poštni' na plačana v gotovini PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! Posamezna številka 10 dinarjev DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, 2. oktobra 1953 GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE LETNIK XII. — ŠTEV. 40 PREDVOLILNI BO) SE JE ZAČEL Z MIMI MIŽIM PMIIOI NA IZBIRO KANDIDATOV j. Volitve so v političnem živ-je,llju revolucionarno razgibane J2ele vedno pomemben dogodek. s° v celoti velja za volitve, ki J Kanje sedaj pripravljamo pri .av. Dve glavni obeležji dajeta fasirn volitvam posebno važen, evolucionaren pečat. , Letos novembra bomo izvolili ^Upščino, ki jo bosta sestavljali ■Nosna zbornica in zbor proizva-«lcev. Tak sestav skupščine je > družbenem življenju sodobnih f£av popolna novost; prvič v Rodovini dobe ustvarjalci ma-Jdalnih dobrin svojo posebno “Ofnico, ki ima odločujoč vpliv A družbeno življenje. V tej vh°rnici namreč proizvajalci z j$eh področij gospodarstva med jruKim neposredno odločajo o : tužbenem gospodarskem planu a imajo tako možnost, da nepo-.r.edno sodelujejo pri uravnava-Ju temeljnih gospodarskih razkrij v družbi. To je v bistvu dr i° nadaljevanje oblikovanja hižbene ureditve, ki ima pri svoje praktične družbene zajčke v delavskem samouprav-JaBju gospodarskih organizacij. 6 Tej novo izvoljeni skupščini j nomo naložili tudi pomembno Lyolucionarno opravilo, ki ga Ji .Po naši sodbi, sposobna ures-le prava revolucionarna ^.Upščiina; nova skupščina bo podana zagotoviti nadaljnje iz- lucionarnega predstavništva bo morala spremljati njegovo rast in se neumorno ter vztrajno boriti za njegovo usodo. V sobi žive posamezniki — to so posamezne gospodarske organizacije v komuni. Enako kot morajo stanovalci skrbeti za med- Osnova našega gospodarskega eebojno sožitje (ne smejo po- J?Polnjevanje našega gospodareča mehanizma in na osnovi iri'n?nj izdelati čimprej zbir h>. 1 eno " ekonomskih pravnih It ort 1 Soy’ ^i naJ bi bili enovit socialistične ekonomske ^k°nodaje v pogojih delavskega •iNoupravljanja. Tudi v tem polj bo naša skupščina oprav-p ® povsem pionirsko delo, ki |c Je za usodo ne samo socia-Na pri nas, ampak tudi za socializma sploh v svetu, - N[e(:enljivega pomena. V iz- g^iuji pravega socialističnega dJPodarskega mehanizma in iz-kj avi potrebnih pravnih norm, se *ak mehanizem uveljavljajo, tjPamreč uresničuje ustvarjalna ijNedna sila našega delavstva hiv^še revolucije. S tem pa do-Hl ® mednarodno delavsko giba-v svoje roke neprecenljivi cjj^z o ustvarjalni sili revolu-leJ in njenega nosilca — pro-5 ®riata na sploh. To pa je da-Hgjbo popolni tragediji Oktobra HjJ^arodnemu delavskemu giba-Potrebno bolj kot kdaj koli. Vec*a graditev socialistič-H-,?5 gospodarskega sistema v N0ve* življenju nobena novost. pti(,0 je to, da mi danes že iz sl^jJSe čutimo, da smo z delav-pf ® samoupravljanjem ubrali 6oSn° Pot in da imamo obilo ii^N^srskih izkušenj, ki nas V kako izpolniti gospodarski jitnln'zetn’ ki smo ga z delavci)® samoupravljanjem zakoli-P0fe da bo res čim popolnejši. iaSrig tega pa imamo že precej b0 6 Poglede na to, kak naj Zejjj Ce'°vht gospodarski mehani-H0 v pogojih delavskega sa-?eve5ra VJJ-anja- Treba pa ga je bprini v praksi preizkusiti, iet P°'niti in potem uzakoniti vo]llpTeljaviti. To nemajhno re-Cap 10narno opravilo bo pokli-skun^6|T drugim opravljati nova Clna. S pravo skrbjo revo- Osmi kongres Med-at°dne športne zveze železničarjev *62Pič?ec sePtembra je bil v že-v j - rskem sindikalnem domu aaro4nra?u VIII, kongres Medjev (ttJ sPortne zveze železničarji) on n« 1 )' Udeležilo se ga je čez V°rtii s ancev 12 15 držav. Pogo-Eatlizap° se 0 nalogah svoje or-bi pr- 1le> ki je med drugim tu-različna športna tek-Jzni/..,'!.8 bi tako zbliževala že-kopgr različnih dežel. Delo bfisrjr,.0 vseskozi potekalo v It*. nn J3 m prijateljskem vzduš-Neip xfNe-delegati so si v pretilo u. ogledali Postojno, Opa-x BeogJ3j k nato Pa odpotovali svoje d k^er ie konSres kon- mehanizma je delavsko samoupravljanje. Na tem temelju smo že doslej zgradili precej solidno ogrodje pravnih predpisov, oziroma v praksi spoznanih gospodarskih norm in načel. Če se poslužim primere (morda ne najboljše), bi lahko naš gospodarski mehanizem vzporejali z gradnjo stanovanjske stavbe. V naši gospodarski zakonodaji imamo sedaj temelj v zakonu o delavskem samoupravljanju in železo-betonsko ogrodje v naših obstoječih gospodarskih predpisih in splošno uveljavljenih normah. Seveda s tem zgradba ni dokončana. Kakor je nemogoče stanovati v napol dograjeni stavbi, v kateri bi bili stanovalci izpostavljeni vsem vremenskim neprili-kam in bi bili brez vsakega stanovanjskega ugodja, tako je nemogoče zadovoljiti se z nepopolnim gospodarskim mehanizmom, ker tudi ta potem dopušča vpliv raznih gospodarsko škodljivih činiteljev ne gospodarsko politiko. Jasno pa je, da se ne da niti hiše, niti gospodarskega sistema, zgraditi preko noči. Za oboje je treba časa in praktičnih izkušenj. Važno je, da se graditelj tega zaveda in da išče vzrokov, izvorov škodljivih vplivov in da temu primerno gradi. Če ostanemo pri naši primeri; imamo temelje in železobetonsko ogrodje našega gospodarskega mehanizma. Sedaj moramo pričeti z zazidavanjem ogrodja, graditi stene in urejati stavbo v podrobnostih. To delo bo morala uravnavati skupščina, ki jo bomo izvolili. Njej je zaupana torej skrb za to, da bo naša stavba precej izpopolnjena. V tem delu pa zavzema izredno važno mesto rast naše komunalne skupnosti. No, če ostanemo kar pri prejšnji prispodobi, je komuna neke vrste soba v naši stavbi. Prav tako, kot si hiše brez sob ne moremo predstavljati, si tudi ne moremo misliti sobe brez hiše. Oba pojma sta medsebojno pogojena in se dopolnjujeta. S tem, ko izpopolnjujemo gospodarski sistem, nujno gradimo tudi sobo —komuno. Brez komun ni socialističnega sistema in obratno. despotizma. V tem pa je tudi bistvo ugleda, ki ga ima naša domovina v svetu, kajti osnovno vprašanje, ki ljudi zanima, je sedaj tole: Ali smo sposobni zgraditi tak gospodarski sistem, ki bo okrepil oblike družbenega samoupravljanja in zatrl birokratske in kapitalistične ostanke — ali ne? Zakaj to vprašanje je danes vprašanje socializma sploh. Predvolilni boj se je že začel Pred nami so jasni pogledi; s temi pogledi gremo na izbiro kandidatov. Izbirali bomo le tiste, za katere vemo, da bodo naše revolucionarno delo plemenito opravljali in da jim bodo koristi sociallizma prvi in najvišji proletarski zakon. V ponedeljek zvečer je odpotoval iz Ljubljane predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo, tovariš Janko Rudolf, ki vodi delegacijo jugoslovanskih sindikatov na uradnem obisku v Angliji. Delegacija je gost angleških Tradeunionov in vlade. V Angliji se bo zadržala okrog tri tedne Z ZASEDANJA GLAVNEGA ODBORA ZVEZE »SVOBOD« „Mi smo poklicani vzgajati delavce za komunizem" je na zasedanju med dragim dejal tovariš Ivan Regent V torek dopoldne je bila pod movanja in pogledi. Pobuda za: no aktivnost društev in v malo-predsedstvom tov. Ivana Regen-: ustanovitev »Svobod« je prav za meščanskih in drugih nazadnja-ta seja Glavnega odbora Zveze j prav vznikla kot nekak razum- • ških naziranjih, ki cesto prihajajo »S''obod«. Poročal je predsednik i Ij iv odpor proti malomeščanskim j do izraza pri izbiri društvenih Zveze tovariš Regent o doseda- vplivom na kulturnoprosvetno! programov _ m snovi, ki jo dru-njem delovanju društev in o so- delovanje delavskih društev, ki j stva izbirajo za svoje delo. nedelovanju »Svobod« v predstoječi se je kazal v marsikaterem sin- ’ veda ima to prenekatere z volilni agitaciji dihalnem društvu. »Svobode« so' boleče posledice v delovanju Iz poročila tovariša predsed- si ob samem ustanavljanju za- j r™rsed^. ^Hv^Svobod« na oko-nika in razprave je bilo razvid- pisale kot osrednjo nalogo to, ■ y ka^c‘rem delujejo. Med no, da je sedaj v Zvezi 124 dru-; da bodo razvijale m negova e, gJlavnimi vzroki za tako stanje štev, ki imajo skupno 40 tisoč ( proletarske prosvetarske ti adicije ^ nedvomno ta_ da zreli delav-članov. V enoletnem obstoju so m da se bodo resno uprle kakrš- kadri v premajhnem številu društva vsekakor razvila precej; nim koli malomeščanskim vpli- delujej0 v »Svobodah«, oziroma, dejavnosti in jih je že občutiti v vem na delavske prosvetne orga-, da sJeJdelu v »Svobodah ne po-našem prosvetnem delovanju. To nizacije. Toda v tem svojem po- i svete z vs0 resnostjo. To med je vsekakor zelo razveseljiva slanstvu so »Svobode« komajda; d i vejja tudi za sindikalne - 1 * "1 itiV« ImrolriK nn-171 + 1 0 0 ugotovitev. Toda v delu »Svo-! pri svojih prvih korakih. Opaziti bod« je še precej slabosti, ki res- je celo posamezne malomeščan-no škodujejo napredku društev: ske vplive v samih »Svobodah«, odbornike. Vzporedno slabostjo se rušiti sobe, da ne bi s tem omajali cele stavbe in obratno, če podirajo ogrodje, porušijo tudi sobo) — prav tako morajo tudi gospodarske organizacije delati tako, da se njihovo delo medsebojno dopolnjuje in da ni v škodo skupnosti. Kot je soba z raznimi instalacijami povezana s celotnim sistemom v hiši, je tudi komuna povezana z našim celotnim gospodarskim sistemom. Če na primer pokvarimo v sobi vodovodno napeljavo, bomo s tem škodovali stavbi kot celoti; če v komuni skrbi vsaka gospodarska organizacija le za svoje koristi, ne da bi imela pred očmi koristi celote, bo to skupnosti škodovalo — posredno pa bo škodovalo tudi njej. Kot vidimo, je izpopolnitev našega gospodarskega sistema neločljivo povezana tudi s pravnim, ekonomskim in političnim oblikovanjem komune. Dokler ne bo komuna resnično zaživela kot delček družbenega mehanizma, dotlej bo tudi v naši gospodarski stavbi še vedno to ali ono napak in se bodo tu in tam javljali nesocialistični pojavi. Seveda pa tudi komune ni mogoče preko noči urediti, temveč terja to časa in prizadevanj nas vseh. Izpopolnitev našega gospodarskega sistema — in vzporedno s tem tudi izgradnja vse bolj popolnih socialističnih oblik v komunah — je torej za nas in za mednarodno delavsko gibanje velikega pomena. Zato se za naše delo in za volitve, na katere se pripravljamo s takim programom, zanimajo živo po vsem svetu. Nekateri naša prizadevanja imenujejo »jugoslovanski poizkus«. Seveda za nas to ni poizkus ampak trda življenjska borba za socializem. Zakaj mi socializma ne ustvarjamo v domišljiji, v kabiinetskih razpravah in polemikah, ampak v trdem življenjskem boju za vsako materialno dobrino in za vsako spoznanje. Seveda se napredni izpolnjevanju svoje glavne druž- društvih ljudje po svetu tega vse bolj za- bene naloge, ki so jo sprejele ob' ski vplivi na »Svobode« se ka- vedajo in ga znajo vse bolj ce-1 začetku ustanavljanja teh dru- j žejo predvsem v zoževanju dru-niti, ker slutijo, da smo našli štev, to je v skrbi za to, da se j štvenega delovanja na delo po- pot iz kapitalistične džungle, ne v kulturnoprosvetnem življenju sameznih strokovnih sekcij, pri i So krožki, predavanja, razne va- da bi zašli v blato birokratskega vse bolj uveljavijo delavska poj-, čemer društva zanemarjajo sploš- i je, manj pa je čutiti, da se po- ______________________________________________________________________________________________________samezni »svobodaši« zavedajo, da " so povsod »svobodaši« in da so poklicani v celotnem našem družbenem življenju uveljavljati načela »Svobod«. Delavski kadri se namreč nikjer in nikdar ne smejo zapirati v neke ozke kroge; celotno njihovo delovanje mora biti javno, to je pred obličjem drugih ljudi. Samo tako je mogoče pričakovati, da je delovanje delavskih kadrov ves čas pod žarom splošne ljudske presoje in da delavski kadri lahko v javnih polemikah, razgovorih in podobno uveljavljajo napredna stališča in pridobivajo zanje vse napredne ljudL Glavni odbor »Svobod« je z veseljem pozdravil pobudo mariborskih »Svobod«, ki so pred dnevi priredile zelo veličasten predvolilni shod, katerega se je udeležilo nekaj tisoč ljudi. »Svobode« namreč ne morejo stati ob nobenem družbeno pomembnem dogodku v našem življenju ob strani, ampak morajo vedno poskrbeti za to, da društvo samo in vsi, ki se zbirajo osrog društva, izpričajo svojo delavsko pripadnost. Tako je tudi ob sedanjih volitvah. Seveda ni opravilo »Svobod« samo v tem. da sklicujejo in prirejajo volilne shode, dasi je to ena izmed zelo pomembnih delavskih manifestacij, ampak so »svobodaši« tudi poklicani, da sodelujejo v dnevni volilni agitaciji in da skrb e za to, da ga ne bo delavca, ki bi mu ne bilo jasno, za kaj gre ob teh volitvah in ki ne bi vedel, kako velikega pomena je aktivna udeležba vsakega delavca v sami volilni borbL Pred nami je nova sezona. To sezono začenjajo »Svobode« z (Nadaljevanje na 2. strani) s prej omenjeno . . .... ______j- ___vleče skozi delo in njihovemu revolucionarnemu ki so ponekod s tradicijami biv- j »svobod« še ena resna slabost, poslanstvu. »Svobode« so namreč ših sindikalnih društev prevzele; t0 je da »Svobode« še vse pre-doslej najmanj napredovale pri tudi tisto, o, kar je bilo v onih j mai0 skrbe za politično prosveto slabega. Ti malomeščan- članstva in prebivalstva na svo- prebivalstva jem območju ter da se pri svojem delu v glavnem opirajo še bolj na utrjene metode dela, kot Ze staro je pravilo• »Cim več zna* toliko več veljaš«. Zato se učimo, dokler smo mladi, da bomo, ko odrastemo, koristni in zavedni elani družbene skupnosti. — Dekleta iz ljubljanskega doma, učenke v gospodarstvu na sprehodu IZ N A S 1 H ORGANIZACIJ V 6o| za socialistična moralna načela Težko bi našli v naših delavskih vrstah poštenjaka, ki bi ne bil iskren pristaš socializma, ki si ne bi prav pošteno želel pravih socialističnih družbenih odnosov. Toda samo želeti si nekaj takega ni dovolj. Za revolucionarne delavce je od nekdaj značilno, da se z vso svojo silo zavzemajo za stvar, ki jo nosijo v srcu in mislih in da jo s svojim delom uveljavijo. Seveda to često zahteva nemajhnih osebnih, tako snovnih kot duhovnih žrtev in samoodpovedi. Vsak občutnejš 1 napredek namreč zahteva tako gmotne kot duhovne napore. Za napredne ljudi torej ne sme obstojati dilema: ali v napore, ali ne. Odgovor na tako vprašanje je vnaprej namreč popolnoma jasen; če si ne bomo ničesar pri-trgali, ne bomo ničesar ustvarili, ker iz nič je samo čisto navaden nič. Za napredne sile ob stoja samo eno vprašanje: kako čim bolj sorazmerno porazdeliti bremena graditve in napredka dežele kot celote in kako iz vsakih najmanjših sredstev ustvariti čim več. To se pravi, gospodariti z družbenimi sredstvi tako, da jih z zornega kota celotne družbe čim bolj koristno uporabimo, in kako onemogočiti, da bi se posamezniki in posamezne skupnosti izogibale splošnih obveznosti, skušajoč jih zvrniti na ramena drugih, in tako preprečiti, da bi še v naših pogojih ostajale prikrite oblike Izkoriščanja človeka po človeku. To je žarišče, okrog katerega se danes, nizajo naši osrednji družbeno ekonomski problemi. Zato je sem tudi osredotočena pozornost revolucionarnih sil pri nas doma in naprednih sil v svetu. Velikanskega pomena za razvoj gospodarstva je v tem, da postaja delavsko samoupravljanje pri nas iz začetnih delavskih svetov v gospodarskih enotah precej enovit družben sistem upravljanja proizvajalcev s celotnim gospodarstvom, da je v dobršni meri predvidena izpopolnitev obstoječih pravnih norm v gospodarstvu in da se vse jasneje kažejo oblike matice socialistične družbene skupnosti — komune. Toda nečesa ne smemo prezreti, da je od nas ljudi in od naše družbene zrelosti odvisno, kako posamezne stvari presodimo, koliko znamo svoje odločitve — od najmanjše do najpomembnejše — presoditi z zornega kota jutrišnjega, pojutrišnjega dne, kratko in malo s stališča gospodarskih in družbenih posledic, ki jih prinaša taka ali drugačna