Analiza VOLITVE 2011 Pogovor DAVID NABERGOJ A Šolska OBLETNICA ŠGV A fiiiA) MUNOTEST T-l O ° S (N O rt ^ pf .s s - a> ^ u c5 > ^ -2 ^ < (N >« zgornje vipavski časnik 1ritnik Id lili JV Odprtje ob letu osorej... Dvorec Lanthieri dočakal gradbince Vipava, 12. decembra - Pogodbo o prenovi dvorca Lanthieri sta v prostorih Trga Vipava točno opoldne podpisala mag. Ivan Princes in direktor koprskega Stavbenika Peter Fabiani. f 'V vorec bo vendarle obnavljal Stavbenik. ■ Vipavska občina je sicer dvakrat iz-1 S brala avstrijski Strabag, saj je bila njegova ponudba za krepkih 700.000 evrov nižja. Toda Primorjeva hčerinska družba se je dvakrat pritožila, češ da Avstrijci nimajo referenc pri restavratorstvu, državna revizijska komisija pa ji je obakrat pritrdila. Zato je vipavska občina v tretje dela zaupala Stavbeniku - zapletlo bi se, če bi se na to odločitev pritožil še avstrijski gradbinec, vendar se na srečo ni. Odslej se bo moralo vse odvijati z bliskovito naglico, sicer bodo že odobrena evropska sredstva splavala po vodi. Ob tem, da bodo gradbinci morali zelo pohiteti, če naj ujamejo kratke roke, bodo morali biti pri delu pazljivi: Po mnenju strokovnjakov se pod ometi skrivajo dragocene poslikave. Vipavci so ob tem malce zaskrbljeni, saj jih bega usoda Primorjevih hčerinskih družb - trboveljski Rudis so že prodali, ljubljanski Gradis je v stečaju, kranjski Gradbinec GIP je že dlje časa blokiran ...Toda direktor Stavbenika Peter Fabiani zatrjuje, da družba takšnih težav nima in da bo leto končala s pozitivnim predznakom ter da bo tudi prenovo dvorca dokončala pravočasno, torej v slabem letu dni. Pogodba v vrednosti 3.921.000 evrov zajema okrepitev temeljev s piloti, sanacijo obodnih sten in zunanje podobe dvorca nasploh, rušenje dotrajanih delov v notranjosti, seveda bodo na novo postavili vse instalacije. Poudarek bo tudi na restavratorskih delih. Po obnovi bodo v dvorcu protokolarni prostori občine in novogoriške univerze, ki bo iz Ajdovščine v Vipavo preselila tudi fakulteto za vinogradništvo in vinarstvo. Univerza Nova Gorica je z občino Vipava že leta 2003 podpisala pismo o nameri za delovanje študijskega programa vinogradništva in vinarstva v dvorcu in dr. Danilo Zavrtanik se je ob podpisu pogodbe zahvalil županu in občinskemu svetu ter upravi za potrpežljivost, da torej niso vrgli puške v koruzo in so v projekt vseskozi verjeli. Dodal je, da bo univerza vložila veliko denarja tudi v opremo, saj bo v dvorcu še center za raziskave vina in druga raziskovalna dejavnost. Na približno .2000 kvadratnih metrih uporabnih površin se bo morda našlo še dovolj prostora za muzej vinogradništva in vinarstva. V levem stolpiču je bila nekdaj kapela in po obnovi ji bodo vrnili versko namembnost. Toda to je šele prva faza, grajski kompleks je namreč zelo obsežen ... Martin Pevec. A Skrivnosti gozda 'Na Hotelu' 'm1 WA gm.*' J-Ir . *• 'V ‘T"a Predmeji so postavili razstavo o vsebine, ki bi dajale ton kraju, od informativne I I skrivnostih gozda - gre za prvi korak točke, muzeja, knjižnice, večnamenskih pro-jL ^1 pri prenovi nekdanjega hotela, ki ga je štorov za interesne dejavnosti, do razstavno na pobudo krajanov letos Občina Ajdovščina prodajnih prostorov za značilne izdelke z Gore odkupila. S hotelom imajo krajani velike na- in prenočitvenih zmogljivosti, črte, v njem naj bi sčasoma zaživele različne Zakaj jočejo kralji? A Srečno 2012! Malo pozornosti. »Levje rjovenje seže sedem kilometrov daleč naokoli - ne zaradi zmogljivosti levjih pljuč, temveč zaradi maščobe na glasilkah ... Njihove glasilke, sestavljene iz dveh membran, z vibriranjem proizvajajo glas, ki jih mišice v grlu potisnejo skupaj. Pri večini živalskih vrst, ki se oglašajo, so glasilke ukrivljene (izjema so ptice, ki nimajo glasilk) ... Toda pri glasilkah 'kralja živali', pri levu, neobičajna plast maščobe ukrivljenost izravnava, zaradi česar glasilke bistveno lažje vibrirajo. Tako lev brez kakšnega posebnega napora glasno rjove.« V zaključku manjšega članka v časopisu Delo z dne 1. decembra 2011 nadalje navajajo, vsaj zame, presunljivo ugotovitev: »Raziskovalci glasu in glasilk so podobno maščobo na glasilkah opazili tudi pri dojenčkih, vendar kasneje izgine - verjetno je prav zaradi te maščobne plasti njihov jok tako glasen.« Jasno, da je dojenček glasen. Glas je edino orožje, s katerim se bori, ko smo ga že zbudili iz večnosti. Hoče preživeti kot človek in zato kriči, da je kaj! Kot lev! Kaj sledi kričanju? Materino mleko, ki poteši lakoto. Tudi lakoto po bližini in toplini. Tako kričoči dojenček, ki je iz vesoljnega kamna snet v življenje ljudi, kriči, ker rabi ljudi! Ker levi - kralji živali, nimajo materinega mleka pri sebi, rjovijo tako močno, kot dojenčki brez mam. Lev je torej muca brez mame, saj njegova medglasilkina maščoba do danes ni izginila. Ob prelomu leta torej zakričite in potešite svojega leva v sebi. Stisnite bližnjega ob prsi, v svojo toplino. Takrat bomo pravi, dojenčkovi kralji! Mitja Tripkovič Volitve 2011 - Analiza Volilne ankete - kaj je narobe? napoved Dela: močna zmaga Janše igem mestu bo v nedeljo Jankovič - Opolnoči začetek volilnega molka - Volilo že 31.335 31,1 cpceol (DO ^2 . j H 21,7 SDS PS D£LO vhOetostt, telefonska raziskava. 25.-3C. 11.2011, N = 1005 dgovor na vprašanje, zakaj ^ Ije SDS navkljub večmeseč- nim ugodnim napovedim javnomnenjskih raziskav izgubila volitve na državni ravni, je gotovo večplasten in je, kakor vsaka družboslovna posledica, posledica večjega števila vzrokov. Ko vemo, da en vzrok sodeluje pri nastanku večjega števila posledic in če želimo vsemu skupaj dodati še količine, ugotovimo, da gre za komplicirane zadeve. Kakorkoli, kdor bo analiziral preobrat med napovedmi ter rezultatom, ne sme obiti javnomnenjskih anket in napovedi samih. Najprej nekaj besed o zajemu oz. vzorcu vprašanih, kjer se skriva, vsaj po moje, temeljna težava. Raziskovalci imajo, če hočejo zadovoljiti geografskemu ter udeležbenemu kriteriju, na voljo Telekomov telefonski imenik fiksnih telefonskih številk. Računalnik tako izbere npr. vsakega tisočpetstotriintridesetega naročnika, ki ga potem anketarji sprašujejo za mnenja. Prva napaka - Telekomovo omrežje naročnikov nikoli ni bilo, danes pa še manj, skladno z 'omrežjem' tistih, ki se odpravijo na volitve. Ogromno ljudi se je namreč ob prehodu na mobilne telefone fiksni številki doma odpovedalo. Gotovo se sedaj lahko vprašamo - zakaj potem raziskovalci ne uporabljajo seznama mobilnih številk? Odgovor je preprost - ker takega seznama ni! Če bi že združili vse sezname javno objavljenih naročnikov vseh mobilnih operaterjev, seznam še daleč ne bi bil popoln. Kdor kupi mobi kartico na 'pumpi', pač ne izda svojih podatkov o bivališču ipd. Delež mobilnih številk podjetij z raznimi 'družinskimi kombinacijami' zahteva nadaljnje korekture vzorca ipd. Teh korektur vzorčenja je mnogo, še posebej tedaj, ko se rezultate obdeluje še glede na status vprašanega, starost, spol, življenjski slog, imetje trajnih dobrin ipd. Hočem reči - kako boš vedel, kako bo glasovala tretjina tistih, ki ga po nekih ključih že zajameš, pa ti tri dni pred volitvami odgovarja, da ni še odločen? So določene socialne skupine bolj nagnjene k temu, da nočejo povedati - izdati svojega političnega prepričanja neznancu po telefonu ali ne? In če da, katera skupina in v kolikšni meri ? Hja - 5,8 5,4 5,2 Desus mineštra sprehod po vrtu, da je ni podobne. Raziskave javnega mnenja so torej dokajšnja komplikacija, tako da me ne čudijo dovtipi, ki pravijo, da je vse raziskave pri vseh medijih ves čas kontroliral bivši predsednik Kučan in njegovi, češ da je pri vodilnemu (volilnemu telesu) povzročil deaktivacijo in ležernost, pri drugo uvrščenemu pač dodatno motivacijo ... Sam tega kajpak ne verjamem, ker vem, da je to pravzaprav nemogoče -še posebej ker so 'desni' raziskovalci (npr. FUDŠ Nova Gorica) izkazovali prednost Janši še bolj in v večji meri kot 'levi' raziskovalci (FDV Ljubljana). Da so najboljša anketa volitve same, torej ni dvoma. Rezultati so tako rekoč popolni. Volitve so tudi najdražja anketa - če časopisna hiša razpolaga s petimi tisoči evri za vzorec 800 ljudi, razpolaga država s skoraj tremi milijoni evrov za vzorec 950.000 volivk in volivcev. Hočem reči, če bi imeli 150.000 evrov proračuna za anketo, bi poslali na teren 100 anketarjev ipd. No, pa poglejmo najtočnejšo anketo, torej rezultate volitev v našem volilnem okraju Ajdovščina - Vipava. Rezultati v našem okraju Nesporna zmagovalka v občinah Ajdovščina in Vipava je Janševa stranka SDS ter v tretje izvoljena poslanka Eva Irgl. Od 13.690 veljavnih je prejela 4.239 glasov ali 30,96 %. Njena najuspešnejša volišča bi lahko kar prepisali izpred treh let; Podkraj 57,04 %, Col 48,49 %, Stomaž 48,32 %, Lože, Lozice, Podnanos okrog 45 %. Najmanj uspešna je bila na Pred- Napoved udeležbe 2'9 1,6 1,3 SNS TRS LDS meji 10.05 %, na Erzelju 13,73% ter v Batujah 15,82 % in v Gasilskem domu v Ajdovščini 15,29 %. Drugo mesto je v našem okraju zasedla, sicer državna zmagovalka, stranka Zorana Jankoviča Pozitivna Slovenija. Kandidatka Milanka Neškovič je dosegla 16.73 % ali 2.241 glasov. Njena volišča so diametralna voliščem Ir-glove, npr.; na volišču Gasilski dom Ajdovščina je Milanka dosegla 34,29 %, na Colu pač 3,66 %. Tudi sicer je beležila na 'mestnih' voliščih boljše rezultate. Podobno volilno sliko beleži tudi tretje uvrščeni Tadej Beoča-nin, stranka SD - Socialni demokrati, za katerega se je odločilo 1.838 volivk in volivcev kar predstavlja 13,27 % delež, a z eno izjemo - kandidat SD je na Predmeji celo zmagal, dobil je 37,32 % glasov. Prvi trojici so sledili Jernej Vrtovec iz Nove Slovenije 1.561 gl. / 11,40 %, 'Virantov' Matjaž Bajec 1.323 gl. / 9,66 %, Angel Vidmar, Desus 778 gl. / 5,68 %, Boris Jež, SLS, 738 gl / 5,39 %. Volilne rezultate pod štirimi procenti, torej pod parlamentarnim pragom in brez možnosti izvolitve so dosegli Marjan Poljšak (NSD, tokrat DSD), Robert Likar (ZZP, tokrat SMS, Zeleni ), Milojka Zavrtanik SNS, Sandi Ivanič LDS, Zlatibor Čurkovič Zeleni Slovenije, dr. Irene Mislej Zares itd. Ali bi lahko imeli dva poslanca? J r\ v l ii ški župan Danijel Krivec 32,82 %), še nekaj rezerve, t.j. 563 glasov viška, lahko za Matjaža Bajca z Liste Gregorja Viranta zapišemo, da je za las zgrešil poslanski mandat. Njegova stranka je v enoti pridobila en mandat, izmed enajstih okrajev pa je bil Matjaž drugi. Da bi prehitel Kristino Valenčič iz Ilirske Bistrice, bi moral dobiti namesto 1.323 glasov, 1.404 glasov. Torej 81 glasov več oz. 0,0059 % volilnega telesa naše enote. No, in kje bi lahko dobil teh 81 glasov? Najprej gotovo doma, na Colu, kjer je od 464 možnih prejel 'le' 109 glasov, Eva Irgl pa 225. Še bolj kot poslanka Eva jo je Matjažu zagodel župan Ajdovščine Marjan Poljšak. Po svoji navadi je sedaj že tretjič zapored kandidiral za obrobno, neizvoljivo, da ne rečem garažno stranko DSD - Delavska stranka dela (še prej za Lipo in neko združenje strank, ki sem jim že pozabil ime). Pobral oz. dobil je 403 glasove in jih praktično vrgel stran. Upam si trditi, da bi v primeru, če se župan ne bi toliko gnal kandidirati na neizvoljivih listah, bi omogočil našemu okraju dva poslanca. Od teh štiristo treh izgubljenih, Poljšakovih glasov, bi jih Bajec verjetno le nabral tistih pičlih 0,0059 procenta več (81 glasov)!? Ali bi lahko imeli tri poslance? so vseeno toliko pametni, da svojih glasov ne mečejo stran, s tem da ne volijo neizvoljive stranke. Ali bi lahko imeli štiri poslance? Tudi pri tem odgovoru ima prste vmes Marjan Poljšak. Če bi se končno včlanil v vsaj za rezultat njemu primerno stranko (recimo Desus ) ter bi si z bolj umirjenimi, pač letom primernimi izjavami, z leti pridobil neko potrebno naklonjenost v tej stranki, kar je verjetno pogoj, da bi ga sprejela medse, bi lahko zaključili naslednje; Angel Vidmar je kot kandidat Desusa prejel 778 glasov. Za izvolitev bi potreboval 1.449, torej 671 glasov več. Če bi Poljšak kandidiral za Desus, bi Vidmarjevim glasovom pridodal svoje (kot rečeno stran vržene) 403 glasove, kar pomeni, da bi mu zmanjkalo zgolj 268 glasov (kar predstavlja 0,0196 % našega volilnega telesa), ki pa bi jih verjetno dobil pri tistih, ki sicer volijo zanj, pa Tudi to bi se, ne tako težko, lahko zgodilo. Torej, če bi Bajec le dobil tistih 81 glasov od Eve na Colu, ki jih je imela itak 563 viška, če bi bil Poljšak kompatibilen vsaj z eno parlamentarno strankp, ki bi ga hotela sprejeti medse in če bi Nova Slovenija v naši enoti, v vseh enajstih okrajih, skupaj dobila 353 glasov več, v povprečju 32 glasov na okraj (0,0023 %)! Takrat bi Nova Slovenija dobila svoj četrti mandat v postojnski in ne v ptujski enoti. Takrat bi Jernej Vrtovec, kot prvo uvrščeni med kandidati NSi v postojnski enoti, postal poslanec. Kakorkoli že, po bitki smo lahko generali vsi in nedvomno je lažje premetavati glasove volivk in volivcev na papirju, kot v resnici, po voliščih. Vsakdo se namreč kot volivec odloča avtonomno in suvereno. Komentar Pa vendarle. Imeti enega izvoljenega poslanca ali pač dva, tri ali štiri, za občine v volilnem okraju ni eno in isto. Poslanka ali poslanec lahko v Ljubljani odpre marsikatera vrata, za pogovor, predstavitev občinskih težav. Opozori lahko na veljavne razpise, vpliva na zakonske rešitve, ki občini koristijo, ali pač ne. Lahko povezuje nepovezano. Prav zato se pridružujem mnenju dobrega prijatelja, ki mi je zadnjič dejal, da župan Poljšak, ne da samo dela premalo za občino ter da najmanj dva meseca ob vsakih volitvah, na katerih neuspešno kandidira, na občini ni prisoten (mentalno), temveč da s svojimi nepremišljenimi in vztrajno neuspešnimi kandidaturami občini pravzaprav škodi. Zapišem, kar sem dejal prijatelju - nimamo kaj, pravice (npr. po kandidaturi) so nedotakljive. Uživajo jih lahko tudi tisti, ki imajo s tem zgolj golo veselje ... Na vprašanje, če je golo veselje posameznika pomembnejše od dobrobiti vseh občank in občanov, pa naj si vsakdo odgovori sam. Mitja Tripkovic, univ dipl. soc. OpELTRA d.0.o. 