. februarja 1964. Prodajna cena: 1 USA dolar................. m$n 131,20 366,85 21,07 , „ 507,05 1 angleški funt . . 100 italijanskih lir 100 avstr, šilingov f V Škofji Loki je umrl v 67. letu moj brat Viktor Debeljak bivši solastnik valjčnega mlina „Trata“ in gospodar mojega rojstnega doma. Njegovemu značaju je bilo dano, da si je kot invalid iz prve svetovne vojne — brez desne roke in leve noge — znal ustvariti družino, katero je osrečeval z ljubeznijo in delom, in je mogel z veselo dobrodušnostjo celo vedriti svojo okolico. Na grobu mu je govoril prelat msgr. univ. prof. dr. V. Fajdiga: „Nobene maše ni zamudil, bil je dober kristjan. To se je pokazalo tudi v bolezni: ne 'enkrat, ampak večkrat — na prve petke — je pre-' jemal Boga in sprejemal tako raje božjo kakor človeško tolažbo. Svojemu Bogu jb dal, kar je bilo Njegovega.“ Dan svete maše zadušnice bomo še sporočili. Buenos Aires, 14. februarja 1964. Dr. Tine Debeljak v imenu sorodnikov f Vsem znancem sporočamo žalostno novico, da nas je dne 17. februarja 1964 v starosti 74. let previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila naša ljuba žena, mati in sestra, gospa Ivana Š i lev roj. Hafner Pokopali smo jo dne 18. februarja 1964 na pokopališču Cha-1 carita v Buenos Airesu. Prisrčno se zahvaljujemo gg. župniku Pavlu Klosterju in dr. Alojziju Starcu, ki sta jo med njeno boleznijo obiskovala, ji prinašala sveto popotnico ter ji podelila tudi sv. poslednje maziljenje. Dalje se zahvaljujemo g. direktorju Oreharju za blagoslovitev njenega trupla, za opravljeno sv. mašo in vodstvo pogreba ter g. župniku Gregoriju Maliju za asistenco pri pogrebu. Prisrčna zahvala tudi vsem, ki so našo rajnico obiskovali med boleznijo, jo prihajali kropit, darovali cvetje ter nam na kakršen koli način stali ob strani in nas v teh dneh tolažili. Vsem naj Bog obilno povrne! Žalujoči ostali mož Pavel, otroci Ivica, Ivan, Mara z družino, Lojze z družino; sestra Marija ter ostalo sorodstvo Buenos Aires — Boulogne sur Mer — Ramos Mejia — Lanus FRANC KS AVER MEŠKO: Drama izza Starec se je ozrl gdr proti gradu. Mračen je bil ta pogled, nič one vdanosti in ljubezni ni bilo v njem, s kakršnimi so zrli podaniki na grad za go-spodstva mogočnega in blagega Lukeža Sekelya. Čoln je postal ob bregu. Začudil se je stari brodar, ko mu je stisnil tujec v roko Voznino, kakršne ni dobil več od časov, ko je prevažal čez Dravo barona Lukeža, plemenitega očeta slabega sedanjega gospodarja, krivoveri in stra stem udanega Jakoga Sekelya. „Pa zdravi in na svidenje!“ —• se je poslovil prijazno in ljubeznivo popotnik. „Bog poplačaj!“ — A v tej zahvali ni bilo nikakega veselja. — „A preveč je, gospod.“ Tujec je odkimal z glavo in je korakal naglo po cesti ob reki gor proti gradu. „Ho! — Oho!“ Sredi reke je že veslal Matija, ko se oglasi za njim visok, zategel klic. „Ho! Oho! — Nazaj, Matija!“ „Če to ni krojač Krivec, res ne vem, kdo bi naj bil,“ je mrmral starec, je okrenil čoln in je napenjal stare oči, da spozna novodošlega popotnika, ki je stopil ravnokar izza smrečja, rastočega ob obeh straneh ceste. „Ali si ti, mojster Valent?“ „Kdo pa, če ne Valent, Valentin Krivec, krojač po volji božji.“ 2 davnih dni „Ki pa rajši postaja in poseda po gostilnah nego šiva.“ Suhi obraz krojačev se je nakremžil v napol prijazen, napol zaničljiv nasmeh. „Kakor pač Bog hoče, Matija. Dal mi je malo dela, a mnogo žeje — kje naj potemtakem postajam in posedam, ha?“ „Delo bi že bilo, le delati je treba.“ „Delo bi morda bilo, a plačila ne. A zastonj še smrt ni, pravijo, čemu pa naj bi se zastonj mučil Valentin Krivec, he? A zdaj pojdem delat, preko na polje grem. Tukaj, glej, imam s seboj vse svoje inštrumente.“ Vrgel je iz prta šito torbo na klop .in je sedel tik torbe. Brodar se je uprl molče ob vesla. „Matija, slabe volje si, vidim. A nekaj te smem vendar vprašati. Ali poznaš to gosposko šemo, ki si jo prepeljal pravkar čez reko?“ „Kdo je, ne vem. V grad pojde, je rekel.“ Krojač se je zasmejal zaničljivo. „Seve, kam pa bi šel, če ne v grad. A ker sem ti prijatelj, Matija, ti povem še jaz nekaj: baronov predikant je, kalvinski duhoven.