odločitev bodočnosti. Pri tem je važno tudi to, da znamo vse te stvari presojati s stališča družbene skupnosti in pomena za razvoj socialističnih odnosov v njej. Prav zato se povsem naravno okrog vsake pomembnejše gospodarske odločitve razvije pri nas določena družbena polemika, ki tu in tam dobiva celo še prizvok razčiščevanja osnovnih moralnih družbenih norm. To je povsem razumljivo. Mnogo laže se je namreč vključiti v golo materialno proizvodnjo, ki objektivno koristi rasti socializma, kot pa se je miselno in moralno vživeti v novo nastajajoče družbene norme, vsem tistim, ki so kakor koli še obremenjeni s starimi moralnimi predstavami in miselnimi spoznanji. Zato je tudi često v razpravah in ponekod celo v odločitvah in v presoji družbenih posledic občutiti odtenke reakcionarnih pojmovanj, birokratskih miselnih plev in kdaj pa kdaj tudi usedline nepreži-vele miselnosti mezdnega delavca. Ob takih družbenih razglabljanjih je silno važna razredna trdnost, zrelost in aktivnost delavcev in njihove sindikalne organizacije ter obseg njihovega razrednega (ne golo organizacijskega ali administrativnega) vpliva na okolje in na organe, ki odločajo. V tem se namreč v današnjih. družbenih prilikah kaže družbena zrelost delavskih sindikatov. Tri stvari so pomembne za dosego takega revolucionarnega vpliva delavskih sindikatov na družbene odločitve: prvič, da vodstva delavskih sindikatov neprestano proučujejo družbene prilike in s tankim razrednim posluhom ter z izbrušenimi moralnimi normami spremljajo vse odločitve družbenih organov; drugič, da se odpovedo svoji strokovničarski zaprtosti v probleme posameznih panog gospodarstva v tem smislu, da teh problemov ne obravnavajo ločeno od splošnega družbenega dogajanja ali celo v razkorak z njim, in tretjič, da prenehajo »urejevati«. »reševati« delavske probleme na star administrativen način v svojih lastnih organiza- cijah, temveč da se z razrednim vplivom na delavske organizacije, ki so poklicane urejati določena vprašanja, prizadevajo doseči, da so odločitve najsmotrnejše in v dejansko delavsko korist, oziroma da v nasprotnih primerih to dosežejo na ta način, da za pravilne in koristne odločitve pridobe delavce — volivce vseh naših družbenih organov. Te tri stvari so zelo pomembne za bodoči vpliv delavskih sindikatov na družbeno dogajanje pri nas in tudi za sam revolucionaren ugled delavskih sindikatov. Vsa družbena opravila pri nas sedaj v večji ali manjši meri že neposredno opravljajo delavci sami, oziroma njihovi izvoljeni organi. Zato delavcem ni potrebno, da taka opravila nalagajo sindikatom. Nekaj pa je danes silno važno, zaradi česar so pravi revolucionarni sindikati morda delavcem bolj potrebni kot kdaj koli prej: borba za uveljavljanje socialističnih družbenih norm v vsem našem dejanju in nehanju, borba za to, da vsako početje, vsakega delavskega organa vrednotimo s stališča koristi ali škode socialistični družbeni skupnosti in uveljavljanja dejanskih socialističnih odnosov. To borbo pa so poklicani voditi sindikati, to pa je danes tudi njihovo osrednje revolucionarno družbe- Z RAZPRAVE NA RAZŠIRJENEM PLENUMU REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA PTT ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI RAZPRAVLIAL1 SO o esiilii nove uredbe K nekaterim členom so pristavili kritične opombe. — Izbrali so komisijo, ki bo izdelala konkretne predloge za dopolnitev osnutka. Pred nedavnim je zasedal v Ljubljani razširjeni plenum republiškega odbora sindikata PTT za Slovenijo. Udeležili so se ga številni sindikalni odborniki iz vse Slovenije. Na plenumu so se raiz-govarjali o stanju v sindikalnih podružnicah po tretjem kongresu sindikatov. Razpravljali so tudi o načrtu uredbe o organizaciji, poslovanju in upravljanju jugoslovanskih pošt in telekomunikacij. Kljub kratkemu roku so vsi PTT kolektivi dobro proučili osnutek uredbe iin pristavili tudi nekaj stvarnih pripomb. Osnutek prinaša določene ugodnosti: samoupravljanje, tarifni pravilnik, delitev dobička itd., vendar pa h; j- v, i ■■ sredstvi. Tu so prizadeti kolektivi telegrafske in telefonske stroke, ki upravljajo s 75 odstot. osnovnih sredstev. Želja vseh kolektivov je, da bi dobili tako delavsko samoupravljanje kot je predvideno tudi za druga podjetja, seveda prikrojeno posebnostim poštne stroke. Pri proučevanju osnutka uredbe so na plenumu ugotovili, da temelji na centralističnem sistemu, ker imata po mnenju kolektivov, Generalna direkcija, ozir. njen upravni odbor in generalni direktor, preobsežna pooblastila. Tako bi obstojala inšpekcijska služba samo pri Generalni direkciji, ne pa pri posameznih direkcijah (podjetjih). Generalni di- so kolektivi v želji' da bi bila [ rektor ima pravico premeščati ----------------r-----„-------------, „ končna uredba čimbolj jasna in delavce in uslužbence med pod-1 lavskega sveta ter Zveze komu- r, fp-Tti Primv>rn,rt V»i KI Irti r! a Ki ca * nic+rvtr 1\T omarfA A n Ki Kil Tronm del teh pooblastil prenesel na direkcije (podjetja). To so splošne pripombe k osnutku, zato je plenum republiškega odbora izbral posebno komisijo, da bi izdelala konkretne KAKO PONEKOD REŠUJEJO PROBLEME DELAVCI IMAJO SVOJO SKRINJICO Pri vhodu v bombažno predli' nico in tkalnico v Tržiču imaj° skrinjico, v katero delavci meče)0 pisma z nasveti, pritožbami ® mnenji za svoj upravni odbor. T” je vsekakor zelo koristno. DosR je upravni odbor podjetja dobi po tej poti že številne pameti16 pripombe k načrtu te uredbe _ . predloge. Glede proizvodnje, P-z utemeljitvami, ki jih bodo po-1 stanovanj m sploh glede stvari, slaili Centralnemu odboru siindi- težijo kateregakoli člana kole kata PTT Jugoslavije. O. Z. < tiva. SLABEGA TAJNIKA IMAJO za zgled, pa je ravno narobe. KrS; _i__ Ji_i-ti_ _ _ lat Uslužbenci okrajne pošte na Jesenicah imajo svojo sindikalno podružnico, ki jo vodi naš predsednik L. V. uspešno že tri leta. Člani podružnice imamo vanj polno zaupanje. Drugače pa je z našim podružničnim tajnikom. Tajnik naše podružnice je tudi član upravnega odbora in, de- popolna — kajti predvidena je za daljšo časovno dobo — dajali kritične pripombe k posameznim členom osnutka. Tako je na primer telekomunikacijska služba omenjena samo v naslovil m v nekaterih členih, medtem ko je tehnična služba v osnutku povsem izpuščena. poslanstvo. Samo v takem Prav tako ni v načrtu povsem boju bomo vsi skupaj dozorevali zagotovljeno načelo delavskega v prave socialistične upravljavce \ samoupravljanja, ker bodoča pod-gospodarstva, kar je v tem ob-; j-etja ne bodo mogla samostojno dobju dolžnost delavskega rodu. ■ razpolagati s svojimi osnovnimi jetji, Primerno bi bilo, da bi se 1 nistov. Namesto da bi bil vsem V RUDNIKU KANIŽARICA BO TREBA KREPKO POPRIJETI ZA DELO Šibak sindikat in slabe gospodarstvo O rudniku Kanižarica pri Črnomlju smo že večkrat slišali dobre vesti. Toda tokrat ne moremo o delovnemu kolektivu, ki tam živi, povedati nič razveseljivega. Tričetrt delavcev na rudniku je z dežele, kot temu pravijo. NEKAJ MISLI O DRUŽBENI SKRBI ZA VZGOJO MLADINE Vzgoja mladine je skrb nas vseh delovno disciplino, ne upoštev odločb okrajne pošte in izostaj z dela. Po sodbi kolektiva ima ^ okrog 30 neupravičenih izostal' kov, upravnik pa ga do danes s‘ ni kaznoval. Tajnik je tudi mireč okrajne pošte in je P? svojem delu kolektiv občutno Prl' zadel. O normah ni točno por0' čal poštni direkciji, zaradi čeS"| je povzročil veliko nezadovoll' stvo v kolektivu. Dejal sem že, da ne upošteV3 odločb nadrejenih. Upravnik šte je odredil, da mora vsak da eno uro opravljati službo kot d6" žurni uradnik pri zamenjavi iti0' zemske pošte. Najbrž ga je sra?: hoditi k vlakom, pa je šel raj*1 k zdravniku. Zdravnik ga ni sp° znal za bolnega in tako tajoj' ni mogel predložiti upravi po“ potrebnega zdravniškega izka^ Kljub temu ni poslušal nov upravnikove odredbe. Zato iti0' rajo ostali uslužbenci delati n3' mesto njega, in to izven svoje? rednega delovnega časa. Kolek41' pošte ima že tako velike neprf Socialno skrbstvo ima v naši družbeni ureditvi odgovorne naloge. Za invalide, sirote, vzgojno zanemarjeno mladino in vse tiste, ki so zaires potrebni moralne ali materialne pomoči, je dolžna skrbeti vsa družba in jim pomagati. Tega nam ne narekuje samo splošna humanost, temveč tudi naša socialistična družbena načela. Zato je služba socialnega skrbstva izrazito družebna dejavnost in ne le stvar nekaterih upravnih uslužbencev, kot pogosto mislimo. Vsestransko družbeno skrb pa gotovo najbolj zaslužijo otroci, ki jih starši zanemarjajo in jih ne morejo ali nočejo vzgajati tako, kot bi bilo prav. Vzgojno zanemarjenih otrok je samo v Ljubljani okrog 700 med njimi pa je skoraj petina takih, ki so že zagrešili manjša ali celo večja kazniva dejanja I Ob tej ugotovitvi se moramo resno zamisliti. Ali nismo morda tudi mi, kot člani sindikata in drugih organizacij, soodgovorni za to? (Za primer samo toie: Dobro vemo, da je alkohol velik sovražnik naše družbe in še posebej mladine. Ali smo že kdaj opozorili natakarja v gostinskem lokalu, naj ne daje alkoholnih pijač mladoletnikom?) — Navadno mislimo, da je vzgoja mladine stvar krat prav gotovo pijančevanje, ki ni samo povod za neznosne razmere v družini, temveč tudi slabi njen gmotni položaj. Pa se vprašajmo : kako naj pomagamo in pravočasno rešimo tako mladino, da ne bo zašla na slaba pota. Skrbniški organi seveda ne morejo vedeti, kaj se godi v vsaki družini. Na zborih volivcev smo zato izvolili terenske socialno-zdrav-stvene svete, ki so družbeni organi socialnega skrbstva z nadzorno nalogo. Množične organizacije (pa tudi vsak- posameznik) so dolžne pomagati in opozoriti na nerodnosti v družinskem življenju, ki jih zaipažajo. Kadar vidimo, da so otroci vzgojno zanemarjeni in prepuščeni ulici, bi morali posredovati, da pridejo v vrtce, vsaj za tisti del dneva, ko so starši zaposleni. Tudi sindikalne organizacije bi morale posredovati, kadar zvedo za nerodnosti v družinskem življenju svojih članov. Nikakor namreč niso redki primeri dvoličnežev, ki se obnašajo v službi kot ___ _____ najboljši ljudje, doma pa so po- njihovik" staršev i,n poklicnih polnoma drugačni. Prijateljsko je vzgojiteljev v šolah. Tako pojmovanje pa vsekakor ni na mestu. .------- Čeprav namreč ne moremo trditi | da so slabe vzgoje krive samo družinske razmere, je vendarle res, da na otrokov razvoj usodno vpliva okolje, v katerem dorašča. Danes pa je, žal, še veliko družin, kjer odnosi med možem in ženo ali med starši in otroki niso taki kot bi morali biti. V družinah, kjer prepiri ali celo pretepi med zakoncema niso nič nenavadnega, kjer je njuna medsebojna nezvestoba bolj ali manj očitna, kjer so take razmere, da pride do raz- , treba pomagati, skrbeti za social-veznih pravd — v takih družinah no prosvetljevanje in zaščitne so seveda tudi otroci prepuščeni j ukrepe pri vzgoji mladine, dokler sami sebi, ali pa z njimi grdo | je še čas. Kadar pa vse to ne zatarnajo. j leže, je seveda treba tudi kazno- Kaj je temu vzrok? Največ- vati. Zdii se pa, da so dosedanji predpisi premalo strogi in včasih tudi nedosledni. Zgodilo se je že, da je prišel mladoletnik zaradi kraje na zatoženo klop, staršem, ki so za njegovo početje vedeli in ga mogoče celo napeljavah k temu, pa se ni ničesar zgodilo. Posebno strogo bi morali nadzorovati tudi točenje alkoholnih pijač mladoletnikom in krivce strogo kaznovati, prav tako pa tudi tiste, ki mladino navajajo k pijančevanju. To je posebno pereče vprašanje pri vajeniški mladini, saj lahko večkrat vidimo, da jih mojstri ali starejši delavci večkrat vabijo s seboj v gostilno in opijajo. Skušali smo opozoriti na nekatere probleme pri vzgoji naše mladine in na vlogo, ki jo imajo pri tem družbene organizacije. Zavedati se moramo, da je za vzgojo našega naraščaja odgovorna vsa družba. Zato je tudi dolžnost nas vseh, da prosvetnim in socialno-sk rbstvenim organom pomagamo, da bo naša mladina zares vzgojena tako, kot terja to naš čas in načela naše Socialistične družbene ureditve. Le 16 je pravih »kn-aipov«. Ti žive le od dela svojih roik v jami. Pridni so. Normo presegajo kar za okrog 40 %. Toda veliko več jih je ki norme niti ne dosegajo. Zato konec koncev ni nič čudnega če bi dobili minimalne plače. Dobe pa le 70 %.ln to vsi enako: tisti, ki se trudijo in normo presegajo, kot tisti, ki norme niti ne dosežejo. Od teh šestnajst »pravih« ru- ___________ __________ _________ dar jev ni nobenega v delavskem fike" prideliT posebno~v času le1' svetu niti v upravnem odboru njh dopustov, tajnika pa ni6 podružnice. Zato. tudi nji no ve, briga, kako se kolektiv bori1 težnje, da bi zvišali storilnost de- j skrbi za svoj obstoj Kuhar la, ne pridejo do veljave. Res je ^ tudi, da so se le-ti umaknili v ozadje in si ne upajo več javno povedati tega, kar mislijo, ker se je že dogodilo, da jih je kdo, ki je grajal lenuhe, skupil. Razumljivo je potem tudi to, da je proizvodnja od lanskega leta padla kar za celih 30%. Direktor rudnika si sicer močno prizadeva, sam pa ne more ničesar doseči, saj ne najde opore v delavskem svetu, niti v sindikatu. V Kanižarici imajo sorazmerno zelo visoke zaloge. 900 ton premoga leži na prostem in razpada. Sami ne najdejo izhoda iz tega položaja. Nekateri uslužbenci so celo predlagali, naj bi združenje rudnikov Slovenije finansiralo slabe rudnike in seveda tudi Kanižarico. To jasno kaže, da si žele nazaj starih časov planske distribucije in direkcije. BRALCI — POZOR! V današnjem »Obzorniku* objavljamo prvi del gradiva s seminarja sindikalnih odborni' kov, to je razmišljanja o na' šem gospodarskem sistemu. Opozarjamo na naslediti4 dve številki, v katerih bon*7 objavili razmišljanja o druž' benem delovanju sindikate11 in nekaj utrinkov iz medn»' rodnega delavskega gibanja. Vsi tisti, ki niso redni naročniki, naj te številke našega lista pravočasno naroče na naslov: »Delavska enotnost«' Ljubljana, poštni predal 284 Uprava Kako nekateri odborniki berejo sindikalno glasil0 Kaj bi rekli takemu sindikat- j ta Zveze sindikatov za Slovenil0 nemu odborniku, ki ne bi črtal! je ta tovariš dejal, da bi bilo zC„ niti svojega sindikalnega glasila? ^ pametno, če bi pismo Repu bi: A1, Dvomim, da bi ga pohvalili. Če j ga sveta razmnožili za vse čl3'!* pa je ta sindikalni odbornik še j predsedstva in člane plenuma, ‘j, celo tajnik okrajnega sindikalne- i bodo »imeli smernice, po katefi? ga sveta, potem mu pa še celo ne i naj delajo med članstvom.« 1 bi mogli odpustit). Ko so namreč j tovariš je najbrž prezrl, da je fr, pred dobrimi tremi tedni v X. go- io pismo tiskano na prvi str3,0 voriili o pismu Republiškega s ve- I 34. številke »Delavske enotnost1 Z zasedanja glavnega odbora Zveze »Svobod« (Nadaljevanje s 1. strani) izrazito kulturno politično mobilizacijo delavstva ob pripravah na letošnje volitve. Seveda je pri tem treba povedati, da morajo v tej predvolilni borbi »Svobode« nastopati predvsem kot prosvetna, vzgojna delavska organizacija, ki ne sme obstati samo ob posameznih političnih geslih, ampak si mora prizadevati, da vsadi v srca delavcev občutek zavesti, da gre za veliko plemenito proletarsko dejanje — nadaljnjo rast pravih socialističnih odnosov. To pa je mogoče doseči s skrbnim vsajanjem plemenitih proletarskih moralnih načel v srca vseh delovnih ljudi in z vztrajnim širjenjem obzorja vsakega posameznega človeka. Prepričani smo, da bo v letošnji sezoni »Svoboda« krenila smele j e po tej poti in da bo med tvornimi poborniki »Svobod« mnogo več vodečih sindikalnih kadrov, kot jih je bilo doslej. OKNO SVET POL LETA BREZ STALINA »Diktator je mrtev — živela diktatura!