Stev, 255.
Trst, v četrtek 12. septembra 1912
T©5aJ XXXVII
IZHAJA VSAK DAN
tuii ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Stev. se prodajajo po 3 r»v6. (6 Stot.) v moogih \r bakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu. Ajdovščini. Dornbergu itd. Znstarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) CGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. v»aka tadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tolljivo M Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
, V edinosti je moč I"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24. K, pol leta 12 K. 3 mesece O K ; na si-ročbu brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira
Ktroćnint na cedtljako Izdanja „EDINOSTI" •t*n* : ik oalo lato Kros 5*30, ta pol leta Kron 9 «0.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi so ne vraSajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo Ust*. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni daš).
Iidaj a.telj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kon9orcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20.
Po5tno-hran!tni?nl ra?un Stev. 841-652. TELFFON 5t. 11-57.
BRZOJflUNE 1/E5T1.
Državni zbor in Nemci.
DUNAJ 11. (Izv) Nemški „National-verband" in nemški krščanski sodjalci so iatervenirali pri ministrskem predsedniku grofa Siiirgkhu, da bi se državni zbor sklical čim prej. Grof Stiirgkh jim ni dal v tem pogledu nikakega deflnitivnega zagotovila. Vsekakor je pričakovati, da bo državni zbor sklican precej pozno in sicer šele proti koncu meseca oktobra.
Proti koncu meseca septembra bo imel nemški „Nationalverband" svojo plenarno sejo, v kateri se bo razpravljalo o aktualnih političnih vprašanjih, o razmerju nemškega „Nationalverbanda" napram Stiirgkhovemu kabinetu in napram češkemu namestniku knezu Thunu, kateremu očitajo Nemci, da preveč forsira Češko-nemška spravna pogajanja. Končno se bo „Nationalverband" posvetoval tudi o vprašanjih svoje lastne organizacije.
Pododsek za socijalno zavarovanje.
DUNAJ 11. (Izv.) Pododsek za socijalno zavarovanje je sklican k seji za torek, dne 37. t. m. Seje se bodo vršile baje tako dolgo, da bo rešena cela predloga.
Išče se trgovinski minister.
DUNAJ 11. (Izv.) „Neue Freie Presse« priobčuje vest, da vnovič prično pogajanja s sekcljskim načelnikom dr. Stibralom, ki je že enkrat odkloni! ponujeni portfelj trgovinskega ministrstva.
Za poljedeljsko ministrstvo.
PRAGA 11. (Izv.) Kakor poročajo „Narodni Lisfy", se poskusi ministrski predsednik grof Stiirgkh še enkrat pogajati s princem dr. Friderikom Schwarzenbergom, da bi prevzel portfelj poljedelskega ministra.
Češki nacijonalno-politični odbor.
PRAGA 11. (Izv.) Češki člani nacljo-nalno političnega odbora so imeli danes popoldne pod predsedstvom deželnega odbor-sika Švehla sejo, v kateri so se bavili z vprašanjem zopetnega nadaljevanja češko-nemških spravnih pogajanj in dr. Hochen-burgerjevim jezikovnim ukazom. V seji je b;!o sklenjeno, da se ne upošteva poziv koaliranih čeških radikalnih strank, ki gre za tem, da se prekinjena spravna pogajanja sploh ne nadaljujejo več. Proti Hochenbur-gerjevemu jezikovnemu ukazu se je sklenil oster protest.
Ogrski ministri v avdijenci pri cesarju.
DUNAJ 11. (Izv.) Tekom današnjega dneva sta bila ogrski ministrski predsednik dr. pl. Lukacs in ogrski naučni minister Ivan grof Zichy sprejeta pri cesarju v daljši avdijenci. Ministrski predsednik dr. Lukacs se je zahvalil cesarju na podeljenem mu odlikovanju in mu je poročal o pol. situaciji.
Ogrska opozicija.
BUDIMPEŠTA 11. (Izv.) Opozicijonalne stranke bodo imele dne 16. t. m., torej na dan pred sklicanjem ogrsko- hrvatskega državnega zbora, skupno sejo, v kateri se bo definitivno sklepalo o taktiki v bodočem parlamentarnem zasedanju.
f Jaroslav Vrchlicky.
PRAGA 11. (Izv.) Povodom smrti pesnika Vrchlickega je cesar poslal rektoratu eeŠke univerze sledečo sožalno brzojavko r češkem jeziku: „Globoko me je dirnila vest o smrti Jarosiava Vrchlickega. Izrekam rektoratu svoje sožalje na veliki izgubi, ki jo trpi češki narod vsled smrti pesnika velikana".
Evharistični kongres.
DUNAJ 11. (Kor.) Danes dopoldne se je vršil v nadškofijski palači pri papeževem delegatu kardinalu Van Rossumu sprejem, pri katerem je bilo več tisoč oseb iz raznih krogov prebivalstva tuzemstva in inozemstva. Pred vsemi so bili sprejet* sedaj na Dunaju navzoči kardinali, nadškofi in škcfi, opati in drugi člani visokega klera, potem člani katoliškega visokega plemstva ter posamezni gospodje in dame.
DUNAJ 11. (Izv) Popoldne je bil v rotundi ob udeležb' več članov cesarske rodbine, ministrov in drugih odličnlakov otvorjen evharistični kongres. Po prečitanju papeževega pisma so govorili papežev delegat kardinal Van Rossum, naučni minister Hussareck, princ iJchtenstein, žapan Ney-raayer, belgijski minister Helleputte, dr. Su-steršič in drugi.
Cesarski manevri na Ogrskem. MAKO 11. (Kor.) Cesarski manevri so se končali danes dopoldne ob 10.
Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je izdal armadno povelje, v katerem izreka svoje priznanje vsem poveljstvom, častnikom in moštvu.
Kabinetna kriza v Srbiji	i Turčijo in Bolgarijo zelo napeto, vendar pa j Brnu) so pač zlomili fizično moč Silvija
BELGRAD 11. (Izv.) Kralj Peter je po- le gotovo, da bi za slučaj spopada med'Pellfco In tovarišev, aH energije italijanskega
ve ril sestavo novega kabineta Nikoli Pašiču, Bolgarijo in Turčijo tudi Srbija, Grška in ki pa bo Imel najbrž precejšnje težave pri Crnogora ne stale mirno ob strani, sestavi kabineta. Če se mu posreči njegova	Akcija grofa Berchtolda.
naloga bo to peto mlnjsfrstvo, kateremu. D(JNAJ „ (ky} AngIeški pos._ ... bo predsedoval. Nova vlada bo staroradi- j dunajskem Jdvoruv Cartwr!ght Je danes po
naroda niso zlomiti. Tudi niso mogli iztrebiti čuta za svobodo v italijanskem narodu. Nasprotno. Metternichov ostracizem (pcli-litično proganjanje) nasproti italijanskim pa-
DUNAJ 11. (Izv.) Angleški poslanik „ai ^ototiT je te oj^Cil narodni £ut ^p kalna. Kakor se čuje. namerava nova vlada' rr^!™	' EJ^^f«™* ia u|edinjena Italija se |e uresnltUa
takoj razveljaviti izvorno prepoved.	mu ob tel DrlliW z^	Xkl|ub avs,rli5tclm kanonom in ba onetom.
Sestanek grof. Berchtolda z Italijanskim, "ade'na' n^gove' def Ine^Sle"8^
SESm ^ rtrT^, 'F	Ve,eVlaS,i ° ra™Jh V b'*gsporninJa le Avstrijo^ naporom' n|e po-
UUNAJ 11. (UV.) vest, aa se v srat-. i urcji.	______litlke nasproti temu narodu".
kem snide avstrijski minister zunanjih zadev ,	Turčija proti Bolgar,,ji.	( Taki so bili sadovi politike proganja-
grof Berchtold z italijanskim zunanjim ml-, CARIGRAD 11. (Izv.) Turško vlado je n,a v Benečiji in Lombardiji. Mari se ob-nistrom, pozneje pa tudi z italijanskim kra- zelo presenetila zahteva Bolgarije, da naj ia5tniM na Dunaju in Pešti nadejajo, da bo Ijem samim se danes potrjuje v polni meri. Turčija izvede določbe čiena 23. berolinske enaka njihova politika nasproti hrvatskemu Jutri priobči to vest tudi poluradni „Frem- pogodbe. Turška vlada smatra to zahtevo narodu redila drugačne sadove?! denblatt".	j za vmešavanje v notranje zadeve turške dr- Tudi Hrvatska' bo močneja, nego so
Ruska carska rodbina v Moskvi. ižave. Neki turški minister se je izrazil po Cuvajeve vislice. Število hrvatskih mučeni-MOSKVA 11. (Kor.) Včeraj ob 5 po-! včerajšnjem turškem ministrskem svetu, da kov se utegne še pomnožiti. Pa tudi Jugo-poldne se je vršil v bogato okrašeni mestni le Rusija izrekla svojo nevoljo nad tem slovani vedo, da brez samožrtvovanja ni hiši sijajen banket, katerega se je udeležila, korakom bolgarske vlade, ker bi bil ta ko- svobode.
carska dvojica s hčerkami, veliki knezi,' nik edino le v korist Avstrije in bi obenem Ali jedna razlika je, ki moti analogijo ministri in mnogoštevilni drugi odličnjaki. I sPravil v nevarnost interese Slovanov na raed boji v Italiji in na Hrvatskem. In ta Car Nikolaj se je toplo zahvalil županu na j Balkanu.	razlika vzbuja najgrenkeja in mučna čutstva.
prisrčnem sprejemu v Moskvi in izjavil, j	Bolgarske zahteve.	Italijanski narod ni imel raed svojimi sinovi
da je prepričan, da ostane Moskva s svojim j CARIGRAD 11. (Kor.) V kratkem pred- Čuvajev, TomaŠičev, Accurtijev in kakor se prebivalstvom združena s svojim carjem. [loži eksarhat turški vladi izkaz v zadnjih že zove vsa tista lepa družba madjankih Na Hodzimskem polju se je vršila: letih na Bolgarih izvršenih grozodejstev, eksponentov in najemnikov tujinstva — ti-sijajna vojaška parada, pri kateri je sodelo- i Po tem izkazu je bilo v zadnjih letih umor- stih Efijaltov, ki radi svojih osebnih koristi valo 80.000 mož. Paradi sta prisostvovala i jenih 150 Bolgarov, 557 pa ranjenih, prodajajo svoj lastni narod! In če je bila car in carica z otroci in veliko število j Poleg tega se zahteva tudi amnestija vseh kje raed Italijani taka duša, narod je hitro dvorjanikov.	i Bolgarov.	obračuna! Žnjo.