“ Starec ga je pogledal neprijazno. „Odkod veš?“ „Žiga, grajski hlapec, mi je zaupal. Dva predikanta sta že nekaj dni na gradu, danes pričakujejo tretjega. Tudi gospod baron Jakob je stikal te dni spet po naših krajih — za kmetskimi krasoticami, seveda. Predikanti mu pomagajo pri tem bogoslužnem delu.“ Krojač se je zasmejal s posiljenim, strupenim smehom. „A kako, da je prišel že navsezgodaj sem ?“ „Morda ni maral, da ga vidijo v Ormožu; stari baron divja nad to zalego. Morda je trosil ponoči kje v soseščini svoje krive nauke — satan svetopisemski, ki je prišel, ko so spali čuvaji in je natrosil ljuljke med pšenico — ali pa je bil v obiskih pri kaki osemnajstletni krasotici; več nego ena jih je med Ormožem in Borlom.“ Krojač si je gladil redko rdečo brado, kakor bi se veselil sam bistroumnih svojih zaključkov. • Brodar je molčal mračan in zamišljen. „Ali ni zdaj Bratuševa Tilka, vajina vnukinja, pri vama ? Pred tednom je šla z bratom pri nas mimo, in sta se zglasila za trenutek.“ „Je. Težko je zdaj pri Bratuši, odkar je umrla gospodinja, najina edinica. In otrok je dovolj, midva pa sva sama. Zato sva jo vzela.“ Umolknila sta moža, kakor bi ju težile neprijetne, mračne misli. Valovi so se lovili ob lahko se zibajoči čoln, reka je šumela brez prestanka v resni njun .molk. \ ! „Pazi, Matija! Poznaš mladega gospoda in njegove prijatelje. Vredni so drug drugega. Nobeno dekle, nobena mlada žena ni več varna pred njimi... Videl sem pravkar tega gosposkega ob-ližanca, ko je stal ob ce'sti in je strmel kakor gladen jastreb sem proti tvoji hišici, kjer se je ravno umivala Tilka... Pazi, škoda bi bilo dekleta!“ „Poizkusi naj!“ „Ne bilo bi prvikrat. Poznam to tujo kalvinsko zalego. In gospodar je z njimi, mi pa smo reveži.“ Brodar je zavihtel vesli, da sta zaječali ob robu čolnovem, in -je pognal čoln z mogočnim sunkom proti bregu, kakor bi pretila nevarnost, in bi se mudilo pomagat... * „Kaj je bilo to?“ Blaženosti in tesnobe je bilo prepolno vprašanje, ki je obvladovalo vse zbegane misli sedemnajstletne Tilke. Slonela je ob majhnem oknu tesne čumnate, ki je spala v njej. Strmela je s sanjavimi, nemirnimi očmi v jasno noč, dol na z mesečino oblito reko, lesketajočo se v drhtečem, mehkem svitu luninem kakor polagoma se pregibajoči biseri. „Kaj je bilo to?“ Kričalo je srce in je zastajalo od nerazjasnive tesnobe, kakor bi ga stiskala mrzla, sovražna roka. „Kaj je bilo to?“ — je vpila duša in je trepetala v še nikdar okušani radosti in sladkosti. Drhteča od nemira in od sreče je zakrila mladenka razžarjeno lice v roke je živela v mislih še enkrat one trenutke, vso pot gori od Zavrča do Drave dol. Popoldne — ded je odšel že dopoldne po opravkih k fari, k Sv. Marjeti — se je prepeljala z babico čez reko, da ponese daljni sorodnici onkraj Zavrča nekaj semena. Skrbna starka ji je naročevala venomer, naj hodi po najbližji poti — poznala jih je dobro, ker' je bivala že poprej večkrat po dneve in tedne pri dedu in babici — in se naj vrne kolikor mogoče naglo. Tja je šla res po bližnji pešpoti, a domov grede je zavila proti cerkvi. Ko je šla mimo graščine, sta stala prav pred vhodom v grad dva gospoda. In glej, eden izmed njih jo pozdravi prijazno in spoštljivo, kakor bi šla mimo gospodična iz grada. Pogledala ga je v naglici, vsa zmedena, in je spoznala z začudenjem in z nemirom, da je mladi gospod, ki ga je prepeljal ded pred nekaj dnevi čez Dravo. Stopila je hitreje. Srce ji je utripalo pod lahko letno obleko, da je začutila bolečine, in ji je postajalo vroče, da ni mogla več tako hiteti.» Tako je bila vznemirjena, da niti slišala ni korakov za seboj in je opazila prijaznega tujca šele, ko je stopil tik ob njo. „Ali domov, Tilka?“ Spominja se, kako se je začudila, da jo je nagovoril z imenom. In kako sladko, m etik o in ljubeče je izgovarjal njeno ime! „Domov, gospod, mudi se mi, babica čaka.“ „Pa pojdeva skupaj, jaz grem tudi tisto pot. Saj nisi huda, če te spremljam, kaj ? Se malo pomeniva, in čas nama mine hitreje. In strah te ne bo same.“ (Nadaljevanje prihodnjič)