« čim više ln uničijo tiste, ki bi vzponu nasprotovali. S takimi želJL. se je posebno odlikoval Berija, V L. tonijl, Estoniji, Armeniji ln Bel°‘ v Gruziji in Ukrajini je »počistil« c.c j i ne vodilne garniture, v Letonij*-v zaprl 6 ministrov in v AzerbejdZmji »Le rol est mort — vive le rol« — nekako povezovala raztrgane niti lm- Težavna dediščina. Ohraniti biro- je prišel na oblast Rus Bagirov, cis-»kralj Je mrtev — živel kralj« — so perij a. Toda brez Stalina ... kratsko vladavino je pomenilo stopiti izmed 15 najvidnejših osebnosti 3 francoski fevdalci govorili. »Diktator V koncentracijskih taboriščih Je na drugo pot. Morali so po tej poti vjetske zveze in Beriiev prijatelj- r je mrtev — živela diktatura« — me- umiralo 13 milijonov ljudi. Navadnih po kateri hodijo že nekaj mesecev, a sreča Beri ji ni 'bila mila- - ti ni j o v Kremlju. Zgodovina se ponav- sovjetskih ljudi, ki so zakasnili na morali, ker drugače — kdo ve, morda tijska in vojaška birokracoa sta }1 lja... delo ali pomislili na nekaj drugega, bi navček že pel birokratski vlada- združili in ga zrušili Kolo čistk6 Cilj Je isti: zavladati svetu, ponesti do stane 05 rubljev plačati 52 rubljev odlok o amnestiji nekaterih zaporni- vinizmom. Nekoč si sovjetsko t0 3)° poslednje dežele svoj povampirjeni prometnega davka, zakaj ne dobe kov, ukrep o pocenitvi predmetov ši- tično glasilo »Komunist« ne bi **' y-režim, ki ga kot v zasmeh vsemu otroških dodatkov, zakaj dobe biro- roke potrošnje, obljubo, da bodo po- tako odkrito napadati »veliko««*' jj* proletariatu in njegovim idealom kralje mesečno po eno do dve plači večali proizvodnjo prehranbene in- vlnizem« kot ga je napadlo 25. i0. i e imenujejo — komunistična družba, nagrade, zakaj ni kruha masti, krom- dustrije in trditve o možnosti obstoja letošnjega leta Nekoč so govoru ja Le pot do teh ciljev se je nekoliko pirja in mesa, zakaj .. . dveh nasprotnih režimov na svetu. In o »buržoaznem nacionalizmu. »gV spremenila. Ubrali so jo po ovinkih In v zunanji politiki. S korejsko strah pred ljudstvom pa morda tudi danes je odpor zasužnlenih nar° in miroljubno se smehljajo, odpuščajo vojno niso uspeli zanetiti vseazijskega strah pred velikim vplivom policij- že tako močan, da ne morejo drufe^ii in blagohotno karajo. Zvitorepa je ta spopada, ki bi popolnoma zaposlil skega šefa Beri,!e Je osvobodil Židov- kot priznati resnico n s tem njihova miroljubnost, nevarna in Ameriko in Kitajsko, sami pa bi med ske zdravnike ki so- Jih zaprli tik nekoliko potolažiti ljudstvo neru lahko zapelje nepoučenega človeka, tem igrali na evropske karte. Za- pred Stalinovo smrtjo, češ da so od- republik. »ege' S tem tudi računajo. . . hodnega obrambnega sistema niso govorni za vse mogoče zločine. Ta A ljudstva vzhodnoevropskih Stalinovi nasledniki so podedovali uspeli frontalno razbiti. Organizacija strah je pognal v ječo Ignatjeva in la niso mogli potolažiti Velike .cl dokaj žalostno dediščino. Sovjetsko združenih narodov postala čvrstej- Rjumina, dva naj višja policaja, ki ke v informbiroievskih vrhovih vj9-zvezo so pretresala resna notranja ša prepreka kakršnihkoli agresivnih imata na vesti nešteto zločinov. dežel jih niso rešile Birokratski nasprotja. Kriza, ki je trkala na vra- namenov, informbirojevske agenture Kremeljski gospodje pa ne bi bili davim se je uprl - proletariat, -oj' ta, je grozila obstoju režima. Stali- so izgubljale vpliv in od nekdanjega birokratje, če se ne bi grizli med se- Med nafsvetleiše in na'boH baronova pojava je z delčkom ugleda in ugleda Sovjetske zveze ni ostalo v boj, če ne bi, po zgledu svojega ske dni delavskega g it mla z ogromnim strahospoštovanjem še svetu domala ničesar. predhodnika, stremeli, da se povzpne dovina za Jugoslovanskim Prlm M Sirom po n a S i domovini r OB desetletnici KOČEVSKEGA zbora »Narod si bo pisal sodbo sam" Deset let je minilo, odkar je ~T° v Kočevju zgodovinsko zbo-^vamje odposlancev slovenskega *™roda. Sredi težkih vojnih raz-?er je Izvršni odbor Osvobodilne Vonte razpisal volitve in v Ko-.evju, središču velikega osvobojenega ozemlja, ki so ga po raz-vozitvi italijanske vojske držale Partizanske enote, čeprav ga je z seh strani ogrožal sovražnik, se Je zbralo 572 izvoljenih odposlan-,ev' Zasedali so od 1. do 3. okto-ra 1943. leta. Sklepi, ki so jih Prejeli, so dejansko temelj slo-onskega državnega organizma in PPajo zato izreden pomen v zgodovini naše revolucije. Na kočevskem zboru so delegati izvolili 120 poslancev v Slovenski narodnoosvobodilni odbor. Tako je postal SNOO tisti organ, ki je izvrševal zakonodajno in izvršno oblast na Slovenskem — v okviru Jugoslavije in splošnih sklepov AVNOJ, kot njenega predstavništva. Zbor se je tedaj izrekel za federativno ureditev nove Jugoslavije, torej za tisto načelo, ki ga je dva meseca pozneje uzakonil tudi odlok drugega zasedanja AVNOJ. Na kočevskem zboru so odposlanci izvolili slovensko zastopstvo za AVNOJ in izdali razglas, v katerem poudarjajo: »Kot svobodno IZ BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE V TRŽIČU Takih ne maramo V SVOJI SREDI Ker je .klevetal domovino in naše delo, so ga nagnali. Ka sestanku delavcev in nameščencev bombažne predilnice jP tkalnice v Tržiču, je celotni kolektiv obsodil delavca Janeza trukla, ki je s svojim govoričenjem klevetal naše državno vod-tv° in svoje delovrfe tovariše. Janez Štrukl je bil slab de- »delivska enotnost« TI REDNO PRIHAJA NA °0M - ALI SI PORAVNAL naročnino? stori to TAKOJ! lavec, čeprav je delal na najlažjih delovnih mestih. V kolektivu so ga na to večkrat opominjali. Toda on se za dobre nasvete ni zmenil. Nasprotno, norčeval se je iz svojih tovarišev, ki so obsojali šovinistične napade italijanskih hujskačev in ko so se udeležili proslave na Okroglici. Kot vedo delavci povedati, hrani Štrukl doma knjigo »Mein Kampf« in se hvali kako je med vojno bilo čisto drugače, kot je danes. Nekaterim delavcem je celo v obraz zabrusil, da mu je socializem deveta briga. Zaradi takega početja ga niso več hoteli trpeti v svoji sredi. IZ SEVNICE ZAMENJANA VLOGA i V Sevnici imajo stanovanjsko »misijo, ki je sestavljena veči-3»ma iz sindikalnih odbornikov. Šveda se_ stanovanjska komisija ® tnore izogniti utesnitvam, za- menjavi stanovanj, včasih je treba »Sa tudi deložirati. To vzbuja Sevnici slabo kri in ustvarja Up. v 11 ‘H> Jv n m us iv a j-j a m*-p°loženje, ne toliko do sta-L^PPjske komisije, kot do sindi- bi se zdelo to a so sindikalni odborniki r , -ajSKC Komisije, jvOl uo smai-in™ih odbornikov, češ »poglejte I takšen je sindikat« Na prvi pogled P av' da so sindii _ Človek sindikalni od-v,-, — v prvi vrsti upoštevali . tebe delavskih družin in da kafa-ta<*i *eSa dobro, da so sindi- k»misi?dbvr5ikiv v stanovanjski ki N1'. fK' a ze same govorice, Ki sia?°vanjski komisiji. bodo siadik tTe širijo med Sevničani, bi mote odbornike opozoriti, J~ jjei ,*v vunorniKe opozorili, da I k ni v redu. In res ni! Bj sindikalnega odbornika sb v c!a sam rešuje življenj-vprašanja delavcev in delov- nih kolektivov, marveč da skrbno bdi nad n jihovimi koristmi in da vpliva na ljudi, ki odločajo o teh zadevah, da upoštevajo mnenja ih stališča sindikalnih organizacij. IZ DOBREGA POLJA Direktor je imel večji dobiček kot kolektiv Direktor podjetja Apnenica iz Dobrega polja se je ravnal po načelu »znajdi se«. Kupil je star tovorni avto za 50.000 dinarjev, ga dal v podjetju popraviti, potem pa ga je prodal za cele 4 milijone dinarjev. Okrog milijon dinarjev je dal za popravilo, tri milijone pa je vtakni! v žep. Sedaj raziskujejo, če jc bilo to kaznivo dejanje. Gotovo pa je, da je zlorabil svoj službeni položaj. Kaj menite, je ta mož upravičen na takšen dobiček'' Avto je prav gotovo kupilo kakšno podjetje, ki bi te tri milijone dinar izvoljeni odposlanci, izbrani sredi najhujšega boja za narodni obstanek, izpovedujemo v imenu vsega borečega se ljudstva, da je slovenski narod danes končno-veljavno stopil v krog suverenih narodov.« V nedeljo, 4. oktobra, bo v Kočevju slovesna proslava desete obletnice tega pomembnega dogodka. Dvorana v »Šeškovem domu« je seveda precej preurejena. Toda nad odrom je še vedno isto geslo: »Narod si bo pisal sodbo sam«, besede Ivana Cankarja, ki so postale last vsega našega ljudstva. V Kočevju so se za proslavo skrbno pripravili. Uredili so ulice in pročelja hiš ter jih lepo okrasili. Sredi mesta bodo odkrili mogočen spomenik, ki ponazoruje naš narodnoosvobodilni boj. Za proslavo desete obletnice zbora odposlancev bo veliko kulturnih prireditev, odprli bodo tudi muzej in več razstav, ki bodo prikazale gospodarski razvoj kočevskega okraja. Tisoči gostov iz vseh krajev Slovenije bodo v teh dneh obiskali Kočevje, s posebnim veseljem pa bodo sprejeti delegati kočevskega zbora in vsi nekdanji partizani. Z nedavnih manevrov Jugoslovanske ljudske armade: Pehota juriša. — Manevri so dokazali, da se naši vojaki ne odlikujejo le po vzorni disciplini in moralni moči, temveč tudi po temeljiti izvežbanosti in obvladanju najsodobnejše vojaške tehnika, kar je iznenadilo vse tuje opazovalce KAJ MENIJO NEKATERI KOLEKTIVI KOMUNALNIH PODJETIJ O OSNUTKU GOSPODARSKIH UREDB leiiimaha podjetja naj i bila oproščena plačevanja obresti na osnovna sredstva Pj,- jev prav gotovo lahko mnogo ko- tKLlC SINDIKALNIH KNJIŽIC ristneje uporabilo. Pri vsem tern er4lašit?alne knjižice so izgubili in jih1 pa ie najbolj zanimivo to, da je štev10 neveljavne; Sirota Zupan-j imel delovni kolektiv Apnenice oh°u liersindlkalne^nHžice86S50/,Dln v Dobrem polju vsega skupaj le w»ifc V.rk8inndikknLZjiliee Midva milijona dinarjev dobička. Osnutek osnovne uredbe o skupnem proizvodu gospodarskih organizacij in njegovi razdelitvi pravi med drugim, da morajo vse gospodarske organizacije plačati obresti na osnovna sredstva. _ Te obresti uporabljamo za finansiranje dolgoročnih kreditov. Nekatere člane kolektivov komunalnih podjetij pa je ta določba v osnutku uredbe o skupnem proizvodu gospodarskih organizacij močno zaskrbela. Menijo namreč, da bi morali na primer v Ljubljani vodo podražiti za najmanj trikrat, saj takih dajatev delovni kolektiv vodovoda ne bi sicer zmogel. Zato predlagajo, naj bi to določilo ne veljalo za osnovna sredstva podjetij komunalnega gospodarstva. Pa si oglejmo pobliže, kako je s to stvarjo! Osnutek temeljne uredbe res določa, da morajo vse gospodarske organizacije vplačevati obresti na osnovna sredstva. Osnutek uredbe o upravljanju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij pa pravi v 5. členu, da objekti družbenega standarda ne spadajo med osnovna sredstva. Vodovod, kanalizacije itd. so naprave izrazito družbenega standarda in bi lahko sklepali, da določila o obrestih na osnovna sred- loča v 27. členu: »Skupnost izpolnjuje svoje obveznosti za kritje splošnih družbenih potreb in krije svoje stroške iz doseženega brutto dohodka.« Ta uredba izrecno pravi, »da skupnost ugotavlja in razdeljuje brutto dohodek po določbah temeljne uredbe o skupnem proizvodu gospodarskih organizacij in njegovi razdelitvi«. Nedvomno sta si vodovod in elektrogospodarska podjetja podobna. Tudi elektriko lahko smatramo danes kot takšno družbeno potrebo, ki predstavlja sestavni del družbenega standarda. Uredba pa elektrogospodarskih podjetij, kot vidite, ni izvzela. Ce bodo elektrogospodarska podjetja plačevala enake obresti na osnovna sredstva kakor druga podjetja — in tako je za sedaj v uredbi tudi predvideno — bodo nedvomno prišla v prav takšno stisko, kot vodovodna in druga komunalna podjetja. Osnovna sredstva vodovodnih podjetij so poleg vodovodne postaje s črpalkami in zbiralniki še vse vodovodno omrežje, kar pa predstavlja, zlasti v mestih. zelo veliko vrednost. Osnovna sredstva elektrogospodarskih podjetij pa predstavljajo hidro-centrale, kalorične centrale — od katerih skoraj vsaka večja pred stva ne bi veljala za komunalna, stavi j a milijardno vrednost. Do-podjetja. ' dajmo k tem še vrednost daljno- Osnutek uredbe o skupnostih vodov in električnih napeljav po elektrogospodarskih podjetij do- mestih, trgih in vaseh — pa si 3 fes IpariaČ, Upor vzhodnonemškega pro- začeli resneje ukvarjati z rešitvijo zveza prizadeva doseči »gentlemenski vilnosti in Prav^nMt1 boja, ki so ga Berunala; Stotisoči delavcev vzhodnega nemškega ln avstrijskega vprašanja sporazum« z zahodnimi velesilami ki sprož11 jugostovanskd de P » ^:odšTna“uncTkmj^“d%: ‘dveh‘sp°ornm ponjSovi prepusta _dobršen ^jveta^v sovjetskem^ imperiju,^trditev ~ V VI 2.11 lia Ulice. 1V1111JV111 VIC- UVCU OIJVJ LiJlJ-i .-J d----- ----d- *■ * . sbiraTi Vzhodne Nemčije so demon- zaslugi zapleteni že 8 tet. V Izraelu neomejeno izkoriščanje Ptc«.1:'. osvobajali zanrt.e tovariše, so zooet odnrli diplomatsko predstav- v nekaterih mednarodn -u 0m ---uiaiiin vrat, zastavo, ki su doma zaploskal . . . katerim bi ponovno ?*a3zrnaŽeVali sovietski izdajalci so- Seveda pa se Malenkov ni odrekel K temu naj razdelili rratni»„v 80 sovjetsko zastavo jo ornadbPršklh vrat' zastav0- ki ™VjoUdi je* birokrat- ieljanTpo ‘'nadvlaHTnad' svetom. Le vjetska grožnja z vodikovo bombo, PrfsiljenT"so drugo pot je ubral do tega eUja. Pot trgovske^ ponudbe naVgTdZdniženih vzpostaviti z nami diplomatske svet. led odklonili sovjetsko nadvlado in smelo ste * ’ sovjetski bi prlspevaiaTudč 'so- ..topili na samostojno pot. Niti ličili ‘I? pa so ponovno dvignili res. tličnP,,proletarski prapor, prapor res-- 83 socializma. i- prilizovanja nekaterim zahodnim de- nomsko-soeialnega sveta . želam (Angliji, Franciji), da bi pove- narodov, govor Višinskega zad- državniki niso mogli pre- ....... bili stike s tem priznati, da smo zmagali. čal nasprotja na zahodu in razbil njem zasedanju 0^1?^ zdruie- njimi pa so začele navezovat, nami diplomatske odnose vse vzhodno- lavska bur,linskih ulicah je tekla de- tako imenovani zahodni blok. Uslugo nih narodov, v katerem ni hotel evropsk^ vazalne države. Zal) atk_rt- Sovjetski častniki so uka- v tem početju jim delajo nazadnjaki omeniti osvobodilnega boja kolomdl- kH 8treljati Ta delavce. Delavska' na Zahodu; predvsem pa v Združenih nih narodov, ker se ni hotel zameriti Svojega odnosa do naše revolucije •vit io jau na delavce DeiavsKa na z-anuuu, picuvscm v uicnui mu .* *—-- ,---~»v->jc6a vuu«-« - —-------■>- sioVaJ® .tekla tudi do ulicah češko- državah, ki s svojimi reakcionarnimi zahodnim velesilam itd Vendar so in našega boja za socializem pa niso m, aSKiVi ... . .r. . .......... ... _______i j i —.i ^ ^ c-i ln ir ci7o+ii tnl i Lrn mnnnp. cnromciii toV/A Irm alti tuni nri- al^rfskih mest U Poljski,Uromunski^in hotenji metijo razdor med zahodnimi napredne sUe^ v svetu toliko močne, spremenili. Tega tako kmalu tudi pri- =ilsk, Partizani so napada'1 poli- deželami, obenem pa preskrbujejo da teh načrtov še niso uspeli ures- fakovali nismo. Na mejah še vedno -nov« -.'Jflelke. Delavci so rušili mo- sovjetske diplomate z obilico gradiva ničiti. padajo naši graničarji in s svojo Pogla ‘h proge, da se sovjetski o vojnohujskaških namenih nekaterih Pol jeta je minilo od Stalinove protijugoslovansko propagando se na- hjlh0vn,rp ne bi več mogli polaščati političnih skupin na Zahodu. smrti in v tem kratkem času se je daljujejo, samo malo so jo preple- b rud, stroiev in hrane. na-zen i«.rabliania nasprotij med na svetu marsikaj dogodilo. In vse, skali Razumljivo! Nase delo je naj- ti-, „ strojev in hrane. Razen izrabljanja nasprotij . - , . . ... ?e^elahVSkl uPori v vzhodnoevropskih zahodnimi deželami pa si Sovjetska kar se dogaja, je ie potiditev pra- do temeljev pretresli ,nasilju zgrajeno stavbo !SeIjskf»eg5 Jmperija in prisilili kre-» kodriu«dr^avnike na popuščanje. Vfsto n^er^ška vlada je sprejela P°tresiaVni1T;*evalnih ukreP°v in si i* Na no mero pepela na gla- °tn0 v^u^arskem so zamenjali ce-!2Padei garnituro. aZ vlade je l °rmhiwx- Rakoszy, šef madžarskih javila V^vcev Nova vlada pa je £ratičnjhnekaj na videz precej demo-?01jskem H*repov. Tudi na Češkem, feU nL?.,.1? v drugih deželah so za- strožja in najbolj objektivna kritika njihovega družbenega sistema. Napre- Jnlr — — zli 4V\oy, o nrorli+vo ir 'orriit hrušča ti. Proletariat je začel tratske okove. yietskp„P Položaj v notranjosti so-m,°ral 0dr»T,Periia pa se je nujno pn],,?