KAKO SMO GOSPODARILI?
Prvo poletje ugodno, kako bo v drugem?
Le dve temeljni organizaciji z Izgubo, osem pa jih posluje z motnjami - Realni osebni dohodki za 5,7 odstotka nižji
Nt Še minil avgust, ko sta od-delka za gospodarstvo ter za družbene službe podala fila-nom izvršnega sveta občinske skup&Čine zajetni anatizt po-slovanja gospodarstva in ozd družbenih dejavnosti. Oba do-kumenta. ki stejeta sKupaj čez osemdeset gos\o popisanih strani s tabelami. razpredelni-cami in najrazličnejšimi podat-kl. strnjeno prikazujeta beži-grajsko poslovanje v letošnjem pollet/u Pb ne samo to, v obeh analizah so nanizani tudi pre-cej podrobni podatki o tem, kako stabUizacijsko smo se obnasali do konca letoSnjega junija - smo se držali prtporo-Čif in določil resolucije za leto 1980 in dogovora o uresniče-vanju družbne usmeritve raz-porejanja dohodka letos a)i ne?
Obe analizi sta zelo izčrpni in obsežni, zato bomo nanizali le nekatere gtobalne podatke, ki dajejo zakoroženo podobo polletnega posfovanja. Osnov-na in ponovno razvesefjiva ugotovitev je ta, da je ob pol-letju analiza pokazala zelo uspeftno sliko poslovanja. V gospodarstvu smo imeii le dva -fzgubaša-: Savske efektrar-ne, tozd Elektroprenos in Slo-venija ceste - Tehnika. tOzd Družbeni standard, kalerih pri-manjkljaj pa predstavlja zane-marljivo desetino odstotka ce-iotnega prihodka bežigrajske-ga gospodarstva Po drugi strani pa je razveseljlvo. da se Je Stevilo tistih ozd, kl so po-slovale na robv mntabiJnosti (torej nlso dosegate postavtje-ne meje akumulativnosti) zmanjšafo v primerjavl z ena-kim lanskim obdobjem za po-tovico, na osem.
Ker smo Je pri manj prijetnlh podatklh, naj nadaljujemo z UQ0tovitvl)o, da je masa sred-stev za osebne dohodke v glo-balu gospodarstva porasla za 26.3 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, gtede na doseženo rast do-hodka pa bi smela ie za 22,6 odstotka.
KRŽITEUI
Ponekje so presegli dovolje-no rast mase sredstev za oseb-ne dohodke in tako krSili do-govor o družbenem usmerja-nju razporejanja dohodka za leto 1960. Takih ni malo, okrog petdeset, vendar so vzroki za krSJtve in viaine prekoračitve močno razlifine. Najvldnejse je izvršnl svet vzel pod drobno-gled in če ne bo šlo drugače. bodo potrebni ukrepi družbe-nega varstva,
V družbenih dejavnosti je bi-lo 29 ozd, ki so tudi kršiie do-govor o uresniftevanju družbe-ne usmeritve razporejanja do-hodka. Kar Sestnajstim je izvrsni svet občinske akupSči-ne dal soglasje za povečanje mase sredstev za osebne do-hodke nad dogovorjeno siop-njo, iz upravičenih razlogov. Osem »pravih« krSiteljev pa so obiskale trojke ler se dogovo-rili za roke za ureditev stanja.
VISOKA AKUMULACIJA OOSPOOARSTVA
Ugotovitve obeh anafiz se ujemajo v oceni, da )e poslova-nje gospodarstva in družbenih dejavnosti pokazafo ugodno sliko. Tako se je dohodek go-spodarstva povečal nominatno za 36,7 odstotka, družbenih deiavnosti pa za 26,4 odstotka.
Ce se najprej posvetimo go-spodarstu, lahko ugotovimo, da je zabeležito zelo visoko rast realnega dohodka, za 9,2 odstotka, fizični obseg indu-strijske proizvodnje pa je pora-
sei za 11 odstotkov, Sredstva akumulacije so se zvišala za 76 odstotkov, prosta sredstva za naložbe pa ceto za 226 odstot-kov! Zaposienost v gospodar-stvu v prlmerjavi z enakim lan-skim obdobjem se je zmanjša-la za 1,6 odstotka, realni oseb-ni dohodki v primerjavi z živ-Ijenjskimi stroški pa za 5,7 od-stotka.
V celotnem prihodku gospo-darstva je daleč na prvem me-stu    trgovina   s   65-odstotno udeležbo, sledita ji industrija in gradbeniStvo. V primerjavi z lanskim polletjem se je močno spremeniia deiitev čistega do-hodka. Delet sredstevza oseb-ne dohodke se je močno zni-Žal, od lanskih 63 na 56,9 od-stotka. Težnjo po upadanju ka-žejo tudi sredstva za skupno porabo, tako da \e gospodar-stvo namenilo kar 37 odstot-kov več sredstev za akumula-cijo,  kot lani, kar je izjemno ugodno. Povefiali sta se eko-nomiCnosi in rentabllnost po-slovanja.