Koncentracija francoskega vjjnega bro- Hišne preiskave v Carigradu.	Grenua resnica f* to. ali, kakor vsako
dovja v Sredozemskem morju. j CARIGRAD 11. (Izv.) Tukajšnja poli- g«nko zdravilo, nudi tudi ona sidstvo za DUNAJ 11. (Izv.) „Neue Freie Presse" cija je včeraj izvršila hišno preiskavo v ozdravljen je, prinaša^ hrvatskemu narodu o po-priobčuje uvodni članek o koncentraciji mladoegiptovske^ klubu v Carigradu in pri zorjenje na morda najnujnejo nalogo sedanjosti: francoskega vojnega brodovja v Sredozem- j večjem številu v Carigradu bivajočih eglp- zdrava vzgoja naro da naj one-skem morju ter pripominja, da izhaja iz te; tovskih državljanov. Zaplenila je mnogošte- m 0 8° c 1 take oo| azijivce, koncentracije, da je ententa med Francijo; vilne spise in oklice egiptovske nacijonalne }13 ac? I" fz e ln	SI
in Anglijo po svojim bistvu postala bojna ! stranke	h r v a t s k i m n a r o d o m ! Potom poštene
in odbojna zveza, stvar, ki je velikanske	Mladoturški kongres.	smotrene narodne vzgoje pride Hrvatsfe do
važnosti za avstro-ogrsko monarhijo, ker je| CARIGRAD 11. (Ker.) Mladoturški	slolico 1 Potem pre"-
ta zveza naperjena v prvi vrsti proti Avstro-i kongres se je bavil v svoji včerajšnji seji ' azHatsŽ režim in h om v Badim-
STimer^ r zvezf nTolmtUil Jot 1'Z strankineppro- ^ ^nfl/žig™- sramot "pred s^. bo imela ta zveza na pomorski položaj grama, ki se bavijo s predpravicami krone. 1_&	v	____
Avstro-Ogrske. j Večina kongresa se je odločno izrekla za Avstrijka umorjena v New Yorku. ! to, da se člena VII. in XXXV. državne BEROLIN 11. (Kor.) „Die Berliner Zei- ustave tolmačita tako, da pristoji sultanu — —« ----x_ t_ n— w—.— neomejena pravica, v slučaju potrebe razpustiti zbornico. Kongres je potemtakem sprejel ono tolmačenje dotičnih členov, ki ga je svoj čas podala vlada zbornici.
VABILO
tung am Mittag" poroča iz New Yorka: Truplo bankirjeve vdove Roze Szabo-Men-čikove, o kateri se z vso gotovostjo sumi, da je biia umorjena, so izkopali. Zdravniki so preiskali truplo in konstatirali z vso gotovostjo, da je bila smrt posledica zadav- i£ni:irn Xoe« Xa hn tcahh ljenja. V truplu so tudi našli sledove strupa. ^UIIKU Udbd OD lili Ifdjdld
Na podlagi teh dejstev, je bil Izdan j	eramnh?!
ukaz, da aretirajo dozdevnega morilca	ol dlllUla • !
Gibsona. Velikanska množica je spremljala i	\\
stražo, ki je vodila Gibsona, in ga hotela I	. . g g drž;vna unrava menj da
napasti. Stražniki, ki so ga spremljali, so ga ■	e ze naša arzavna uprava meni, oa
komaj ubranili p^d besnečo množico. 8 ; ? FJe bLbUo pratV' kar svetujejo razsodni '	K____ljudje, ki so gotovo vzvišeni nad vsakim
■ -i-.	- . v |	. sumom kakega — tudi s to bedastočo se
ItalljanSKO-tUrSKa vojna oglašajo ljudje — jugoslovanskega irreden-Italijansko turška mirovna pogajanja. jtizma» naperjenega proti bodočnosti in inte-LONDON 11. (Izv.) V tukajšnjih fafor- g^f" monarhije: če ze noče s ušati glasu
miranih krogih zatrjujejo, daje tek pijansko- ; ^^^ ^Ttne^zUdoLlte ^o JTJnTn Tnr0df se^Jf Lrlvleno unali • « "SS?Pto^&V&l po-
dfdbo mir sklenjen v najkrajšem času!	Sovi
Delegatom obeh strkni se je posrečilo pre- j^J^ na Protestnem shodu v Sokolovi
magati največje težave, ki so se protivile '
na
II7II. redno velo simlm
Družbe sv. Cirila ia Metoda v Ljubljani
v nedeljo, dne 22. septembra 1912 ob 11. uri dopoldne v TRSTU v veliki dvorani „Narod, doma*1 (Piazza della Caserma št. 2).
SPORED.
1.	Nagovor prvoraestnika.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Poročilo nadzorništva.
5.	Volitev članov v družbeno vodstvo.1)
6.	Volitev nadzorništva (5 članov).8)
7.	Volitev razsodništva (5 članov.)3)
8.	Slučajnosti.4)
VODSTVO
Družbe sv. Cir. in Met. v LJubljani.
Ce kje, je na Hrvatskem resn'čno, da
*) Iz vodstva izstopilo letos gg.: Alek-
Si, " se zgodovina ponavlja. Proganjanje in du	sander Hadovernlk, dr. Janko Sleblnger in
o?e?DoSia^ stŠeD»e Hrvatskeni nov P°lav ' ^ se	Vrhovnik, odpovedal pa se Je%. dr.
tekom tega tedna ' in se ooeaiania potem kor rdtča nit P° ^doviai te države.	Gregor Žerjav. Voliti je torej štiri rdbornike,
rfrnT,^ ^ P°&ma potem, Zrinyi in Fr?nkopan sta poginila na	tri za dobo treh iet, enega za dobo enega
proglase za oficijelna.
Nem ri na otoku 5amosu.
morišču v Dunajskem Novemmestu. Kva- lets.
| ternik je moral umreti radi svojega odušev- V odboru ostanejo še gg. : Fr. Crna-M1LAN 11. (Izv.) „Secolo" poroča iz ljenja za svobodo hrvatskega naroda. Junaki- goj, dr. Ernest Dereanl, dr. Ivan Merhar, Carigrada, da je bil ruski generalni konzul mučeniki so poginili, ali čutstvo na- Fr. Pahernik, Matija Prosekar, Andrej Sene-pozvan, naj nemudoma odide na otok roda, njegovo hrepenenje po na- kovič, Luka Svetec, dr. Ivan Tavčar. Samos, kjer so bile umorjene tri osebe, rodni svobodi, jeostaložlv o. Tega	v nadzorništvu so bili gg.: dr. Fran
ki so agitirale proti aneksiji.	i čutstva niso mogla vsa preganjanja ne udu- nešič, dr. Alojzij Lavš, dr. Vlaiimir Ravniher,
Siti, ne zapreti v ječe in tudi ne — ustreliti Matija Rode, Miloš Stibler.
Homatije V Turčiji. ali obglaviti l Hrvatski narod so pač mogli,	V razsodništvu so bili gg.: dr-
Pred voino na Balkanu9	nJega sovražniki pritiskati tlačIH ga v su-»Vinko^ Hudelist. Jakob Kogej, dr Fran
frea vojno na tsa.kanu.	zenjstvo, prirejati mu raučeništvo, ali n e- R(,-ina dr Fran Tekavčlč in dr K^rel
PARIZ 11. (Izv.) Iz Carigrada in Sofije	gove volje do narodnega življenja niso mogli	^ran le?cavcic ln ar *,rel
prihajajo zelo vznemirjajoče vesti. „Echo de, udušiti. Vzlic vsemu in vsemu more Hrvat-!	Do dne	avgusta t 1 so ped ini
Pariš- poroča, da v Carigradu splošno pri-	ska danes tudi v teh Žalostnih časih, ob-	d| ^ kater;f; b*ode sklepala Vt va
čakujejo, da pride vsak čas do pretrgan ja	čutiti zadoščenje, kajti oni, ki niso tekom	]3. a) za Štajersko se uit: i
diploma tiČQih zvez med Bolgarijo in Turčijo,	dolgih časov n česar opustili, kar bi moglo j	^ posebnega' potovalnega učitelja;
Bolgarija se na vse knplje pripravlja na	hrvatski narod pahniti v narodni grob in	* —& K - - & -
vojno. V Carigradu da sicer ne verjamejo,	izbrisati njegovo domovino iz vrste sarao-
da bi prišlo do konflikta s Srbijo, GrŠKO in	stojnih individuvalitet — oni sede danes na
Črnogoro, računajo pa resno na možnost	obtožni klopi pred forumom evropske civi-
vojne z Bolgarijo.	lizacije. Hrvatsko so ubijali — Hrvatska pa
Iz Aten pa je došlo poročilo, da je	ži?i kakor tožiteljica s simpatijami vsehpra-
Grška v vsej naglici mobilizirala 125000	vičnih in plemenitih na svoji strani. To je
mož in da se vrše na vsej črti priprave za	tisti veliki pouk, ki ga daja zgodovina mo-
,ojno.