^1 tudi v sovjetski zu-iežiina v ’ilk : Kriza birokratskega S^hiei,2v'etski zvezi je prisilila e d 1'Ž S VU i V o Hn c«-, en Td/icili ^Ubezniv^e dr^avnike. da so se začeli !^ešk! ° *" rv, —vi na nasmihati Zahodu. Ti na-2)ednarnrir» So Vsa-i nekoliko ublažili oo1® 'iudem nnaapetost in vrnili mno‘ «vM£Bt=Lsprotij. dek socialistične družbene ureditve v Jugoslaviji pomeni propadanje njihove birokratske vladavine. Tega se dobro zavedajo, zato nam hočejo škodovati povsod, kjer le morejo. (Hoteli so preprečiti izvolitev našega delegata na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, Matesa, za predsednika Eko-nomsko-socialnega sveta; razbiti so hoteli balkanski pakt, ki je steber miru' in varnosti v tem delu sveta itd.) Toda Jugoslavija je trd oreh. Ze mnogi so sl ob njem polomili zobe. In tudi sovjetski državniki .. leta je minilo od Stalinove pol leta resnih pretresov v Pol smrti, jjiji nji. .v,... v v sovjetskem imperiju. Sovjetski državniki so hoteli obvladati te pretrese, pa so jih le pospešili. Niti povečano nasilje, niti popuščanje jih ne more več rešiti. jdeveh o možnosti ob-, P^protnih režimov na Popuščanje " Iz velike vstaje vzhodnonemškega proletariata. Na potsdamskem Pr*eTPoga.ianiih P“Puacar!1e ,na ,k°re-1; trgu se je zbrala velika množica delavcev. In na tem trgu so padli irw se ^ k°nseatudi prvi streli iz sovjetskih tankov na goloroki proletariat... In potem, čez leta, ko se bo ljudstvo sovjetskih dežela otresjo birokratskega jarma in začelo uveljavljati resnično socialistične odnose, takrat bodo njihovi otroci v šoli slišali o predsmrtnem geslu Stalinovih naslednikov: »Diktator je mrtev — živela diktatura!« lahko le približno predstavljamo, kako velike vsote bodo morala plačevati elektrogospodarska podjetja za obresti na osnovna sredstva. Ce bodo torej elektrogospodarska podjetja zmogla te obresti, toliko bolj jih bodo komunalna podjetja. Toda stvar je še v nečem drugem. Povsod po svetu je komunalno gospodarstvo v rokah občine. Kanalizacija, snažen j e ulic itd. vzdržuje občina iz svojega proračuna. To niso podjetja. Tudi pri nas so le v treh republikah ustanovili posebna komunalna podjetja. In kako poslujejo? Njihov edini naročnik je občinski ljudski odbor. Takšne odnose zelo redkokje srečate v gospodarstvu. Občina mora skrbeti za snago v mestu in naj najame toliko in toliko ljudi, ki jo bodo vzdrževali, zato pa ni potrebno ustanavljati podjetja. Res imajo delovni kolektivi komunalnih podjetij več. pobude, treba pa bi bilo najti način, da bi tudi kot proračunske ustanove lahko to pobudo obdržali. Taka komunalna podjetja so v glavnem le rezultat težnje delovnih kolektivov, da bi bili tudi ti samostojni in sami upravljali podjetje ter delili dobiček. Dogodilo se je, da so dobiček tudi delili. Če prav pomislimo, ni dobiček nič drugega kot denar, vzet iz mestnega proračuna. Ne bi bilo morda pametneje, da bi tak prizadeven delovni kolektiv ljudski odbor rajši kar naravnost nagradil. Seveda pa bi ljudski odborniki prej razpravljali o tem, če si je kolektiv nagrado tudi zaslužil. Danes si jo kar zaračuna. To bi bilo tudi na jpravilneje. In še nekaj! Komunalna dejavnost od vodovoda do kanalizacije in čiščenje mesta je že po svoji naravi taka, ki jo že, ali ki jo naj uvivajo državljani brezplačno. To so opravila, za katera 1 mora družbena komunalna skupnost sama neposredno skrbeti. Se vam ne zdi, da smo napravili z ustanavljanjem podjetij korak j nazaj? | Goriški železničarji protestirajo proti italijanskim izzivanjem V soboto, 19. septembra, so železničarji goriškega vozlišča na protestnem zborovanju povedali svojo odločno in jasno besedo v odgovor na italijanska izzivanja ob naši meji. V spomenici, ki so jo poslali tovarišu Titu in tovarišu Mihi Marinku, so med drugim zapisali, da jih rožljanje z orožjem v neposredni bližini njihovega delovnega mesta niti najmanj ne moti pri opravljanju vsakodnevnih dolžnosti in odgovornih nalog. Na zborovanju je govoril tudi delavec Jelaska, po rodu Dalmatinec. Dejal je, da italijanski osvajalci naše narode dobro poznajo še izza narodnoosvobodilne vojne, zato naj nikar ne segajo več po naši zemlji »Če smo italijanske osvajalce pregnali leta 1945 skoraj z golimi rokami,« je rekel tovariš Jelaska,» jih bomo sedaj, ko imamo dobro i,n močno oboroženo armado, še toliko prej, če bi se predrznih stegniti svoje grabežljive roke proti nam.« Goriški železničarji se popolnoma strinjajo z besedami, ki jih je izrekel tovariš Tito na Okroglici in menijo, da vodi naša država glede tržaškega vprašanja pravilno politiko. To je tudi že velikokrat dokazal ji s svojimi stvarnimi in miroljubnimi predlogi. Svojo spomenico so železničarji Nove Gorice zaključili z zagotovilom, da svojih bratov onstran krivične meje niso in ne bodo nikdar pozabili. Šuligoj. Posebna poštna znamka za praznik Primorske V počastitev praznika na Okroglici je prišla na pobudo filatelističnega društva v Novi Gorici v promet posebna znamka, delo slovenskega grafika Janeza Trpina. Znamka je lepo izdelana, zelene barve in prikazuje gospodarstvo Slovenskega Primorja in Istre, pretrgana veriga pa simbolično ponazoruje osvoboditev. V dneh proslave so posebne poštne izpostave na Okroglici žigosale pošto s posebnim kovina-stim žigom, v Solkanu pa je bila filatelistična razstava. Marko Ravnik ZA OLEPSANJE NAŠIH KRAJEV LEP VZGLEB S prostovoljnim delom so Cerkno lepo uredili. V tolminskem okraju so bila v letošnjem poletju turistično-olepševalna društva precej marljiva. Poglejmo kaj vse so napravili v Cerknem 1 Cerlfliani so s prostovoljnim delom odstranili ruševine, napravili veliko lepotnih gredic, ki so jih posadili z grmi in cvetlicami ter postavili nove klopi v parku in pred avtobusno čakalnico. Na cesti v bolnico »Franja« so postavili nove napisne table in prebelili več objektov. V letošnji jeseni pa nameravajo odstraniti še preostale ruševine in očistiti strugo Cerknice in Zapoške, ki tečeta skozi vas. Jaka Bogataj Bstovski časopis »Delavsko enotnost« razširjamo delavci sami - Koliko novih naročnikov si pridobil ta mesec? . N M V E L a K o »TEKSTIL - OBIITEU« NAJVECJA zaloga tkanin, odej in kon-FEKCIONIRANIH IZDELKOV ZA DELOVNE KOLEKTIVE NA GRADILIŠCIH IN V TOVARNAH umimm, uum 4 NAJNIŽJE ČEKE FRANKO KUPEC B B j Primanjkljaj din 3,685.000 pomeni, da bi moralo kinogledališče | prinašati za cca 14,000.000 din višji pro-i met, ali z drugimi besedami — povišati | cene za povprečno 70% pri vsaki vstop- Kinogledališče »Union« bi moralo torej od nekod dobiti sredstva, da bi krilo primanjkljaj, nastal zaradi zahtevane nove najemnine Gostinskemu podjetju »Union«, ali pa ubrati novo, toda negotovo pot: s povišanjem vstopnin kriti nove izdatke. Menimo, da je mogoče zahtevek po dotaciji za kritje primanjklja za največje kinogledališče v Sloveniji IN PLAČUJEJO PREVISOKE NAJEMNINE? Čeprav gospodarimo že precej časa v sistemu sprostitve, se še vedno nismo povsod otresli trdožive miselnosti birokratizma in izredne ozkosti zaščite lastnih interesov. Taki pojavi so sedaj pogosti tudi pri urejanju odnosov z reproduktivno kinematografijo, ki jo taki ozki ljudje gledajo zgolj s starimi očmi in vidijo v njej raje tako imenovano »zlato jamo«, namesto kulturno-prosvetno in vzgojno institucijo z gospodarskimi osnovami upravljanja. Če bi morali sprejemati take zahteve, potem bi nujno morali dražiti tako proizvode kakor tudi usluge kakršne koli vrste. Nam vsem pa je znana državna politika padanja cen, da bi se tako čimprej dvignil standard delovnega človeka. Poglejmo, kako je z najemninami za poslovne lokale in kinodvorane! Tovariši s staro miselnostjo so olajšanje in sprostitveno gospodarstvo razumeli tako, da imajo prosto pot pri uničevanju konkurence. Ponekod so zlicitirali poslovne prostore samo zaradi uničenja Konkurenčnih podetij in so nove stroške v zvezi s pretirano povečano najemnino hoteli preva-“nikov. Na, P« liti zgolj na ramena potrošnikov, kričeče primere takih ponudb smo imeli ajbolj n. pr. v Sarajevu, kjer pa je ljudska oblast zaradi splošnih ljudskih koristi razveljavila asocialne pogodbe. Se bolj kričeč in verjetno edinstven primer kori-stoljubarstva pa najdemo pri gostinskem podjetju »Union« v 1-"-~ -- J- podjetju »Union« v Ljubljani, kjer je delovni kolektiv pod vplivom tov. Primožiča zahteval od delovnega kolektiva Mestnega kinematografskega podjetja nad 1100°Io-no (en tisoč stoodstotno) povišanje najemnine za kino >Union«, ali v znesku 4,380.000 din letno. Razumljivo je, da kinokolektiv te goro-stasne ponudbe ni smel sprejeti, marveč je ponudil plačevanje najemnine za prostore v razmerju 1 : 10 v odnosu na najemno pogodbo za iste prostore prcdapril-ske države. Zaradi pravilnega upravljanja družbene imovine in vskladitve skupnih koristi obeh podjetij je bil na predlog kinokolektiva sklican 28. septembra pri Zvez;i kinogledališč Slovenije skupni sestanek, ki pa ni uspel zaradi nerazumevanja tov. Primožiča in ostalih zastopnikov delovnega kolektiva Gostinskega podjetja »Union« in čeprav je Zveza opozorila na pomembnost družbene vloge kinogledališče, ki je danes bistveno drugačna od stare predaprilske Jugoslavije m čeprav je Zveza ponudila tehtne dokaze, da kinogledališča nikjer v državi ne plačujejo najemnine niti desetine tega zahtevka in obenem opozorila, da bi moralo mestno kinopodjetje ali zapreti kino »Union« ali pa občutno povišati cene vstopnicam. Ne samo, ker je treba take primere navijanja in eksploatiranja javno grajati, marveč predvsem zato, ker bi utegnile nastati težje posledice za delovne ljudi glavnega mesta Ljubljane, ki jim ni film samo sredstvo za ceneno razvedrilo po trudapolnem delu, marveč tudi sredstvo za prosvetljevanje in pouk, seznanjamo vse zainteresirane o razlogih, ki govore proti predlogu Gostinskega podjetja »Union«. 1. Z uredbami o nacionalizaciji so prišla v upravljanje kinopodjetij tudi zgradbe, v katerih so kinogledališča. Takih 2. V Beogradu in ostalih krajih Srbije 1? •’ a razumevanja kulturno- anstva kinogledališča in finančnega stanja kot I nje možnosti finančne rešitve kinopod-j je tja. O povišanju vstopnin na novo prosvetnega po njegovega težk zaradi pravilnega razumevanja kulturno-isvetnega posli igovega težkeg. posledice nizkih vstopnin — niso zvišali najemnine za kinodvorane, ker jih ne smatrajo za poslovno profitarske lokale. in je najemnina ostala ista kakor 1. januarja 1953. Kjer pa kinogledališča najemnino pla- j čujejo, je ta sporazumno določena na j ustrezno višino. Kino »Zvezda« o Beogradu je dosegel v letu 1952 26,880.475 din prometa (ljub-' ljanski »Union« okrog 20,000.000 dinj, a plačuje mesečno 20.000 din ali 240.000 din letno. Kino »20 oktobar« o Beogradu B. Fiksni stroški : Oglasil sem se v Otaležu, kjer me je zanesla pot v tamkajšnjo kmetijsko zadrugo. Želel sem se listi in časo- dvema dvoranama in teraso in z lani do mesečno ^emnino S0 »• dinarjev letno. * . . ,k/pnn.M° mesečn o^ 1 zasebni »• ^ova poučnega mate- « uZvf i,:.«, "zZeS = fLnČnCga Sta" b ^bTnXpeofo0vna,nibarZO,aVi V Nooem Sadu plačujejo za vsak kino 16' °J,nni°vaolj” .nih^nmšioTv njih‘eooo din“ mCSeČn° namest0 doseda-, 17. Razno, stroški izdelave 1 V Celju plačujejo za tri kinogledališča! vstopnic, članarine (»Union«, »Dom«, Letni) skupno 39.000 din j mesečno. In tako dalje, da ne naštevamo j kinogledališč v manjših mestih z nižjo ' zmogljivostjo in kjer se suče najemnina od 2000 do povprečno 4000 din mesečno. 3. V letu 1939 je plačeval najemnino za dvorano kina »Union« zasebni kino-lastnik 50.000 din letno. Če bi bila najemnina danes v razmerju 1 : 10 nasproti letu 1939, bi to zneslo pol milijona dinarjev letno, kar bi bilo mogoče primerno, čeprav običajno nove najemnine za čisto poslovne lokale niso nikjer zvišane v razmerju 1 : 10 Kinokolektiv pa je ponudil zvišanje v odnosu na 1939 Gostinskemu podjetju »Union« v razmerju 1 :12, t. j. 600.000 dinarjev letno. 4. Kljub temu, da so poslovne in stanovanjske zgradbe danes izredno drage, in da se je cena gradbenemu gradivu zvišala 10 do 30-krat v odnosu na predvojne,trenutno stanje ne dopušča, da naenkrat prevalimo v našem gospodarstvu prav vse stroške na koristnike zgradb, ker tega ekonomsko ne zmoremo. Kakor gospodarsko močna podjetja, ki so jim končni proizvodi do 30-krat dražji od predvojnih, teh novih izdatkov ne morejo zmagovati, toliko težje je za kino-gledališča, ki nimajo dohodkov v normalni relaciji 1:10, marveč komaj v razmerju 1:3 (saj stane najdražja vstopnica v najboljšem kinematografu komaj starih 5 dinarjev!). Kinogledališče sicer izraža po obisku množičnost, po finančnem efektu (brutto dohodku) pa je globoko pod minimumom. Se težji položaj kinoobratovanja ustvarjajo tudi ao stokratno povišanje cen različnim tehničnim sredstvom o kinematografiji (tonske žarnice, e foto-celice, kino-oglje itd.). Politika nizkih vstopnin v naši kinematografiji pa je politika vseh delovnih ljudi za njihove koristi. 5. Poglejmo še strukturo dohodkov in izdatkov kina »Union«, ki naj pokaže skaio od 35 do 40 din na 85 do 90 din i i i v ,. . , ., zaradi trdovratne zahteve Gostinskega Okrepčati, pa SCm JO mahnil (se morajo pokriti iz ostanka 19°!o, ki podjetja >Union< pa naj bi izreklo svojo , v gostišče. Vilmina točajka je znaša 3,800.000 din) sodbo delovno ljudstvo Ljubljane, Mestni j.l.; j• din . ljudski odbor, odnosno Zbor proizvajal-\ J ^prla jadlO. Kmalu je 1. Najemnina za dvorano . 4,308.000.— cev MLO. Franjo Aleš I Bilo V gOSTlTM S6 VGC gostov. Ne- 2. Plače osebju.............. 1,100.000.— 2. Socialno zavarovanje in akumulacija 75% . . . 775.000.— 4. Davek na višek fonda plač 52.000.