V vseh teh lepih podatkih se je vgnezdila tudi temna senca - poslabSana likvidnost. Zelo velik je bil (in je 3e) porast de-narnih sredstev v obliki Čekov, mentc in vrednostnih papirjev, ki jlh ni mogoče takoj vnovčiti, prav tzjemno pa naraščajo ne-krife terjatve, k\ jth je ie za 4,7 odstotka   celotnega  pnhodka gospodarstva. Ob polletju smo realizirali že 53 odstotkov ce-toletne     lanske    industrijske proizvodnje, v primerjavi z lan-skim polletjem pa je gospodar-stvo izdelalo za 11 odstotkov več. Rezultati so botjši od pla-niranih.
VISOKA STOPNJA IZVOZA
Tudi prl 2unanjetrgovinski menjavi se naSe gospodarstvo lahko pohvali. Izvozni plan je bil realizlran ob poltetju 50-od-stotno, kar Je zelo ugodno, če se spomnimo, da je bila ob tro-mesefiju realizacija le 16-od-stotna. Vsi znani ukrepi vzvezi z zunanjetrgovinskim poslova-njenn tja do devalvacije dinarja so povzročiii, da imajo prav vs« dejavnosti razmeroma vi-sok zunanjeirgovinski saldo, celo industrija, ki je v preteklih letih vedno več uvažala kot izvaiala. Ob teh ugodnih re-zultatlh pa ae pojavljajo tudi resne motnje zlastl v preskrbi z repromaterialom iz tujine, kar je posledica restrtktivnih ukre-pov na področju uvoza.
Za gospodarstvo trdlmo, da •• Je kljub zaostrsnlm pogo-
jem ob polletju poifovanfe dobro odrezalo. Še naprej s« kaiejo zelo ugodna glban|a na področju delltve Čfstega dohodka, kjer je bll v primer-|av( z lanakim letom zabele-žen blstven premik v korisi sredstev za akumulacljo, be-leilmo tudl vlsoko rasl flzlč-nega obsega fndustrljske pro-Izvodnje ter vltok zunanjetr-govlnskl saldo. še vodno pre-segamo dovoljeno rast mase »redstev za osebene dohod-ke, vendar blstveno manj kot ob trimetečju, rait sredvtev .za skupno porabo pa )e blla z določlll Doflovora povsvm obrzdana.
NAJVEČ USTVARILI SOLNIKI
Povrnimo se k družbenim dejavnostfm. Največjo rast do-hodka so befežile osnovne §o-le. kar za 34,3 odstotka, naj-manj pa kultumiki, te za 16,6 odstotka. Ob tam kaie omeni-ti, da so 55 odstotkov dohodka pridobili s svobodno menjavo dela preko samoupravnih inte-resnih skupnosti, 12odstotkov z neposredno svobodno me-njavo dela 2 uporabniki, 15 od-stotkov s prispevkt občanov in 18 odstotkov iz ostalih virov.
Čisti dohodek se je v primer-javi z enakim lansktm obdob-jem povefial za 22,6 odstotka, torej le malenkostno manj kot prihodek. Od tega so za oseb-ne dohodke namenili 76,3 od-stotka, kar je izrazito stabiliza-cijsko, saj je ta številka v lan-skem poJtetju znažala skora/ 60 odstotkov. Tudi pri sred-stvih skupne porabe, povečala so se za 11,1 odstotka, je opaz-no upoštevanje stabilizacijskih prizadevanj. Tako je povprečni osebni dohodek na zaposlene-ga v družbenih dejavnostih znažai 9.438 dinarjev. Pov-prečno Število zaposlenih se je zmanjSalo v fetošnjem pollet/u za 1,9 odstotka po opravljenih delovnih urah, dejansko števi-lo zaposlenih pa se je poveča-lo za 1,9 odstotka in je v tem Casu po pogodbah zdruievalo delo 516 delavcev. Realno gte-dano, v primerjavi z naraslimi življenjskimt stroSki pa je osebni dohodek padel za 6,5 odstotka. biaivtšje povprečne osebne dohodke befežimo v visokih lr> vlšjih šolah, za 12 ?dstotkov, najnižje pa vdomo-vih uCencev in študentov, kjer je znašai povprefini dohodek 7.554 dinarjev.
Če 8trn«mo vse ugotovttv«, pridemo do spoznanja, da to tudl ozd s področja družb«nlh dejavnostl v celotl kar dobro postovale. Upoitevaie «o sta-bllizacljska nač«la in omejlie raat sredatev za osebno po-rabo.
TADEJ BRATOK