DUNAJ 11. (Izv.) V diplomatičkih krogih so začeli v zadnjih 24 urah precej pesimistično presojati položaj. Na podlagi poročil, ki prihajajo iz Sofije, Garigrada, Aten in Belgrada, nikakor ni izključena možnost
narhile avstrijskim državnikom
Dr. Rybar pa je na že omenjenem shodu opozarjal avstrijske državnike na analogen pouk, ki jim ga daja zgodovina Avstrije v Benečiji in Lombardiji. Lepo je pisala nedavno praška „Union" : „Piombi v Benet-krvavega konflikta, ker je le razmerje med'kah in Spielberg (Citadela z ječami pri
b)
glavna skupščina se deli v zaupno in rra-nifestacijsko zborovanje; c) tajnikovo in blagajnikovo poročilo naj se izroči tiskano delegatom 14 dni pred veliko sk p-Ščino.	_
Dostave k: Dne 21. septembra ob 7. zvečer bo zaupno zborovanje po § 2. d: j5t. zak. v veliki dvorani „Narodnega domr." v Trstu, h kateremu je dostop dovoljen r; o proti osebnemu povabilu. Za pokrovitelje in podružnične delegate veljajo „zg!asn:ce", ki so jih dobili za veliko skupščino, obenem tudi kot legitimacije k zaupnemu zborovanju.
Birati II.
„EDINOST" št. 255.
V Trsta, dae 12 septembra 1912.
sedaj pa je to odpravljeno bo to ugodno uplivalo na
Tržaško vodovodno vprašanje.
Prva konferenca izvedencev.
Na vprašan|e svet. dr. Wilfana, po čem se prodaja na Dunaju voda, je dr. Kinzer odgovoril, da mora na Dunaju plačati vsakdo 1% najemninskega krajcarja za vodo, brez ozira na to, Je-li je kaj porablja ali nič. Za porabljeno vodo pa znaša cena 16y3 vin. za m3.
Dr. W i t f a n : Ali naj vpliva ta cena neugodno na uporabo vode?
Dr. K i n z e r : Preje je znašala cena za vsak m3, porabljen preko 25 m3 na osebo, 40 vin.; in je nade, da uporabo.
Svet. C e r n i u t z: V Trstu se sedaj porablja poprečno 55 1 na osebo. Ali upliva visoka cena na uporabo ?
Dr. K i n z e r: Gotovo! Ko bi imeli v Trstu cenejšo vodo, bi se je tudi mnogo več porabilo.
Na daljno vprašanje svet. Cerniutza, če bi se v Trstu porabilo 150 1. vode dnevno na osebo, ko bi jo dobili iz vodovoda, pri katerem bi ne bilo troškov, si je dr. Kinzer pridržal odgovor.
Tekom daljne debate so socijaiistični člani enkete predvsem dokazovali, da bi tudi za Trst zadoščala množina, ki jo porablja Dunaj, dočim je posebno mestni protofizik dr. Costantini dokazoval, da so v Trstu vse drugačne klimatične razmere, nego na Dunaju. Osobito je opozarjal na prah, ki se razvija v velikih množinah in ki zelo nejgodno upliva na pljuča. Zato 200 1. nikakor ni preveč.
Na vprašanje svet. inž. D ori a je dr. Kinzer pojasnil, da je v onih 80 1. vode na osebo vsebovana le pitna voda. Voda .za industrijo itd. ni vpošteta v tem.
Na vprašanje dr. S1 a v i k a je dr. Kinzer odgovoril, da daja prvi dunajski vodovod na dan 138 000 m8, drugi 200.000 in tretji 25 000 m3 vode.
D/. Zanolla: Nepotrebno je toliko razpravljati o Dunaju. Treba pred vsem ugotoviti, koliko vode rabimo v Trstu. 100, 120 1. aH več na osebo.
Svet. P i 11 o n i: Izvedenci nam ne morejo povedati, koliko vode je potrebno, da porabimo, temveč le, koliko je moremo ali moramo porabiti.
Dr. W i 1 f a n: So tudi mesta, ki imajo preko 300 litrov vode na dan. Ali porabljajo to vodo tudi v resnici, ali imajo le možnost, da jo porabijo?
Dr. Kinzer: Da, porabljajo, ker, mesto da bi ceste pometali, jih spirajo, kar bi bilo posebno za Trst zelo dobro.
Dr. W i 1 f a n: Ali ne bi bila to potrata vode ?
Dr. Kinzer: Ne, nikakor ne!
Inženir P i 11 o n i dokazuje, da bi znašali stroški za vodo, ako bi računali 120 1. na osebo, na leto dva in pol milijona kron, ako se računa po 25 vin. ms. Toliko pa Trst ne more žrtvovati za vodo.
Dr. Kinzer dokazuje, da Pittonijev račun ni pravilen. Troški za dviganje vode ne bi znašali več nego 200—300.000 kron na leto.
Inž. P i 11 o n i je na to odvrnil, da bi znašali samo troški za destilacijo, ki se računajo po 4l/t vin. za m5 okoli pol milijona kron na leto.
Končno so se izvedenci zjedinili, da treba računati 150 litrov na dan za osebo. Ker mora vodovod zadoščati za 40 let in bo takrat Trst štel pol milijona prebivalcev, treba torej računati z dnevno množino 75000 m8.
C e r n i u t z : To število je pretirano !
Dr. Kinzer: Treba računati z letnim j naraščanjem prebivalstva po 2% Na podlagi! tega bo Trst v 40 letih štel pol milijona; prebivalcev. Na Dunaju so n. pr. leta 1870 tudi zgradili vodovod, ki je bil preračunjen na
40 let, a je postal že po 30 letih premajhen.
Na to je bila razprava o prvem vprašanju pretrgana ter se je začela razprava o drugem vprašanju: Kako veliko bi moralo biti umetno jezero, iz katerega naj bi vodovod zajemal vodo?
Micheluzzi in Kinzer sta mnenja, da treba računati z bazenom, ki se bo dvakrat na leto na novo napeljeval. Računati treba s 175 dnevi suše na leto. Zato je potreben bazen za 13 milijonov kubičnih metrov.
Inž. P i 11 o n i Je mnenja, da zadošča, če se računa s tremi meseci suše.
Svet. B r a i d o 11 i pravi, da Brojenca leta 1865 en mesec, leta 1868 pa tri mesece ni dala nikake vode, da so morali do-važati vodo v sodih iz ŽavelJ.
Na to so prišli na tretje vprašanje. Tu je šlo pred vsem za vprašanje, iz kakega materijala naj bi bil jez pri umetnem jezeru projekta Reka-Bistrica ?
Ker je tu potreben ogled na licu mesta, je župan zaključil sejo.
Prihodnja seja danes popoludne ob 5. uri.
+ * *
Včeraj zjutraj se je odpeljala s štirimi avtomobili v reško dolino posebna komisija, ki je obstajala, kakor smo že poročali, iz strokovnjakov prof. hidrotehnika Schenkla in prof. geologa Kossmata ter šestih zastopnikov mestnega občinskega sveta, po dveh od vsake stranke. Poverjena jim je bila naloga, da si na licu mesta ogledajo one stranske doline Reke, ki bi se imele zajeziti, da se iz takih umetnih jezerc uporablja po potrebi nabrana voda, ako bi je priman jkalo nameravanemu bistriškemu vodovodu.
Najprej je komisija pregledala padeško dolino, v katero se iztekata Padež in Suho-rica, kar imenujejo Lahi popolnoma neosnovano „Sisena", kajti noben domačin ne pozna tega imena. Ta dolina bi hranila sicer zadostno množino trajne in morda tudi dovolj dobre vode, toda strokovnjaka sta kar na licu mesta izrazila resne pomisleke, da bi se mogel napraviti dovolj trden jez, ker na določenih krajih pobočja in tla obstoje iz naplavin in ruševin.
Druga taka dolina, ki naj bi se zajezila, je trpčanska dolina, ki leži že ono-stran Ilirske Bistrice ob pravem izviru Reke. Po ogledu se je izkazalo, da ta naprava ni priporočljiva, ker bi bilo tako umetno jezero veliko preplitvo.