— 5. Električna razsvetljava in vodarina 6. Materialni stroški za kino-oglje 7. Kurjava 8. Propaganda in reklama 9. Avtorske tantijeme 10. Čiščenje in čistilna sred- IZ MURSKOSOBOŠKE POSREDOVALNICE ZA DELO Čiflcn odnos do Ifiidš Posredovalnica za delo v Murski Soboti je ustavila izplačevanje oskrbnine za začasno nezaposlene tovarišici E. T., ker ni zadostila predpisom in se ni nekaj mesecev javljala posredovalnici. Na prvi pogled bi človek sodil, da je bil skiep posredo-_ valnice upravičen. Kdor bo pa vso stvar globlje premislil, bo 1,250.000,— pritrdili, da se je tovarišici E. T. Skupaj din 7,485.000,— zgodila krivica. njegovo finančno zmogljivost. primerov je v državi več ko 90% (n. pr. Prj dosedanjih cenah 20, 30, 40 in vsi kinematografi v Zagrebu, Skopi ju, 50 din (povprečna cena nekaj nad tri-Mariboru itd.). Čudno je le, da v Ljub- deset dinarjev) in pri 650.000 obiskoval- ljani tega postopka niso izvedli v smislu uredbe. Kinokolektivi zgradbo upravljajo in vzdržujejo na lastne stroške in ne plačujejo nikakršne najemnine. Oglasi se tudi ti s svojimi pismi! cih kina Letni brutto dohodek — 20,000.000 din. Letni izdatki (stroški): A) Procent ualni: 45% od brutto prometa za najemnino filmov; 25% od brutto prometa za davek na poslovni promet proizvodov; 5% od brutto prometa mestne takse; I 6% od brutto prometa amortizacije » skupaj 819lo — 16,200.000 din. ZASEDAL JE IV. KONGRES ANTIFAŠISTIČNE FRONTE ZENA JUGOSLAVIJE Socializma ni tez Bnahopraeitii žena Pred nekaj dnevi je končal vsakega posameznika, ki v njeni svoje delo IV. kongres AFŽ Ju- j graditvi zavestno sodeluje. Zato goslavije. Udeležilo se ga je | bi vztrajanje pri dosedanji obli-okrog 500 delegatk iz vse drža- ki organizacije AFŽ samo zavi-ve, prišle pa so tudi predstav- ralo hitrejše vključevanje žena niče žena iz drugih dežel ter iz v splošno družbeno in politično Trsta in Koroške. Med številnimi življenje. gosti, ki so prisostvovali kongre-, Kongres je zato sprejel pred-su, sta bila tudi tovariša Milovan iog Izvršnega odbora AFŽ in Djilas in predsednik Centralnega sklenilj da se organizaciJa Anti-sv®*3 ^veze s^ni?1^a^ov JuSosla-. fašistične fronte žena v svoji se-vlje, Djuro Salaj. dan ji obliki, kot enotna in edina Kongres je razpravljal o vlogi ženska organizacija; ukine. Na-organizacije zena na današnji w , -V. r, stopnji našega družbenega raz- ^Stev nIS Gantce se voja. Ta razvoj zahteva namreč r\n Njene Članice se določene spremembe v organiza- b°d° ak£™° udejstvovale v raz-ciji in političnem delu. Če bi nl1h društvih, ki se bodo ukvar-imeli sedaj še vedno posebno ]ala ! Problemi družbenega raz-žensko organizacijo, ki bi obrav- y°ja z®na' -llm pomagala kot ma-navala samo »svoja«, »ženska« teram in gospodinjam, skrbela za vprašanja, bi to pripeljalo do na- njihovo politično, kulturnopro-pačnega mnenja, da je položaj svetno, strokovno in zdravstveno žene v družbi posebna, ločena izobraževanje. Tako bodo tudi ' omogočila, da se žena bolj uveljavi v družbi in postane gospodarsko samostojna. To je osnova njene resnične enakopravnosti, PODCENJEVANJE KULTURNOPROSVETNEGA DELA V OTALEŽU Ali je kaj takega mogoče? Zgodbica o radioaparatu, ki je bil najprej nagrada, pa so prodali. — Zdaj je v gostilni, namesto da bi ga postavili v sobo prosvetnega društva. hote sem povprašal točajko, od kdaj imajo radio. Prijazno mi je odgovorila, da so nabavili radio zato, da ni v gostišču dolgočasno in da imajo več gostov. To i* dobro za goste in za zadrugo, bo tako imela več dobička. Pametna zamisel, sem menil — toda po tem razgovoru mi je nek gost šepnil na uho: »Tovariš! S tem radioaparatom pa stvar ni tako enostavna. Nekateri vaščani in drugi, ki ne gledajo samo za dobiček, precej kritizirajo.« Ker se mi je to čudno zdelo, sem se začel za stvar zanimati. Tole se® zvedel: Nekako pred dobrima dvem* letoma, je organizacija AFŽ iz Otaleža dobila ta radioaparat za nagrado od •' OOOF Idrija, kot najboljša organizacija. Ker pa ga ni uporabljala, je sklenila radio prodati. Med tem časom je bil letni zbor kmetijske zadruge Otalež. Pri delitvi dobička so namenili za kulturno prosvetno društvo svoje vasi 20.000 dinarjev kot pomoč za prosvetne namene. Za ta sredstva pa je upravni odbor kmetijske zadruge kupil pri organizaciji AFŽ radio in ga postavil v gostilno, kjer naj bi služil za »prosvetne namene«. Kakšni pa so ti prosvetni nameni? Od kdaj poznamo prosvetno popivanje? Člani kulturno-pro-svetnega društva so menili, da bodo dobili oni radioaparat in ga namestili v svojo sobo, ki jo imajo v zadružnem domu. Kol vidimo, pa se je stvar končala drugače. V Otaležu je veliko ljudi, k' se radi udejstvujejo v prosvetneifl delu. Ti pravijo, da ni pravilno, ker je radioaparat v gostilni. Če meni upravni odbor kmetijske zadruge, da ga morajo imeti, naj bi ga kupili za druga sredstva ne pa za tista, ki so jih zadruž niki določili za prosvetne name; ne. Za ta denar bi lahko nabavili nove knjige, ki jih je v njihovi knjižnici bolj malo, ali Ko so pri podjetju »Nafta« v Dolnji Lendavi lani pregledovali število zaposlenih, so ugotovili, da imajo preveč administrativnega osebja. Med odpuščenimi je bila tudi omenjena tovarišica. Službo so ji obljubili v Narodni banki, imela je pa premalo šol in je ostal brez dela. Po redni poti se je prijavila posredovalnici za delo v Murski Soboti in odobrili so ji oskrbnino za nezaposlene. Med tem pa je dobila sporočilo iz Nemčije, da ji je sestra močno zbolela. Pa jo je obiskala. Seveda, se ta čas posredovalnici nii mogla javljati. Sporočila pa ji je, da je odpotovala. Ko se je vrnila, so ji sporočili, de ne more dobiti oskrbnine, ker se v tem času posredovalnici ni redno javljala. Tovarišica ne zahteva oskrbnine za tisti čas, ko je bila pri sestri, meni pa, da ji pravica do oskrbnine s tem ni ugasnila. Tako bo že skoraj leto okoli, ko je še vedno brez dela in brez sredstev za preživljanje. Vse njene pritožbe niso zalegle. Ko se je sindikalni odbornik iz Dolnje Lendave nekoč oglasil v posredovalnici za delo v Murski Soboti po 12. uri in povprašal po tej zadevi, ga je uslužbenec sprejel z besedami: »Ura je poldne in strank več ne sprejemam.« Povedal mu je. da je prišel iz Dolnje Lendave. — Tudi to ni zadostovalo Sele ko je odbornik povedal, da je funkcionar sindikalnega sveta, mu je uslužbenec dejal: »To je pa druga stvar, zakaj mi tega niste takoj povedali! zadeva, ne pa stvar vse naše družbene skupnosti. Stvari, o katerih so razpravljale žene samo v svoji organizaciji, so namreč istočasno vprašanja, ki zanimajo celotno socialistično družbo in opravil. Naj dodamo še to, da so morali začasno nezaposleni delavci iz Dolnje Lendave še do nedavnega potovati v Mursko Soboto in se tam prijavljati vsakih štirinajst dni. Vsakikrat pa je 'tako potovanje stalo okrog 540 dinarjev. Potovati pa je moral dvakrat. Sedaj pa sami izračunajte koliko mu je še ostalo od brez te pa si tudi socializma ne oskrbnine, pa še hrano za pot si moremo zamišljati. I je moral vzeti s seboj. -oc pa naj jim dajo aparat, ki so ga kupih „ . _ iz sredstev, namenjenih njim. Po- Kaj pa če bi prišel kdo drugi? , stavili bi ga v svoje prostore io — Tisti dan najbrž ne bi ničesar I se tam zbirali pri knjigah, šahu itd. Člani prosvetnega društvu čakajo, da bi še sindikalna podružnica povedala svoje, ker so člani te podružnice tudi delavci v mizarnici kmetijske zadruge i? imajo o tem vso pravico odločati’ Naj bo že kakor koli, podcenjevanje prosvetnega dela na račun dobička v gostilni pa res ni lepa in koristna stvar. Jaka Bogataj ERSKINE CALDVVELL 39 ^TOBAČNA cfb »Kaj ji je?« je vprašal Lov. »Dude in Bessie sta jo povozila, ko sta se odpeljala z avtomobilom. Hotela sta pobegniti, preden bi še enkrat udaril Bessie, in zdrvela sta čeznjo. Bessie ne bom dovolil, da bi še kdaj stopila na mojo zemljo. Ni mi dovolila peljati se z njenim novim avtomobilom. Sploh mi ni dovolila peljati se z njo.« Lov je stopil k babici, ležeči na ostrem pesku. Kri se ji je bila ustavila, znakov življenja pa na njej ni bilo več opaziti »Zdi se, da je mrtva,« je rekel. »Ali je mrtva, Jeeter?« Jeeter jo je pogledal in se z nogo dotaknil njene roke. »Otrpnila še ni, vse pa kaže, da ni več živa Pomagaj mi jo prenesti na polje, kjer ji izkopljem grob.« Prijela sta jo za roke in noge, jo odnesla in položila v košeničico. Jeeter je odšel proti koruznjaku po lopato. »Ti pa premisli, kar sem ti rekel o Ellie May,« je rekel Jeeter. »Se nocoj jo pošljem k tebi, da ti bo skuhala večerjo. Ellie May se ne bo vedla tako grdo kakor Pearl. Ellie May ne bo spala na tisti prekleti slamnjači na tleh.« Lov je odšel nazaj po tobačni poti proti skladišču premoga Težko je vlekel noge po cesti, po globokem pesku, ki mu je silil v čevlje. Niti ozrl se ni. Jeeter je odšel z lopato na polje in začel kopati grob za svojo mater. Kopal je deset do petnajst minut, potem pa je poklical Ellie May. Stala je za cedro in čakala, kdaj jo bo Jeeter poslal k Lovu. »Umij se in pojdi k Lovu, da mu pospraviš po hiši,« ji je velel z vso težo naslonjen na ročaj lopate. »Nocoj pride domov k večerji in skuhaj mu, kar ti bo velel.« Ellie May je odhitela domov, še preden je Jeeter naštel vse svoje napotke. Bila je tako nestrpna, da je ni več držalo na polju. Jeeter je kopal naprej, da bi še malo poglobil jamo. Čez pičlih pet minut je Ellie May prišla Iz hiše in odhitela proti tobačni poti. Jeeter je vrgel lopato proč in odhitel za njo. »Jutri, ko pojde Lov na delo, se pa vrni in prinesi kaj za pod zobe, slišiš,« je klical za njo. »Lov zasluži v skladišču dolar na dan in kupuje mnogo živil. Midva z materjo pa nimava kaj jesti. Včasi tudi gladu jeva. Ne pozabi na to!« Ellie May je bila že onstran dvorišča in zdaj je na vso moč tekla po sredini tobačne poti. Bila je že kakih sto korakov daleč, preden ji je Jeeter vse naročil. Hotel pa ji je tudi reči, naj mu jutri zjutraj razen hrane prinese še Lovov pajac. Zdelo se mu je, da se ji zelo mudi, da bi čimprej prišla do Lovove hiše, zato ni več tekel za njo. Saj bi se lahko jutri vrnila po pajac. XIX Pomladno oranje je bilo končano. Zadnja dva tedna februarja je bilo vreme suho, zemlja pa rahla. Tako lepega vremena za oranje m setev že šest ali sedem let ni bilo. Navadno je ob tem času deževalo, da je bila zemlja mokra in lepljiva; tisto leto pa se je sezona začela že sredi februarja; nebo se je zjasnilo in odkar je bilo ponehalo zimsko deževje, je rahel veter posušil vlago v zemlji. Farmarji okrog Fullera, ki so tisto leto nameravali sejati bombaž, so nehali orati že konec meseca. Ko so tako zgodaj začeli, so upali, da bo zemlja jeseni dala balo bombaža na oral, če bo le med rastjo dovolj vročine. Vsak farmar bo podoral toliko gnoja, kolikor ga bo mogel kupiti; če pa kupiš mnogo gnoja in zemljo dobro pognojiš, ti vrže oral neskončno mnogo funtov bombaža. Bala na oral — to je težnja slehernega farmarja okrog Fullera; toda bombažev hrošček in poletni nalivi navadno zmanjšajo donos na polovico. Na drugi strani pa, če bo leto dobro tudi za pridelovanje bombaža, bo njegova cena padla niže, kakor je bila. Malo farmarjev je pomislilo, da bodo vse leto delali za bombaž, ki ga bodo jeseni prodajali po šest do sedem centov. Jeeter je preživel čas, ko so drugi požigali košeničico in borovo grmičevje ter orali za pomladno setev, ne da bi kaj storil. Se zmeraj ni bilo prepozno, da bi začel delati, toda Jeeter ni imel mezga, pa tudi kredita ni dobil, da bi kupil semena in gnoja. Do tistega leta je ,-zmeraj živel v nadi, da se bo v zadnjem trenutku zgodilo nekaj, kar mu bo omogočilo dobiti mezga in kredit. Zdaj pa se mu je zdelo, da je brez pomena, da bi še upal. Zdaj je lahko samo še upal, da bo morda prihodnje leto posejal bombaž. Toda to pričakovanje ni bilo več tako trdno kakor nekoč. Vsako leto je bolj čutil, da pada čedalje globlje in da je čedalje bolj izčrpan, dokler zdaj tudi njegova vera v boga in zemljo ni opešala tako, da bi ga lahko vsako novo razočaranje pognalo v blaznost. Se zmeraj ni mogel razumeti, zakaj ničesar nima, niti zakaj nikoli ničesar ne bo imel; in nikjer ni bilo nikogar, ki bi mogel to vedeti in mu povedati. To je bila skrivnost njegovega življenja, ki je ni bilo moč pojasniti. Toda naj bo že kakorkoli, če letos ne bo mogel pridelati bombaža, se bo vsaj pripravil na pridelovanje. Požgal bo košeničico, hrastove loge in borovo grmičevje. Tako bo imel za oranje pripravljeno zemljo za primer, če bi se zgodilo kaj, kar bi mu omogočilo posejati bombaž. Za vsak primer bo imel zemljo pripravljeno. Bilo je prvega marca pozno popoldne. Jeeter je taval po starem bombažnem polju po visoki košeničici proti hrastovemu logu za hišo; brcal je kepe zemlje, ležeče med stebelci košeničice, in razmišljal, da je še zmeraj čas, da dobi od fullerskih trgovcev kredit. Vedel je, da je bilo včeraj običajno požiganje in oranje končano, toda v toplem marčnem zraku je človek čutil, da sezona dela na polju še ni minila. Vonj na novo preorane zemlje ter sežgane košeničice in mladih borovcev je še zmeraj plaval nad zemljo, čeprav je bilo požiganje in oranje že minilo. Jeeter je globoko vdihaval ta duh in si polnil prsi z njegovim osvežujočim vonjem. »Morda pa mi bo bog le kako pomagal, da posejem bombaž.« je rekel »Bog je ustvaril zemljo, sonce in dež... dati bi moral nekako tudi semena in gnoja.« Jeeter je trdno veroval, da se bo nekaj zgodilo in da bo tako lahko ohranil pri življenju svoje telo in dušo. Vseh nad še ni bil pokopal- Pozno popoldansko sonce je še grelo, ozračje pa je bilo polno vonja Malone teden dni že ni bilo hladne noči. Zdaj so lahko ljudje zvečer sedeli pred hišami, ne da bi čutili mraz. Od vzhoda je pihal rahel vetrič Bel dim zažgane košeničice se je valil proti zahodu, naprej od Jeetera in tobačne poti. Stal je in ga gledal, kako se oddaljuje od njega; in gledal 'S ogenj, kako liže s košeničico poraščeno zemlja-Požgati bi moral več sto oralov zemlje, polja-nekatera že deset ali petnajst let. neobdelana, so bila vsa zaraščena s suho travo Za poji1 so stali gozdovi rumenih borovcev in črnih hrastov. Ogenj bo gorel in tlel tri ali štiri dni. preden bo tam daleč na- bregovih potoka ugasnil- o S ? KULTURNI zapiski France Bevk: „Pot v svobodo" KNJIGA TOPLEGA PATRIOTIZMA e °d nekdaj bralci kaj radi dn,fr!°n po knjigah, ki opisujejo bOdke iz težkih, prelomnih let. j °. ne bi hotel govoriti o tem, literatura o naši zgodovin-2L S’ 0 ljudski revoluciji pa bri’ fukšna snov, ki veže največ ?• ^ Bevkovi novi, pravkar p s * knjigi »Pot v svobodo« so i, e.. takšne lastnosti, ki obetajo Os j i. * De<^‘ splošni uspeh, kakor bnJjrsna Pohvalna ocena. Zato m obdelal Bevkovo novo knji-n„ ° okviru tovrstne literature o Rižanskih dneh. ni ^ štiri skupine lahko razdeli-Pisanje o narodni vstaji. V p. D o sodijo vojaški dnevniki, na bojišču ali neposredno B$ oorbi, kjer vodi pisca pred-nn’ri kronistično nizanje resnič-:Zj. dogodkov (na primer Dedi-»Dnevnik*, tSpomini na [■/uzartska letat, Čolakovičevi ,Zap!?ki< in še mnogo vojnih, luških in drugih kronik, kjer j, j .? pisec nobenih drugih am-,ci] kot te, da opiše resničen lu^0(lek). Glede tovrstne litera-l^re, ial opažamo, da je je vedno k^t.Vsi se spominjamo, s )(Asnini veseljem smo listali po j. ?0,nini/i na partizanska leta*, jih ie izdajala Prešernova , . Pznica. Nekako po tem pa ni 1,0 Deč rednih Drffie. Zdi se nam publikacij p.. sc nam, kot da so ih, l?er Potočnikovi spomini po fjfhučju zagledali beli dan. Da-ji{e°i spomini so se izgubili s°rcu«. V zadnjem času pa je tu, prenehala tovrstna litera-hnaP knjižni obliki, dasi je jas-U.!i,a je takšna literatura šola 'askega heroizma, čeprav je o«ii°j zgodovinsko pomanjklji-n m° Bucetove spomine. Tudi kj, Za Vipotnika črtice »V zan-/>,h ?? na meji med podajanjem Ta ,cri°sti in pisateljskih ambicij. bodi!ner se ho prej ali slej osvo-hintJ1 *kronizma* in bo dala pna literarna dela. lr et j o skupino sodijo ču- l!