'mfo(q ccllrasi GSM: 041 647-632 Nudimo vam udobje v vseh letnih časih. Panasonic^«™« ♦ visok izkoristek | • najtišje delovanje Znižajte stroške ogrevanja s pomočjo TOPLOTNE ČRPALKE. Snečko m U-eseb noUo delo 20l2i ^ DAIKIN Nedvomno. Če lahko ugotovimo, da je imela Eva Irgl glede na tri osvojene mandate njene stranke SDS v naši enoti in glede na to, da je beležila med kandidati SDS v enajstih okrajih naše enote drugi najboljši rezultat (boljši rezultat je beležil le bov- Praznični pogovor z Davidom Nabergojem Mlinotest - steber socialne varnosti v občini Da je bila Ajdovščina še nedavno tega industrijska 'velesila', predvsem v predelovalni sferi, ni treba poudarjati. Iz tega gnezda so v svet poletele imenitne blagovne znamke, kot sinonimi za kakovost in uspešnost. Danes je slika povsem drugačna - Kovinske že zdavnaj ni več, Ika je tudi samo še spomin, od nekdaj močnih stebrovje Lipa tiho usahnila, od mogočne Tekstine so le še fragmenti, Fructal so preprodali v Srbijo, usoda največjega med ajdovskimi podjetji, Primorja,je nejasna. Kot kaže seje skozi turbulentne čase še najbolje pretolkel Mlinotest, čeravno ne brez 'prask' Je morda k temu pripomoglo tudi dejstvo, da je dobršen dejavnosti vezan na vsakdanje živilo, ljubi kruhek, smo za začetek pogovora postavili vprašanje Davidu Nabergoju, predsedniku uprave Mlinotesta? so v sredini lestvice, jedro predstavljajo domače igralke, dobro se dela za mladimi, tekme si ogleda tudi po 300 in več gledalcev, vračajo se v dvorano. ŽRK Mlinotest posluje transparentno, skuša sproti pokrivati vse obveznosti. Na ta način vračamo nekaj okolju, v katerem delujemo. Drugič, odgovorno se obnašamo tudi do okolja. Največje naložbe zadnjih let so usmerjene v energetske projekte - nova toplotna postaja deluje na biomaso, s kogeneracijo toplotno energijo pretvarjamo v električno, kar ni le ekološko všečen ukrep pač pa tudi ekonomsko učinkovit - predstavlja kar 300 tisoč evrov prihranka na letni ravni. Bliža se konec leta, verjetno že veste, kakšno bo poslovanje ... Prihodkov bo okrog 64 milijonov in bodo za dobrih 10 odstotkov višji kot lani. Toda dvigu prometa ne sledi rast dobička - načrtovali smo 800.000 evrov dobička, bo pa nekaj nižji - kot že rečeno, surovinskega dviga nismo mogli tako hitro kompenzirati. Sem pa sicer zadovoljen z rezultati, z izjemo Peciva bodo vse družbe v skupini pozitivne, nekatere poslujejo zelo dobro, denimo koprska pekarna. Uspešne so tudi družbe v tujini (Mlinotest trgovina Umag, Žitoproizvod Karlovac, pa nova firma v Rumi v Srbiji, ki izdeluje sveže testenine...). Pa še misel ob koncu pogovora? Skupina Mlinotest daje kruh 832 zaposlenim, v matični firmi v Ajdovščini nas je nekaj več kot 500. Torej predstavljamo steber socialne varnosti v občini in smo, lahko rečem, edini od velikih, ki nismo uničili podjetja - poudarjam da zato, ker nismo bili pogoltni in se nismo ubadali z lastninjenjem, pač pa smo trdo delali. Za Ion pa od občinskega vodstva ne čutimo nobene naklonjenosti, še polena so nam metali pod noge, ko nam je pretil sovražni prevzem, saj je župan Poljšak celo zahteval zamenjavo predsednika uprave. Toda ker je praznični čas - pozabimo zamere in naredimo nekaj dobrega za to dolino. Pa miru in pozitivne naravnanosti želim vsem občanom in seveda zdravja in sreče našim zaposlenim. Mitja Tripkovid f X redvsem lastništva Mlinotesta I—^ v obdobju tranzicije nismo JL vzeli kot prioriteto. Kje naj bi našli 25 milijonov evrov (denimo, da je bil tedaj Mlinotest toliko vreden) za lastninjenje? V podjetju zagotovo ne! S krediti in obrestmi za lastninjenje hočeš nočeš osiromašiš podjetje, izčrpano podjetje pa ne more slediti razvoju, konkurenci. Smo pa bili tudi mi večkrat prevzemna tarča in smo se nekako le uspeli ubraniti in za zdaj imamo stabilno lastništvo (večinski lastnik Mlinotesta je Vipa Holding, ki obvladuje 72 odstotkov delnic), tako da se lahko ukvarjamo s poslovanjem, kar je tudi osnovna naloga uprave, ne pa da izgubljamo energijo z lastninjenjem. In prav divja tajkunizacija je po mojem prepričanju botrovala zlomu ajdovskega gospodarstva. Pa vam je zaradi živilskega programa, hrane, vendarle kaj lažje? Ni tako preprosto, kot na prvi pogled izgleda. Pogosto se znajdemo v Škarjah, ko cene surovin skokovito poskočijo, mi pa temu skoku z višjimi cenami ne smemo in ne moremo slediti. Tak primer smo imeli pred kratkim, zdaj se surovinski krč umirja. Poleg tega je kruh le del naše razvejane dejavnosti, slaščičarski program v družinskem proračunu tudi ni nujen, zelo dobre rezultate letos beleži mlinarska dejavnost... Je pa res, da so nam pri zagotavljanju tekoče likvidnosti v pomoč trgovine, ki jih odpiramo daleč naokoli, takoi-menovani 'mlinčki'. Že 50 prodajaln imamo in skozi maloprodajo ustvarimo 15 milijonov prihodkov. Ob krizi, nižji kupni moči, je najbrž tudi konkurenca na trgu ostrejša ... Vsekakor je treba gledati na denar, konstantno spremljamo stroške in jih tudi obvladujemo, znamo svoj posel, smo racionalni in sem prepričan, da bomo zato preživeli. Vendar so stvari, ki pač niso v naši moči. Ko druga podjetja padajo kot domine, pade breme na ostale, ki še živijo. Priznam, tudi mi moramo kdaj odpisati terjatve... In morda največja nevarnost, ki nam preti, je morebitna prodaja Mercatorja. Mnogi trdijo, da državnega interesa ni, da je to le nekakšna potuha gospodarstvu. Zame je to velika norost - trdim, da državni interes obstaja in to tudi v primeru Mercatorja. Kdor tega ne vidi, ne vem, kaj naj rečem ... Prepričan sem, da bi prodaja največjega trgovca pomenila propad slovenske živilske industrije, kmetijstva in še marsičesa. Mercator je občutiti v vseh porah življenja, je preveč velik in pomemben, da bi se z njim igrali... prepustiti nas vse brezobzirni tuji konkurenci, ne vem, no Veliko se govori tudi o družbeni odgovornosti, ne glede, kdo kaj pod tem pojmom razume, običajno so mišljena razna sponzorstva ... Zdi se mi, da smo še edina firma v Ajdovščini, ki še kaj doniramo oziroma sponzoriramo - prošenj je res veliko. Pomagamo, kolikor pač (z) moremo. Vendar moram ob tem poudariti, da smo se vrnili v rokomet, da podpiramo edinega ajdovskega prvoligaša. Dekleta se srčno borijo, r AVTO SELEC! vam želi srečno in varno vožnjo v 2012 1 L varno vožnjo i k v 2012 A TOVOTA Prihodnost ustvarjamo že 14 let. Variš HSD Prius+ Prius naprodaj v letu 2012 naprodaj v letu 2012 Toyota hibrid. Preprosto boljši način vožnje. Toyota Hybrid Synergy Drive, najbolj priljubljena hibridna tehnologija širom sveta. Dokler drugi govorijo o hibridni tehnologiji, Toyota že 14 let izpopolnjuje le-to, kar navsezadnje potrjuje že več kot 3 milijone zadovoljnih voznikov.Toyotina hibridna tehnologija je bila že četrtič nagrajena z nagrado »Zeleni motor leta«, v letošnjem letu pa je Auris hibrid prejel prestižno nagrado »Vozilo prihodnosti« s strani ADAC-a. Odkrijte več na www.toyota.si fP!!! Gelber Engel 2011 Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah COz iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah COz, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Poraba goriva: 3,8-41/100 km Emisije C02:89 - 93 g/km. Today Tomorroiu Toyota Valentina srebrna V športno rekreacijskem centru Jarun v Zagrebu, kjer seje leta 1987 odvijala Univerzijada, seje 12. novembra odhodila še zadnja tekma za 3. pokal Alpe Adria Race VValking. "T TTpavka Valentina Čufer se \ / ga je seveda udeležila in na V pet kilometrski razdalji še tretjič v dobrih dveh mesecih popravila veteranski državni rekord, ki ga je najprej naredila na Balkanskih igrah septembra v Domžalah, ga 29. 10. 2011 popravila za pol minute na tekmi v italijanski Gorici in še enkrat, tokrat na Jarunu, spet popravila za dobre pol minute. V skupnem seštevku se je Valentina letos povzpela še mesto višje kot v lanskem letu in tako zasedla odlično drugo mesto za zmagovalko Avstrijko Moniko Schwantzer in pred tretje uvrščeno Dorotheo Grolig, prav tako iz Avstrije. vč Življenjska zavarovalnica NLB Vita skrbi Ljudska univerza Ajdovščina Varnost malčkov v pometu Ajdovščina, 20. decembra - Življenjska zavarovalnica NLB Vita, je malčke in vzgojiteljice iz Otroškega vrtca Ajdovščina, enota na Ribniku, opremila z odsevnimi brezrokavniki. Tako bodo lahko brezskrbno in razigrano uživali na sprehodih tudi v krajših jesenskih in zimskih dneh, ko je vidljivost velikokrat zmanjšana zaradi neugodnih vremenskih razmer. dsevne brezrokavnike je v ■ enoti na Ribniku v imenu življenjske zavarovalnice NLB Vite predal Marko Zega iz poslovalnice NLB v Ajdovščini. V vrtcu so bili novih odsevnih brezrokavnikov za malčke in vzgojiteljice zelo veseli, saj jih potrebujejo, ko se podajo na raziskovanje okolice. V vrtcu namreč veliko pozornosti namenjajo tudi ozaveščanju otrok in staršev o tem, kaj lahko sami storijo za večjo varnost v prometu. Življenjska zavarovalnica NLB Vita, v sodelovanju s poslovalnicami Nove Ljubljanske banke, letos ponovno podarja 5.000 odsevnih brezrokavnikov malčkom v 120 vrtcih po vsej Sloveniji. Ker se zavedajo, da je za zagotavljanje večje varnosti otrok pomembna tudi opaznost njihovih spremljevalcev, so se letos odločili, da z odsevnimi brezrokavniki opre- mijo tudi 500 vzgojiteljic in vzgojiteljev. Njihovi sprehodi v jesenskih in zimskih dneh bodo tako bolj varni, saj jih bodo vozniki hitreje opazili. »Otroci so zelo ranljiva skupina v prometu, zato smo se tudi letos odločili, da vrtcem doniramo odsevne brezrokavnike in tako prispevamo k izboljšanju njihove varnosti. Letos smo poskrbeli tudi za njihove vzgojiteljice in vzgojitelje in tudi njih opremili z odsevnimi brezrokavniki. Tako bodo njihovi sprehodi še bolj razigrani a hkrati tudi varni,« je ob predaji odsevnih brezrokavnikov povedal Marko Zega. PR NLB® Prireditev ob zaključku leta Skrivnosti gozda 'Na Hotelu' Predmeja, 17. decembra - Sobotna prireditev je imela dva dela - Društvo podeželskih žena je zaokrožilo svoje nadvse uspešno leto, drugi del pa je bil namenjen odprtju razstave z naslovom 'Skrivnosti gozda'. "C T"začetku tega leta je občina \ / Ajdovščina od bivših lastni-v kov odkupila poslopja starega hotela in Doma krajanov. Tako je objekt posredno spet prišel v last krajanov Predmeje. Zgodovina hotela sega v čas pred drugo svetovno vojno, ko je na tem mestu stal za takratne razmere imeniten hotel, ki so ga radi obiskovali gostje iz bližnje in daljne okolice. Postavil ga je Zdravko Repič iz Ajdovščine in ga dal v najem družini Bizjak s Predmeje, po domače Štem-čevim. Med vihro druge svetovne vojne so Nemci poleg 90 - tih hiš na Predmeji požgali tudi takratni hotel. Po vojni je takratna oblast te ruševine nacionalizirala in krajani so na zgradili novo stavbo. Zraven so prizidali še kulturno dvorano. Vse te objekte so poimenovali kar Zadružni dom, to pa za to, ker je z njim upravljala takratna Kmečka zadruga. V Zadružnem domu so se odvijale razne dejavnosti -tu je bila trgovina, gostilna in kulturna dvorana. Zadružni dom je bil kraj druženja in zabave, središče razpotegnjene vasi. Nadaljnja usoda hotela je zaznamovana z letnico 1991. Takrat smo Slovenci zamenjali socializem, takratni družbeni sistem, za sedanji tako imenovani kapitalizem. Po osamosvojitvi so bili sprejeti drugi prav-nolastniški zakoni. Med drugim tudi zakon o denacionalizaciji. Tako kot nacionalizacija je tudi denacionalizacija povzročila veliko krivic. Namreč, krajani Predmeje so po drugi svetov- ni vojni udarniško, torej s prostovoljnim delom in neizmerno voljo gradili lepšo prihodnost za vse nas in zgradili na ruševinah starega hotela nove objekte. Ob denacionalizaciji so ti objekti v celoti prešli v last predvojnih lastnikov, češ, za uspešno gospodarstvo moramo imeti privatno lastništvo. Na žalost tudi ti lastniki niso poskrbeli za obnovo in popravilo že dotrajanega hotela. O lastništvu in odkupu teh objektov so sledila dolga in mučna pogajanja. V začetku tega leta je bila občina Ajdovščina nekako prisiljena odkupiti te objekte. V nasprotnem primeru bi ostala KS Predmeja brez prostorov za delovanje, krajani Predmeje pa bi bili ob kulturno dvorano, skratka bili bi ob Dom krajanov. Ko so bili objekti odkupljeni, smo v svetu KS Predmeja takoj začeli z nadaljnjimi aktivnostmi. Postavilo se je vprašanje, kako naprej s pridobljenimi objekti. Na podlagi ankete med krajani Predmeje in ostalih pridobljenih mnenj smo se odločili, da se sedanja poslopje hotela preuredi v večnamenski objekt za potrebe krajanov in za promocijo našega kraja. Skratka za promocijo cele Gore. V objektu bi se tako uredili prostori za prireditve, prostori za potrebe in de- Jabolko kakovosti 2011 Nacionalno priznanje Dne 8. decembra je Center republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) že sedmič podelil Jabolka kakovosti - nacionalne nagrade najkakovostnejšim partnerskim, razvojnim in drugim oblikam projektov, kijih pokriva CMEPIUS. Med prvimi tremi nagrajenci je bila tudi Ljudska univerza Ajdovščina. Tk erilo za izbor nagrajenih j \/ I projektov je bila izstopa-JL ▼ Ajoča vsebina projekta, od-ražanje glavnih prioritet programa Vseživljenjsko učenje, mednarodno sodelovanje in vključevanje različnih partnerjev ter doseganje pomembnih rezultatov za posameznike, organizacijo ter širšo okolico. Kot taki predstavljajo primere dobrih praks, ki jih želimo predstaviti čim širšemu krogu ljudi. Ljudska univerza Ajdovščina je prejela nagrado za projekt » V dvoje gre! - Izmenjava znanja kot most med generacijami«. V projekt so bili vključeni še partnerji iz Poljske, Slovaške, Malte, Portugalske, Francije, Turčije in Grčije, sodelovali pa sta tudi Osnovna šola Dornberk in Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Cilj projekta je bil generacijsko sožitje med mladimi in starejšimi. Projekt je temeljil na sodelovanju mladih s starejšimi, na prenosu računalniških znanj na eni strani in na prenosu izkušenj in spretnosti starejših na drugi strani. Starejši, ki so se vključili v projekt, so pridobili predvsem informacijsko - komunikacijske spretnosti, samozaupanje in samospoštovanje, mladi udeleženci pa predvsem znanje zgodovine in osveščenost o družbenih spremembah v njihovi skupnosti. Več o projektu in nastali literaturi, si lahko preberete na spletni strani www.lu-ajdovscina.si. Kamnoseštvo Bele Simon s.p. ^ Spoštovani! . 'JfvaCi za sodtfomitfe in zaupanje, if' V skupno veselje se Bomo trudiG tudi vnaprej! 