Bolj ugodna v svrho naprave umetnega jezera se kaže k 1 i v n i š k a doiina pri Harijah na istrsko-kranjski meji. Ker so tamkaj tla bolj trdna in manj pronicava in ker je ta dolina jako obsežna, bi se v njej dala z jezom visokim kakih dvajset metrov, zbrati velikanska množina vode. Ali tudi tamkaj kažejo pobočja po menenju strokovnjakov premalo trdnosti, da bi se nanje mogel nasloniti dovolj trden jez. Zaradi tega strokovnjaka nista izrekla določnega menenja in bi bila naprava takega umetnega jezera v klivniški dolini odvisna tudi še od drugih okolnosti.
Uspeh teh poizvedb bo pač predmet razpravam, ki se bodo vršile prihodnje dni v vodovodni enketi.
PODLISTEK.
Slovensko gledališče v Trstu.
Pred začetkom sezone.
Piše Leon Dragutinovi č.
Za „Cigan baronom" bo sledila „GejŠa", dražestna japonska opereta angleškega skladatelja Sidney Jonesa, ki je v par letih preletela vse velike in male odre vsega sveta in je bila povsod pozdravljena kakor biser operetne muzike. Albinljev „Baron Trenk" je tudi poln glasbene lepote in je imelo to delo slovanskega skladatelja tudi, na Dunaju zelo lep uspeh. Strauss-Reuterer-jeva opereta „Pomladni dnevi" je nežno delo. j Sirauss je tržaškemu občinstvu vsikdar drag gost in tudi v tej opereti nam Straussova je nežna in topla muzika ogreva srce. Lev Fallova „Ločena žena", ki tudi pride na naš oder, je imela pred par leti senza-! c-jonalen uspeh. To delo slavnega korapo-, nista „Dolarske princese" bo novost, ki go-; to vo doživi vrsto repriz. Draga znanca nam bosta tudi obe Leharjevi opereti „Knežna"
M železnlCarsklm organizacijam.
Kakor poroča včerajšnja „Arbeiter Zei-tung" imajo v dvorni in državni tiskarni pripravljeno sledečo okrožnico za politične oblasti:
Naznanilo.
>
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličan-' stvo je blagovolilo zaukazati, da se pokličejo pod orožje gažisti in moštvo, avstrijski državljani, v rezervi in v nadomestni rezervi skupne armade (vojne mornarice) in c. kr. domobranstva, ki se nahajajo v
in „Ciganska ljubezen". Skladatelj Fran Lehar Je v teh dveh operetah postavil svoje najboljše delo na oder. Lehar sam priznava, da sta „Knežna" in »Ciganska ljubezen" njegovo najboljše delo. Jarnojeva „Logarjeva Krista" je ena izmed najlepših operet zadnjih let. Polna je nežnih in sentimentalnih napevov in tudi libreto je dražesten. „Čednostna Suzana" je zopet polna humorja in francoskega esprita. Izredno zabavni libreto te operete jamči za poln uspeh na vsakem odru. Jan Gilbertova muzika se! krasno prilagođuje temu libretu.
Kakor vidimo torej iz vsega, je dostojno j poskrbljeno za dobro sezono to!iko glede materijala, kolikor glede osobja in bogate izbire programa. Naša gledališka dvorana bo tudi popolnoma preurejena in bo nudila prav lep okvir našim predstavam in se bo marsikdo čudil ukusni preuredbi našega skromnega gledališča, ki bo — to lahko trdim že sedaj — ena najlepših gledaliških dvoran v Trstu. Tižaški Slovenci so dolžni hvalo „Tržaški posojilnici in hranilnici", i da je poskrbela, da bo naše občinstvo imelo sicer skromen, toda ukusni Taiijin hram. posvečen umetnosti in zabavi. V južnih deželah, zlasti v Italiji in tudi na Španskem se obrača premalo pozornosti dekoraciji
železniški službi v državnem zboru zastopanih deželah, v svrho delne popolnitve skupne armade (vojne mornarice) in domobranstva in se d o d e 1 e v službovanje pri železnicah.
V	svrho izvršitve tega najvišjega povelja se odreja:
Prej označene, v železniški službi pri ...
......se nahajajoče osebe se pozivajo „takoj"
pod orožje.
Dolžni so takoj, ko se razglasi ta oglas, torej še predno se prezentirajo, oprav-1 ja t i pristoječo jim železniško službo in se morajo, ne da bi bila prizadeta njihova služba, prijaviti na dotični progi poslujočemu mobilnemu prezentacijskemu poveljstvu (ali postajnemu načelniku).
V	zadevi izvrševanja železniške službe ostanejo podrejeni svojim predpostavljenim železniškim oblastim in organom in stopijo napram njim v razmerje vojaške podreditve in predpostavljenosti: v tej službi se morajo v smislu točke 53., odstavka 2. službenega pravilnika za c. in kr. vojsko, prvega dela, pokoriti svojim predstojnikom v železniški službi tudi tedaj, če so kot vojaki napram njim višji ali po službenem činu starejši.
Poklicanci ne nosijo vojaških uniform. V znak njihovega vojaškega značaja dobe črno-rumen trak okrog rokava, ki ga morajo v službi in izven službe nositi na levem nadkomolcu.
Z dnem razglasitve tega oglasa so p o-klicanci podvrženi vojaškidi-sciplinarni in kazenski oblasti.
Kdcr se ne pokori tej odredbi, se kaznuje po obstoječih zakonih".
Ta ukaz je na vsak način pripravljen za železničarstvo, ko bi se drznilo svoje stanovske zahteve podpirati s kakim splošnim gibanjem, morda takozvano pasivno resi-stenco.
Slovenski otrok o slovensko šolo!
Z današnjim dnem se začne na vseh šolah v mestu in v okolici vpisovanje otrok v šolo.
Slovenski roditelji I Vpišite svojo deco jedinole v slovenske šole!
Preveč nam je dosedaj nenasitni italijanski moloh požrl naše mladine — naše bodočnosti — v mestu in tudi po okolici, in to, ker so nam razni faktorji odrekali in nam še odrekajo šole in tudi vsled tega, ker smo bili svoj čas še nezavedni, preveč podložni in neodločni. Iz onih malih črvičev zrastla je v italijanskem taboru cela truma janičarjev, ki danes sramote in teptajo naš mili jezik in našo prelepo slovensko domovino. Naši sosedje niso pa še zadovoljni z janičarji, ki stoje in se bore že v njihovih vrstah proti lastnim bratom za italijansko idejo, da, celo za iredentistično idejo, ampak hočejo in si prizadevajo na vse kriplje z raznimi otroškimi vrtci, zabavišči in drugimi ljudskimi in srednjimi šolami, da bi se število naših janičarjev tudi zanaprej pomno-ževalo in da bi kri naše krvi vnlčevala v bodočnosti Še v večji meri slovenski ponos in napredek v mestu in v okolici.
Predobro znamo, s kakimi sredstvi lovijo naše otroke v svoje raznarodovalnice, a vi stariši, ki se še spominjate, da ste imdi sami roditelje, ki so se trudili, da niste stradali in da so vas primerno oblačili, poskrbite v svojo čast in ponos onim nedolžnim bitjem, ki so zaradi vas zagledala luč sveta, da ne bodo stradala in da jih po svojih močeh tudi primerno oblačite. Spomnite se ob tej priliki živali, ki se za svoj zarod postavljajo v bran in ga s trudom preskrbljajo z vsem, česar potrebuje. Posnemajte ta-ie bitja in vse obljube, vsa mamila in vsi darovi naših zlobnih sovražnikov ne izdado nič.
S ponosom in s skrbjo - vzgajajte svoje
dvorane. In to Je napaka, kajti ukusno dekoriranje, oziroma slikanje je velike važnosti ; seveda tudi v tem ni smeti prekoračiti meje. Tudi pretirana slikarija na stropu in zidovih utegne škodljivo uplivati ravno-tako, kakor slabo upliva, če ni nikakih okrašenj. V gledališče zahaja obiskovalec, da tu estetično uživa, da se za trenotek njegov duh dviga nad mizerije vsakdanjega življenja. Toda, to je le tedaj, ako se že pred predstavo pripravi na to. In ravno preddvorje, vnanjost, ga imata prenesti v to razpoloženje. Ako obiskovalec, ki je že s seboj prinesel fantazijo, vidi gole zidove
v gledališču, se izgublja to razpoloženje. Na drugi strani pa je zopet Škodljivo, če je dvorana preveč obremenjena s slikarijami, ker to moti in se gledalčev pogled raztresa, da ni več prave pozornosti za ono, kar se godi na odru. O nenil sem tole mimogrede, kajti naša dvorana bo v pravem razmerju z odrom. Ne pretirano slikana, temveč ukusno urejena. Tudi razsvetljava bo preurejena in ne bo več motil gledalcev veliki luster, ki je bil v oviro občinstvu galerije. Tako je tudi za to stran temeljito preskrbljeno in imeli bomo — kakor sem že omenil — eno najlepših gledaliških dvoran v Trstu.	(Pride še.)
otroke ter vpisujte jih v šole, kjer se bedo učili v materinem jeziku, ki je glavni pogoj za njihov duševni razvitek, za njihovo bo-dočnost in za bodočnost naše domovine.
Nobenega naj ne bo več med nami, ki bi za par cunj ali za par čreveljčkov vpisal svoje otroke v nam sovražne šole, kjer fanatični učitelji sramote naš jezik, našo domovino, kjer jim zagriženo učiteljstvo vceplja, da Slovenci niso narod, da nimajo pesnikov in pisateljev in da so naši pradedje prebivali v jamah kakor pravi divjaki.