‘kšni eno sto- Znanstveno točni in dob 0,P0dani opisi zgodovinskih PiŠe a 1 oseb, kjer nekdo tretji ha 0 stvareh, ki jih je proučil *eriaZ dokumentarnega ma- bz9‘ a oli neposrednih izjav. Če rilit er>l° D jugoslovanskem me-hil(]Je«riniboljša tovrstna knjiga iki{;iZtDljenjepis. Dasi je Titov fsg j VePis bolj avtobiografija lito SPohorski bataljon*. Le tu in tam si zagledal n dnevnem tisku kakšno notico ali plaho oznako, v Srbiji pa je sprejem lepši, saj knjigo že pripravlja neka srbska založba za tisk. Četrta, znanstvena skupina pa še dandanes premaguje naravnost smešne težave. Gre več ali manj za probleme arhivske ureditve, gre za probleme administrativnega vodenja arhivov, gre za osebne spore itd.... Včasih je v tem nekaj komičnega, saj še nismo sposobni, da bi dobiti znanstven kronističen pregled dogodkov, kaj šele, da bi pričeli s pravim znanstvenim delom tam, kadar ne gre več za zbiranje, ampak za opredeljevanje in celo vrednotenje posameznih zgodovinskih dejstev, ki so brez dvoma prava »domovina* znanstvenikov. Znanstvena strast se še vse preveč podreja prakticističnim nalogam. Ne umišljam si, da so v teh skopih besedah zajeti vsi problemi. To je le suho okostje članka, ki bi moral biti z oso kritično ostrino napisan o tem problemu. Nam bo po tej opredelitvi laže postaviti Bevkovo knjigo na tisto mesto, ki ji gre. Bevkova >Pot v svobodo* sodi po pristnem občutju, iskrenosti podajanja, ljudskosti, neposrednosti in jasnosti v prvo skupino. Včasih imaš vtis, da se je odličen pisatelj skril za ljudskega pripovednika. Med obliko in vsebino je tista naravna vez, ki bi upravičeno postavljala *Pot v svobodo* med memoarska dela tistih piscev, ki hočejo biti le kronisti in ki jim ni poklic — oblikovanje življenja v umetniška dela. Bevkovo >Pot o svobodo* bi lahko po pisateljski prepričljivosti posameznih opisov, po izbiri dramatičnih prizorov, po pi-ščevem velikem smislu za človeške usode dali o drugo skupino tovrstne literature. >Pot o svobodo* je na meji od dokumentarne pripovedi do umetniško oblikovanih pripovedi. Bevkovo >Pvt v svobodo bi lahko šteti k tretji skupini, če bi tu upoštevali, da je Bevk v sebi podal pravi lik zgodovinsko resničnega velikega borca za svobodo. Z vsem tem pa ne bi povedali bistva te Bevkove knjige, ki je zajeta v tem: To je knjiga toplega patriotizma! Pisatelj se ne trudi, da bi bil zgolj kronist, dasi to nedvomno je. Pisatelju gre, da pokaže okoli sebe moralno vrednost ljudi, s katerimi se srečuje, in nadvse: Pove nam, koliko je patriotizma v tem ali onem. Pisatelj se ogiba opisovanja mnogih stvari, ki bi jih lahko danes razvozljal s pomočjo arhivov in jih zgodovinsko razlagal (da bi zaslužil svoje mesto v tretji skupini), in nam poda sebe in dobo takšno, kakršno je razumel in doživljal tedaj. Tu pred nami je najpristnejša in popolna resnica tedanje dobe, dasi v iPoti o svobodo« ni še mnogo tega, kar je bilo še v tem ali ob tem, kar France Bevk opisuje. France Bevk je v glavnem opustil osebno drobno življenje (s čimer bi spravil svojo knjigo v drugo skupino), ampak je videl sebe zlasti v zvezi s splošnimi problemi in dogodki. Pisatelj ne rešuje več svojega problema, ampak svoj problem v krogu ostalih družbenih problemov. V tem je podana velika Bevkova osebnost. V tem je koristnost te knjige kot šole za patriotizem. Mnoga mesta so takšna, da obstrmimo pred moralno silo človeka, ki ve, da ni po naravi heroj, ki pa je objektivno gledano, velika osebnost, sposobna največjih dejanj. Čudovite so strani, kjer opisuje France Bevk svoje odnose do drugih ljudi, prijateljskih in sovražnih. Vedno je — velik človek. Mnogo bi lahko govoril o tej lepi knjigi, polni toplega patriotizma in človeških utripov, vendarle Dem, da bi bila vsaka ocena slabša propaganda za to knjigo, kakor je in bo knjiga sama. Kdor jo bo vzel d roke, mu bo žal, da obsega samo dve sto strani. Knjigo se da prebrati na dušek. Franček Bohancc 0 OPERNI UMETNOSTI Z besedo »operac označujemo glasbeno panogo, ki v večji ali manjši meri združuje v sebi pravzaprav vse umetnostne panoge, kot: arhitekturo, plesno in likovno umetnost, leposlovje in glasbo — v najnovejšem času pa še celo filmsko umetnost. Glasba m drama (leposlovje) tvorita osnovo, na kateri je grajena ta glasbena panoga in rabimo za njo večkrat tudi naziv »glasbena drama*. Nobena umetnost ni nastala sama od sebe, kakor tudi ni nobena umetnost sama sebi namen, temveč izhaja iz duhovnega snovanja primitivnega človeka, tam jemlje tudi snov in jo umetniško preoblikovano vrača človeku. Tudi operna umetnost ima svoje kali ži pri primitivnem človeku. C e pogledamo h kulturno zaostalim narodom in plemenom, bomo videli, kako ti narodi in plemena v svojih obredih združujejo vse navedene umetnostne panoge v neko celoto. Pri takšnih obredih se ljudje oblačijo v posebna oblačila, si v naravi ali posebnih svetiščih najdejo arhitektonsko primerno zgrajeno okolje ter z bobni in raznimi primitivno grajenimi instrumenti spremljajo petje in ples. Stari Grki so že dolgo pred našim štetjem ta preprosti način združevanja umetniških učinkov prikazovali na najplemenitejši način v svojih tragedijah, v katerih so se razni monologi (samogovori) iti dialogi (dvogovori) peli v zborih in so te antične grške drame bile v bistvu neke vrste glasbene drame, človeštvo je stremelo, in stremi še danes za tem, da obudi in izpopolni ta plemeniti način prikazovanja glasbeno-dramske umetnosti, seveda na nov način in z novimi sredstvi. V Italiji, in sicer v Florenci, je v IG. stoletju nastala opera, kakršno poznamo danes, in sicer kot nekaka reakcija na takratno večglasno in kon-trapunktično do skrajnih meja izumetničeno zborovsko petje »a capel-I la* (t. j. zborovsko petje brez instru-i mentalne spremljave). Uveljavila se I je zopet tako imenovana. »monodija«, i t. j. enoglasje — solistično petje ob spremljavi instrumentov. Tako je na-I stala opera, ki je v svojem dolgotrajnem razvoju do danes postala ena izmed najbolj priljubljenih glasbenih panog in ki je prodrla pri kulturnih narodih v najširše ljudske plasti. Med začetnimi opernimi tvorci je j Klavdij Monteverdi (1567—1G43), katerega imenujejo tudi »očeta opere*, prav gotovo najmočnejša osebnost Njegova dela predstavljajo višek to vrstnega glasbenega ustvarjanja tiste začetne dobe. Sčasoma pa se je operna umetnost oddaljevala od plemenitega Monteverdijevega odnosno florentinskega deklamacijskega sloga in se vedno bolj predajala samovolji pevcev, ki so stremeli za tem, da pred občinstvom čimbolj uveljavijo sami sebe z bravuroznim, akrobatskim in do skrajnih* meja izumetničenim petjem. Takšno petje se je gojilo posebno v dobi »kastratov*, t. j. skopljencev. Zaradi pomanjkanja visokih ženskih glasov so namreč dečke z lepim in visokim glasom kljub prepovedi skopili, preprečili mutacijo in ohranili tako njih visoki glas in ga izoblikovali do neverjetnih višin in tehničnih zmogljivosti. S takšnim kastrati so v operi nadomeščali ženske vloge. Seveda je opera v takšnih in tem podobnih okolnostih zdrknila na jiizko umetniško raven in se zelo oddaljila od plemenitih opernih stremljenj Monteverdija in njegovih sodobnikov. Pevci so postali samopašni in diktirali komponistom, kako morajo pisati ali pa njih dela samovoljno prekrojevali. Takšni pevci so postali ljubljenci občinstva in tudi samih vladarjev, katerivn so, kot nam priča zgodovina, bili v mnogih primerih celo politični svetovalci. Tako imenovani »bel canto* (lepo petje), ki se je razvilo v tistem času, ima brez dvoma velik pomen za razvoj pevske tehnike, vendar je pa zadal plemenitemu dramskemu petju tak udarec, da se je opera o dobi »bel canta* zelo oddaljila od njenih umetniških stremljenj in služila predvsem zabavi. Borba med dvema umetnostnima panogama, na katerih je grajena opera, t. j. med glasbo in dramo (orkestrom in odrom) se je vršila nepretrgoma tja v 19. stoletje do R. Wag-nerja. Neko dobo je v operi prevladovala drama. t. j. oderska umetnost in je glasba bila bolj stranskega pomena, dopolnjevala in skromno spremljala dramsko igro na odru. V nekih dobah je bilo zopet obratno, da je v operi kraljevala predvsem glasba, med tem ko je bila drama potisnjena v ozadje in vsebinsko malo pomenila. Toda umetnost sliči rastočemu drevesu, ki kljubuje stoletnim viharjem in razganja s svojimi koreninami še tako trdno skalovje. Umetniški genij je tudi v takih primerih posegel na to umetnostno področje in usmerjal v ..Plavajoče gledališče" Ne bom. se spuščal v podrobno \ mulat, človek v filma »Plavajoče katerih žilah se ocenjevanje filma tPlaDajoče je pretakala samo kapljica za-gledališče*, ki ga že nekaj tednov ; morske krvi, ni bil več človek, gledamo na slovenskih filmskih j bil je le bitje ustvarjeno za delo, suženj, ki je že ob rojstvu namenjen za služabnika belcu. Mlada igralka-mulatka, živi pred nami na filmskem platnu. Doživljamo z njo, z njeno srečo d zakonu, z njenim prisrčnim olatnih. Opozoril bi le rad naše i osnovno misel filma, zrno resničnega ameri- platnih bralce tisto škega življenja, ki ga mnogi kritiki tega filma verjetno v obilici pristnega holymoodskega balasta niso uspeli odkriti. Gre za ženo, mlado, polno življenja, igralko na ladji-gledališču, ki pluje po rekah ameriškega Juga. Mulatka je, potomka črnice in belca in to je bilo po tedanjih zakonih južnoameriških držav >pregrešno dejanje*. O skrivnosti njenega pokolenja je vedelo malo ljudi. Varovala je to skrivnost, ker se je bala zakonov, ki jih je v imenu civilizacije in o slavo božjega imena uveljavila v Ameriki >dišja bela rasa*. Črnec in prijateljstvom do naivnega belega dekleta. Čutimo z njo, ko jo nekdo, ki se prišteva k >višji beli rasi* izda vaškemu šerifu in ko jo ta izžene iz ladje, zato ker je potomka črne matere. Ob slovesu od prijateljice, dobrodušnega lastnika plavajočega gledališča in od črnih prijateljev, odkrije pred nami vso svojo duševnost: globoko pošteno duševnost nesrečne žene, ki je trpinčenje soljudi ni niti za las skazilo. In spremljamo jo po njeni Prizor iz filma: »Plavajoče gledališče« trnjevi življenski poti: ko ostane sama in se vda pijači, v kateri utaplja svojo bol, razočaranje nad življenjem, strah pred preganjanjem. In pretrese nas njen odnos do prijateljice, kateri v nesreči nesebično pomaga, se odpove službi, samo da bi osrečila mlado, strto ženo. Propade, toda le na zunaj, propade njeno telo, toda v notranjosti ohrani vse, kar je hranila nekoč: mehko, človeka vredno srce, ki ljubi trpeče in preganjane, ki hoče delati dobro, srce iz katerega izbruhne obtožba moža, ki je onesrečil njeno prijateljico. Na plavajoče gledališče se zopet naseli sreča, igralka-mulatka pa opazuje iz skrivališča ladjo, ki pluje in nad valovi reke plava pesem: — Mississippi, kaj je tebi mar, če ni svobode ... Družba, ki si je prilastila pravico gospodovati ljudem o imenu svoje civilizacije in bele polti, je uničila ženo (stotisoče takih žena in stotisoče takšnih mož), a človeka v njej ni mogla uničiti. In prav po tem človeškem o svojih srcih se razlikujejo zatirani od zatiralcev, po človeku, ki je v vseh nas, proletarskih ljudeh. Film »Plavajoče gledališče* je kljub obilici navlake, preračunane na plehkost povprečnega in že vsega naveličanega meščanskega gledalca, vendarle obtožba, in še kako močna obtožba suženjstva, obtožba oseh dandanašnjih Ame-rikancev in tistih ljudi na svetu, ki sami v sebi še niso obračunali s predsodki do ljudi drugačne barve. Je pa tudi obenem obsodba družbe, v kateri suženjstvo še danes živi — je opomin vsem poštenim ljudem sveta, da je potrebno uničiti ostanke suženjstva. nekih razdobjih opero zopet v njeno pravo smer. Tako se je pojavil v 18. stoletju veliki operni reformator Cio. W. Gluck (1714—1787), ki je dovedel opero ponovno na prvotne pozicije, t. j. na dramski princip. Za tem se je opera za neko dobo s tako imenovano francosko »Veliko opero* zopet delno izneverila temu principu, dokler se sredi 19. stoletja ni končno posrečilo »ad-njemu in največjemu opernemu reformatorju Rihardu Wagnerju (1813 do 1883) izsvesti na tem glasbenem pod ročju temeljite reforme, vskladiti glasbo in dramo v najidealnejšo celoto ter ustvariti dokončni operni tip, tako imenovano uglasbeno dramo*, ki tvori še danes osnovo opernemu ustvarjanju. Z R. Wagnerjem se torej končuje dolgotrajna borba v razvoju opere. S tem seveda še ni rečeno, da bi se v moderno opero ne vnašali novejši glasbeno-umetnostni pogledi in novejše glasbene smeri, vendar se do danes v bistvu še ni odstopilo od IVagnerjevih opernih principov, kjer sta glasba in drama zraščeni v najidealnejšo celoto. V vsem tem času se je porajala nepregledna vrsta opernih tvorcev, kot n. pr. J. B. Lully (1632—1687), J. F. Ramean (1683—1764), N. Piccini (1728 do 1800), L. Cherubini (1760—1842), G. Gaisiello (1740—1816), D. Cimarosa (1749—1801), A. E. Grhtry (1742—1813), W. A. Mozart (1756—1791), C. M. We-ber (1786—1826), G. Meyerbeer (1791 do 1864), G. Rossini (1792—1868), G. Doni-zetti (1797—1848) in še mnogo drugih, ki so ustvarili genialna operna dela. niso pa stremeli za tem, da bi opero reformirali, temveč so vse svetle strani, ki so se uveljavile v dolgem razdobju prekvaševanja te umetnostne panoge, mojstrsko strnjevali v lepe. in učinkovite celote. Znano je n. pr. da ni Mozart v svoje opere uvedel prav nobene novosti in je njegov edinstven duh znal povezati vse dotedanje pridobitve na tem področju glasbenega ustvarjanja v idealno celoto in dosegel višek v dobi tako imenovane klasične opere. Težišče opernega razvoja je pr* hajalo iz Italije tudi v druge dežele, v Francijo, Nemčijo. Vendar je bila Italija nekakšna nositeljica tega razvoja in lahko rečemo, da je operna umetnost še do danes ostala nekaka njena domena. Sredi 19. stoletja je sicer bilo videti, da izgublja Italija vodstvo v opernem razvoju, toda usoda ji je bila zopet naklonjena, kajti tedaj se je rodil nov glasbeni velikan, Giuseppe Verdi (1813—1901), ki je s svojimi mnogoštevilnimi opernimi deli prodrl najgloblje v svet in ga upravičeno štejemo za prvaka operne ustvarjalnosti Verdiju je sledil še G. Puccini (1858—1924), ki si je s svojimi deli kot poslednji močan tvorec na opernem področju osvojil tudi ves svet. O opernem slogu in njenem oblikovanju imam namen govoriti v nadaljnjih odstavkih in bi v sklopu z zgodovinskim razvojem, opere nikakor ne hotel prevzeti činiteljev, ki so v poivagnerjevski dobi dovedli opero na tako imenovane nacionalne pozicije. IVagnor je pod vplivom vsega takratnega družbenega dogajanja v minulem stoletju, ko so se evropski narodi v neštetih revolucijah borili za politično, gospodarsko in kulturno osamosvojitev, ko se je v evropskih narodih začela prebujati nacionalna zavest — uvedel v glasbo nacionalizem. To se pravi, da je črpal in gradil svojo umetnost na zgodovinski snovi svojega naroda, poveličeval v svojih delih junake iz nemške mitologije, vnašal v svoja dela starodavne običaje in obrede, poslužujoč se tudi glasbenih značilnosti svojega naroda — Skratka, ustvaril je nemško glasbeno umetnost v pravem pomenu besede. Tudi v tem pogledu je bil Wagner na področju glasbene in še posebej operne umetnosti kažipot opernim oblikovalcem ostalih evropskih narodov. Od hVagnerja dalje se je\ operna ustvarjalnost naslanjala skoraj izključno na narodne tradicije. Tako so v tem Času nastajale nacionalne opere, kot n. pr. Verdijev »Nubucco*, »Lombardi*, »Er-nani* itd., Glinkov *Ivan Susanin*, Borodinov »Knez Igor*, Musorgskega »Boris Gudonov*, Smetanova »Libuša*, »Prodana nevesta*, Čajkovskega »Onje-gin*, Dvoršakova »Rnsalka*, cela vrsta pravljičnih oper Rimski-Korsakova, Ri zetova »Carmen*. Masco gnijeva »Ca-vallerija*, Junačkova »Jennfa* itd. itd. Vse te opere imajo izrazit, nacionalen karakter po dramski snovi in glasbeni tematiki. Z TVagnerjem, Verdijem in Puccinijem, kot poslednjimi največjimi opernimi ustvarjalci, z njimi vzporedno, za njim in tudi še danes rastejo nova operna dela raznih mojstrov, ki pa le s težavo prodirajo v svet. Zdi se, kot bi operna umetnost s temi tremi poslednjimi opernimi velikani obstala na mrtvi točki in kot da bi s temi tremi ;imeni bil zaključen njen razvoj Ni izključeno da bo tudi opera zadobila v skladu z neprestanimi družbenimi preoblikovanji novo lice. saj je bil o. na tem področju v zadnjih desetletjih že nebroj poizkusov v različne smeri, ali io bo pa morda nadomestila kafpra druga glasbena umetnostna panoga. Karel Pahor KULTURNI RAZGLEDI Nekaj opomb o naši kritiki (Nadaljevanje in konec) Če si zdaj take podobne >teorije* ogledamo z vidikov tistega, o čemer sem uvodoma govoril, potem je treba reči, da ta idejna nejasnost, nedoslednost in nerazčiščenost naši napredni kritiki zares onemogoča opravljanje tiste pomembne naloge, ki bi jo v naši družbi dandanes morala opravljati. Kako naj bo ob takih »teorijah* mogoč tisti borbeni refleks, ki ga od komunistov in i sploh od osakega zavednega graditelja * ocen o naši sodobni književnosti, si časih verjetno pod vplivom takih teorij, ne upa postaviti stvari na svoje mesto. Tak je primer z njegovo oceno umetniško dokaj brezpomembnih >Ljubljanskih razglednic* Lojzeta Kovačiča. Za kaj gre? V vrsti slik, ki jih pod skupnim naslovom >Ljubljanske razglednice* objavlja o »Besedi*, skuša Lojze Kovačič prerezu enega dneva predstaviti