'Kaj Bo :Bo£ič doživet, prazniBj mirni, Kot o leto pa zdravo in uspešno! Kopriva 40/d, 6221 Dutovlje tet: +386 (0)5 764 06 34 gsm: +386 (0)31 330 203 E-mail: beles@siol.net lovanje KS, muzejski prostori (etnološki muzej) ... info točka, razstavno prodajni prostor, v katerem bi bil manjši gostinski prostor in manjša trgovinica. V tem prostoru bi imeli razstavljene izdelke domače obrti (čipke, mlečne izdelke, vina iz Vipavske doline ...). V objektu bi še imeli manjšo krajevno knjižnico, prostore za obšolske dejavnosti in prenočitvene prostore. Idejna zasnova bodočega objekta, ki sta jo na podlagi analiz izdelali domačinki Irena Velikonja in Orjana Grbac Velikonja, obsega vse to. Ker je taka preureditev objekta tako časovno kot finančno zelo zahtevna, smo na pobudo Irene Kodele Kra-šna iz zavoda Rdeči Apolon v hotelu najprej uredili razstavni prostor. Bivši gostinski prostor smo preuredili in v njem postavili stalno razstavo z naslovom Skrivnosti gozda. Razstava bo služila izobraževanju osnovnošolskih učencev, pa tudi drugi obiskovalci si bodo osvežili znanje o gozdu ...S pozornim ogledom razstave se bodo učenci seznanili z raznimi drevesnimi vrstami v gozdu, kako se posamezne drevesne vrste razmnožujejo, kakšne vrste lesa poznamo, katere rastline rastejo pod drevesi, katere živali živijo v našem gozdu. Celo sli- šali bodo lahko, kako se oglašajo razne gozdne živali, in še marsikaj ... Za ogled razstave se bo lahko skupina ali posameznik predhodno najavil na te naslove: Irena Kodele Krašna, GSM 040 560 955, e - naslov irenakk@siol.net, Damjan Vidic, GSM 031 644 386, tel. 05 3649 326, e -naslov vidicdamjan® yahoo.com, Božidar Vidic, GSM 031 754 562, tel. 05 3649 129, e - naslov vidictgm@siol.net, Izidor Peljhan, GSM 041 708 134, tel. 05 3649 370, e - naslov izidor.peljhan@gmail.com. Pripravil Božidar Vidic, predsednik KS Predmeja Božična zgodba v Vipavskem Križu Organizatorji Božične zgodbe, krajani Vipavskega Križa in okolice, pripravljajo uprizoritev Božične zgodbe ali žive jaslice. NE BOJTE SE! GLEJTE, OZNANJAM VAM VELIKO VESELJE ... (EK 2,10) BOŽIČNA ZGODBA NA PROSTEM in Razstava jaslic Ž3. DECEMBER 201 1 „ ob19h DOGODKU BO SLEDILO DRUŽENJE S PREPEVANJEM BOŽIČNIH PESMI. Krajevna skupnost im župnija Vipavski Križ ■......... L M m-: II ■ 'V ogajala se bo v petek, 23. de-Icembra, ob 19.00. Božično zgodbo bo moč spremljali in se vanjo lahko tudi vključiti po trgih in ulicah srednjeveškega mesteca. Sodelujoči nas bodo popeljali skozi zgodbo v času Jezusovega rojstva. Ob zaključku žive Božične zgodbe sledi še otvoritev razstave jaslic v Domu krajanov. Na razstavi bodo sodelovali ustvarjalci iz naše okolice. Po uprizoritvi Božične zgodbe in ogledu razstave jaslic bo sledilo prijetno druženje ob prepevanju božičnih pesmi. Vstop je prost, vabljeni vsi, ki si želite lepega in prijetnega vstopa v praznične dni. Vrednote danes kot nekoč »Spoštovanje, družina, mir in prijateljstvo so vrednote, ki se v dobi potrošniške družbe izgubljajo. Namen veselega decembra ni več druženje in zahvaljevanje, ampak zapravljanje denarja za neuporabna darila«. p—flo so bile besede udeleženke programa PUM Ajdovščina, JL. ko smo se v septembru pogovarjali o tem, kaj bi lahko zanimivega naredili v času praznovanja božičnih in novoletnih praznikov. Želeli smo prikazati, narediti nekaj, s čimer bi izpostavili, da tudi mladi, ki so izstopili iz izobraževalnega sistema in bili potisnjeni na rob družbe, spoštujejo vrednote tako kot so jih nekoč. Hoteli smo narediti nekaj, kar bi bilo vidno in prepoznavno, nekaj, s čimer bi izrazili svoje mnenje in prepričanje. K sodelovanju smo povabili zunanjega sodelavca, specialista scenografije Aleksandra Blažico, ki nam je pomagal in nas usmerjal pri oblikovanju našega projekta. Zamislili smo si, da bi lahko naredili nekaj, kar bi povezalo skrb za okolje in tradicijo. Oblikovali bi relief svete družine. Vendar kako? S kakšnimi materiali? Kam bi to lahko izobesili, da bi vsi videli naše delo in vložen trud. Po intenzivnem razmišljanju in brskanju po svetovnem spletu, smo našli primerno upodobitev silhuet svete družine. S pomočjo računalniškega programa smo podobo povečali na želeno velikost. To je bila najlažja faza projekta. Tradicijo smo želeli povezati z recikliranjem, zato smo se odločili, da bomo relief oblikovali iz odpadnih vrečk, ki smo jih tako udeleženci kot mentorice pridno zbirali kar cela dva meseca. Vrečke smo obdelovali s tehniko toplotnega lepljenja in tako je relief postopoma pridobival obliko. Da bi bila podoba vidna v temi smo celotno figuro prebarvali s svetlečo barvo in vse skupaj zaščitili še s samolepilno prozorno folijo. Seveda projekt ni potekal brez raznih pripetljajev in nevšečnosti, vendar smo s skupnim trudom ustvarili nekaj lepega, nad čemer smo zelo ponosni, to potrjujejo tudi mnenja udeležencev. »Relief svete družine je rezultat medsebojnega sodelovanja, podpiranja in druženja, to pa je tudi bistvo božičnih in novoletnih praznikov (Sheena Logarta Bratina, udeleženka programa)«. »Izbirni projekt, oblikovanje reliefa svete družine, je pripomogel k temu, da sem lahko razvijal izvirnost in likovno ustvarjalnost ( Nejc Jež, udeleženec programa)«. Relief svete družine smo izobesili na okna bivšega Mercator centra v središču Ajdovščine. Zahvaljujemo se podjetju Svet nepremičnine, gospe Zvonki Krapež, ki nam je dovolila, da smo našo umetnost obesili v ome- njenih prostorih. Ponosni smo, da vam lahko predstavimo naše delo. Vzemite si čas in si ga oglejte. Relief svete družine bo na ogled do 3. januarja 2012. Projekt je nastal ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada. Anja Jamšek Furlan in Agnes Tomažinčič, wm pii d napitki d.o.o. prodaja n prek prodajnih avtomatov ^ ffi 2tevs$pmt&sm§iks($at L msmMvdUBBBs čeiijuAdtGtBizSntmSms, spmmSmmčidiB. sg. ¥@s®l© l^žičn® prasnite ter gumira® In Mgp®ira® Novo leto ■ t '<■* ' 1 A > £ PIHALNI ORKESTER I VRHPOLJE vabi na BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT v ponedeljek 26.12.2011 ob 19.00h v športni dvorani Škofijske gimnazije v Vipavi Gostje: Glasbena skupina Spet drugi Otroški pevski zbor župnije Vrhpolje - J Prisrčno vabljeni! • http://www.kd-godba-vrhpolje-vipava.si .. "“M !•*' 1» 'deit W i j$' /OT .ustvariš’' dtianjp LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA Naj 6o Četo 2012 poCno navili znanj . PODJETNIŠTVO NA PODEZEUU • NLP - kaj je to? . ZDRAVJE JE NAŠA ODLOČITEV . UŽU - KNJIGE SO ZAME . KNJIGOVODSTVO . brezplačne RAČUNALNIŠKE URICE . ITALIJANŠČINA ... S 05 36 64 750 www. lu-a j dovscina. si Škofijska gimnazija Vipava Projektni teden na in slovesna akademija ačel se je v nedeljo, 20. 11. M 2011, ko smo v dijaškem M. Ji domu praznovali Kristusa Kralja, največji vsakoletni praznik dijaškega doma. Dijaki se nanj pripravljajo že vsaj teden prej, pri večernih molitvah. Dijakinji, ki bivata v dijaškem domu sta zapisali: »Duhovni vodja doma, g. Marko Rijavec, nam je vsak dan predstavil nov simbol - vsak od teh je imel globlji pomen, povezan s Kristusom Kraljem. S pomočjo simbolov smo odkrivali svojega Kristusa Kralja in se mu še bolj približali. Prvi simbol je bila miza, ki ponazarja srečanje ljudi med sabo. Drugi dan smo imeli stol kot simbol za spoštovanje, prostor za drugega. Prt je bil simbol zaščite, bratskega opomina, zadnji dan pa svetlobo sveče kot simbol bližine. Tako smo z vsakdanjimi predmeti sestavili omizje, na katerega smo pri maši postavili krono Kristusa Kralja.« V ponedeljek pa smo vstopili v šolo, ki je bila živahnejša kot običajno. Vsi smo bili namreč polni pričakovanja, kakšen bo ta posebni teden. Prve ure je sicer res potekal pouk, ki pa je bil drugačen, saj sta v razred pogosto vstopila dva profesorja hkrati. V šolskem razvojnem timu se zavedajo, da ljudje stvarnost doživljamo kot celoto, zato je v sklop posodabljanja učnih načrtov vključeno tudi medpredmetno povezovanje. Na tak način dijaki lažje povezujejo razdrobljeno znanje, ki ga pridobijo pri posameznih predmetih. Prof. Suzana Kugonič je prva sprejela ta izziv, da bi kot vodja Skupine za medpredme-tne povezave ugotovila, koliko truda je potrebnega, da profesor izpelje tako uro. Za svoj predmet je izbrala višjo obliko povezave in k sodelovanju povabila še kolege, ki poučujejo biologijo, fiziko in angleški jezik. Oblikovali so sklop štirih ur, med katerimi so dijaki spremljali, ugotovili in razumeli lastne fiziološke odzive na napor ter si določili sebi primerno stopnjo obremenitve. V povezavi z biologijo so se naučili precej za življenje uporabnih stvari, kot npr. kalorične vrednosti posameznih živil, kako se oblikuje zdrav jedilnik, kakšni so zdravi načini hujšanja, izračunali so si dnevno porabo kalorij ... Spoznali pa so tudi, kolikšen je bazalni metabolizem in naredili nekaj obremenilnih testov s področja teka, na sobnem kolesu, steperju, tekalni stezi in eliptičnem trenažerju ter spremljali svoj srčni utrip in ugotavljali, kako je ta povezan s športno vadbo. S pomočjo tabel so ugotavljali tudi stopnjo porabljenega kisika (V02 max). Pri fiziki pa so računali še vloženo delo, risali grafe, preračunali mejo med aerobno in anaerobno obremenitvijo ... Prevedli so tudi angleške izraze, ki se nanašajo na uporabljene aparature in izdelali plakate s prevodi v slovenščino, ki bodo odslej viseli v fitnesu. Ustvarjalnejši, bolj radoživ in verjetno najzanimivejši del tedna pa so predstavljale delavnice, kar 18 jih je bilo, ki so jih vodili profesorji, vse pa so bile na temo praznovanja. Dijaki so - v skladu z idejo avtentičnega učenja - sami naredili pravzaprav vse, kar je potrebno za pripravo treh pomembnih dogodkov: Miklavževa-nja, dneva odprtih vrat in predvsem velikega praznovanja ob 20 - letnici šole, ki se je zgodilo v nedeljo, 27. 11. 2011 ob 17.30. Preizkusili so se v vlogi fotografov, čistilk, redarjev, hostes, pekov in slaščičarjev, likovnikov in novinarjev, snemalcev, pa seveda glasbenikov in govorcev. Rezultat je bila nadvse uspešna prireditev, ki jo je spremljalo preko. 1000 povabljenih gostov, nekdanjih dijakov, profesorjev in drugih sodelavcev šole ter predstavnikov škofije. Pozdravil jih je rektor, g. Slavko Rebec, ki se je zahvalil gostom, da so šoli s svojim obiskom izkazali spoštovanje ob njenem 20 - tem rojstnem dnevu, slavnostni govor pa je imel ravnatelj, g. Vladimir Anžel, ki je šoli voščil še na mnoga leta "v burji in z burjo, v iskanju in verovanju". Težko je opisati vzdušje v nabito polni dvorani, ki so jo dijaki slavnostno okrasili in napolnili z glasbo. Predstavili so se šolski zbori, pod vodstvom gospe Loredane Sajovic, prof. Igorja Hodaka in dijakinje Klare Koradin. Orkester je vodila Meta Praček, nekdanja dijakinja ŠGV. Večino izvajanih skladb je priredila dijakinja Barbara Grahor, navdušili pa so nas tudi solisti: nekdanja dijaka ŠGV Andreja Frelih in Samo Vovk, ki ju poznamo iz zasedbe Per-petuum Jezzile, ter dijakinji Tjaša Fajdiga in Irena Premrn. Program sta simpatično povezovala Matevž Červ, nekdanji dijak ŠGV in pevec pri Akademskem zboru Vinko Vodopivec, ter dijakinja Erika Bolčina, ki je vezni tekst skupaj z g. Markom Rijavcem, duhovnim vodjo dijaškega doma, tudi sestavila. Koprski škof, g. Metod Pirih, je podelil tudi tri nagrade ustanovitelja za dolgoletno uspešno delo na ŠGV. Zaključna pesem zborov in orkestra Triglav, moj dom, je dvorano dvignila na noge in aplavzu ni bilo konca. Ustavili smo se šele, ko so nas povabili na zakusko, ki je bila v večini spet delo pridnih rok naših dijakov, profesorjev in staršev. Prijetno je bilo srečati se z mnogimi nekdanjimi dijaki, obuditi spomin ali dva in pokramljati o tem in onem. Na koncu večera smo si lahko le čestitali in se strinjali z g. škofom, ki je šolo primerjal z vinogradom: negovan vinograd, katerega trte rastejo na zemlji, pognojeni z zdravimi vrednotami, je znamenje samostojnosti in razveseljuje srca skozi celo leto, zlasti pa, ko je čas trgatve in se duša veseli žlahtnega pridelka. V času projektnega tedna je letos tekla tudi delavnica, v kateri so se dijaki četrtih letnikov pripravljali na tradicionalno Miklavževanje, na prireditev, ki prinaša veselje in smeh, najpomembnejši pa je njen namen -vedno je povezana z nabirko za ljudi, ki potrebujejo pomoč. Letošnji Miklavžev dar je namenjen družini iz Jajca, ki so ji škofijski dijaki letos poleti pod okriljem Škofijske Karitas Koper v okviru vsakoletnega delovnega tabora pomagali dokončevati hišo. Maturantje sami pravijo: »Miklavž letos ne bo napolnil le nogavic, temveč bo naredil veliko več. Na obraze bo risal nasmehe, v srcih bo prižgal tisti občutek prešerne sreče ... In nekje v Bosni bo osrečil družino Poplašen, ki šteje 12 članov, med njimi so trije invalidni. Vsak kovanec bo članom te družine narisal nasmeh na obraz in življenje (vsaj za malo) obrnil na bolje. In njihovi nasmehi ne bodo greli le njih - njihovi nasmehi bodo greli tudi nas, četudi bomo predaleč, da bi jih objeli ali jim na uho zašepetali najlepše želje. Toda prav to je čar praznikov - zavest, da nekoga osrečiš, ne glede na to, kako daleč je v resnici...« In Miklavž je prišel, tudi v svoji šaljivi podobi, pripeljal angelčke, hudičke, s pomočjo spretnih dijaških rok pripravil zanimivo sceno in zabavno prireditev, ki jo je v sredo, 7. 12. 2011, popoldne na ŠGV spremljalo veliko ljudi. Od srca smo se nasmejali dijaški hudomušnosti, njihovi spretnosti pri posnemanju profesorskih napakic in na koncu še enkrat sklenili: Ja, ti naši dijaki res zmorejo marsikaj. Verjetno je prav to tisto, kar našo šolo dela drugačno - da zmoremo dijaki in profesorji stopiti skupaj, tudi v manj formalnih situacijah, da nam je vredno nameniti drug drugemu čas (včasih tudi popoldne) ter da se zmoremo iskreno nasmejati drug drugemu in samim sebi. O pripravi na dan odprtih vrat, ki se je zgodil 10. 12. 2011, in o naši želji, osnovnošolcem pokazati, kako (lepo) je na ŠGV, pa, po mojem mnenju, zgovorno pričajo besede dijakinje, ki je pri tej delavnici sodelovala: »1 rektor, 1 ravnatelj, 2 vhoda, 3 četrti letniki, 5 vrst ocen, 8 točk na maturi, 13 predmetov v prvem letniku ... Se ti že kaj »svita« o čem govorim? Da. Predstavitev ŠGV - ja mlajšim generacijam, ki se v letošnjem letu odločajo o svoji prihodnosti. V projektnem tednu smo dijaki stopili skupaj, zbirali ideje in na koncu s pomočjo dveh profesoric pripravili powerpoint z obilico slik ter sestavili video posnetek, ki prikazuje vzdušje na naši šoli (Miklavževanje, pevski zbori ...). Prav to se mi zdi najpomembnejše - odnos, ki je med nami dijaki in profesorji. Mislim, da je to tisto, kar moramo mladini pokazati, da se odloči in pride na ŠGV in vztraja ter se v 4. letniku tudi sama spopade med drugim s Fibonacijevim zaporedjem in ga vključi v kak članek.« Projektni teden (ki seveda zajema tudi vse prireditve, pripravljene v tem okviru) je uspel. V prvih in zadnjih dneh tedna nas je počastila s svojo prisotnostjo tudi burja, zaščitni znak Vipavske doline. Kot bi vedela, da je geslo našega tedna Srce na burji, in se s tem strinjala. Saj kot pravi rektor ŠGV, g. Slavko Rebec: »Mladostno dozorevanje dijakov je obdobje življenja, v katerem vedno in pri vsakem piha burja. Učitelji skušamo pomagati, da bi dijaki odkrili srce kot svoje središče in tisto močno oporo, ki jo burja dozorevanja ne more zlomiti.« Irena Krapš Vodopivec ~ sevEDim IPISifv. BW- ■ 1 !