Slovenski stariši! Ponosni smo na svoj Jezik, na svojo krasno domovino, katero nam močni narodi zavidajo, ponosni smo na svoj napredek v mestu in v okolic], zato delujmo vsi brez izjeme — stariši in ne-stariši — da nam naši sovražniki ne ugrabijo niti jednega otroka več, da bi ž njimi množili svoje janičarske vrste.
Slovenski otrok v slovensko šolo!
Domače vesti.
Smrtna kosa. Predvčerajšnjem popoludne ob 5 je preminola v bolnišnici mlada soproga tukašnjega poznanega hrvatskega rodoljuba, g. Dragana Majeriča, gospa M i c i Majerić, roj. Vufcmanić. Pokojnici je bilo šele 22 let.
Pogreb se bo vršil danes dne 12. t. m. ob 3 popoldne iz mestne bolnišnice. Gospodu Majeriću naše iskreno soŽalje.
Imenovanje. Trgovinski minister je imenoval stavbena pristava pri pomorski oblasti v Trstu Ernesta Broda in Ferdinanda Stursa za stavbena komisarja v IX. činov-nera razredu.
G. dvorni svetnik Hrasky, tehnični zaupnik slovenskih mestnih svetovalcev ia vodovodne konference, še ni dospel v Trst. Kakor se nam poroča od poučene strani, se je vabilo na njega meglo odposlati še-ie v ponedeljek zvečer, ker Je še-le takrat vprašanje njegove udeležbe pri konferencah bilo definitivno rešeno med slov. svetovalci in g. županom. G. dvorni svetnik Hraskr je sicer obljubil, da se odzove eventualnemu vabilu, pa je gotovo računal še le na poznejši termin, med tem ko spremlja sedaj ministra za javna dela, dr. Trnko, na njegovem Inšpekcijskem potovanju po Češkem. Slov. svetovalci so ga nujno zaprosili, da bi takoj prišel na konference, ki se bodo kakor že naznanjeno nadaljevale danes.
Na naslov c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. Skoraj nemogoče je verjeti kaj takega, kar se je zgodilo te dni z neko brzojavko, ki ie bila oddana v Divači dne 6 t. m. ob 3'30 popoldne. Divača Je pač tako blizu Trsta, da bi mi5lil človek, da bo brzojavka, če ne prej, pa vsaj v dveh urah v Trstu, toda omenjeno brzojavko je prejel naslovljenec šele včeraj, torej po petih dneh, in to šele tedaj, ko je dobil iz Divače pismo, da so mu dne 6. t. m. brzojavili, in je potem sam šel vprašat na glavno pošto, kje Je njegova brzojavka.
Naslovljencu Je zbolela mati, zato so mu brzojavili, naj pride domov. Kako lahko bi bila mati umrla, ne da bi bil sin vedel za to; domaČi pa bi bili mislili, da sin nofe priti k umirajoči materi! in to vse zato, ker se je našel pri c. kr. pošti zanikrnež, ki je izpremenii pošteno slovensko ime naslov-Ijenca Bradača v italijansko spako M Brada-mante". Potem je pač umevno, da dostavljale ni mogel najti pravega naslovljenca.
Priporočamo slavnemu c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu, da se nekoliko pobriga za to skrivnostno zadevo.
Zdravniška mesta v Istri. Razpisano je mesto občinskega zdravnika v Moščeni-cah z davčnimi občinami Kaiac, Kraj, Drag i, Berseč in Martinovo. Letna plača 3000 K in pristojbine, ki se imajo določiti z zdravnikom, ki bo moral imeti (udi farmacevtsko omaro in poznavati hrvatski in italijanski Jezik. To mesto priporočamo našim zdravnikom. Moščenica je občina, ki se lepo razvija. Posebno velja to za davčno občino Draga, kamor prihaja vsako leto na stotine in stotine gostov radi morskega kopanja, krasnega položaja in čistega zraka. Dosedaj ni tam zdravnika in bolniki se morajo obračati v Lovran za zdravniško pomoč. Občina MošČenice šteje brez gostov 2178 duš in je vsakemu zdravniku zagotovljena ekzistenca. Kdor želi podrobnejih informacij, naj se obrne na .Narodno zajednico" za Istro. (Naslov: Kancelarija .Zajednice", Opatija.)
Razpisano je tudi mesto drugega občinskega zdravnika v občini Kastav se sedežem v Matuljah. Proti temu razpisu se je vzdignila italijanska zdravniška komora v Puli z lopato in motiko ter Je razglasila v časopisih, da naj se on', ki bi hotel prositi za to mesto, poprej obrne na to komoro. Op^rarjamo gospodo zdravnike, naj ne na-si o temu pozivu zdravniške komore v P Ocenjena zbornica je prijavila to ob-i a	in okrajni bolniški blagajni na
P ' enostranske informacije nekega ia-U ; .nega zdravnika, ki hoče — da-si ne u z zaupanja ne občine, ne občinarjev, ne okiujne bolniške blagajne — s silo dobiti mesto drugega obiinskega zdravnika v Ka-stvu. Pozval je na pomoč Italijansko zdravniško komoro, da bi tako odvrnil druge zdravnice, da ne bi prosili za to mesto, da
POZOR!! SjRffiiia Križmončič & MM, trst, ulica Nm 37.
V Trsiu, dne 12. septembra 1912.
EDINOST" št. 255
StrHn III.
tako prisili občino Kastav da imenuje njega.
Nadejamo, se da mu nikdo ne nasede, tem mestom zdravnika bof kakor čujemo, združena tudi služba okrajne blagajne. Kdor želi v tej stvari navodil, naj se obrne do županstva v Kastvu.
Za cvetlični dan! Vabimo vse gg odbornike in g. odbornice CM podružnice Trsta in okolice, zastopnike .Sokola" in ak. dr. .Balkan" in tudi vse one gospice, ki bi želele sodelovati pri cvetličnem dnevu, da pridejo danes ob 7 k seji, ki bo v gornjih prostorih restavracije Balkan. Prosimo obilne vdeležbe, ker se mora določiti tudi način proslave .velike skupščine", ki bo v nedeljo 22. t. m. Združeni CM odbor.
Dvorna vest. Nadvojvodinja Marija Jožefa s sinom nadvojvodom Maksimilijanom in spremstvom Je snoči odpotovala z drugim brzovlakom iz Miramara na Dunaj.
Poveljnik vojne mornarice admiral gref Montecuccoli Je včeraj zjutraj ob 6 prispel z Jahto „Lacromo" iz Pule v Trst v svrho inspiciranja v ladjedelnici pri Sv. Marku se gradečih bojnih ladij. „Lacroma" se je zasidrala v miljskem zalivu nasproti ladjedelnice. Admiral se je nato odpeljal v spremstvu vojaškega štacijskega poveljnika kontreadmiraia vit. Kohena z avtomobilom v strojno tovarno tržaškega tehničnega zaveda, od tam pa k svetilniku, kjer je ogledal pristanišče za torpedovke in nove zgradnje za volno mornarico.
Ob tričetrt na 10 se je admiral Montecuccoli zopet ukrcal na „Lacrcmoa, ki je priplula v tržaško pristanišče, in se odpeljal v Tržič, da si ogleda kiižarko, ki jo grade v tamkajšnji ladjedelnici in ki jo spuste v morje najbrž dne 26. oktobra. Ob pol 2 popoldne se je admiral vrnil v Trst.
Slovenska trgovska šola v Trstu (s pravico javnosti). Vpisovanje se bo vršilo dne 16. in 17. t. m. od 9 do 12 in od 3 do 6 pop. V I. letnik se sprejmejo 14 let stari absolventje meščanskih in nižjih srednjih šol; v pripravljalni letnik vsi drugi najmanje 13 let stari dečki, ki nimajo zahtevane predizobrazbe; ti poslednji se po možnosti lahko podvržejo sprejemnemu izpitu za I. tečaj. Dokumenti kakor običajno : rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniška spričevala. Vpisnina 5 K, prispevek za učila 4 K, skupno 9 K. Učenci, ki že pripadajo zavodu, 4 K prispevka za učila in 2 natančno izpolnjeni in podpisani izvestjl (dobijo se pri ravnateljstvu). Šolnina 200 K za trgovske letnike plačljivih v 10 obrokih, SO K za pripravljalni tečaj; revnejši učenci se lahko deloma ali popolnoma oproste plačevanja šolnine. — V področju šole se otvori letos tudi dekliška trgovska šola, ako se priglasi najmanje 20 deklic z absolvirano meščansko šolo. Vpisnina kakor zgoraj. Šolnina 200 K, plačljivih v 10 obrokih. Več pove ravnateljstvo šole (ulica Acquedotto 20 I. od 11 do 1 pop.)
Za otroški vrtec pri Sv. Jakobu je veliko zanimanja med našim delavstvom. To je tudi umljivo, saj je šentjakobski okraj popolnoma delavski okraj in marsikatera mati se oddahne, ko pošlje svojega .srčka" pod nadzorstvo v otroški vrtec. Seveda bi bilo najbolje, da bi se take otroke, katerih matere morajo opoludne pripravljati in odpravljati kosilo, držalo v otroškem vrtcu (udi črez poludne. Obračamo se torej do g. Sorna in podružničnega odbora, da bi tudi take slučaje preštudirali in eventuelno potrebno ukrenili. Zagotavljam Vas, da bodo vsi sloji si. CM L : i Vam zelo hva Jezni za trud. Strinjamo se popolnoma s pozivom, da naj vsakdo, ki pošlje svojega otroka v otroški vrtec, prispeva s članarino k CM podružnici: kdor hoče imeti dobička in koristi, naj tudi kaj žrtvuje I
Oče mnogih otrok.