drob- socializma terja naša družbena stvarnost, \ no vsakdanje življenje in pehanje Ljub-tisti borbeni refleks, ki je bil svojstven I Ijančanov, od brezposelnega delavca do Lessinga dni dela še težjo, preživelo, majhno javi javi s pomembnostjo našega smotra in kar nas o Življenju stikrat sili v gogoljeoski >i vsem tistem, kar je in smešno o primer-družbene. solze*. Vsa samem »smeh neodgovornosti skozi | kritike, kritika, ki zaradi ega družbeni do- * ustvarjanja itd. vroblematika bi jo uporabljali veliki umetniki. Tak osem svetovno ali nacionalno nejšim kritikom od Diderota, in Belinskega do našega Levstika, niti ne govorimo o plejadi velikih En- cialističnih kritikov od Marxa in gelsa do Mehringa in Plehanova? Ne strinjam se z mnenjem, da umetnost ni ne napredna in ne reakcionarna Po mojem mnenju je vsaka resnična umetnost napredna, prav gotovo pa vsaka zares velika umetnost. Ne glede na umetnikov svetovni nazor, ki ga vsak pravi umetnik v svoji umetnini obzirno skrije, ima družbeno napreden pomen vsaka umetnina, ki je s posebnimi, umetniškimi sredstvi ustvarjena podoba življenja in ljudi. Izkušnja kaže, da naši kritiki, še zdaleč ne ločijo resnične umetnosti od vsakovrstne cenene literarne kontra-bande Časih se je komu treba samo proglasiti za umetnika, napisati nekaj povprečnih ali celo podpovprečnih novel, pa si pridobi sveto pravico umetnika, da je vedno in ponsod >o sporu z družbo* Celo tako resen kritik iz mlajše generacije, kakor je Janko Kos, ki nam je dal nekaj zares dognanih nameščenca brez stanovanja, od gojencev mladinskega doma do prodajalke v NA-MA, od predmestnega župnika in dveh starih tercijalk do birokrata, ki brezdušno gre mimo svojega nekdanjega partizanskega tovariša in njegove nesreče. Nobenega dvoma ni, da je dejanje in nehanje naših ljudi dandanes neizčrpen vir umetniškega navdiha in niškega ustvarjanja Marsikdo nas se že dolgo povprašuje, kateri vzroki, da se pozornost naših umetniških ustvarjalcev ne premakne iz vojnih let v to razgibano, protislovij in dramatičnih zapletov polno sedanjost Nobenega dvoma ni da bi bilo moči napisati še mnogo razglednic, in ne le razglednic, marveč povesti in romanov o vsem tem, kar doživlja dandanes človek prt nas, boreč se z dediščino preteklosti in s protislovji sedanjosti, okrog sebe tn v sebi samem Marsikaj je v naši stvarnosti, tragičnega in komičnega, velikega in nizkotnega, o Čemer bi bilo treba brezobzirno izpovedati resnico: o osem, tudi o »socialističnem* parvcnijsfvu, o birokratih in o osem, kar težavo naših je vredna, da vuiavijau i/euM umetniki. Tak umetnik pa Kovačič vsaj zdaj prav go- i tovo ni. Kovačičevo zbiranje »ljubljanskih \ razglednic< ni niti umetniško niti na- :: predno Slike iz te njegove serije so večidel izpod tega, kar sem doslej nje- j tovega bral Značilno je, da so umet- { cu-uovitem m »e zmerom n niško najbrezpomembnejše in najmanj j nem, a žal preveč pozabi prepričljive prav tiste slike, ki so po, o objektivni kritiki, svoji osnovni ideji najproblcmatičnejše I V in s katerimi se Kovačič loteva pisanja! delo o stvareh in ljudeh, ki jih tudi noče poznali, tura, ki ji gre kvečjemu pozna in vrste litera-ozdevek lite- i ključeno rature breznačelnega malomeščanskega nergaštva, je kajpak daleč od umetniške kritike našega časa in ljudi. Kdor drsi zgolj po površini dogajanja, ne more ustvariti drugega kakor nekaj, kar je nekje na meji med dvema cenejšima zavest o tej odgovornosti. Teorije o umetnika in kritika, o nepogojenosti umetniškega morejo roditi načelne zaradi svojih zmotnih teoretičnih osnov ne more in noče biti načelna o bistvenih vprašanjih umetniškega ustvarjanja in njegove vloge o družbi, se tudi v podrobnostih mora izroditi v tisto breznačelno farni-liarno >družinsko* kritiko, ki živi v nenehnem strahu pred osebno občutljivostjo posameznikov. Prav tako kritiko je že France Levstik ožigosal v svojem čudovitem in še zmerom nadvse aktual- , preveč pozabljenem članku 1 kritiki. C iskanju idejnih oporišč za svoje naši kritiki, ki hočejo veljati za napredne, dostikrat pritožujejo, da Marx in Engels nista nikjer izdelala neko za- i njuno ' estetsko teorijo in da delo po tem takem v zgodovini estetike ne šteje Res je. Marx in Engels nista ' izdelala nobenih književno-kritičnih re- j ceptov in nobenih zaključenih estetsko- ' filozofskih sistemov, kakršne najdemo, j recimo, pri Kantu in Heglu. Toda, o j — ...... --------- —....... r.. Kantu in Heglu. Toda, „ ZPTMema pisarije, med časopisnim pod-1 književnosti in umetnosti sta v odlom-umet- ' UMkom in pamfletom Kos vidi v tem j kih in različnih zvezah izpovedala mno-izmed i-n takem Kovačičevem pisanju samo re- j go sila pomembnih in dragocenih misli akcijo na ždanovski »socialistični reali- j Zbrane o knjigi, te misli izpolnjujejo zem«. in še to ne zavestno, marveč ne- dokaj zajeten zvezek njunih izbranih *.?. Podzavestno: »Seveda ne smemo1 del, in poznavalcu zgodovine estetskih misliti, da je ta težnja v resnici posle i teorij jasno odkrivajo pravec. v kale dica idejnega reagiranja in odboja, oer | rem je delala njuna estetska misel in jetneje je prirnden izraz avtorju priro- ! ki pomeni dialektično nadaljevanje poti, jenega odnosa do Življenja. Ta odnos; po kateri je hodila klasična estetika od pa dobi seveda v svetu objektivnih po- ! Ari stote’a preko Lessinga do Hegla Pred-javon in učinkov svoj idejni smisel in j vsem pa se mi zdi važno podčrtati tole: pomen.* j tudi če Marx /n Engels ne bi bila o Prav za ta svet gre, za »svet ob- j umetnosti in književnosti napisala niti jektipnih pojavov in učinkov*, za snet vrstice, sta « svojo rešitvijo obče. alge živih ljudi Tem ljudem sta umetnost brajske naloge, ki zadeva odkritje eibal in kritika dva pomembna, da. celo mogočno oblikovalca zavesti, in tem ljudem je kritika predvsem odgovorna. Kritikova načelnost je v bistvu visoka nih sil družbenega razvoja, sta * svo jim odkritjem, da družbena hit pogaja družbena zavest, dn politična in kultur na zgodovina sleherne dobe temeljita na materialni proizvodnji in na njej ustrezajoči družbeni razčlenitvi, ustvarila trdne temelje znanstveni druibeno-estet-ski kritiki. Na teh temeljih so marksistično estetsko teorijo razvijali taki ljudje, kakor sta Mehring in Plehanov. Posebej je treba pripomniti, da nihče od njih ni tega delal abstraktno, odmaknjeno od življenja, marveč o konkretnih ocenah umetniških del in v boju s konkretnimi idejnimi nasprotniki. To poudarjam zlasti zategadelj, ker imajo nekateri izmed mlajših kritikov abstraktno, od stvarnega življenja in bojev odmaknjeno razpredanje misli zn višjo obliko razpravljanja, ki našemu času bolj ustreza kakor jasna, načelna in konkretna kritična dejavnost. Glavno je, da se v svojem teoretičnem in praktičnem delu postavimo na temelje, ki sta jih položila Marx in Engels in da na njih dosledno stojimo. Prav tega pa ni mogoče trditi o naših kritikih, ki se imajo za marksiste. Ne moremo zahtevati, da bi vsa naša slovenska in jugoslovanska knjižeuno-umetniška kritika čez noč postala marksistična. To bi bila nemogoča in prav zato nesmiselna in bedasta zahteva. Pred kratkim sem poslušal tovariša, ki je govoril o ljudeh, kateri se zaradi današnjih težav ozirajo nazaj in ne naprej. Mislimda je s tem prav dobro opredelil tudi ločnico, ki loči reakcionarno in napredno kritiko naše današnje stvarnosti Samo kritiko v imenu bodočnosti, pa naj ho še tako brezobzirna, je moči imenovati napredno kritiko In samo tako kritiko lahko zahtevamo od naših kulturnih detaureo ki so privrženi stvari socializma, p n naj bodo marksisti ali ne-marksisti 7.ato pa moramo toliko bolj zahtevati od vseh, ki hočejo in kolikor hočejo veljati ra marksiste, da naj v našem času in našjm ljudem ne govorijo in pišejo nesmislov ki so po nuhu in črkiI socializmu tuji, če že ne kar sovražni. Boris Ziherl DELAVSKO GIBANJE PO SVETU LETNI KONFERENCI INGLESKIH LABURISTOV O RAZBIJAŠKEM DELOVANJU KLERIKALNIH AGENTOV V NEMŠKIH SINDIKATIH LEPO VREME V MARGATEU Napovedani spopadi so se spremenili v vzdušje sporazumevanja: volitve so pred durmi. — Kompromisna stališča na obeh krilih. — Morrison se je odpovedal kandidaturi za strankinega blagajnika. — Spomenica Izvršnega odbora o nacionalizaciji sprejteta. Vse je kazalo, da bodo na letni kon- [ rega Morrisona. Vse je že kazalo, da bo rATl nnirlotoo Inko eictišno elennlro 1 <-» : — .. — — 1 1 .. — J.. _1! - trgovine med Vzhodom in Zahodom, pa- dpvoljni kot sindikalno desno krilo. Levo metnejši odnos do Sovjetske zveze in pri- krilo stranke je torej uspelo kljub poznanje obstoja Kitajske ter sodelovanje mirljivemu vzdušju na konferenci vsiliti z njo. Delegatom, ki so ugovarjali tej v sporazumaške spomenice precej svojih politiki, je odgovorila Harbissonova, ki pogledov. Konferenca se sicer še nada-je izjavila, da bi laburisti želeli iskreno j ljuje, toda predvolilno vzdušje, ki vlada sodelovati s Sovjetsko zvezo ter vzhod- ! v Margateu, bo najbrž onemogočilo vsak • * • ' •• ______________i 1.: v: i._i,„i; xl,„ ferenci angleške laburistične stranke lo-1 Morrison zmagal, saj so ga podprli sin-1 nimi državami, vendar je za sedanji po- ; resnejši spopad, ki bi kakor koli ško-ir.ni Ver.;« e« o—i: —J1telji. Tik pred volitvami pa ležaj odgovorna le Sovjetska zveza. Opo- i do val enotnemu nastopu laburistične umaknil svojo kandidaturo, zorila je delegate na odnos Sovjetske zve- ! stranke na prihodnjih parlamentarnih vo-uresničilo. Napoved, da bo morda ‘spo- i Trde, da je to uspeh Phillipsa, starega ze do Jugoslavije in dejala, da se v teh i litvah v Angliji. tudi leski v angleš. parlament, je delovala na sprti krili lab ristične stranke kot vezivno tkivo. Po dosedanjih poročilih iz Margateua lahko sodimo, da je predvolilno razpoloženje pokopalo dobršen del spornih vprašanj in vsililo kompromisne rešitve, ki bi laburiste združile v enotnem volilnem nastopu. Arthur Deakin — najvplivnejši sindikalni voditelj in zagrizen desničar, je že koj v začetku konference napovedal lepo vreme. Bevan se je pridružil mišljenju svojega nasprotnika: »Najvažnejše je, da ostanemo združeni in da napredujemo.< Morgan Phillips, ki najbolj ceni »zlato sredino«, pa je razložil: »V gibanju, kakršno je naše, morajo biti različna pojmovanja. Saj so vedno bila. Dve leti smo v opoziciji, toda nočemo v njej vedno ostati. Zato moramo razpravo zaključiti in spregovoriti v skupnem jeziku.« Tako se je tudi zgodilo. Nad 3000 amandmajev, s katerimi so osnovne organizacije zahtevale spremembe v objavljenem osnutku programa pod naslovom »Poziv Britaniji«, so umaknili s privolitvijo predlagateljev. Nadomestila jih bo vrsta spomenic, ki bodo upoštevale levičarske in desničarske poglede. Pred konferenco so tudi veliko raz- pred bojevnika za enotnost stranke. Š tem se odnosih najbolje vidi odgovornost Sovjet- \ je možnost spopada med bevanisti in des- ske Rusije za napet mednarodni položaj, i ničarji občutno zmanjšala. O najvažnejšem vprašanju te konfe- i Tudi spomenice o oborožitvi in o go-; renče — nacionalizaciji industrije. so : spodarskih odnosih z Vzhodom in Zaim- tudi sklepali brez kakšnih večjih in res- , dom so sprejeli z veliko večino. Le ne- nejših spppadov. Z veliko__večino_so spre- . nejših spopadov. Z veliko kaj pacifistov in informbirojevsko usmer- jeli predlog izvršnega odbora, ki pred jenih delegatov se je upiralo stališču ve- videva nacionalizacijo industrije premoga, čine konference, ki je v osnovnih vpra- energije, jekla in prometa. Desnica se je šanjih zunanje politike enotno nastopala; uklonila levici in pristala na kompromis, šanjih zunanje pol neodvisna zunanja enotno nastopala; uklonila levici in pristala politika, povečanje s katerim pa so levičarji mnogo bolj za- REZULTATI PARLAMENTARNIH VOLITEV NA DANSKEM Zmaga socialistov Socialdemokratje so pridobili 13 poslancev, tako da imajo sedaj 74 mest v parlamentu in več kot obe vladni stranki skupaj. — Novo vlado bo sestavil voditelj Sanskih socialdemokratov Hedtthoft 22. septembra so bile na Danskem pete Že zadnje parlamentarne volitve 21. povojne parlamentarne volitve. 2,166.240 aprila letošnjega leta so pokazale okrepi-volivcev je izbiralo med 660 kandidati tev socialnodemokratske stranke in osla- osmih različnih strank. To so volitve po sprejemu nove ustave, ttfro so odpravili zgornji dom, pravljali o človeku, ki naj bi opravljal tdro so odpravili blagajniške posle v Izvršnem odboru pravico pa podelili vsem državljanom, ki stranke. Bevanisti so se zavzeli za levi- so izpolnili ^ 23. leto starosti (prej oseb« Barja Greenwooda, desničarji pa za sta- do 25 let niso imele volilne pravice). SE ENKRAT O KOPALNIH OBLEKAH V ŠPANIJI . Kakšna modrost Pisali smo že, da je španski fašistični diktator Franco prepovedal nošnjo kopalnih oblek. Pred nedavnim pa so to storili tudi španski cerkveni vrhovi. In s kakšnimi »modri: mi« dokazi so utemeljevali ta svoj sklep? Kardinal Benjamin Castro je posvetil kopalnim oblekam kar celo pastirsko pismo, v katerega je zapisal, da so »komunisti uvedli moderne kopalne obleke zato, da bi uničili versko moralo«. Nadalje pravi kardinal Castro, da »ta komunistična kampanjaf!) izpodkopuje krščansko vero v Španiji«. 74 sedežev v parlamentu. Vladajoči stranki: agrarna in konservativna, sta dobili 21. aprila 79 mandatov, sedaj pa le 72. Radikali, ki podpirajo vladno koalicijo, so si pridobili en mandat, tako da imajo sedaj 14 poslancev. Ostale manjše stranke so dobile nepomembno število glasov. Med volilnimi pripravami so posebno veliko govorili o danskem gospodarstvu in zahtevi Združenih držav, naj jim Danska dovoli ureditev voiaških letalskih oporišč na njenem ozemlju. Socialdemokratje so se tej zahtevi odločno unrli. Čeprav se načeloma strinjajo s sodelovanjem Danske v Atlantskem paktu, ven- Poljedelski delavci iz Padske nižine v Italiji morajo celo vodo plačevati svojim gospodarjem. Za vedro vode jim odtrgajo od plače 10 lir »PREPRIČLJIVO« ZANIKANJE Kdo je krivec obmejnih incidentov? Kopalne obleke so torej pogrnn-tafi komunisti samo zato, da bi izpodkopali krščansko. vero v Španiji. va^cm Dansko v Atlantskem" paktu, ven- i Na naših mejah so incidenti kaj poln da bi ta »komunistični vpliv« za- j d mislijo, da se »Danska ne bi smela j gosti. Kdo jih povzroča? Morda bi •ioTili Krvin mrvrnli nrislfti Snanci n O- ;..J * ..... ... i . v vi “ KO PREBEREŠ »DELAVSKO ENOTNOST«, JO POSODI TUDI SVOJEMU TOVARIŠU! Na grških otokih, ki so jih prizadejali močni potresni sunki, je veliko takih zasilnih bolnišnic. Ljudje iz mnogih dežel sveta pomagajo tem nesrečnežem. Tudi jugoslovanski sindikati so jim poslali pomoč William Hutcheson je bil dolga leta predsednik ameriškega sindikata tesarjev, ki je bil do nedavnega včlanjen v Ameriško federacijo dela. Danes je Hutcheson v pokoju in dobiva letno 30.000 dolarjev (9 milijonov dinarjev po uradnem kursu). Predsednik tesarskega sindikata pa je njegov sin, ki dobiva tudi 30.000 dolarjev na leto. Hutcheson in njegov sin načeljujeta sindikatu, ki ima 800.000 članov. Resnični predsednik pa je še vedno oče, zakaj sin lahko dela samo tisto, kar mu oče odobri. Tako vsaj trde poznavalci razmer v tem sindikatu. 