/ • i k* M t M B*!1 --v' * Projekt Comenius Malo tu, malo tam T- 7" ot po navadi se mi je tudi ti-sto jutro mudilo. Že od nek--A-^-daj mi je bil zanimiv kontrast občutkov, tistega hitrega vrveža doma, ko v potovalko mečeš nogavice, spodnjice, hišne copate in vesel, da ni prepozno, ugotoviš, da bi skoraj pozabil ščetko, milo prosiš starše, naj ti za popotnico dajo kakšno paro ..., in tistega občutka, ko se odpraviš in začneš svoje potovanje, z nasmehom na obrazu in malce hitrejšim bitjem srca, saj si radoveden, kako se bo tokrat razpletlo nevsakdanje poglavje v tvoji knjigi življenja. Ko za par dni prekineš z ustaljenimi navadami in se razvajaš ob spoznavanju nepoznanih stvari in uživanju tistih, ki ti prijajo. Radovedno sem se tistega 22. oktobra, z malce zamude seveda, pridružila dvema prijateljema, Saši in Gregorju in dvema profesorjema, ge. Martini Podbersič in g. Alojzu Grahorju. Nihče ni prav veliko vedel, kaj naj pričakuje. Vedeli smo, da smo del projekta Comenius, projekta, ki povezuje Matematiko, znanost in svet, v katerega je tokrat vključenih sedem držav: Velika Britanija, Francija, Grčija, Italija, Poljska, Slovenija in Španija. Naš projekt, katerega skupni cilj je dolgoročno učenje za življenje, sestavlja sedem srečanj, vsako srečanje poteka v eni državi, prvo je bilo v Italiji. Tema dvoletnega projekta je simetrija, ki je bila z nami povsod tisti teden, včasih smo jo zaznali prav vsakdanjih stvareh, kot so keramične ploščice ali idrijska čipka, na koncu pa smo jo videli že na nebu, v sledi reaktivnega letala. Prva matematična naloga je do nas, popolnoma naključno, prišla že tisto jutro, in bilo je nujno, da jo čim hitreje uspešno rešimo. Problem, kako spraviti obilo kovčkov in vrečk in potovalk in ostale krame v mali prtljažnik profesorjevega avta je bil rešen, predvidevam, da zaradi profesorjeve rane mladosti, ko je najbrž veliko preigral vsem dobro znano igro tetris. Skupaj smo se odpravili v neznano. Pot ni bila tako dolga, sploh, ker smo jo v večini polovico prespali. Smo pa na koncu vendarle iskali -edino veliko stavbo v kraju, kakršno je bilo navodilo. In smo našli. Italijansko srednjo šolo Institutodilstru-zioneSuperiore "Edith Stein" v kraju Gavirate. To je majhno mesto, ki se nahaja blizu jezera Varese, ki leži z avtom približno eno uro stran od Milana. Za primerjavo, Gavirate ima okoli 9000 prebivalcev, kar je šest- krat več kot Vipava. Tudi šola, ki nas je gostila, je večja, veliko večja od naše, obiskuje jo več kot tisoč dijakov. Se pa lahko pohvalimo, da imamo mnogo večjo jedilnico in boljšo malico, ki so jo naši želodčki kmalu pogrešali. Pozno popoldne tistega prvega dne smo se ločili. Vsak je bil nadvse vljudno sprejet v svojo gostiteljsko družino. Gregorja je sprejel Luca, Sašo Elizabetta, mene pa Francesca. Seveda poleg njih tudi njihove družine; vsi so imeli vsaj mamo in očeta. Trije slovenski dijaki. Trije različni avti (no, morda so bili vsi fiati), trije italijanski dijaki, tri italijanske družine in trije podobni spoznavni pogovori. Trije različni kraji, a en je bil čas. Kdo sem jaz, kdo je ona, trije bratje, brat in sestra ter babica Bruna, hrček in čipmunk, ona želvo in psa, ki ne hodi, ker ima živec ukleščen v hrbtenično vretence ... Človek se zmeni vse, pa naj bo življenjsko pomembno ali blazno nepomembno in totalno nenormalno. Pripeljali smo se do hiše in osupla sem nad velikostjo, čistostjo, domačnostjo. Bilo je, kot da bi mi bilo znano, morda le malce preveliko. Nisem vajena, da so stopnice, po katerih se vzpnem, da pridem do doma, samo moje, ampak jih po navadi delim s sosedi istega vhoda v bloku. Tako razkošje je bilo zame nekaj novega. A sem se kmalu privadila. Najbolj me je privlačila dnevna soba z jedilnico. Na eni strani so bila namesto stene sama okna. Pogled skoznje ti je odvedel misli daleč stran v spraševanje, kako veliko je to Veliko jezero (Lago Maggiore) in kam vse sega. Nekaj čudovito modrega. A še čudovitejše je bilo zadnji dan, ko nam je bilo podarjeno še sonce, ki je vsaki barvi dodalo pridih topline. Toplino v dnevni sobi pa nam je drugi dan pričaral v kaminu prasketajoči ogenj. Sumim svoje gostitelje, da so to naredili le zaradi moje navdušenosti nad kaminom, saj sem ga dejansko prvič videla v živo, takega, dnevnosobnega. Za to gesto, kot za mnoge druge, sem jim res hvaležna. V ponedeljek zjutraj smo se povečini začeli zares zbujati šele na avtobusu. Vožnja ni bila dolga in kmalu smo se izkrcali nekje v Milanu. Milan, Milan. Prva misel: pač neko mesto, o katerem nimam pojma in mi ime ne pove praktično nič. A ko sem se, pred mogočno, tja nekam daleč v nebo štrlečo katedralo II Duomo, poglobila v pogovor s Sašo in začela razmišljati, sem samo sebe presenetila nad nekaterimi stvarmi, ki jih po zaslugi učenja lanske snovi o italijanskih prestolnicah, o tem mestu vem. Da je glavno italijansko finančno mesto, z mnogimi bankami in sedeži podjetij, da je mesto, v katerega radi zahajajo ljubitelji umetnosti, da je mesto mode. Skoraj pozabila sem na zelo znano opero Teatro alla Scala, ki sem jo tam videla. Potem sem ob pogledu na ponaredek Da Vincijeve Zadnje večerje (Cenacolo ali 1'Ultima Cena) in prebiranju opisa poleg nje obudila še znanje, da nekje v okolici parih kilometrov v majhni cerkvici S. Maria delle Grazievisi tudi origb nal te znane slike. V Muzeju znanosti in tehnologije smo našli marsikaj zanimivega za nas. S Sašo naju je zelo navdušila ena izmed Hipokratovih slik, na kateri so bile narisane mnoge njegove lunice. Kar poglobilisva se tja daleč leto ali dve nazaj in skušali obnoviti postopek računanja ploščine teh njegovih prisrčnih malih likov. A na koncu se nisva zedinili niti pri tem, katero njegovo lunico smo pri pouku sploh obravnavali. Naslednji dan smo bili postavljeni pred veliko skušnjavo. Težko si se uprl ob pogledu na mize, kljub temu da se niso šibile od obilice hrane, ki so jo nosile, ker so bile pač dovolj masivne. Vsaka država je poleg besedne predstavitve, ki jo je večina sprejela bolj pasivno, prinesla tudi del, da smo ga aktivno poizkusili. Še vedno vidim tiste grške oreščke roza barve, škatlico Milka čokolade s Poljske, vonjam presladke tablice s semeni, oblite z medom, prav tako iz Grčije, spomnim se ugriza v žele bombon, prosim, spomin, ne varaj me, če rečem iz Francije, z zanimivim, a ne preveč okusnim okusom vrtnice. Dokončno nasitile pa so nas italijanske pice in njihovi slavni pannini, ki smo jih vsi vneto poplakovali s Fructalovimi sokovi in jim, vsaj nekateri, dodali priokus našega slavnega Nanoškega sira. V prihodnjih dneh smo se zabavali in učili. Vsaka šola je pripravila matematično predavanje, nekatere celo delavnice, ogledali smo si astronomsko razstavo o Saturnu in njegovih obročih, skozi katero nas je vodil znan človek, ki dela pri Nasi, v četr- tek smo imeli debato o vlogi žensk v znanosti, med katero smo ugotovili, da ženska ni le za v kuhinjo, ampak da ima poleg idej in spretnosti pri zavijanju plenice na dojenčkovo ritko ali kuhanju treh vrst hrane hkrati, lahko kakšen inovativen, moder preblisk tudi na področju znanosti. Nismo se učili le v šoli. Med obiskom četrtega največjega italijanskega mesta, od koder prihaja znan nogometni klub Juventusin v katerem ima sedež avtomobilska znamka Fiat,smo obiskali muzej razvoja filma in kinematografije. Ta muzej si lahko šteje v čast to, da je bil všeč celo Saši:"Od začetka, ko je bilo skupaj danih nekaj trakov, pa do dana- šnje oblike, ko imamo v filmih glasbo in vse znanstveno-fantastične efekte. Bilo mi je zelo zanimivo, saj muzej ni bil običajen, kot umetnostni, ki mojega srca ne navdušijo.« Dolga je bila pot od Camere Obscure do velikega filmskega platna v kinu. V Torinu nas je osupnil tudi torinski prt. Kos blaga, dolg štiri, širok meter in pol, na katerem je jasno viden obris moškega telesa. Predvidevajo, da je bil v ta prt zavit sam Jezus Kristus, zagotovo pa tega ne more vedeti nihče, v take reči lahko le verjamemo. Naše druženje smo kot celotna skupina nekako formalno zaključili že v četrtek zvečer, ko smo se vsi skupaj zbrali na večerji. Zavoljo države, v kateri smo bili, nam je tisti večer nosove polnil omamen vonj po pici. Naša mala klapa, ki je obsegala tri Slovence in naše italijanske gostitelje, pa je svojo skupno pot tisti teden slovesno zaključila v petek zvečer, na bowlingu in s sobotnim dopoldne-vom, ko so žalosti naši gostitelji žrtvovali še en dan manjkanja v šoli in se z nami podali na potep po Gavira-teju. Končno nam je uspelo videti jezero, čeprav smo zaradi megle videli skorajda samo jato rac, ki je plavala na priobalnem pasu dveh metrov, na edinem delu jezera, ki je bil tisto jutro viden. A vsa ta megla in vlažnost v zraku je le še bolj poudarila magičnost našega slovesnega potepa. Hitro, prehitro je bilo naše potovanje končano. Težko je. Oditi, ko veš, da si tam nekaj pustil. A z upanjem, da boš nekoč prišel pogledat svoj delček, se lažje odpraviš domov. Zadnji pozdrav. Obrnila sem se proti mahajoči gruči ljudi in med njimi iskala meni najbolj znani obraz, njo, ki mi je bila ta teden najbolj blizu, novo pridobljeno prijateljico, njo, ki sem jo tam spoznala in ki je z mano skupaj ustvarila novo poglavje. Bila je tam. Gledala je stran. Nenadoma se je obrnila in mi je še zadnjič pomahala, njena lica pa so bila mokra in rdeča od solz. Te solze in solze v mojih očeh me še danes vlečejo nazaj, v tiste kraje. Pihalo je. Tudi burja je vedela, da smo pogrešali domačnost, in ker je burja nam domača, nas je prišla pozdravit ... Tako smo, ne le po znanih obrazih, ampak tudi po šepetu vetra v laseh, vedeli, da je obdajajoče nas ozračje ponovno naše vsakdanje. Sergeja Valič, dijakinja 4. b ŠGV 1.838 - krat hvala! T^Vrve predčasne volitve v Re-publiki Sloveniji so za nami. JL Končni rezultat je bil za nekatere presenečenje, za nekatere pa tudi ne. Za ajdovske in vipavske socialne demokrate je bil volilni rezultat na nivoju države sicer nižji od pričakovanega, smo pa zelo zadovoljni z rezultatom v našem volilnem okraju - na območju občin Ajdovščina in Vipava. Za socialno demokracijo je glasovalo 1.838 volivcev, kar znaša 13,27 % glasov, kar nas je uvrstilo na 3. mesto v občinah Ajdovščina in Vipava. To je bil 15. najboljši rezultat SD v državi in 2. najboljši rezultat SD na našem območju v zgodovini državnozborskih volitev v samostojni Sloveniji. Tadej Beočanin, kandidat SD za poslanca, je z izidom volitev tudi zelo zadovoljen: »Rezultat, ki smo ga dosegli, je zavidanja vreden. Vsem volivkam in volivcem se iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje. Takšna podpora predstavlja dodatno motivacijo in predvsem obvezo za dobro delo SD v Ajdovščini in Vipavi v prihodnje.« Na območju občin Ajdovščina in Vipava je bila izvoljena poslanka Eva Irgl (SDS). Za izvolitev ji čestitamo in ji želimo uspešno delo, v dobro Slovenije in obeh občin, ki ju zastopa. Območna organizacija Socialnih demokratov Ajdovščina - Vipava vam želi prijetne praznike in srečno, zdravo ter uspešno leto 2012. Naj bo pravično, strpno in solidarno! 00 SD Ajdovščina - Vipava 60 let srednjega šolstva v Ajdovščini »Ne učimo se za šolo, ampak za življenje.« »Cogito, ergo sum - Mislim, torej sem,« slavni izrek Reneja Descartesa, francoskega filozofa, je osnovno vodilo dijakov naše šole, Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. To dokazujejo dosežki in uspehi ajdovskih zlatih maturantov zadnjega desetletja, ki so se skupaj z nami, povabljenimi sedanjimi dijaki, udeležili svečane akademije ob 60 - letnici delovanja Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. ■T"X rireditev je potekala 17. no-vembra 2011 v Dvorani prve .A. slovenske vlade v Ajdovščini. Odprle so jo plesalke četrtih letnikov vzgojiteljskega programa pod mentorskim vodstvom profesorice Urške Krečič, ki so s plesnim utrinkom prispevale k svečanemu uvodu. Za njimi je nastopil Mešani pevski zbor Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina pod taktirko profesorice Nede Sancin, ki je v pozdrav bivšim in današnjim dijakom zapel študentsko himno Gaudeamus. Začetna beseda je pripadla ravnatelju, mag. Alojzu Likarju, ki se je v svojem govoru dotaknil zadnjih deset let šolskega dela in pedagoških prenov gimnazijskega in vzgojiteljskega programa. Z govorom nas je počastil tudi župan Marjan Poljšak, ki je ponovno poudaril pomembnost tehničnega izobraževanja mladih za potrebe hitro razvijajoče se tehnologije v današnjem času. Po pozdravnih besedah Janeza Pastar-ja, predsednika skupnosti gimnazij, in mag. Renate Zupanc Grom, vodje sektorja za srednje šolstvo, je spregovoril slavnostni gost Ciril Zlobec. Z lahkotnim, mestoma hudomušnim, vendar tehtnim govorom, v katerem je poudaril pomembnost pokončne drže posameznika in naroda v tem prelomnem zgodovinskem obdobju, je v dvorani požel bučen aplavz. Akademikove besede so v nas odzvanjale še med graciozno baletno točko, ki jo je izvrstno izvedla Sanja Dragoljevič, dijakinja prvega letnika programa Predšolska vzgoja. Kulturni vrhunec prireditve pa je prav gotovo predstavljal recital pod mentorstvom profesorice Brune Vuga, avtorice scenarija prireditve. Dijaki so predstavili mozaik spominskih utrinkov iz srednješolskega življenja bivših maturantov. Sledil je težko pričakovani mimohod zlatih maturantov zadnjih deset let, ki sta ga uspešno izpeljala povezovalca prireditve in bivša dijaka Tjaša Črnigoj in Gregor Mermolja. Slovenska himna je poudarila svečanost trenutka po predstavitvi uspehov in dosežkov, s katerimi ajdovski zlati maturantje prispevajo k prepoznavnosti naše šole. Srednja šola Veno Pilon je slovesno počastila svoj jubilej. S številom zlatih maturantov je dokazala, da deluje na vrhunski ravni in zagotavlja prihodnost sebi in prihajajočim generacijam. Dijaki pridobljeno znanje plemenitijo v vsakdanjem življenju, kar potrjuje misel: »Non sholae, sed vitae discimus - Ne učimo se za šolo, ampak za življenje.« Mia Hočevar, dijakinja Vsak korak šteje! Srečno, uarno in uspešno 2012 10701 inštitut . !’•••• za varnost !•••• Goriška cesta 62, 5270 Ajdouščina tel: (05) 366 41 80, uuujuu.Logej.si Miklavževanje v Ajdovščini ■¥" ztek leta je že pred vrati in z njim I je prišel čas obiskov treh velikih A. mož. S prvim med njimi, sv. Miklavžem, so se otroci lahko srečali, v soboto 3. decembra, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Kot vedno jih je dobri mož pozdravil s toplo besedo in nekaj dobrotami. Poleg Miklavža smo si lahko ta dan ogledali še pester spremljevalni program. Miklavževanje 2011, se je namreč začelo že dopoldan, v avli prve slovenske vlade, kjer je potekal Art market (umetniška tržnica). Žal pa je načrtovan sejem domače obrti odpadel zaradi slabega vremena. Otroški program se je pričel z ustvarjalnimi delavnicami za najmlajše, za katere so poskrbele pro- stovoljke Centra za socialno delo in Mladinskega centra Hiša mladih Ajdovščina. Kmalu po 15. uri so se odprla vrata v dvorano, kjer sta naši prostovoljki Denise in Ana, v vlogi povezovalk, najprej na oder povabili otroški pevski zbor Višaji, nato plesno skupino ADC, takoj za tem pa je oder zasedel čisto pravi otroški muzikal Mali Kakadu, v izvedbi Kulturnega zavoda Kult. Čisto na koncu so otroci priklicali sv. Miklavža, ki jih je s svojimi pomočniki, kot rečeno prijazno pozdravil in pogostil. Da se je dogodek iztekel v nadvse prijetnem vzdušju se MC Hiša Mladih zahvaljuje Občini Ajdovščina, Mlinotestu Ajdovščina, OŠ Danila Lokarja, plesnemu centru ADC, ŠKD Vrnivec iz Ceste, prostovoljkam CSD - ja in MC - ja, Ani Bizjak za izvirno postavitev dekoracij, vsem sodelujočim sejmarjem in vsem, ki so pomagali pri izvedbi programa, ter seveda vsem otrokom in njihovim staršem, ki so nas obiskali in z nami preživeli, kljub slabemu vremenu, lep sobotni dan. Mladinski center Hiša mladih vas toplo pozdravlja in hkrati vabi, da se nam pridružite na dogajanju Veselega decembra v Mladinskem centru in hotelu Hiša mladih v Palah. V četrtek, 29. decembra, pa ponovno vabljeni v Dvorano prve slovenske vlade, kjer nas bo obiskal zadnji, a zato nič manj pomemben veliki mož - Dedek mraz! MC Hiša mladih Zaključuje se program 'Govorim slovensko' treba po delu, nekateri so prišli zaradi izpita iz znanja slovenščine, kar je pogoj za pridobitev državljanstva; torej motivi so bili različni, kot smo različni ljudje in naše življenjske poti. Srečevali smo se dvakrat na teden, druženja so bila prijetna in zanimiva. Vsi udeleženci programa smo bogatejši za nova spoznanja, za lepe trenutke, za veliko novega. In kaj so napisali udeleženci programa ob koncu? Njihova sporočila sama govorijo. Irena Šinkovec "T" judska univerza Ajdovščina je v sodelovanju z Ministrstvom 1 Jza. šolstvo in šport ter EU organizirala brezplačni 50-urni tečaj slovenskega jezika za tujce GOVORIM SLOVENSKO. Na tečaj so prišli slušatelji različnih narodnosti in iz različnih držav, celo iz različnih celin. Tudi njihovo poznavanje našega jezika je bilo različno, različno dolgo so v Sloveniji, z različnimi ljudmi se družijo. Njihovo srečanje z našim jezikom, našo državo in s Slovenci je bilo novo, in sicer novo je bilo vse, zato so nekateri najprej boječe tipali, ali bodo kos vsem novostim ali bodo razumeli ta, drugi jezik, ki ga govori okolje, v katero jih je