Živnostenska banka, podružnica v Trstu zaključi svojo ekspozituro v Gradežu dne 15. septembra t. I. povodom konca kopališke sezije.
Vodstvo otroškega vrtca CMD v Sv. ivanu javlja, da prične vpisovanje v petek 13. t. m. in v soboto 14. V ponedeljek 16. pa začoe reden pouk.
Stariši I Ne zabite, da slovenski otrok, spada samo v slovensko šolo I
Podružnica CMD za Sv. Marijo Magdaleno zgornjo in spodnjo priredi v nedeljo dne 15. t. m. otvoritveno slav-nost otroškeaa vrtca pri Sv. Mariji Magd. zgornji s sledečim sporedom:
Zbirališče pri otroškem vrtcu. Ob 2 30 do 3 popold. ogledovanje stavbe. Ob 3 slovesna otvoritev s slavnostnim govorom, pe t jem in godbo. Ob 4 odhod izpred otroškega vrta na vrt gostilne „Gospodarskega društva" pri Tirolcu, kjer se vrši slavnostni koncert. Med koncertom bo šaljiva pošta in se bo vrtelo .kolo sreče". Po koncertu ples, ki bo trajal do polnoči. Ustopnina h koncertu 50 stot. in k plesu 10 stot. komad. V slučaju slabega vremena se prenese slav-nost na prihodnjo nedeljo.
Slovenci iz mesta in bližnje okolice I prihitite na to našo velepomembno slavnostl Podružnica naša ima še nad 3 tisoč kron stroškov. Pridite nam na pomoč in podprite na?, da bomo nadaljevali z rodoljubnim de-icm v ohranitev n?š!h otrok pred krutim soiragoin 1
Kdor more, naj podari kak mal dar za kolo sreče.
Darove vsprejemata g. Miha Merlak, točaj v gostiini pri Tirolcu, in gospa Toma-žič, postrežnica našega otroškega vrta. Na udeležbo kliče dolžnost vsakega rodoljuba. NB Otroški vrtec se nahaja pod gostilno pri Tirolcu.	Odbor.
Otroški vrtec pri Sv. Mariji Magd. zgornji. Vpisovanje otrok v otroški vrtec pri Sv. M. Magdaleni zgornji se bo vršilo v šolski sobi dne 13., 14. in 15 t. m. in sicer v petek in soboto od 3 do 6 popolu-dne, v nedeljo pa od 9 do poludne.
Vpisujejo se otroci, ki imajo že 3 leta in niso stari več nego 6 let S seboj Je treba prinesti krstni list (ali izpisek iz krstne matice), izpričevalo, da je otrok cepljen, in izpričevalo, da ima otrok zdrave oči. Brez teh listin (papirjev) se otrok ne more vpisati.
C. kr. nemSka državna realka. Vpisovanje v prvi razred se bo vršilo dne 30. t. m, v drugi in ostale razrede pa dne 2. oktobra v novem šolskem poslopju ul. Pa-squale Besengi št. 14.
Kinematografske predstave vseso-kolskega zleta. K včeraj objavljenem programu teh predstav Je Še dodati, velezani-mivo točko f slike iz bitke pri Maratonu. Predvečni bodo vsi prizori, kakor so jih odigravali v Pragi na Letni. Pripominjamo še, da so izlasti proste vaje — 12000 telovadcev — izborno posnete. Vstopnino objavimo jutri.
Službo vrtnarice-učiteljice razpisuje Šentjakobska CM podružnica za otroški vrtec pri Sv. Jakobu v Trstu. Tozadevne prošnje, opremljene s spričevalom usposobljenosti in potrdilom dosedanjega službovanja, oziroma nravstvenim spričevalom, naj se vpošljejo do 17. t. m. na naslov g. Josipa Sorna, predsednika šentjakobske CM podružnice v Trstu, Kjarbola Zg. Št. 16 II.
„Uustrovani Tednik". Ljubezenska drama v Postojni. Sreča v nesreči ali dogodek natakarja na parniku .Titanic"; strašno dejanje blazne matere Neže Burja pri Bledu; William Booth, ustanovitelj in prvi general Armade rešitve" na Angleškem ; godbeni dub in pevski zbor kat. izobr. društva na Savi pri Jesenicah; proslava cesarjevega rojstnega dne na Jesenicah (2 sliki); D. De vetak, avtor igre .Lucifer" ; učenci in uči-teljstvo v Banjaloki pri Kočevju; itd. je vsebina totedenske številke .Slov. Ilustrovanega Tednika".
Dijaško podporno društvo v Trstu
poživlja vse one, ki žele dobiti učne knjige iz podporne zaloge, da se priglasijo ter pošljejo imenik potrebnih učnih knjig na kasneje do dne 16. septembra na naslov društv. tajnika, g. Miroslava P r e t n e r j a ul. Fontana št. 10 II.
V	imeniku je tudi natančno označiti stanovanje dijaka in razred, ki ga obiskuje.
Vrdeljski .Sokol" priredi v nedeljo, 15. septembra t. I. svoj notranji nastop z jako mičnim sporedom in to toliko glede na telovadbo, kakor prosto zabavo.
Da bo pomen prireditve večji in sprevod veličastnejši, vabimo vsa bratska društva iz mesta in okolice, da se udeleže naše priredit e in da nam radi sprejema sporoče čas in kraj prihoda.
Sprejemanje gostov in sprevod se vrši od 2 30—3*30. Točno ob 4 .nastop".
Ker se je „Vrdelski Sokol" vselej častno odzval vabilu bratskih društev, je prepričan, da bo v nedeljo, 15. t. m. sprejel v svojo sredo mnogo Članov in prijateljev Sokolske ideje.
Nastop se bo vršil v Narodnem domu pri Sv. Ivanu ob vsakem vremenu 1
Na zdar 1
V	Rojanu bomo imeli dne 15. t. m. priliko videti iepo ljudsko igro „Gospodje sinovi" Tižačani, udeležite se te poučne igre v velikem številu, da daste poguma drama Učnemu odseku .Slov. del. izobr. društva" do nadaljnega delovanja.
Razpis dobave lesa. Tobačna tovarna v Rovinju razpisuje dobavo večje množine rezanega in tesanega lesa. Ponudbe do 25 septembra. Za natančnejše določbe glej „Osservatore* z dne 11. t. m.
Internat „Mladike" v Ljubljani
Šubieeva ulica štev. 9 SPREJME za šolsko leto 191213
BS" še nekoliko gojenk. ^m
Oglasila naj se pošljejo na predstojniStvo internata (g.ci Wessnerjevi), kjer se - dobivajo tudi prospekti in dajo event. pojasnila.
Val zdravniki ga priporočajo.
Zdravilno pivo dvojnega kvasa
Odlikovano na ^^ ^"fFF 1 : 7 razstavah.: Ob 9 I Ll" #%S^l
Glavna zaloga v Trstu, via Valdi'ivo št. 32. — Telefon št. 2201.
Odlikovano na : 7 razstavah.:
UMETNI ZO BJr
Plombiranj« zosov
izdiranje zobov brez = vsake bolečina =
Dr. J. Čermšk V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik Ulloa della Caaerma štev. 13, II. n.

Poštni paket 3 kg netto
m 1
Dr. PECNIK
Zrst, via S. Cžierina štev. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: 11 7,-1 &7—V/2.
Prodajalnica ur in dragocenosti
O. Bucher
(ex drug Dragotina Vekjeta)
TrSt proc/aj. D. Vekjet) Corso it 36.
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
»DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. v
pristnega, naravnega pošilja franko po vsej monarhiji
<3. PICC0LI
lekarnar v Ljubljani
proti povzetju K 5'60.
Pošilja se tudi v sodčkih in steriliziranih steklenicah.
« Gramofoni
Haiis Scheidler
— zobotehnik =
oiv§i: prvi zobotehnik
Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 In od 3—6. ™ Trst, Plazza C. G<»Idoni št II.
,.Helvetia"
Trst, ul. Barriera vecchia 19
Došle so sijajne, slovenske in hrvatske plošče. Movost I Premer 30 cm, K 4-50.
Neprekosljivi gramofoni z zelo močnim glasom z jamstvom, kožice, trobila stroji, ročaji.
ZALOGA
ovsa in sena
beneških in ogrskih otrobov, slame, turŠČice, drobnih otrobov.
SPECIJALITETA: oves za seme, priprave za hleve itd.
Bl&fo prva vrat*. Zelo ugodne cene.
Giosuč Orucciatti
via Glulla 33. — Telefon 313 X/IV.
Slovensko gledališče.
Češki list o slovenskem g'edališču v Trstu.
„Narodni L*sty" priobčujejo v gledaliških beležkah svojega večernega izdanja od 6. t. m. zelo simpatično poročilo o slovenskem gledališču v Trstu. Med drugim pišejo „Narodni Usty*. „Prvotno, izdiletan-tov obstoječe igralsko osobje se je pomnožilo z igralci po poklicu, tako, da se je oder danes povspel do pravega narodnega gledališča".