72 let je hil sindikat tesarjev v Ameriški federaciji dela. Pred nedavnim pa sta predsednika odločila, da bo njuna organizacija izstopila iz AFL. Seveda tega nista sklenila so mišljenja,' da bi ureditev ameriških -a jugosmvansKo ozemje. nj^škimf staHšč^sindiMnih* vrhov; vojaških oporišč na danskem ozemlju le Drugič: prav tako m res, da so ob ampak zato, ker sta se AFL in CIO »utrdila varnost države«. _ tej^ priložnosti ranili jugoslovanskega gra- j pogodila, da si ne bosta več kradli Volilni rezultati kažejo, za čigavo sta- ničarja. j elanov. Hutchesonova namreč menita, lišče so se odločili danski volivci. D ose- Tretjič: odločno zahtevamo, da nam - da je ta dogovor nespameten, saj eo danja buržoazna vladavina je s temi vo- jugoslovanske oblasti vrnejo našo stroj- j tudi sindikati, ki so včlanjeni v AFL, litvami doživela občuten poraz. Mandat mco, ki smo jo v naglici pozabili na, v gtalnih medsebojnih sporih, za sestavo nove vlade je dobil voditelj jugoslovanskem ozemlju j Ameriški gradbeni delavci so or- danskih socialdemokratov Hedtthoft, sta-j Zelo čudno! Le kako neki je prišla gamziranl v številne sindikate. Zi-ra vlada pa je podala ostavko. romunska strojnica na naše ozemlje? darji imajo svoj sindikat, tesarji svoj, WvaBS,rtiFui • sr s*s Ma v’ «tkod=art=r* b d h te k0P h- kralje menijo, da je potrebno za zmanj- agencija ob zadnjih incidentih na jugo-Modrost pa taka... ganje mednarodne napetosti »izrabiti pri- slovansko-romimski meji. Tako pravi: ložnost za razgovore, ki jo daje sedanji Prvič: m res, da so romunski ob- EZ ROMUNIJE mednarodni položai«. Vladne stranke pa mejm organi kršili mejno črto m prišli so mišljenja, da bi ureditev ameriških “a jugoslovansko ozemlje. ODSTAVLJEN BIROKRAT Romunska vladna agencija je sporočila, da so zamenjali podpredsednika romunske vlade Georgija Vidrascu, ker bo prevzel »važnejši položaj«. Kakšen položaj bo prevzel, niso povedali. Poznavalci razmer v Romuniji menijo, da je zamenjava Vidrasca začetek velikih sprememb v romunski vladi, ki bodo podobne spremembam v drugih vzhodnoevropskih deželah. Nesprejemljive zahteve klerikalno usmerjenih sindikalnih vodi teljev. — Kovinarji, železničarji, poštarji ter sindikalni vodite^1 mnogih dežel obsojajo razbljaško dejanje klerikalnih sindikatom Pisali smo že, da so se po Adenauerjev! volilni zmagi katoliški krogi v Zahodni Nemčiji precej ojunačili. Na vsak način hočejo to zmago izkoristiti za povečanje svojega vpliva na vseh popriščih družbenega življenja. Predvsem pa so jim napoti sindikati, v katerih imajo zahodno nemški socialdemokratje velik vpliv. Katoliški in evangelistični sindikalni odborniki zahtevajo, naj bi v predsedstvo nemških sindikatov sprejeli tri njihove pristaše, v deželne zbore pa dva. Enakopravno zastopništvo zahtevajo tudi v uredništvih sindikalnih listov in upravah sindikalnih šol. O teh zahtevah te dni veliko razpravljajo v nemških tovarnah in sindikalnih organizacijah. Pred dnevi sta bila kongresa železničarjev in poštarjev, na katerih so te zahteve odločno odklonili in jih ocenili kot poizkus razbijanja enotnosti in neodvisnosti nemškega sindikalnega gibanja. Zahteve klerikalno usmerjenih sindikalnih prvakov so odklonili tudi sindikalni voditelji kovinarjev ter sindikalna vodstva v Severni Reini-West-f ali ji, Bavarski in v Berlinu. Delavski voditelji poudarjajo, da imajo klerikalni sindikalni prvaki za seboj le okrog milijona pristašev, in da so zato njih0 zahteve povsem neupravičene. Sk»P > .... širi .In Jibnti /Innnc COct 1 Tl P štejejo nemški sindikati danes šest in P1 milijona članov. IZ AMERIŠKEGA DELAVSKEGA GIBANJA ZLOČINCI ¥ SINDIKATU Voditelji AFL namera vajosizkU11' čiti sindikat pristaniških delavce* iz Federacije, ker so v njegove®1 vodstvu »zločinski elementi« Predstavnik ameriške federacije dej* (AFL) je pred nedavnim dejal, da boo na prihodnjem sindikalnem kongresui z.8/ htevali izključitev sindikata amerišK/ pristaniških delavcev zato, ker kljub kratnim opozorilom noče očistiti iz s< j ega vodstva »zločinskih elementov«. * ideracija proučuje možnost ustanovit novega sindikata z novim vodstvom. IZ PRAKSE AMERIŠKIH SINDIKATOV KAPRICE STAREGA VELJAKA Wiliam Hutcheson in njegov sin ukazujeta sindikalni organizacij ki ima 800.000 članov. — Zakaj je sindikat tesarjev izstopil ** AFL. — Trenja med sindikalnimi organizacijami škodujejo afl*c' riškemu delavskemu gibanju. kleparji svoj itd. In če zidar pribi? desko, ki bi jo po pravilih sindikat nih organizacij moral pribiti tesflj napovejo sindikalni odborniki tes^1' jev stavko. Takih stavk je danes Ameriki zelo veliko. Sindikalni ditelji se kregajo med seboj, pozaD' ljajo pa na svojega poglavitnega vražnika, ki izrablja te spore za proti organiziranemu delavstvu. Spori med sindikalnimi organi^' cijami se bodo z istopom sindikati tesarjev iz AFL še poostrili, zak« sindikat tesarjev oziroma njegov P°' glavar Hutcheson je ogorčen n as pro* nik drugih sindikatov. KAKO ŽIVE DELAVCI V VENEZUELI Brez razredne organizacije Venezuela je ena izmed najboga-tejšLh dežel Latinske Amerike. Sko-ro vse njeno bogastvo pa. je v. rokah ameriških magnatov. Kapitalisti iz Združenih držav so si prilastili ogromna težišča, pa tudi premogovnike, zlatokope in veliko večino tovarn. Dežela je štirikrat večja od Jugoslavije, ima pa samo okrog 5 milijonov prebivalcev. Večinoma so to mešanci, 12 e/o je belcev, nekaj črncev in čistokrvnih Indijancev. Na naftnih poljih, v rudnikih in tovarnah so zaposleni kot nekvalificirani delavci mešanci in črnci, kvalificirani delavci in preddelavci pa so belci. Venezuela je dežela velikih nasprotij. Mtesta rastejo kakor gobe po dežju, industrija se razvija in mehanizira, vasi pa so zaostale, primitivne, kot pred pol tisočletja. Ljudje žive v kočah, zgrajenih iz blata in listja. Te vasi so rezervne delovne sile za mlado industrijo, ki se neverjetno hitro razvija. Delavci delajo dnevno 8 nr. Nadure jim plačujejo, nedeljsko delo plačajo Dežela velikih nasprotij. — Domačini opravljajo najtežja dela. — \ Delavci ne poznajo socialnega zavarovanja. — Tridesetletni starčki I beračijo po cestah. — Izkoriščevalskim težnjam nihče ne nasprotuje, ker delavci niso organizirani v sindikate. dvakratno, ob koncu leta pa dobe vsi ker delavci niso organizirani v sin-zaposleni trinajsto plačo. Toda k a- dikatih. . . dar delavec oboli, nihče ne skrbi zanj. j 'V Venezueli m organiziranega de-Socialnega zavarovanja ne poznajo. , lavskega gibanja. Delodajalci budno Plače so zelo nizke, zato redkokdo : Pazuo, da se v delavcih ne bi razvila lahko privarčuje toliko, da bi mu razredna zavest, zato nasprotujejo iz- lčttiKu privarčuje privarčevani denar zadostoval za vzdrževanje med boleznijo. Po desetih ali 15 letih delavci onemorejo in kapitalist jih odpusti. Ti tridesetletni starčki beračijo po cestah in sanjajo o pokojnini, ki jo dobijo samo visokokvalificirani delavci in nameščenci. Brezposelni, ki prihajajo iz vasi, so pripravljeni prijeti za vsako delo, čeprav je plača zolb majhna. Delodajalci jih rade volje sprejemajo, stare delavce pa odpuščajo. Priliv novih delavcev iz vasi jim tako omogoča, da znižujejo mezde. Tem izkoriščevalskim težnjam nihče ne nasprotuje, Nad dva tisoč žrtev so zahtev(fi veliki potresi na Jonskih otok1" STI¥Kfi TEŽAŠKIH GR1FIČ1BJEV obraževanju preprostega ljudstva. Vendar se tu in tam že pojavljajo v *j skupine delavcev, ki se pričenjajo za- V začetku preteklega tedna so trža^ v ©dati izkoriščanja in premišljujejo > grafičarji napovedali stavko zato, ker ^ o pravičnem družbenem redu, v ka- t delodajalci odklonili povišanje plač j tereni družba ne bo razdeljena na bo družinskih dodatkov ter so nasprotov gataše in reveže. * skrajšanju delovnega časa. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo Odgovorni uredni Roman Albreht Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Nas‘ uredništva in uprave Ljubljana. Čufarjeva ulica i - Dom sindikate Telefoni: uredništvo in uprava 23-031, uredništvo 22-538. uprava 20-v. Pošt pred 284. Račun pri podružnici Narodne banke v Ljubljani SIM-T-1' List Izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 40 <* četrtletna 120 din, polletna 240 din in celoletna 480 din. O B ROBU DOGODKOV v zadnjem letu za 22 % nižja, elek- Iz teh skopih podatkov lahko raz- voditelji, kasneje pa Še tako imeno- Demokrščanski sindikati so sic*>r a tib /v m/j ju, cicr- o. h e n. v/piu puuct iivv v mn rvu i nii- vuunctjt, eaoucjo p c* ca .».j., a .............. v, tričnih strojev za 4%, orodnih stro- beremo, da je življenje italijanske- vani neodvisni socialisti. Leta 1950 so pod močnim vplivom klerikalne sira 14%, tekstilnih strojev za 3 ga proletariata zelo težavno. Tudi v Italiji obstojale že Štiri sindikalne ke, vendar predstavljajo v stranki odstotke, bombažnih proizvodov _ za Pel la ~~J 1 " 1 '*** jev za 11 /U, IChOlUUlU OU1UJU » .*«■«-» \J I.VliUlUU, » UU1 » ILUliJl v/«v “V*. ■ *-'■* • -v.-. e* - ' V* — -— - - V—U.. 1 ip odstotke, bombažnih proizvodov za Pella — sedanji predsednik Italijan- organizacije. vico, ki je po volilnem porazu 10 %, umetnih vlaken za 7 % itd. Zelo ske vlade, je to priznal v svojem ne- Po letu 1949 je vpliv Generalne Gasperijeve vladavine vse števiin»j težaven je tudi položaj v premogov- davnem govoru o gospodarskem in konfederacije dela hitro padal. Leta ša. Sindikalni voditelji, ki so v rp nikih na Sardiniji, v svinčenih rud- socialnem položaju v deželi, obenem 1947 je štela 6,000.000 članov, ob koncu stvu demokristjanov (na zadnJ® nikih in rudnikih antimona pa obetal veliko izboljšanje. Vendar 1949. leta 4.900.000, leta 1950 pa že 3,5 kongresu je prišlo v vodstvo ven«. 1____1— 1_______________________ ___ ____• 1 z : XI____ TA 1„.X X „ 1. : ntelll,« teli, .1 ; Id I 6 VELIKE STAVKE V ITALIJI PROLETARIAT JE SPREGOVORIL Zakaj je stavkalo 6 milijonov italijanskih delavcev o «» v UlKlil m ruuniKm p» ar. u,v nmigiuou jv » *v/».»»»v.-/ ■- . Sindikalni voditelji si ne zakri- je kmalu pokazal svoje resnične na- milijona članov. Demokrščanski sin- sindikalnih voditeljev), zahtevajo * 24. septembra je stavkalo 6 mili- tevajo, da se delodajalci temu name- vaj0 05j prer] temi gospodarskimi sla- mene. Ko so industrialci napovedali dikati, ki so ob ustanovitvi šteli 600 sen socialni program in naslonitev * jonov italijanskih delavcev. Stavko nu odpovedo, obenem pa zaposle tudi b ostmi, vendar zahtevajo, da jih ka- veliko odpuščanje delavcev in ovrgli tisoč članov so se hitro opomogli in levo. Na nedavnem zasedanju dem so na pritisk nerazpoloženih delavcev brezposelne, ki jih je po uradnih po- pitalisti in vladajoči ljudje rešijo z zahteve sindikatov za izboljšanje danes štejejo 1,600.000 članov. Sindi- krščanskega vodstva se je razpra . organizirale tri največje italijanske datkih italijanske vlade 2,100.000. (Ne- zmanjševanjem dobičkov, ki so se v plač, so Pella in njegova ministra za kati, ki so pod vplivom sociaidemo- končala s pretepom med sindikalni;, sindikalne organizacije: Generalna zaposlenost v zadnjih nekaj letih ze- zadnjih petih letih povečali za štiri- delo ter za industrijo potegnili z Zve- kratov, pa imajo le pol milijona čla- voditelji in pristaši ekstremista konfederacija dela, ki je pod vplivom lo narašča. Leta 1951 je priznala ne pa z odpuščanjem delavcev, zo industrialcev, saj je Pella, ki je nov. desnice. g««« s» afmlikatov ki rtnll), aacialiiema- U JSUSelf 35TL ProtiTa^aaltJfasko gonjo £22 pl M ulujlo' !™hlikansko' ulmorjUlflilLatli to sstiSSSMSN EH i pilo italijansko sindikalno gibanje. Predstavniki Zveze industrijcev Že nekaj mesecev prihajajo iz Tta- utemeljujejo napovedano odpuščanje .ZŠtnikT ftfatikan" švicarski in ita-lije vesti o stavkali v posameznih in s trditvami, da morajo modernizirati tanitalisti ter država) niče koriščanih zahtevajo dnstriiskih veiah in industrijskih tovarne in zato ne bodo potrebovali ’ 1 t- dosedanjega števila delavcev. Obenem aar 6hsatl <> lizanju cen. in 1952/53 — 1245 milijonov. Kljub ta- Politične stranke, ni pa se ujel pro- nje. Leta 1950 so celo sklenili tako socialdemokratski in republikance ko hitremu povečanju dobičkov noče- 'Ctenat Italije. O tem nam govore imenovano »sindikalno premirje« in stranki pripisujejo volilne neusP« jo lastniki (Vatikan, švicarski in ita- fa(inj® stavke, s katenmi_ milnom iz- „ki«„i.iii i. -n a,-=i, .t...!, = k' - »TarcT"’ “,W Enoten ,^p>h^ večjih Ua- $ središčih. Nedavna velika stavka ita- dosedanjega števila delavcev. Obenem u . ... ,, lijanskih sindikalnih^ organizaci obe- šest dilavcev in ranili okrog lijanskega proletariata je le vrhunec pa se sklicujejo na zmanjšanje pro- ^Jven^talHanskega ta začetek nove dobe v" razvoju ita- kajočih, je stopilo v stavko 6 milijo- no odločno zastopati delavske ‘imi_ milijoni iz- obljubili delodajalcem, da jih delavci teh dveh strank sodelovanju s |v' svoje pravice. ne bodo več nadlegovali. Ko so ja- rikalei, katerih vladavina je odgf>V|,. u ----- inKn -un; ». M odeni na za težavno življenje delavcev- v 100 stav- ©nem pa zahtevajo, naj sindikati 2 ili in- nn ni-llnn.nn iznctnnn ti tIp! n vske tega stavkovnega gibanja, s katerim izvodnje, zmanjšanje potrošnje, manj- va na življenjsko raven italijanskega ,ijanskeg.a delavskega gibanja.J V po- nov delavcev.* Vodstvo Generalne teve. obsoja italijanski proletariat klen- si izvoz, ker »ne morejo proizvajati •la^a*vaJ fSd1f1ffiHanslfih> delavcev^ad- roči1”' ki so ga objavili predstavniki konfederacije dela pa je s sporazum- Prihod desničarsko usmerjen1'”;. prehranjevali Gotovce«.™0 ^ iaT PoUe ™ “ “i”e . ^ kalno vladavino, ki je odgovorna za težavno življenje malih ljudi in zah- prehranjevali delavce- j , - _ .1 1 .. M 1 A .. n K X7 rw,lr n IclV, n 1 I 1, n rjen^i9 |j0. VJCiiCTillUt; KUUieUbrtiUUV Ut?lU, ituru- msiumi uaswyj stavau uumut;. lanen.. r©ll0 na OOiaSt, ivO K C11 mn J6 teva; ^ds ”začne* vlada resneje ^e7aU --V'Sekaterih" njihovih trditvah je ^ italijanskega Patent, je lenih^indikatov^in^Konfederacije.so- delovanj ^»labi^Gen.^ kon- kain^d^num % monarhisti. M n<>tStevko^vnoVgibanje pa po splošni MTbi, L.5^“milijard inznJU S^eta^^a« bM ber pa je napovedana stavka dveh Proizvodi Hahjanske industrije iz- sladkorja itd._ 232.000 tudi prvi korak k ponovni leposestniške zemlje. Med boji .za cionarnejšimi nastopi omejiti ne«”"1,, milijonov poljedelskih delavcev. S gubljajo tržišča. Leta 1951 je'bila Ita- kleteh, podstrešjih sklad šuh in dru združttvi italijanskih sindikatov. zemljo so policaji ubili 200 kmečkih jenn oblast kterikalne-a kapitala- to™Ltt7eparemčiti veliki od7nščanPfe iz vetaT«5% lsk S “ A. letos ftorih! 92 0M dTniin živi v jamah”«« . Italijansko sindikalno gibanje se delavcev, ranili pa so jih teč tisoč, ditelji sindikalnih organizacij tovarn ki ga je napovedala Zveza in- pa bo ta odstotek še manjši. Vzrokov pa pod milim nebom, 1,078.000 družin je razcepite leta 1949_ Predvsem so t^Paaejato°_,k»"^de,*^ ^ rf0Pv:Za«anlifeni^‘’ dustrijcev (Confindustrije) ter izbo- za takšno stanje je več. Najvažnejša pa v stanovanjih. jevati večje pleče in večje družinske sta: velika cena in slaba kvaliteta stiska povprečno od MS Jstroškov. "predvsem K pa ”za- ^ dobiva 11 milijard lir so- bU^MelavTke”'^!«^ č^bteatf^ e,otneštfy^didš- it ihanskemu delavskemu gtennju avgusta noLaiaio z dltedaiafci ki radi velikih dobičkov tovarnarjev, cialne podpore, torej pride na enega Leta 1949 so iz Generalne konfedera- nosti italijanskega delavskega giba- sploh. razvoju napredka v Ital * A napovedal?8 veliko * odpuščanje' ’ delav° Najtežji položaj je v metalurgiji, le okrog 4000 Ite.Mno. _Žj vi.teniski cij_e dete JzstopiHJGerikalno^ usmer- nia^naktonjen^^detevee^Res^e. to^ g,- te zavest, m od napred razvoja te zavesti in od n.apre>]ii6^ vfeb vejah iffltrijS^Samo v tekstilni industrij in v rudarstvu.' troški enegT prebivalca pa znašajo jeni voditelji in ustanovili, svoj’ sin- banje danes šele na začetku poti, ven- nja revolucionarne socialistične Š^on7janhpilbfnj6boarod. torej, v najvažnejših^ vejah Ualijan- mesečno najmanj sedem do osem ti- ^ % ŠSičlitmTsjf r« ftel^nskl^^roTetlfa^.'15”^ . Terni, Savoni in Piombinu hočejo od- torej v najvažnejših vejah Italijan- mesečne pustiti 10.000 delavcev. Sindikati zah- ske industrije. Proizvodnja jekla je soč lir. italijanskega proletariata.