pripeljala usoda. Med udeleženci tečaja so bili tudi taki, ki so pogumno usvajali novosti in že zelo uspešno opravili izpit iz slovenščine. Čeprav je bilo okrog 15 udeležencev, je moralo potekati delo skoraj individualno. Z različnimi metodami in pristopi sem jim želela približati naš jezik in našo kulturo, da bi jim bilo lažje pri nas, da bi jim bilo okolje bolj prijazno in prijetno. Vsi so bili zelo zainteresirani, da bi vsaj za silo, kot rečemo, razumeli naš jezik, da bi razumeli sogovorca in mu tudi sami povedali svoje misli in spoznanja. Nobena pot jim ni bila pretežka, čeprav so prihajali iz Nove Gorice, s Krasa, iz Vipave in še od kod. Človek se mora čuditi tej zavzetosti, vztrajnosti in delu. Posamezniki so se udeležili programa, ker jih je k temu pripeljala po- Čl« fui. je. Octafite Icf-tcctca pv/coiuu. /ž 'j/e/cv fšfarv ceue r Shc-e/t/ji ■fi' /'žžv/ig/ ' ’ ’ a‘- ■ /ibob re c/rrar/arK s Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA Kmetijska svetovalna služba - izpostava Ajdovščina Goriška cesta 23 b, 5270 Ajdovščina, Slovenija Tel.: (++386) 5 3671070, Fax.: (++386) 5 3671073 e-mail: marta.koru2a@go.kgzs.si, www.kmetijskizavod-ng.si Znanje kot ključni dejavnik razvoja kmetijstva Kmetijstvo v Vipavski dolini V teh težkih gospodarskih razmerah je kmetijstvo še vedno velik izziv in obstajajo možnosti zaposlitve v različnih kmetijskih panogah, ki se na našem območju lahko izvajajo. Imamo pogoje za razvoj vinogradništva in vinarstva, sadjarstva ter živinoreje in poljedelstva, skratka za vse kmetijske panoge. w oznamo slabe vremenske in 1—^ gospodarske vplive, vendar -E- možnosti kljub temu so, pa čeprav imamo burjo, sušo, poplave, pozebe in še kaj bi se našlo, kar nam dela preglavice (žal imajo to tudi druga območja, sicer ne v tako velikem obsegu), pa vendar lahko marsikaj pridelamo. Problem, ki ga predvsem v zadnjem času opažamo, je trženje pridelanih in predelanih izdelkov - za primerno in pravično plačilo do pridelovalcev. Vsi kmetje niso dovolj usposobljeni za samostojno trženje, drugi mogoče nimajo dovolj delovne sile ali pa možnosti. Večina jih ostaja vključenih in povezanih v kmetijsko zadrugo in naprej v predelovalno industrijo, kjer pa vsi kmetje niso vedno zadovoljni s plačilom. Nujno je razmišljati in podpirati neke vrste skupni odkup in poskrbeti za lokalno samooskrbo (ki je trenutno dokaj šibka) ter poiskati ustrezno tržišče. Z boljšim sodelovanjem in prilagajanjem med kmeti in predelovalno industrijo, pa bi bil položaj kmetijstva lahko boljši in bolj vzpodbuden. Imamo že primer dobre prakse - v sodelovanju s podjetjem Mlinotest d.d., ki je z letošnjo podporo pri sejanju pšenice še kako naletel na pozitiven odnos pri kmetih. Drugi primer dobre prakse je Agroindov Nanoški sir, ki je sedaj zaščiten tudi s strani EU in sicer kot živilo z zaščiteno označbo porekla, kar je tudi vzpodbuda za našo mlečno prirejo govedi. Torej nekaj zgledov že imamo in vsi skupaj si želimo, da bi se kmetijstvo pozitivno usmerjalo. V prihodnjem letu se obetajo spremembe pri neposrednih plačilih v kmetijstvu, sklepale se bodo nove pogodbe za ukrepe Programa razvoja podeželja, kjer se ukrepi z letošnjim koledarskim letom zaključujejo. Pri vlaganju novih zahtevkov za izplačila sredstev v novem letu 2012 se bodo vlagatelji ponovno odločali ali z ukrepi lahko oziroma želijo še nadaljevati, ali pa pogodbe prekinjajo. Vsak posameznik se bo odločal, kako bo nadaljeval s kmetovanjem na svojem kmetijskem gospodarstvu. Prav tako je do konca meseca januarja čas, ko se lahko prenašajo plačilne pravice med nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in bi jih radi ohranili ali dali v zakup dru- gemu nosilcu. Ohranja se plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, ki se bo napovedalo ob vložitvi zbirne vloge z označitvijo zahtevka za izplačilo, če bodo izpolnjeni določeni pogoji, kot so: ustrezno križana pasma z najmanj 50 odstotki dovoljene pasme, obvezno obdobje dveh mesecev reje po telitvi na kmetijskem gospodarstvu in vloženim zahtevkom za posamezna obdobja. Vsekakor pa smo vsi, ki se s kmetijstvom ukvarjamo, zainteresirani za čim boljši položaj kmetijstva ter iskanjem najboljših rešitev v katerikoli panogi. Zimski čas je primeren za načrtovanje dela in urejanje administrativnih zadev na gospodarstvih, hkrati pa tudi zelo pomemben čas za pridobivanje novih znanj in izmenjavo izkušenj. Vsako leto, v zimskem in spomladanskem času organiziramo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica v okviru Kmetijske svetovalne službe, izobraževanja. Na domove ste kmetje že prejeli knjižico s pomenljivim naslovom Znanje kot ključni dejavnik razvoja kmetijstva, v kateri so objavljena vsa predavanja in ostale dejavnosti na Primorskem, ki se bodo v prihodnjem letu dogajale, z željo čim boljše informiranosti uporabnikov. Vabljeni ste, da svoje znanje poglobite, obnovite srečanja z ostalimi kmetovalci in se tudi kaj pogovorite med sabo. Srečanja, pogovori, modrovanja in pridobivanje znanj so pomembni usmerjevalci razvoja kmetijstva. Ob praznovanju Božiča in Novega leta pa vam želimo veliko zdravja, volje in lepih trenutkov, ki vas bodo spremljali čez celo leto 2012. Srečno! Marta Koruza foto: Katarina Koruza Bi bili vsi tako pošteni? Poštenje velja Danes je vse prevečkrat slišati: priseljenci, čefurji, polpismeni, tre-nirkarji ... Vendar pa, vsi smo krvavi pod kožo - s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. "V "T očem obsojati in predvi-I^K I devati, ampak poraja se mi ^1 vprašanje: »Ali bi tudi domačini ravnali tako, kot je gospa El- frida Uršič, ki je 22. novembra 2011 našla pred trgovino Lidl denarnico? V njej je bilo, poleg vseh dokumentov, tudi precej denarja, ki ga je izgubila gospa Marija Cotič. Gospa Elfrida Uršič, priseljenka, poročena s Slovencem, je v denarnici opazila tudi telefonsko številko gospe Marije ter jo brez oklevanja poklicala in ji povedala, da je našla njeno denarnico. Tako je gospa Marija Cotič dobila denarnico z vso vsebino nazaj, gospa Elfrida pa o kakršnikoli nagradi ni hotela niti slišati. Zato se z opisom pričujočega dogodka gospa Marija najtopleje zahvaljuje pošteni najditeljici. Zapisal Andrej Curk Ambient dobrih, pravih slaščic. ... popoldansko sanjarjenje z vrhunskimi torticami, semifredi, sadjem v čokoladi, čokoladami... MARKETI FAMA VIPAVA VABIJO Velika izbira najboljših penečih vin Aleksander Lemut Marijan Božič T redčasne volitve so za nami! 1—^ Državljani so spregovorili in .1. odločili! Le kaj nam bo ta odločitev prinesla? Ali smo se odločili za pravo vizijo dolgoročnega razvoja države? Za pravo rešitev izhoda iz finančne in gospodarske krize? Smo našli nove obraze! Nove programe! Lepo vas prosim! Pravljice za lahko noč! Ponovno in spet! Če si kdo misli, da se v politiki kaj zgodi slučajno, se hudo moti. Strategi iz ozadja vse skrbno načrtujejo in nič ne prepuščajo slučaju. Resnični „gospodarji“ Slovenije pač niti slučajno ne mislijo prepustiti pridobljene moči in kapitala. In če kdaj, se je tokrat pokazalo, kdo res obvladuje »deželico" pod Alpami. Oče naroda in sedaj ljubkovalno tudi »striček" Milan, je moral tokrat resnično čarati. Četvorček je namreč »zadevo" zamo-čil do konca. Levica je bila razbita v prafaktorje! Edino realno vprašanje je bilo, kako težak bo volilni poraz. Da bi v teh razmerah kdo samo pomislil na zmago? Lepo vas prosim. Znanstvena fantastika! Ali je v uspeh verjel Milan Kučan? Nikoli ne bomo izvedeli, kakšna so bila njegova pričakovanja, ko je skupaj lepil na tisoč in en kos razbito vazo slovenske tranzicijske levice. Kakor koli že. Našle so se rešitve, da se državljane ponovno prepelje »žejne preko vode"! In čez noč so se rodila »gibanja". In potrdila se je moja ugotovitev iz prvega zapisa, da smo ljudje v svojem bistvu pozitivna »bitja", verjamemo v dobro in smo nepopravljivi optimisti. V katastrofalnih gospodarskih razmerah, vsesplošnem plenjenju kapitala in vrednot, so nam gibanja padla tako rekoč z neba. Ponudila so upanje, rešitev, rodil se je optimizem, vera v lepšo bodočnost. Na konce tunela se je zasvetila lučka. In seveda najvažnejše! Ljudje ne prenesejo samooklicanih zmagovalcev. Hočejo imeti občutek, da so oni odločili. Da je ta „moč“ v njihovih rokah. Po mojem skromnem mnenju je prav to največja napaka Janeza Janše. Da se je v vseh nastopih obnašal, kot zanesljiv in nesporni zmagovalec. Da so volitve pravzaprav le izguba časa in nepotrebna formalnost. Nenazadnje je prav tako izpadel tudi »ponesrečen" obisk »Vipavk in Vipavcev" na otvoritvi Bia Separation v Ajdovščini. In ljudje so odločili tako, kot so mislili, da je najbolje. In kaj sedaj? Kako se bo »zgodba" odvijala naprej? Moja pričakovanja so resnično minimalna! Pravzaprav od bodoče vlade ne pričakujem nič. Res nič pomembnega! In žal že začetek obeta same težave. Je pred nami novi »četvorček", že videna zgodba preteklih treh let? Resnično upam, da se motim. V korist vseh nas, ki bi v tej kritični situaciji potrebovali močno in učinkovito vlado. Ne pa kup »petelinov" v borbi za »oslovo senco" oziroma ozke lastne interese. Nesporno pa je, da bo na koncu mandata Slovenija še vedno najbolj centralizirana država v EU. Na koncu mandata bomo edini v Evropi, ki še nimamo drugega nivoja upravno politične organiziranosti -pokrajin. In na koncu mandata nikjer v Evropi država ne bo razpolagala s takim odstotkom javnih sredstev (kar 88 %). Nihče namreč niti ne pomisli, da bi končno ustanoviti pokrajine, nesporno nihče ne misli nameniti več sredstev občinam. In tako bomo morali s sklonjenim hrbtom še naprej hoditi prositi za „naš“ denar v Ljubljano. Zmagovalci so namreč »čisti" centralisti. Vsi po vrsti, brez izjeme! Več kot očitno je, da mi (ZZP), nismo znali in ne znamo prepričati volivcev v nasprotno. Da je »edino" pomembno, kam se stekajo javna sredstva in kdo z njimi upravlja. In prav zaradi tega dejstva sem tak pesimist. Vse ostaja po starem, bogata in razsipna prestolnica in »beračija" vse okrog nje. V mislih, besedah in dejanju rriakšen je običajen potek večine človekovih dejanj. Tudi JL. sovražnih. »Sovražni govor!« so vpili nekaj dni po volitvah v skoraj vseh javnih občilih. In potem smo glodali in glodali, kakšen je bil v resnici. Meni se je zdel predvsem neetičen ter do določenih skupin ljudi popolnoma brezčuten. »Mi smo satiriki,« rečejo. Umetniki raznih zvrsti in kalibrov. Nato se brez zadržkov spravijo na kogarkoli, če jim je ta le primerna osnova za njihovo zabavljaško izživljanje. In nas učijo brezčutnosti. V najbolj gledanih oddajah. Za sebi več kruha, nam pa več iger. In za smrt etike. Tudi moj stari stric in njegova žena sta se takoj po prvi svetovni vojni pod kipom svobode v New Torku prekrstila v tujca. Nadaljnjo pot na zahod sta si hotela malo olajšati na način, da sta nekje splezala na tovornjak, ki je vozil prašiče. Med vožnjo je šofer opazil, da ima med živalmi tudi dva 'slepa potnika'. Zahteval je, da zapustita tovornjak in ker sta vztrajala na njem, ju je začel polivati z vodo. A se nista dala in se peljala naprej. Mokra tujca sredi zime na prepišnem tovornjaku med tolstimi 'prašiči domačini', ki so bili konec koncev verjetno namenjeni za zakol! Tu pa tam, enkrat na leto obvezno, obiščem 'kamniti arboretum' - pokopališče. Ne vem zakaj, vendar že od nekdaj, preberem le priimke, imena ter obe letnici, ki sta nekomu označili čas njegovega bivanja znotraj življenja. Ostale šare, z rožami vred, po navadi kot da ne opazim. Po priimkih sodeč se da brez kakšnega posebnega znanja ugotoviti, da smo nekoč na tem ozemlju bili tujci vsi. Vedeti, čutiti, milo, pred gomilo, v mislih zaradi besed in dejanj. Kombinirana poraba goriva: 5,0-8,2 1/100 km. Emisije C02:115—194 g/km. Višine popustov so odvisne od modelov In opreme vozil modelnega leta 2011 na zalogi. Oglaševanl popust do -1.500 EUR velja za Nissan Mlcra 15 Acenta, za katero je cena po ceniku 10.830 EUR. Oglaševanj popust do - 2.300 EUR velja za Qashqai 1,5 dCI Visla, za katerega je cena po ceniku 19590 EUR. Oglaševanl popust do - 800 EUR velja za Juke 1,6 Acenta, za katerega je cena"po ceniku 16.890 EUR Ponudbe veljajo izključno za vozila iz zaloge, ki so vključena v komercialno akcijo Outlet Zaloga vozil v akdji je omejena Slike so simbolne. ^TigoABC PE Nova Gorica 05 335 10 86 PE Ajdovščina 05 364 33 04 PE Postojna 05 721 28 28 PE Tolmin 05 388 47 00 PE Koper 05 663 61 10 WWW.trgOabC.Si Za razigrano prihodnost vaših otrok Štipendijsko življenjsko zavarovanje že za 35 EUR mesečno. Za več informacij obiščite NLB Poslovalnico Ajdovščina, Tovarniška cesta 1 ali pokličite na telefonsko številko 05 365 85 51. NLB® Vita Življenjska zavarovalnica www.nlbvita.si 080 87 98 Zavarovalnica, ki trži in sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d d Ljubljana. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d. m Banka Celje d d. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačila glavnice ne jamčita NLB Naložba Vita Razigrana ni depozit in m vključena v sistem zajamčenih vlog. če vlagatelj pn sklenitvi življenjskega zavarovanja NLB Naložba Vita Razigrana izbere način plemenitenje sredstev z zajamčenim donosom na privarčevani del sredstev, NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana jamči za izplačilo privarčevanih sredstev in zajamčenega donosa. / NLB Naložba Vita Razigrana z naložbo v vzajemne sklade NLB Skladi je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov. Tveganje, da bi znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko bil nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje v celoti prevzema sklenitelj zavarovanja (zavarovalec). OBČINA VIPAVA CZ Dvorec Lanthieri Grdi raček bo postal labod m ^ j f SE V ■; 'M IjilJP ]!ffl Ul. 