Potem navajajo „Narodni Listya, da ansambl brez orkesta šteje 70 oseb, hvalijo zaslužnega režiserja g. Dragutinovića in kapelnika g. Poliča, ter nanovo angaževane igralke in igralce.
„Narodny ListyM zaključujejo: „Repertoar bodoče sezone je res zelo raznovrsten in bogat ter sestoji iz 47. dramskih, 13ope retn'h in 2 opernih del. Med temi je 7 slo-
:: Pnroplounn družim j§^]D.Trlpcouicli&CLasl
Ekspresno Trst-Benetke in nazaj
po morju.
Prevoz v 3 urah s krasnim in zelo hitrim parnikom na turbine
VENEZIA"
s tremi vijaki
s tremi vijaki

opremljenim z vsem modernim komfortom ter s saloni I., II. in III. razreda.
Odhod iz Trsta: vsaki dan ob 8 zjutraj. — Odhod iz Benetk : ob delavnikih ob 2 popoldne, ob nedeljah ob 9 zvečer.
VOZNE CENE:
Iz TRSTA:	Iz BENETK:
Tja: I. razred K 1240; n. razred K 840; Tja: I. razred Lir '3—; II. razr. Lir 8-50; IH. razred K 5 40.	III. razred Lir 5-30.
Tja in nazaj (veljavno 15 dni) I. razred K 18 50; n. razred K 12 50; I. razred Lir 19 —; II. razred Lir 13 — ; m. razred K 8 20.	III. razred Lir 8*50,
I. razred K i 2 —; II. razred K 9" III. razred K 6 —.
Nedeljski Izlet Trst-Benetke in nazaj:
FINA BUFETNA POSTREŽBA.
Vozni listki se prodajajo : V TRSTU: pri Mandel & Co, menjalnica, Borzni trg št. 12 ; P. Christofidis, potovalna agencija. Hotel de la Ville ; Urad za potovalce Avstr. Llojda. — V BENETKAH : pri Radonicich fu D., Piazzeta San Marco ; Agencija Avstr. Lloyda, Riva Schiavoni. — Listki se razun tega lahko kupijo tudi v družbini koćici v Trstu na pomolu S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco.
Pridržan preklic in premembe na podlagi službenega pomorskega pravilnika.
Ue* I
■O© |
I Čevliarnica »Alla Sartorella" - Trst
8 _IS__TIA lAMintA TtCOMIA iT. 10 (—9f ti alatilSara« Omttt)
Telika lzbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske In otroke. Blago Izvrstno In	CENE ZMERNE.
Stran IV.
„ED1N08T" št. 255
V Tretu, dne 12. septembra 1912.
venskih, 5 srbsko-hrvahkih, 4 ruska, 4 češka, torej v vsem 23 slovanskih del. Ostala so francozka, Italijanska, nemška, angfefka in norvežka dela. Letos se uvede prvič opera in sicer z dvema slovanskima komadoma : s češko „Prodano nevesto" In hrvatsko .Nikola Subič-Zrinjskl" od Zajca. Marsikatero slovansko gledališče bi moglo biti ponosno na tako izborni in v glavnem slovanski bogati repertoar."
Ta, za naše gledališče tako simpatičen glas v odličnem češkem listu bodi vodstvu našega gledališča ne le v priznanje, ampak tudi v vspodbujo k doslednemu izvajanju stavljene si res nelahke naloge, gledališkemu občinstvu pa v opomin, da tudi ono vrši svojo dolžnost in podpira vodstvo na vršenju te težfce naloge.
Tržaška mala kronika.
Trst, 11. septembra 1912.
Zastrupljenje z gobami. Zof«|a God ■ik in Julij Deifiol, stanujoča v ul. Carpison št. 1. sta jedla gobe, ki sta jih kupila od neke ženske, ki jih je nosila po hišah. Gobe so bile strupene. Zdravnik rešilne postaje ju je rešil iz nevarnosti.
Skozi okno je padel v Rojanu v neki hiši za cerkvijo tri in polletni Josip Šah ic se je precej težko pcŠkodoval.
Na openski cesti se je zaletel včeraj avtomobil, ki ga je vodil šofer Marij Baz-zanella in se je vozil žnjim mesar Rumetz v neki zid. Oba sta zletela iz avtomobila in se poškodovala, pa ne težko.
Za zapitek ukradli uro. Gostilničar-ka gostilne „Alla Gloria" v Rocolu št. 342, Frančiška Vrabčeva, je imela sinoči v svoji gostilni res imenitne goste. Bili so to 31 lete) Viljem Siega, voznik, rodom iz Maniaga pri furlanskem Vidmu, stanujoč pri Sv. M Magdaleni zgornji št. 620, 191etni zidar Er-menegildo Muchnich (Mahnič), Tržačan, stanujoč pri Sv. M. Magdaleni spodnji št. 500 in pa še neki neznanec. Možakarji so spili par litrov vina, potem pa so začeli razsajati. Namesto da bi bili plačali, kar so zapili, pa so sneli s stene tamkaj visečo uro in pobegnili.
Opazil pa je to neki Ivan Pahor in stekel za njimi. Ko jih je dotekel, so vrgli u-kradeno uro čez neki zid in izginili. Pozneje se je posrečilo policiji zaslediti prva dva in ju vt&kniti v luknjo, dočim [e tretji osta) nepoznan.
Fižola se je zljubilo 261etnemu dninarju Petru Keršovanu, ki je doma z Reke in stanuje v Trstu v ulici Sette Fontane 18 Sicer pa se mu )e pohotelo fižola najbrž le zato, da bi ga bil prodal ne pa jedel, kajti toliko naenkrat — celi dve vreči — to bi bilo vendar preveč. Napačno pa je tudi naredil, da fižola nI niti kupil, temveč si ga, seveda ne da bi bil vprašal, .izposodil" pri neki Eiizi Filejevi v ulici Caserma štev. 17, ki je tudi ovadila ljubitelja fižola zaradi nje gove pregrešne ljubezni do tega vse časti vrednega poljskega pridelka. Ukradeni fižol je bil vreden 22 K. Eno vrečo so našii, druga pa je izginila.
Loterijske številke, izžrebane dne 11. septembra: Praga	35 2 85 36 63
Lvov	36 81 32 59 51
Koledar in vreme. — Danes : Sv. Gvidon. — Jutri Sv. Virgiiij.
Temperatura ob 2. popoldne 15 Cels.0 Vreme včeraj: deževno, veter.
—	Vremenska napoved za Primorsko: deževno.
Društvene vesti.
Šentjakobska CM podružnica vabi gg. odbornike in namestnike k izredni seji danes ob 9 v prostorih na stari policiji
Pevsko društvo .Trst". Danes ob 8
vaja za moški zbor. — Jutri vaja za mešan
zbor.
Hrv. društvo „Strossmayer* javlja svojim Članovima, da je dne 10. o. mj. umrla supruga člana, g. Dragana Majerica, gdja. Micika Majerić, rodj. Vukmanić. Sprovod kreća iz gradske bolnice, dne 12. o. mj. u 3 sata p. p., na što se članovi društva upozuruju.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev ■aznauja, da se vrše redne pevske vaje vsak torek in četrtek zvečer točno ob 8. Vsi tovariši pevci so uljudno naprošeni, da se redno udeležujejo vaj, ker pevski zbor nastopi o priliki prireditve veselice dne 6. oktobra.	_
N ar. del. organizacija.
Poživljamo člane, naj vpišejo svoje otroke le v slovenske šole in vrtce. Delavci ! Agitirajmo v tem zmisln med svojimi prijatelji in znanci po delavnicah in pri družinah.
—	V soboto ob 8 zvečer se bo vršil v društvenih prostorih ul. Sv. Frančiška Št. 2 sestanek tesarske skupine.
—	V nedeljo popoldne pričnejo običajne nedeljske zabave.
—	Skupina mestne plinarne NDO sklicuje za soboto ob 7 zvečer skupni sestanek vseh Članov v plinarni. Člani naj prinesejo s seboj članske knjižice, da jih odbor skupke pregleda.
Sestanek se bo vršil v ulici sv. Marka št. 19, gostilna Kosič.	*
Vesti iz Goriške.
Iz Ajdovščine. V nedeljo dne 8. t. m. se je vršil tu cvetlični dan, ki nam je do-nesel za naše razmere lepo svoto 260 kron. Ta lepi vspeh je sad velike požrtvovalnosti od strani Ajdovskih gospic kakor tudi zavednih dijakov, ki so spremljali naše go-spice na cvetlični poti. Srčna hvala našim zavednih Ajdovkam kakor tudi rodoljubom iz okolice, ki so nam postregli s svežimi cvetkami, a hvala tudi občinstvu in tujcem, ki so prav pridno segali po svežih šopkih ter tako! pripomogli k toli lepemu vspehu.
"Kolesarsko druStvo „llirfja* v Gor-janskem priredi, kakor že objavljeno, dne 15. t. m. cestno dirko za kraško prvenstvo na progi Sesljan—Gorjansko. Po dirki bo prijateljski sestanek v gostilni g. Blažič-a, kjer se razdele darila dirkačem. Dirka se prične ob 1 30 pop. Odbor vabi vse prijatelje tega športa, na to piireditev.
Vojaški zrakoplovci se vrnejo dne 17. t. m. v pomnoženem številu v Gorico. Nastanejo se na Rojah v Št. Andrežu v nalašč za to zidani vojašnici.