'Vipavi se ob robu trga bohoti Lanthierijev grad. Lanthi-eriji so prišli v Vipavo že sredi 16. stoletja, vendar so takrat prebivali v gradu Tabor, ki so ga kupili od Edlingov. Dobrih sto let kasneje, letnica nad zadnjimi vrati priča o letu 1669, so zgradili nov dvorec. Prvotna zasnova dvorca je bila manj razkošna. Imel je podolgovat pravokoten tloris in manj izrazito pročelje. Okna so imela preproste kamnite okvirje s profiliranimi prekladami. Lanthieriji so leta 1702 svojemu domovanju najprej dozidali po en členasto poudarjen prizidek na vsaki strani stavbe, tako da izgleda, kot bi jo oklepala manjša stolpa. Kasneje, leta 1762, so izgled palače temeljito prenovili. Osrednji del stavbe z glavnim vhodom so močno poudarili z mogočnim kamnitim portalom, nad katerim sloni balkon z balustrno ograjo. Okna so poudarili z močnejšimi okvirji in pročelje razgibali z visokimi stolpi, ki navidezno podpirajo streho. Sočasno so Lanthieriji preuredili tudi okolico. Pred poslopjem so uredili velik podolgovat park, ki se je v osi portala nadaljeval proti vodometu, ki se je dvigal nad skledo v obliki štiriperesne deteljice. V parku so bili posejani kipi baročnih dečkov (pu-tov) z raznimi atributi, ki so pričali o delu in življenju v pokrajini. Naprej Dovolj veliko gospodarsko dvorišče z dvema dostopoma je s treh strani obdano z manj ugledno stavbo, ki ima več vhodov v različne prostore. Nasproti mostička nas k tlom pritisnjen obok vabi, da se sprehodimo do izvira drugega rečnega rokava, danes umetnega jezu, ki je zbiral vodo za bližnja mlin in žago. Čezenj je včasih držal most do izvira Pod skalco. Tu so Lanthieriji oblikovali romantičen gaj z umetno skopano jamo v pobočje vzpenjajočega Nanosa, pod katerim so umetno nasuli in obzidali rečni breg. Kasneje so v gori iskali živo srebro in skopali še eno jamo do podzemnega jezera, ki predstavlja zalogo vode Vipavinim izvirom. Vipava tudi v suši ne presahne, zaradi česar lahko sklepamo, da je v notranjosti še več podobnih jam. Živega srebra pa niso našli. Lanthieriji so s svojimi arhitekturnimi posegi v Vipavi ustvarili enega najlepših dvorcev na Primorskem. Žal so nepremišljeni urbanistični posegi po drugi svetovni vojni okolico dvorca in trg pred njim razvrednotili, palača pa ostaja po umiku zadnjega lastnika osamljena. Živahno je le še Pod skalco, kjer reka poživlja turistično ponudbo. Zdravice, ki so se vrstile v Lanthi-erijevi graščini v Vipavi v zgodnjem 18. stoletju, so bili pravi koncerti. Vino se je ob pitju pretakalo skozi okrogle in cevaste dele - čevelj visokega steklenega kozarca glo - glo in pri tem ustvarjalo prijetne, skladne glasove. Dvorec je obiskal tudi beneški dramatik Carlo Goldoni. Nazadnje je v gradu do 1910 leta živel grof Karel Friderik Lanthieri. Po njegovi smrti je veja goriško - vipavskih grofov izumrla in z možitvijo hčere prešla na barona Hermana von Lewetzowa - Lanthieri. Od leta 1918 do oktobra 1991 je bil dvorec v vojaških rokah. Po letu 1991 je dvorec v lasti Občine Vipava. Lanthierijev dvorec je bil avgusta leta 2008 proglašen kot objekt državnega pomena in njegova notranjost je bogata s številnimi freskami, ki jih še odkrivajo. 12. decembra letos je bila podpisana pogodba za obnovo in že naslednji dan je izvajalec pričel z deli. TRG Vipava, povzeto po www.vipavska-dolina.si, fotografije J. Člekovič Vsem bralcem želimo srečno in veselo leto 2012 V TIC - u Vipava vam bomo še napn informacij in želimo si, dt VINOTEKI VIPAVA večkrat skupaj najboljšimi vipavskimi v, me, TRG VINOTEKA VIPAVA CENTER ZA RAZVOJ PODEŽELJA IN TURIZMA VIPAVA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER VIPAVA OBČINA VIPAVA______ Voščilo ob Božiču in Novem letu Kdo je napravil Vidku srajčico? ■X TTerjetno ga ni med nami, ki \/ se ne bi.srečal s slovensko V pravljico Frana Levstika z naslovom: »Kdo je napravil Vidku srajčico?« Srečen fantek, ki je s pomočjo dobrih živalic prišel do lepe, nove, bele srajčke! To ni zgolj poučna zgodbica, ki nam sporoča, da je v slogi moč, tako je bilo resnično življenje mnogih izmed naših prednikov. Danes bi se samo na eno srajčko težko navadili, ko agresivna potrošniška miselnost vse bolj prodira v ta naš svet, polni omare in prazni denarnice. Reklamna sporočila se vrstijo in vrtijo do onemoglosti, dokler nas ne 'poučijo': »To moram imeti, to si želim, to potrebujem ...« Dejstvo je, da nam današnji standard večini omogoča, da si lahko po primernih cenah nabavimo dovolj oblačil, obutve, kozmetike in vsega ostalega. Na voljo nam je celo udobno nakupovanje preko internetnih katalogov; vsake toliko nas razveseli predsezonska, sezonska in posezonska razprodaja, ki nam ponuja dobro kvaliteto za vsak žep. Včasih tako evforični pretiravamo in pridemo iz trgovin s polnimi nakupovalnimi vrečkami, v katerih je 'svašta', a se takoj potolažimo: »Po taki ceni sem pa res moral/a kupiti!« Če se potem nakupljenega naveličamo, podarimo prijateljici ali dobrodelni organizaciji, ki pomaga ljudem v stiski. Tako imamo vsi Vidki in Vidke dovolj srajčk in bluzic. In tako lahko božično - novoletna pravljica, ki nas z rdeče - belo kombinacijo v pravljični svet nakupovanja privablja že od oktobra dalje, postaja resničnost. In mi? Ko bo čas za voščila in dobre želje, pomislimo koga res imamo in kdo nam stoji ob strani. Ker obleka mogoče res naredi človeka, a človek za nas osebno bo le oseba, ki nas ima res rada. Obleka gor ali dol, le tak človek nas bo resnično ogrel. In pravljica? Je že tu. (Helena Kobal) Spoštovane občanke, cenjeni oSčani! Vimenu Občine Vipava in svojem imenu vam žedm vese C (Božič in srečno Novo beto 20121 Zupan mag. Ivan (Princes Hranilnice (še) niso prodali Vipava, 15. decembra - Navkljub nekaterim napovedim, da bi največji lastnik Vipavske hranilnice, Kmetijska zadruga Vipava, na občnem zboru utegnila prodati svoj večinski delež, se to ni zgodilo. Kot je bilo slišati, v zadrugi doslej še niso prejeli dovolj visoke ponudbe, pod ceno pa je ne mislijo prodati in bodo počakali na ustrezno ponudbo. TTe pa Kmetijska zadruga Vipava I dobila novo vodstvo - vodil jo I bo Aleš Kosovel. Tako je sklenil TCerajšnji občni zbor, saj je prisotne zadružnike najbolj prepričal z jasno, vizijo prihodnjega razvoja zadruge in kmetijstva v Vipavski dolini. Temeljito prenovo sta doživela tudi upravni in nadzorni odbor. Kmetijska zadruga Vipava ima sicer kar 667 članov, vendar z njo redno sodeluje manj kot polovica. Na občnem zboru so se sicer seznanili tudi s poslovanjem zadruge in Agro-inda. rl Cisto prava modna revija Drugi konec tedna je Rimska taverna ob mrzli reki na glavnem trgu v Vipavi (postavilo jo je vrhpoljsko društvo Teodozij, poskrbela za prijetno presenečenje - čisto pravo modno revijo z desetimi manekenkami v treh hodih. "^T ‘T’prvem so manekenke predstavile oblači-\ / la za prosti čas, v drugem maturantske T obleke, za konec pa še razkošna poročna oblačila. Prav neverjetno je, kako so dolgonoga dekleta smukala iz obleke v obleko, seveda očem skrito, na skromnem prostorčku niti desetih kvadratnih metrov, in se potem na kratki pisti imenitno predstaviti navdušenemu občinstvu, ki kar ni moglo dojeti, da ni nekje v Milanu ali Parizu, pač pa pod šotorom v Vipavi. Vse kreacije so bile delo domače oblikovalke in šivilje Martine Lavrenčič, (na fotografiji ob koncu revije). Za ogrevanje pred revijo je poskrbela klapa Bevanda z naborom dalmatinskih skladb. rl Pohodi v januarju 2012 V mesecu januarju se lahko udeležite dveh tradicionalnih pohodov, ki potekata med vipavskimi vinorodnimi griči ter po robu kraške planote. Podružnična cerkev sv. Tomaža pri Stomažih V soboto, 7. januarja 2012 vas PD Vipava skupaj s župnijami Podraga, Vrabče in Štjak vabi na pohod »Po Otmarjevi poti«, ki je posvečen pokojnemu Otmarju Črnilogarju, med drugim dolgoletnemu župniku v Podragi in predsedniku PD Vipava. Črnilogar je pred več desetletji zasnoval gorniškim krogom danes dobro poznano zavarovano plezalno pot na Gradiško Turo, njegova neuresničena zamisel pa je bila tudi manj zahtevna in bolj romarsko obarvana krožna pot iz Podrage do Štjaka in nazaj, ki obišče deset cerkva. Zbor pohodnikov je v zgodnjih jutranjih urah pri cerkvi sv. Urbana na polju pod vasjo Podraga. Pot poteka po malo manj znanem svetu med zgornjo Vipavsko dolino in Krasom, ki se ga z vipavske strani do roba imenuje Vipavski griči (z obilo vinogradov), na drugi strani, obrnjeni proti Krasu, pa območje nosi ime Vrhe (od Štjaka do Vrabč). Vrhe od osrednjega dela Krasa ločuje ozka dolina, po kateri teče potok Raša. Za pot je potrebno skupaj prehoditi 11 ur hoje. Prehodili boste 25 km tehnično lahke poti, vendar kondicijsko zahtevnejše. Informacije o pohodu Po Otmarjevi poti: Danilo Naglost tel. 051 386 462 Več informacij o pohodu na spletni strani PD Vipava www.planinsko-drustvo-vipava.si. V soboto, 28. januarja 2012 pa tradicionalni pohod »Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne« organizira TD Podnanos. Pohodniki se bomo zbrali na kmetiji Poljšakova brajda v Šmarjah, ki je v neposredni bližini cerkve. Začetek pohoda bo ob 8.00 uri pri cerkvi v Šmarjah na Vipavskem. Pohodniki se bomo podali po poti, ki jo je sam gospod Matija Vertovec mnogokrat prehodil, ko je hodil na obisk k domačim. Pohod bo potekal med vipavskimi vinogradi skozi Gaberje, Erzelj, do Goč, kjer se bomo tudi fizično okrepčali. Potem se bo pohod nadaljeval do Podnanosa. Pot bomo nadaljevali do kulturnega v Podnanosu, kjer bo krajši kulturni program. Ker trasa pohoda ni krožna, bo organiziran prevoz šoferjev iz Podnanosa po svoja vozila v Šmarje. Vabljeni vsi ljubitelji pohodništva in duhovne kulturne dediščine! Prijave zaželene. Informacije o pohodu: 031 615 036 (Stojan Vitežnik) in 040 204 022 (Mara Bratož) Priporočamo tudi obisk nove spletne strani www.tic-podnanos.si Vabljeni! Cerkev Marije Snežne 150 tisoč zamaškov "V Trčasu prireditve Rimska ta-\ / verna pri Mrzli reki, ki je V potekala med 19. novembrom in 4. decembrom 2011 v Vipavi, smo v TRG - u Vipava zbirali plastične zamaške in se tako pridružili vseslovenski dobrodelni akciji zbiranja plastičnih zamaškov za punčko Anjo, ki zaradi svoje hude bolezni potrebuje 24 - urno nego, predvsem pa dvigalo, saj s svojo družino živi v podstrešnem stanovanju. Odziv na akcijo je bil nad pričakovanji, saj smo v dobrih dveh tednih zbrali okrog 300 kg oziroma 150.000 zamaškov, ki so jih prinesli iz vseh koncev Vipavske doline ter tudi s Krasa. MH, TIC Vipava OBČINA VIPAVA Biser, o biser vipavskega trga (150 let stare vipavske šole) Všro, omiko {pavze zlo čisla, veri omiki je tempe j postavil, narodprilvdnji da v njem le spozna,-vero, omiko za čednost ipavsko, vero, omiko za sreče podnojje, vero, omiko za pervo blapo. f | 'lako je pred 150 leti zapisal Anton Hribar, učitelj in di-JL rigent. In se ni zmotil, saj osnovnošolci šole Drago Bajc iz Vipave, leto za letom dokazujejo svojo omiko, svojo vedoželjnost in vestno, pod vodstvom profesorice zgodovine Ane Kobal, raziskujejo, sprašujejo in pišejo raziskovalne naloge, za katere so vedno nagrajeni z zlatim odličjem. Tako je bilo tudi z raziskovalno nalogo v okviru ZPS na temo 'Humanitarna dejavnosti v mojem kraju'. Z nalogo 'Bili so gojenci Dijaškega doma nižje gimnazije Vipava', za katero so dobili zlato priznanje, uspešno prikazali življenje in delo v Dijaškem domu Vipava. V počastitev tega visokega jubileja so organizirali proslavo in v njej na- nizali nekaj točk, kot aplikacijo na delo v dijaškem domu. Uvodoma je pevski zbor, pod vodstvom profesorice glasbe Zvonke Starc, zapel himno, nato je učenka 8. razreda recitirala pesem 'Srečno sprejeto novo poslopje'. V nadaljevanju dve uri trajajoče prireditve so učenci prikazali pestrost izven šol- skega delovanja. Nadobudni učenki flavte Anja Lavrenčič in Nataša Božič ob spremljavi pianistke Klare Koradin so zaigrali dve skladbi. Nato so nas nasmejali učenci dramskega krožka s prizorom iz Linhartove 'Županove Micke', ki jo je uspešno režirala slavistka Nives Vidic. Vsem prisotnim pa je zastal dih ob nastopu plesne skupine Befunky -svetovnih prvakov, njihova točka pa je požela aplavz na odprti sceni. Ob zaključku več kot uspešne prireditve, pa je piko na 'veliki i' postavil pevski zbor. Za zaključek, učenkam, učencem ter učiteljskemu zboru OŠ Drago Bajc: »Hvala vam za lepo doživetje, za dokaz, da so tudi danes, v času računalništva in robotike, mladi sposobni marsičesa ob pravilnem vodstvu (Ane Kobal). Andrej Curk Nova knjiga o Vipavi Razvoj arhitekture na Vipavskem 'Zgodovina in razvoj arhitekture in okolja Vipave ter Vipavske doline' avtorice Elene Mulic je knjiga, v kateri bralec spozna zgodovino Vipave, ki sega daleč nazaj. Pri opisu Vipave je najprej omenjena bitka pri Frigi-du med Arbogastom in Teodozijem leta 341. Zgodovinski razvoj Vipave obsega politična vladanja in cerkveno katoliško župnijo. Iz arhivov so zbrani dokumenti porušene cerkvice svetega Marka (leta 1948) in župnijske cerkve svetega Štefana v Vipavi, cerkve Svetega križa na Gradišču pri Vipavi ter cerkve Matere božje v Logu pri Vipavi. Sledijo opis trga Vipave in Zemona na Jožefinskem vojaškem zemljevidu iz obdobja 1763 - 1787 ter oznake Vipave na raznih starejših zemljevidih in nato poglavje o začetkih Tabora (posebno o stolpu Baumkircherturn, dvorcu Edling in dvorcu Premrov), pa o selitvi plemičev Edling v Ajdovščino. Posebna pozornost je namenjena družini Lanthieri, njihovemu izvoru, prihodu na Goriško in posesti v Vipavski dolini. Poglavje o strukturi Vipave kot jedra obravnava njen zgodovinski in sedanji razvoj ter njeno morfološko in tipološko analizo. Zelo zanimivo je poglavje o ustnem izročilu, ki je pripomoglo k večjemu razumevanju kulturne dediščine v Vipavi. Primerjava s staro kartografijo, omogočena z zbiranjem materiala, dobljenega v arhivih v Trstu, Gorici, Novi Gorici, Vipavi, Ljubljani in na Dunaju, prikazuje Vipavo v raznih obdobjih. Poglavje o Lanthi-erijevem dvorcu v Vipavi želi prikazati sedanji objekt, v katerega je bila vključena poznosrednjeveška stavba na južnem delu dvorca, kot je prikazana na Valvasorjevi veduti Vipave. Lanthierijev dvorec je bil avgusta leta 2008 proglašen kot objekt državnega pomena in njegova notranjost je bogata s številnimi freskami, ki jih še odkrivajo in obnavljajo. • Sledijo seznam najdenih dokumentov v raznih arhivih in priloge o mlinih v Vipavski dolini, o Lanthierije-vem dvorcu, o regulaciji hudournika Bele in potoka Močilnika ter o raznih objektih. Knjigi so kot pripomoček priložene tri zgibanke: 1. Razvojne faze trga Vipava; 2. Razvojne faze Lanthierijevega dvorca v Vipavi; 3. Celoten zemljevid Vipavska tla - Wippachtal iz leta 1811, povzet iz dunajskega arhiva. Povzeto po uvodniku knjige. Knjiga je naprodaj v Centru za razvoj podeželja in turizma TRG Vipava, Glavni trg 1, Vipava LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa Predstavitev v Slovenskem podeželskem parlamentu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Društvo za razvoj slovenskega podeželja sta 7. decembra 2011 na gradu Jable pri Mengšu pripravila slovesnost ob 20. obletnici samostojne Slovenije. T—"V opoldanski del je bil name-Injen iniciaciji Slovenskega podeželskega parlamenta, kjer so bili predstavljeni različni pogledi na vlogo podeželja v samostojni Sloveniji. Popoldne je ob kulturnem programu udeležence nagovoril tudi predsednik države dr. Danilo Turk. Predsednik je med drugim izpostavil tri temeljna vprašanja, s katerimi se danes sooča slovensko kmetijstvo. Prvo je vprašanje samooskrbe s hrano, kateremu je potrebno posvečati veliko pozornost s ciljem povečati samooskrbo, tudi z večjim sodelovanjem. Kot drugo je predsednik izpostavil skrb za gozdno bogastvo in kot tretje skrb za naravno okolje, skrb za kmetijska zemljišča in umeščanje različnih objektov v prostor. Minister mag. Dejan Židan je v svojem nagovoru poudaril pomen Slovenskega podeželskega parlamenta, »ki bo'odprt prostor za vse, ki razmišljajo različno, bo prostor pogovorov in dogovorov, hkrati pa bo vsak prevzel tudi svoj del odgovornosti pri nadaljnjem razvoju podeželja.« Sledila je okrogla miza z ljudmi, ki so oblikovali razvoj podeželja v zadnjih 20 - ih letih. Na gradu Jable so se tekom dneva predstavile nekatere Lokalne akcijske skupine z uspešnimi projekti in lokalnimi pridelki in izdelki. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa Janez Furlan in vodja tehnične pisarne LAS Suzana Ž. Ferjančič. Predstavitev LAS sta pripravili predstavnici članov LAS-a Društva Planta iz Komna in TRGA Vipava. LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa je predstavil uspešno izvedene projekte, med njimi novi tematski poti, erzeljsko »Med zaselki in studenci« ter »Pot devetih kalov« v Kobjeglavi, projekt »Ptice kmetijske krajine«, projekt »Sočno sončno« ter ostale. Obiskovalci so lahko degustirali kaki in Nanoški sir ter se seznanili z avtohtonimi vipavskimi vinskimi sortami zelen in pinela. S predstavitvijo sta bila zelo zadovoljna tudi gostitelj minister Židan in predsednik Turk. Ob degustiranju vipavskih in kraških dobrot sta soglašala, da je za uspešno trženje domačih dobrot nujno potreben promocijski center. UG, TRG Vipava Lekarno prenavljajo "T T"ipava, 20. decembra - Vi-\ / pavska lekarna bo do aprila V delovala na rezervni lokaciji, v ulici Vojana Reharja (v nekdanji trgovini Škapin). Dotedaj bodo namreč temeljito obnovili prostore obstoječe lekarne ob centralnem vhodu v Vipavo, v katerih je delo- vala zadnjih 30 let. V tem času se je marsikaj spremenilo, tudi predpisi, ki so bili osnovni razlog za prenovo, pa tudi iztrošena in nefunkcionalna oprema. Lekarna v Vipavi je enota ajdovske lekarne, ki bo skoraj 200.000 evrov za prenovo namenila iz lastnih sredstev. rl Ponos vipavske občine OBČINA VIPAVA Veseli december Prostovoljni gasilci Skupna gasilska vaja V petek, 21. oktobra, so gasilska društva Gasilske zveze Vipava izvedla skupno vajo 'Gašenje in evakuacija Centra starejših Pristan Vipava'. Vodstvo Centra je v sodelovanju z GZ Vipava pripravilo vajo z namenom, da se poleg usposabljanja gasilcev preveri tudi delovanje protipožarne opreme, vgrajene v objektu, način obveščanja ReCo Nova Gorica na tel. 112 o požaru, potek in postopek evakuacije, sodelovanje gasilskih enot z zaposlenimi, za zaposlene prikaz in usposabljanje za gašenje začetnih požarov z gasilnimi aparati. Na vaji je sodelovalo 45 gasilcev iz PGD Vipava, Podnanos in Vrhpolje ter zaposleni centra. Sama vaja je bila dobro in stro- kovno izvedena. Vajo je pripravil in vodil poveljnik GZ Vipava Adam Žagar. Po vaji je sledil voden ogled centra, da so se gasilci bolj podrobno seznanili z razporeditvijo prostorov in protipožarnim sistemom stavbe, na koncu jih je čakala pogostitev. Tečaj - specialnost strojnik Gasilska zveza Vipava je oktobra organizirala tečaj strojnik za prostovoljna gasilska društva Vipava, Podnanos in Vrhpolje. Tečaj se je pričel 24. in končal s pisnim testom 30. oktobra. Usposabljanje gasilcev je potekalo v prostorih PGD Podnanos, po programu je trajalo 45 ur, od tega je bilo 17 ur namenjenih teoretičnemu delu v učilnici, 28 ur pa praktičnemu delu usposabljanja na terenu. Zaradi boljše izvedbe in lažjega dela so se praktične vaje izvajale v treh skupinah, kar je omogočalo sprotno ocenjevanje. Na tečaj je bilo prijavljenih 32 tečajnikov, 29 jih je tečaj redno obiskovalo ter po pisnem testu in ustnem zagovoru tečaj tudi uspešno zaključilo. Predavatelji in inštruktorji iz GZ Postojna so za praktični del pripeljali tudi potrebno opremo. Tradicionalno srečanje gasilskih veteranov GZ Vipava je kot vsako leto tudi letos organizirala srečanje gasilskih veteranov naše zveze. Dne 3. decembra se je štirideset gasilskih veteranov zbralo pred vojašnico v Vipavi in si ogledalo muzejsko zbirko, ki prikazuje življenje in opremo vojakov v prvi svetovni vojni. Po ogledu je sledila večerja v gasilskem domu v Vipavi, nastop mladih vipavskih tamburašev ter zabavni nastop članov KD Teodozij Katarine Kobal in Primoža Premrla. Srečanje je trajalo pozno v noč in se končalo s pesmijo ter zadovoljnimi obrazi naših veteranov. Upam, da se bomo prihodnje leto znova srečali in sicer v Podnanosu. Ob tej priložnosti jim želim veliko zdravja ter jih pozdravljam z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Poveljnik GZ Vipava Adam Žagar Andersenova Palčica priplula v Pristan V sredo, 30. novembra, se je v Centru starejših Pristan zgodila lutkovna predstava Hansa Christiana Andersena Palčica v izvedbi lutkovne skupine Žar, ki deluje v okviru društva Most. kupina Žar se je v Pristanu ^^predstavila že lansko leto prav V-/ tako v prednovoletnem času z lutkovno prestavo Čarobna jasa in se že takrat izkazala kot zelo profesionalna, saj so bili celotna izvedba, scena in rekviziti na visokem nivoju. Letos, pa so s priredbo Andersenove Palčice naredili še korak naprej. Stanovalci so lahko uživali ob uni- katnem prizorišču, ter igri odigrani z veliko srčnostjo, ki je v marsikomu prebudila spomin na otroške dni. V veselem decembru so za stanovalce nastopili folkloristi iz Vipave in še nekaj različnih skupin, vrhunec pa je predstavljala novoletna zabava v sredo 21. decembra. Mojca Trdan Delavnica Prostovoljno gasilsko društvo Vipava Pestra dejavnost »Ločujmo odpadke« "¥" etošnjo jesen smo bili vipavski gasilci precej aktivni. Imeli A. J smo nekaj intervencij in opravljali dela v gasilskem domu (vzdrževanje vozil in opreme). Poleg tega smo septembra izvajali redarstvo, požarno stražo in čiščenje na Vipavski trgatvi. Oktobra smo imeli gasilski pohod na Nanos, ki se ga je udeležilo trideset operativnih gasilcev. Malo utrujeni, a vendar polni lepih vtisov, smo sklenili, da bomo pohod naslednje leto ponovili. V oktobru in novembru so nas obiskali otroci vipavskega in ajdovskega vrtca ter učenci vseh razredov osnovne šole Vipava. Tako otroci kot tudi njihovi učitelji so bili z obiskom zelo zadovoljni. Naši gasilci so obiskali vrtec v Vipavskem Križu in otrokom predstavili gasilsko opremo. Nekaj gasilcev je na osnovni šoli v Vipavi izvedlo predstavitev gasilske opreme in delo prostovoljnih gasilcev ter ob tem povabili mlade v svoje vrste. Ob tej priložnosti naj povem, da smo ponovno začeli z gasilskimi vajami za mladino in vsi osnovnošolci, ki jih gasilstvo zanima, so toplo vabljeni, da se nam pridružijo. Srečujemo se ob torkih - na vsakih štirinajst dni. Konec oktobra smo se udeležili vaje v Pristanu, ki jo je organizirala gasilska zveza Vipava. Nekaj naših članov je obiskovalo tečaj za strojnika, ki je potekal v Podnanosu in ga tudi uspešno zaključilo. Novembra smo v gasilskem domu imeli martinovanje. Po večerji smo se nasmejali ob zabavnem programu, ki mu je sledilo ocenjevanje vin in ugibanje teže pršuta. Med belimi je bilo za najboljše izbrano vino Petra Lebana, med črnimi pa je prvo mesto osvojilo vino Jožeta Božiča. Nagrado večera - pršut - je osvojil Adam Žagar in ga - kot je v navadi - podaril gasilskemu društvu. Za glasbo so poskrbeli Špadni fantje in plesali smo skoraj do jutranjih ur. V soboto, 3. decembra, je društvo pomagalo pri izvedbi vsakoletnega srečanja veteranov, ki ga je organizirala GZ Vipava in je letos potekalo v prostorih našega gasilskega doma. V naslednjih dneh naj bi v naše garaže prišlo novo gasilsko vozilo GVC 16/25, ki ga vsi nestrpno pričakujemo. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Anisa Žagar T‘Komunalno stanovanjski \ / družbi d.o.o. Ajdovščina V smo pričeli z izvajanjem delavnic na temo ločenega zbiranja odpadkov na izvoru nastajanja odpadkov, to je v gospodinjstvih. K sodelovanju smo povabili Krajevne skupnosti v občini Ajdovščina in občini Vipava, ki se na vabilo prijazno odzivajo. Prvo delavnico smo izvedli na Gradišču pri Vipavi. V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Gradišče in šolarji OŠ Draga Bajca iz Vipave, ki so igrivo predstavili ločevanje odpadkov, smo v družbi lepega števila krajanov preživeli prijeten večer. Na delavnici smo predstavili vrste odpadkov, ki nastajajo v naših gospodinjstvih, govorili smo o pravilnem ločenem zbiranju teh odpadkov in njihovem odlaganju v ustrezne zabojnike, predstavili smo novo obveznost ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, opozorili smo na nevarne odpadke in na ravnanje z azbestnimi odpadki ter predstavili Zbirni center pod Dolgo Poljano. Krajani so prejeli 7 1 rjavo posodo za ločeno zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, ki jo bodo uporabljali v svojih gospodinjstvih in tako ločeno zbrane odpadke odnašali v svoj kompostnik ali v rjav zabojnik v ekološkem otoku, v kolikor ne-kompostirajo. Ločeno zbiranje odpadkov je zakonska obveznost, ki je obvezna za vse povzročitelje odpadkov. Vendar naj nam ločevanje odpadkov ne predstavlja samo še ene dodatne obveznosti več, pač pa naj bo to naš prispevek, ki ga lahko damo okolju. Kot posamezniki imamo namreč možnost, da z ločenim zbiranjem odpadkov prispevamo svoj pozitiven okoljski odtis. Potrebujemo samo malo truda in dobre volje, da pričnemo ločevati odpadke in svoje vzorce vedenja spremenimo v okolju prijazne. Vrnimo naravi na- smeh. Ločujmo odpadke! Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Nadja Bratina Največ točk in štiri posebna priznanja Pesem, ki je osvojila svet Ni pesmi, ki bi bila tako povezana z določenim časom v letu, kot je Sveta noč z božičnim časom. In najbrž ni človeka, kije ne bi poznal. Pesem, katere naslov v originalu je Stille Nacht (Tiha noč), je prevedena v več kot tristo jezikov, pojejo jo na Japonskem, med Eskimi in prevedena je celo v afriško zulujščino. O njej so posneli film, risankein ni ga pevca in zbora, da je 'ne bi uvrstili v svoj repertoar. Danes velja za največkrat izvajano pesem vseh časov. ‘T’ajbrž zgodbo o njenem na- | j Stanku že poznate, pa se mi Jk. ^1 zdi, da je prav, da jo v tem predbožičnem času še enkrat obnovimo. Zgodba o nastanku pesmi se je začela leta Gospodovega 1818 na dan pred svetim večerom v Oberndorfu, danes mestecu s 5600 prebivalci na Solnograškem. Tamkajšnji pomožni duhovnik Joseph Mohr je zgrožen in skrušen obstal pred cerkvenimi orglami. Miši so bile nažrle meh in uničile glasbilo! Treba je bilo najti rešitev, kajti sveti večer ne more biti brez petja in glasbe. Povsem obupan se je Joseph odpeljal do svojega prijatelja Franza Xaverja Gruberja, organista in učitelja, v sosednji Arnsdorf, da bi mu pomagal najti neko rešitev. Toda le - te tudi pri njem ni našel. Škode ni bilo mogoče popraviti, polnočnica pa se je nezadržno bližala. Joseph Mohr je sklenil, da se bo faranom, ki se bodo morali odpovedati orglam, odkupil vsaj z novo božično pesmijo. Usedel se je za mizo in v nekaj urah je napisal pesem o Jezusovem rojstvu v Betlehemu. Še istega večera je Franz Gruber besedilo uglasbil. In kot je pripovedoval, je zložil »preprosto prigodno skladbo«, ki je svojo prvo izvedo doživela že naslednji večer. Skladatelj Gruber je pesem zapel z otroškim zborom, na kitaro pa jih je spremljal prav Joseph Mohr. Farani Oberndorfa so bili tako navdušeni, da so čisto pozabili na pokvarjene orgle. Nihče pa ni skladbi posvečal prevelike pozornosti. Tako kot je nastala, je tudi zamrla. Vse dotlej, ko je v vas, po mnogih letih, prišel mojster, da bi v cerkvi svetega Miklavža postavil nove orgle. Slišal je Sveto noč, si zapisal note in jih odnesel domov. Že čez nekaj mesecev se je prepevala kot »tirolska ljudska pesem«v Zillertalu, potujoči rokodelci pa so jo ponesli v Nemčijo, do Leipziga, Dresdna, kjer je bila tudi prvič natisnjena. Kmalu jo je prepevala vsa Nemčija. Avtorja pesmi njune slave nista doživela. Cerkve svetega Miklavža, kjer se je prvič razlegala, tudi ni več. Leta 1906 so jo morali podreti, ker je narasla reka Salzach spodjedla njene temelje, a so na njenem mestu leta 1937 postavili kapelo posvečeno istemu svetniku in z barvnih oken na vernike in obiskovalce kapele zreta Franz Gruber in Joseph Mohr. Zaslugo za to, da je pesem prišla med Slovence, pa imata skladatelj in stolni organist v Ljubljani Anton Foerster, ki je poskrbel za note in dov-ški župnik in skladatelj Jakob Aljaž, ki je pesem v času svojega kaplano-vanja v Tržiču prevedel v slovenski jezik. Tam je ustanovil slovensko pevsko društvo, kar je bila težka naloga, saj je bilo znano, da je bila večina tržiškega prebivalstva nemško govorečega. Z veliko vloženega truda je leta 1871 zbor prvič zapel pesem v slovenskem jeziku. Kasneje je njegova prepesnitev doživela še nekaj popravkov, v osnovi pa je ostala taka, kot je nastala tedaj v Tržiču. V čem pa je skrivnost njene priljubljenosti? Je to v preprosti melodiji, besedilu? Mogoče, kajti po vsebini se prav nič ne razlikuje od ostalih božičnih pesmi. Vse nam skozi glasbo pripovedujejo resnično zgodbo o betlehemskem dečku, ki je med nas ljudi prišel zato, da bi nam dal blagoslova, radosti, veselja, miru, dobrote, usmiljenja ... In to so tiste stvari po katerih ljudje hrepenimo. Prav vsi, brez izjeme. In morda smo prav zato, (tudi) to pesem prav vsi, brez izjeme vzeli za svojo. Vesele in doživete božične praznike Vam voščim! Ipavska zlata z odliko 5. regijsko tekmovanje primorskih pevskih zborov in malih skupin, ki je potekalo v Postojni, je Komornemu zboru Ipavska in zborovodji Matjažu Ščeku prineslo nov uspeh in potrditev njihovega dela na zborovskem področju. U obro počutje na odru Glas-Ibene šole Postojna, topli in JL-S odobravajoči aplavzi polne dvorane ter čestitke in besede zahval nagovorjenih poslušalcev so nam povedali, da smo svojo nalogo dobro opravili. To je potrdila tudi komisija v sestavi Andraž Hauptman, Andreja Martinjak in Matej Penko, ki smo jo Ipavci prepričali s programom in izvedbo, saj nas je ocenila z najvišjim številom točk (95,6 točke predstavlja tudi največ točk na vseh regijskih tekmovanjih po Sloveniji), na zaključni prireditvi pa podelila še štiri posebna priznanja. Dve priznanji sta pripadli na tekmovanju izvedenim skladbam, in sicer prav za to priložnost prirejeni ljudski pesmi iz Ricmanj 'Dekle je pralo srajčke dvej' skladatelja in zborovodje Walterja Lo Nigra kot najboljši izvedbi slovenske ljudske pesmi ter skladbi 'Zaljubljenka' Mirana Rustje, ki je prejela Gabrijelči-čevo nagrado za najboljšo izvedbo slovenske sodobne skladbe. Zborovodji Matjažu Ščeku je bilo podeljeno priznanje za izjemen umetniški vtis, zboru pa tudi priznanje Radia Koper. Veseli in zadovoljni smo po zaključku na pevcem nenaklonjenem odru postojnskega kulturnega doma nadaljevali prijetno druženje z ostalimi devetimi zbori. Zgornjo Vipavsko dolino je v Postojni zastopal še Mešani pevski zbor iz Podnanosa, ki je pod vodstvom Vide Fabčič s 77,6 točke osvojil srebrno priznanje. Spodbujeni z uspehom se Ipavci podajamo v učenje novih pevskih partitur, saj je pred nami glasbeno zanimivo leto 2012. Ana Kodelja Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina Božično - novoletni koncert V petek, 9. decembra 2011, smo se dijaki in učitelji Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina zbrali v Dvorani prve slovenske vlade na že tradicionalnem božično - novoletnem koncertu. T risluhnili smo mešanemu pev- 1—^ skemu šolskemu zboru, v ka-JL terem smo opazili mnogo prvošolcev, kar dokazuje, da je glasba med nami še kako prisotna. Dekliško petje so popestrili fantje, ki so ga s svojimi glasovi lepo dopolnjevali. Presenetilo me je, da se med našimi sošolci in prijatelji skrivajo odlični pevci, pianisti, violinisti, flavtisti, klarinetisti ..., ki jih zagotovo čaka uspešna glasbena prihodnost. Novi obrazi so sicer na oder prinesli svežino in zanimivost, vseeno pa sem kot tretješolka pogrešala katero novost, ki bi program dodatno obogatila in popestrila. Čeprav odlični, so tamburjaši že stalnica na tem koncertu. Menim, da v naši okolici obstajajo različne še neuveljavljene skupine in posamezniki, ki bi si ob tej priložnosti tudi zaslužili pozornost. Nekaj manjših tehničnih težav občinstva ni spravilo v slabo voljo, ampak bolj kot ne zvabilo nasmešek na obraz. Glasbeni koncert, ki ga je zvečer s svojimi pesmimi iz druge pesniške