Javno nasilje. Sprli so se s policaji zidarji Medeot Valentin, Dobrez, Feresin in Medeot Edvard, vsi iz MoŠe. Prepeljali so jih uklenjene v preiskovalni zapor.
Vsa družina v zaporu. Splošno senzacijo je vzbudila v mestu novica, da so prepeljali v tukajšnje preiskovalne zapore družino Stradulin, obstoječo iz osmih oseb in bivajočo v ulici Montecucco. Ob neki priliki so namreč vsi Člani družine žalili našega cesarja. _
Vesti iz Istre.
V Ricmanjih bo v nedeljo popoludne ob 4 tombola na korist zavarovalnice goveje živine. Dobitki: cinkvina 4 kokoši, I. tombola junica, II. tombola prašič. Srečke po 40 stot. Po tomboli ples, h kateremu bo svirala domača godba. Ker je družba vele koristna, a potrebuje materijalne podpore, apeliramo na domačine in sosede, naj se v obilnem številu udeleže te prireditve in poraorejo društvu. V slučaju slabega vremena se tombola odnese za osem dni.
Cvetlični dan v Voloskl-Opatiji. Da tudi Volosko-Opatija ne bo zaostajala za drugimi mesti, zaključil je posebni, v to svrho sestavljeni odbor, da priredi v ne deljo 15. t. m. cvetlični dan v korist družbe sv. CM. Tega dne bodo dame in nežni otroci prodajali cvetlice in prepričani smo, da ne pojde mimo teh, za tako plemenito stvar žrtvujočih se otročičev in dam noben pravi naš — človek, da si ne bi dal pripeti po nežni ročici cvetlico na prsi proti malemu darilu. V to svrko bo v četrtek, 12. t. m. ob 8 zvečer sestanek v prostorih „Slov. društva v Opatiji", .Vila Ceres", in so na ta sestanek vabljene vse prijateljice in prijatelji te toli plemenite nakane."
Velika zaloga dvokol^s
In kmetijskih strojev, gramofonov, orkestronov pri ||atjel -U,
Gorio., Stola. allo. št. a In 4. Mehanična delavnloa. — Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika zalaga vsakovrstnih strojev rabljenih po oenl.
A henluont kmetijske in vinarske šole s MUdUlVcIll prakso, 28 let star, samec, želi službo premeniti: oskrbnik, opravnik ali klttar. Cenjeoe po&udbe pod „Ekonom" na Inser. oddelek Edinosti.______
On K a meblovaDa, zračna s prostim uhodom; sa OUUd odda. Galileo Gal.lei 16, 1 vr. 21. 1933
Dn+tanhlliam dnevDO 300=400 litrov mleka lU ITbUUJCIll svežega. Ponudbe pod „Sociate
Edinosti takoj.
1932
lčf*0 86 la*0J ta odvetniško pisarno praktikant s lotu plačo, ki je tešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Obrniti Be : Via Nuova št. 7.
1931
tf" _ črno in belo, izvrstno, ima na prodaj ¥inU Josip Pertot, Barkovlje, Kumena hiša 524
1930
Ionom čevljarskega pomočnika za mešano delo. ISUtim Schenk, Belvedere 32.
1928
Orklio meblirana se odda. Ulica Commerciale OUUd št. 14, D.	1929
PpflHa 86 kola rako, kovaško in ključavničarsko I rUUd orudje ali pa se odda v najem prostor v katerem se nahaja isto z orodjem vred proti nizki ceni. Najemnina prostora nizka. Prostor se nahaja pri Sv. Ivano in je edina obrt v celem okraju Pojasnila daje tvrdka sodavice Adrija, Sv Ivan 541.
1927
tiQ iCIT1 se	stanovanje, kuhinja, eno
V lldJClil soba. ali tndi dve sobi. Barkovlje
na zgornji cesti št. 834.
1925
Ionom Čevljarskega pomočnika. Rojan, Scala ISlrClTl santa 170. Rak.
1922
IČ^Om inteligentnega 15-17 letnega mladeniča, Ibbclll ki zna slovensko ali hrvaško in nemško. Agencija Ebner, Molin piccolo 11.	1926
iiborne, vipavsko, belo, se dobi v veliki množini pri Ludviku Cebron. posetniku v Rihenbergu. CeDe po dogovoru.	1764
Vino
nnonnriiona kflterft absoWirala trgovski
IjUopilUlUlIa te?aj zmožna slovenskega in nemškega jezika išče službo kot komptoarisiinja ali blagajničarka. Naslov pove InB. odd. Ed.	1897
Ctonnuonifl Boba in ^^J8' ▼ Mifini juž O Idil U V dlljv« nega kolodvora, Čisto, snažno
se odda — Povprašati v Mlekarni Hrušica, ulica
delle Poste 16.	1913
Anton Krušič, SSLfUE*
št. 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročili zadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstne blago ter razpošilja uzorce na ogled. Gene zmerne.
occccooocoooooooooooooo
00000000000000000000000
1	priporoCljiue turdke I
O	o
ooooooooooooooooooooooc oocoooooooooooooooooooo
Krojači:
FRAN RUPNIK, a,0i3ttr Tm
Geppa št. 10, L n.
V novem bazarja
v u!ici Belvedere št. 7
se dobi blago po konkurenčnih cenah.
Posebno železne kuhinjske posode, porcelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač.
Za obilen cbisk se piiporoča
EMIUJA NOVELLI
Restavracija Raže m
Sp. Škofije
priporoča nedeljskim izletnikom svo i izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne.
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — „Ako ho5et: biti dobro postrežen7 Vam svetujem, da grestr
ulico Riborgo št. 31
(t Al buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvaio od naj fin ei Se do najnavadnejfie vrste po niski ceni." SVO-D 5 STOJIM! — Priporoča se lastnik
M. IVANCIC,
HUNA II. D. 0.
v Trstu, ulica Carradori St. 18
ki jo sedaj vodi g. HINKO KOSIČ, se dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem času.
>Ta razpolago več sob za prenočišče
po nizkih cenah. - Piiporoča se za obilen obisk«
Veh. Ptfrovčič
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40,
Zaloga Izdelanih domačih čevljev.
Sprejemajo se naročila po mer h
NUOVO
m
jCdtel provinciale	J
(Novi deželni hOtel)	\
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).	n
40 sob, električna luč, ves komfort,	^
stroga snažnost. — Cene zmerne.	j
ALOJZIJ SKERL.	«=.
Zdravljenje krvi!
Čaj „Tisočeri cvet" (Mtlleflorl)
Cisti kri ter ]e Izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče ▼ Želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju In hemoroldam. — Jeden omot za zdravljenje stane I K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE MORI"
Trst (mestna hiša) — Telef. 377.
Poitse pošiljatve se Izvriujejo takoj ln (ranko ako se dopoiljekron riO.
iUojzij Boik
Trst - ulica Belvedere št. 3 - Trst
Trgoolna dellkutes,
kolonialnega blaga in jestvin vseh
vrst. Blago vedno sveže in prve vrste.
Razpošilja se tudi no pošli in do-——— stavlja na dom -
Trgovina kuhinjskih
Trst, ul- Commerciale 3.
Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luei in lesenih priprav
Slovensko šivilja
se priporoča cenj. občinstvu.
Lj u bos lava Baučer
Trst, ul. Istituto Št. 13, Trst --pritličje.--
aniRSIIIBHSBI
S Umetni: fotogr&flčni |
m totelji C m
B ■Uot »▼• Hev. «9 (pritli4]*) £
-Z9*
natmui speasolka t*t. !•*. M.
Posebnost: Povečanj« vsakatoro fotografijo.
Kadi adobnosti P. uratalka? ifr«]au smO* ta JTk InrtsJ« u
doma, matiMtn tad) nuj avti.
tlMHHIIHIHili
POZOR! Odprla se je no* a
čevljarska delavnica.
Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdeluje;o se tudi gornji deli za čevljarje na du . in po meri. — Udano se priporoča
Mihael Hučič
Trst, Šalita del Promontorio 3.
JOSIP
STRNTIC, Trst, Plazza Rosario
odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu
ZALAGATELJ ČEVLJEV c kr. finančne straže za Trat, Koper in Pulo, c. kr. varnomn® Htra.'e za Trst, okolico, Pulo in Gorico, ukladišča c. kr. glavnega carinskega urala in drugih »k a .
Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino Čevljev za -=====^= moške, žanske in otroke. -
Novo pogrebno podjetje, Tist
(vogal Ptazza Goldoni) - CORSO 47 - (vegal Piazza Goldoni) Zaloga vozov in dragih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa It. 31. - TELEFOM št. 14-02.
Ta se sprejemajo nočna naročila.
Podjetje razpolaga z i8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s Čisto navadno.
V	svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vcncev Iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana In kovine ter izdeluje vence tudi iz svcZth cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovinaste In lesene, obleke, ćevlje In druge potrebStine za mrliče in sprevode, voSČene sveče iz lajtne tovarne it 1 - vse po nizkih konkurenčnih cenah. -
V	podnilical il zastoj na Opčinah pri I. Mrjiin, v Nabrežini pri i Vitem, pri Orehu
(Nogere) m g. Ju&iefu se floM wg n pogrebe potni)io blago, henrik stibeLu
V »lučajih potrebe se toplo priporofa udani_deležnik ln upravitelj podjetja.