zbirke obogatila pesnica Alenka Skupek, mi je bil všeč. Prav je, da se s pesmijo, ki povezuje, poslovimo od starega leta in se veselimo prihajajočega. Anja Ipavec, dijakinja Na Otlici tudi po kitajskih notah Valovi Donave zazibali tudi Zemono 10 let Angelskega speva Mešani pevski zbor Angelski spev je v soboto, 3. decembra, v dvorani na Otlici s koncertom proslavil svoj 10. rojstni dan. evci, ki smo že vrsto let skupaj I—^ prepevali na koru župnijske cerkve angelov varuhov, smo si pred desetimi leti, ob praznovanju štiristoletnice naselitve Angelske gore, nadeli ime Angelski spev in pod tem imenom prvič zapeli na angelsko nedeljo leta 2001, na premiernem koncertu. V teh desetih letih smo se udeleževali pevskih revij, festivalov, natečajev, popestrili številne prireditve v domačem kraju in izven njega, sooblikovali radijske prenose maš, se odzivali povabilom v goste in bili tudi gostitelji. Ob vsem naštetem pa nikoli nismo pozabili, da smo se 'rodili' na koru - z veseljem smo skoraj 700 - krat ob nedeljah in praznikih olepšali bogoslužje v domači cerkvi. Zbor, ki ves ta čas šteje okrog 25 pevk in pevcev, vseskozi vodi Katarina Vidmar, prej Čibej. Na koncertu smo zapeli sakralne in posvetne pesmi - tiste, po katerih nas poznajo s kora, z najrazličnejših prireditev, in tiste, ki so nam pred- stavljale izziv. Med njimi moram izpostaviti kitajsko ljudsko pesem Reka Liuyang, ki smo jo prvič zapeli pred tremi leti na predstavitvi kitajske dežele v dvorani na Otlici. Ob tej priložnosti nas je ponovno obiskala ga. Wang Xuan in nas spremljala na kitajsko ljudsko glasbilo guzheng. Poleg nje smo v svoji sredi gostili tudi Pevski zbor Društva podeželskih žena Predmeja in solista Adri- jana Kodeljo, desetletnega dečka, s pomočjo katerega smo zapeli našim najmlajšim. Ob koncu pa smo posamezni člani zbora prejeli Gallusove značke za večletno pevsko udejstvovanje. Precej siv poznojesenski večer smo zaokrožili s prijetnim druženjem ob Miklavževih dobrotah. Alenka Vidmar Ponovitev še v Novi Gorici Slavček žgoli po vipavsko Potem ko je postavitev opere Gorenjski slavček (z oznako Made in Vipavska dolina) v Budanjah in Lokavcu doživela odličen sprejem, se je režiser in organizator Zdravko Perger odločil, da vloženi trud več kot sto nastopajočih in sodelujočih v predstavi 'vnovči' še na drugih prizoriščih. Tako bo gorenjski slavček po vipavsko zažgolel še v Novi Gorici in sicer na predzadnji dan tega leta. ✓"“"V pero Gorenjski slavček je I 1 Anton Foerster uglasbil že pred skoraj poldrugim stoletjem, toda ljubezenske peripetije, ki jih besedilo Luize Pesjakove obdeluje, so klasične, večne, primerne tudi za današnji čas. Perger je večino vlog zaupal pevcem iz Vipavske doline, že uveljavljenim opernim solistom pa je ob bok, dokaj drzno, postavil pevce, ki jim je bilo to prva operna izkušnja. In ni se zmotil! »V operi nastopajo tudi amaterski pevci, ki pa so nalogo opravili profesionalno,« ocenjuje Perger. »Na začetku so jih sicer najedali dvomi, če so sposobni tako zahtevne naloge, pa jih je potem celotna 'mašinerija' potegnila vase in so se sprostili. Seveda začetniku na odru ni lahko, ob petju mora paziti še na gibanje, mimiko, skratka igro, s čimer imajo težave tudi mnoge operne zvezde, vendar sem, na osnovi svojih izkušenj, dramaturgijo postavil dovolj ohlapno, nisem jih preveč utesnjeval. Zdaj, ko so prebili led, jim bo lažje!« Perger namreč načrtuje še več po- i I I .it ! novitev v prihodnjem letu, tudi v notranjosti Slovenije, najprej v Domžalah, od koder prihaja simfonični orkester. Zdravko pa gleda tudi v obdobje po 'Vipavskem slavčku' in tudi čez mejo. Z ekipo, če se izrazimo po športno, ki jo lahko, z nekaj okrepitvami, oblikuje iz pregovorno pevsko obdarjene Vipavske doline, snuje ponuditi tudi italijanskemu tržišču ... Martin Pevec, foto Boris Slokar d LotavscISOF, SZTOAjdoviSne www.velrad.si rBdcmm.v8tatfe@vBted.si 051-683-103 IZVAJAMO VSA GIFŠADSFŠBm M ©iimMiGm DELA DOVOUV HITRO, KVALITETNO IN CENOVNO UGODNO! Srečno, uspešno in zdravo Vam želi kolektiv Velrada! Dobdrodelni koncert rotarijcev Zemono, 13. decembra - Rotary klub Ajdovščina je na dvorcu Zemono organiziral dobrodelni novoletni koncert. Predstavila se je Mladinska filharmonija 'Nova', ki je pod vodstvom dirigenta Simona Perčiča navdušila s projektom 'NOVA dunajska klasika'. Zbrana sredstva so namenili varovancem Varstveno -delovnega centra Ajdovščina - Vipava. redsednik ajdovski rotarijcev L/ Jordan Mozetič se je zahvalil .A- vsem, ki so pripomogli k izpeljavi koncerta in seveda občinstvu, ki je povsem zapolnilo križno dvorano zemonskega dvorca. Vstopnino so namreč namenili Varstveno -delovnemu centru Ajdovščina - Vipava, s katerimi rotarijci sodelujejo oziroma mu donirajo že vrsto let. »Poleg novoletnega koncerta, ki smo ga letos organizirali prvič, prirejamo tradicionalne salamijade, prav tako z dobrodelno noto, pa tudi druge nabiralne akcije. V teh težkih časih so zneski seveda nižji kot so bili nekoč, ko smo zbrali celo za kombi, kljub temu bodo pripomogli varovancem do boljših pogojev, tudi za kakšne nadstandard,« je pred koncertom povedal Jordan Mozetič. Direktorica VDC Sonja Hočevar je na Zemono prišla s skupino varovancev, ki so na raznih tekmovanjih že posegli po medaljah: »Med nami so odlični športniki, ki dosegajo lepe uspehe na specialnih olimpijadah. Dobri smo tudi v balinanju. A ker nimamo enotne športne opreme, na igriščih nismo dovolj prepoznavni. Zato bomo del donacije namenili nakupu oblačil, v katerih bomo še bolj ponosno zastopali naše barve doma in tudi v tujini!« Mladinska filharmonija Nova je v bistvu 70 članski simfonični orkester, sestavljen iz mladih glasbenikov iz cele Primorske in zamejstva. Je uresničitev velikopoteznega projekta, po katerem naj bi tudi Goriška dobila orkester, ki bi bil sposoben igtati klasično glasbo. Kar se je pred leti zdelo utopija, je zdaj resničnost. V orkestru igrajo tako ljubiteljski kot tudi profesionalni glasbeniki mlajše generacije, ki so glasbeno znanje v glavnem nabirali po glasbenih šolah Primorske. V orkestru so seveda najmočneje zastopana godala, violinska sekcija pa je polno zasedena, kar po besedah mladega dirigenta Simona Perčiča kaže na dobro delo godalnih oddelkov v glasbenih šolah. Perčič, ki se je pred tem izkazal z vodenjem pihalne godbe iz Komna, je bil po koncertu zadovoljen z uigranostjo ansambla in izvedbo programa, saj je bil to šele drugi nastop in dobrodošla generalka pred uradno predstavitvijo in koncertom 23. decembra v Novi Gorici. Svoj potencial je zasedba potrjevala iz skladbe v skladbo in zelo samozavestno ter s potrebno energijo odigrala tudi najbolj znane uspešnice, ki vsako leto zaznamujejo tradicionalni novoletni koncert na Dunaju (Trič trač polka, koračnica Kadetskega, Na lepi modri Donavi). Martin Pevec kraljevski sladoled Mirne in Vesele Praznike Veliko Uspehov, Zdravja in Lepili Trenutkov v Prihajajočem Letu. SREČNO 2012!!! Sicetrt Dren m s Kokosov Pomarančni Orehova Jabolčna Poljub Objem Skrivnost Fantazija Bio vipavsko čvrsto kislo mleko Vipavsko kislo mleko je v Sloveniji najbolj znano in cenjeno kislo mleko. To dokazujejo tudi vsakoletne zlate in velike zlate medalje, ki jih Vipavsko kislo mleko prejme v okviru ocenjevanj na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Kislemu mleku v Purepack embalaži smo v Mlekarni Vipava dodali še bio (ekološko) čvrsto kislo mleko v lončku 200 g. Ekološka krma in dobro okolje dajeta mleku zelo dober naraven okus in visoko hranljivo vrednost. Analize so pokazale, da je v tovrstnem mleku več nenasičenih maščobnih kislin, antioksidantov, vitaminov in mineralov kot v navadnem neekološkem mleku. Bio vipavsko čvrsto kislo mleko je izdelek, ki je po svojih lastnostih najbližji kislemu mleku izdelanemu na kmetiji, ker je: • Narejeno iz slovenskega ekološkega mleka. • Izdelano po tradicionalnem postopku. • Bogato z vitamini, minerali in antioksidanti in omega 3 maščobnimi kislinami. • Pospešuje prebavo. Čvrsto kislo mleko lahko uživamo samostojno ali kot dodatek drugim jedem (polenti, prelivom za solate ali kot prilogo). K & &U* vipovslc« čvrsto MsVe oaftlelc©. 09=11'11_r, gsat bio Pomagamo... in počutimo se bogatejše! /T edobčinsko društvo prija- I \ /1 teljev mladine Ajdovščina ▼ JLže vrsto let deluje tudi kot humanitarna organizacija. Otroke iz socialno šibkega okolja obdarujemo z brezplačnimi počitnicami, zanje zbiramo finančno pomoč za šolanje in sodelujemo pri različnih humanitarnih projektih v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije ter drugih organizacij. V novembru se je deset otrok pod našim okriljem udeležilo brezplačnih počitnic v Kranjski Gori, konec decembra pa bosta na brezplačne počitnice odšli še dve skupini. Eni bodo obiskali 'Novoletni eko tabor' na Srednjem vrhu nad Gozdom Martuljkom, kjer jim bodo animatorji na prijazen in hkrati poučen način pričarali praznično vzdušje skozi zanimiv likovni, športni, družabni in ekološki program. Otroci iz Enote s prilagojenim programom OŠ Danila Lokarja pa bodo odšli na Debeli Rtič, kjer bodo v prednovoletnem času uživali v plavanju, sprehodih ob morju ter drugih športnih in družabnih aktivnostih. 30. novembra smo bili povabljeni tudi na prireditev ob zaključku le- tošnje akcije 'Nivea - Podajte nam roko!’, v okviru katere Zveza prijateljev mladine Slovenije in podjetje Beiersdorf pomagata otrokom pri šolanju. Vsako leto v akciji sodeluje tudi naše društvo, tako z zbiranjem odtisov in obrisov rok, kot tudi s predlogi za štipendiranje. Humanitarno pomoč za šolanje prejemajo že trije otroci iz naših občin, v prihodnjem letu pa bosta humanitarno podporo prejela še dva izmed naših nadobudnih učencev. Na zaključni prireditvi 'Podajte nam roko!' so se štipendisti donatorjem, organizatorjem in častnim gostom zahvalili z branjem odlomkov iz knjig. Na razstavi zbranih odtisov rok smo občudovali tudi najlepše izdelke izmed 106.376 prispelih 'podanih' rok. Za vsako narisano roko je podjetje Beiersdorf prispevalo 0,5 eur v Učni sklad Nivea. V tem času, ko se radi ozremo na opravljeno delo celega leta, se nam v misli prikrade tudi projekt Botrstvo, ki ga izvajamo skupaj z ZPM Moste Polje. Ta akcija deluje po principu botrov, ki donirajo sredstva za določenega otroka. Že deset otrok iz naših krajev ima svojega botra ali bo-trico, ki jim finančno pomaga pri nakupu šolskih potrebščin, plačilu kosil, udeležbi na taborih ali tečajih ter pri drugih stvareh, ki so pomembne za kakovostno preživljanje mladosti. Upamo, da smo tudi vas navdihnili za kakšno dobro delo. Vsem želimo srečno in dobrih del polno 2012! Maša Čibej Prejemnik priznanja Planinske zveze Slovenije za življenjsko delo je ... ... Drago Ergaver! V Brežicah, 3. decembra 2011, je Planinska zveza Slovenija podeljevala priznanja svojim članom za pomembno delo. Med nagrajenci je bil tudi dolgoletni član Planinskega društva Ajdovščina Drago Ergaver. Za svoje delo, s katerim je zaznamoval tudi domače planinsko društvo, je prejel najvišje priznanje za življenjsko delo, to je svečano listino. T"'V rago Ergaver je simbol ajdo-Ivskih planincev. V društvu je sodeloval pod vodstvom različnih predsednikov in tudi sam opravljal najodgovornejše naloge v domačem društvu in tudi v drugih organih Planinske zveze Slovenije. Njegovi spomini dokazujejo, kdaj in kako se je kalil planinec Drago Ergaver. Tako je napisal: »Prva planinska tura je bila na Angelsko goro že leta 1949. V Kranju sem leta 1957 postal član PD Kranj in prva tura na Storžič se ni dobro končala.« In kaj je pripeljalo Draga Ergaverja med planince? Občudoval je dosežke znanih planincev, plezalcev in reševalcev, ki so bili člani domačega društva in tudi širše, iz domovine in tujine. Zato je zapisal: »Trma in želja, da tudi jaz uspem, me je popeljala med planince.« Drago Ergaver je dolgo povezan z delovanjem Planinskega društva Ajdovščina. Vodil je številne pohode v domače in tuje gore, vendar sta mu Čaven in Golak ljuba simbola ajdovskih planincev. Njima je izkazoval posebno planinsko ljubezen. Prostovoljno delo in organizacija tega ga odlikujeta v celotnem obdobju njegovega članstva v domačem društvu, ki ga je globoko zaznamoval. Sodeloval je pri obnovi naših koč, pri skrbi za naravo, pri označevanju poti, pri orientaciji in še bi lahko naštevali. Menimo, da ni področja v našem društvu, ki ne bi bilo povezano z njegovim imenom. Kot rdeča nit se vleče v njegovem delovanju skrb za mlade, in sicer od predšolskih otrok do gimnazijcev. Organiziral je planinske tabore in otroke vodil na izlete, da bi jim s toplimi besedami prikazal, kaj je lepo in kaj je naše. To je potrebno še bolj ljubiti in še globlje ceniti. Drago Ergaver je lik planinca, človeka in prijatelja, ki je zaznamoval domače planinsko društvo in tudi Planinsko zvezo Slovenije. Irena Šinkovec Uk -g&f {|. .4 • • M « Krajevna skupnost Ajdovščina vi! . Želimo vam vesel, doživet Božič v krogu družine in prijateljev ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2012. Krajevna skupnost Ajdovščina Predsednik Valentin Krtelj Vipavci s pokali 7T ~Tokviru Nogometnega kluba \/ Vipava deluje več selekcij T mladih nogometašev, med njimi tudi igralci Ul2, letnika 1999 in 2000. Pod vodstvom trenerja Aleša Kodelje so se v zadnjem času udeležili štirih turnirjev in se prav z vsakega vrnili s pokalom. Na turnirju v Mirnu so zmagali, potem ko so v finalu zabili več golov kot Hit Gorica, na turnirju v Ajdovščini so v finalu za gol zaostali za Tolminom, v Dobravljah so bili tretji, s pokalom za tretje mesto so se v soboto vrnili s turnirja Primorskih novic na Škofijah. Selekcija U12 šteje 18 nogometašev in tudi eno nogometašico, prihajajo pa iz Vipave in okoliških vasi. Kot pravi trener Kodelja, nekdaj odlični nogometaš Primorja, so njegovi varovanci na treningih zelo zavzeti, na tekmah pa so dokazali tudi zaželeno mero taktične zrelosti, kar se odraža tudi v imenitnih rezultatih. Kodelja se ob tej priložnosti zahvaljuje vodstvu kluba za podporo in želi veliko športnih užitkov v novem letu. rl EJ se vračajo na Otok! Po oktobrski promocijski turneji po Veliki Britaniji, kije obsegal 7 koncertov po manjših klubih in pubih, se Elvis Jackson v marcu 2012 vračajo 'na kraj zločina'. "TV /Ted 15. in 31. marcem 2012 /I bodo Elvis Jackson odi-A. ▼ JLgrali 14 koncertov, poleg Londona, kjer bodo nastopili v priznani koncertni dvorani Purple Tur-tle v Camdnu, ki je med drugimi do sedaj gostila številne znane skupine. Potrjeni so tudi že koncerti v Dovru, Leedsu, Derbyju, Basingstoku, Hastingsu, Yorku, Southamptonu, Huddersfieldu, Bristolu in Birminghamu, v dogovoru pa je tudi kon- cert v Gulifordu. Nakup vstopnice je možen preko Wego tickets or See-tickets Elvis Jackson so ob priložnosti povedali: »Trdo delo minulih let, vložena energija, odrekanja in tisoči prevoženih koncertov se nam počasi obrestujejo in kaže, da se bomo na Otok tudi po marčevski turneji še vračali. Presenetilo pa nas je, kako se je po prvi turneji, na kateri nismo ničesar pričakovali, vse pričelo hitro odvijati. Komaj čakamo začetek turneje in se že veselimo nastopov in vožnje po levi strani cestišča!« Pred odhodom na tritedensko turnejo po Veliki Britaniji, bodo v mesecu marcu Elvise gostili na koncertih v Pragi in Budweissu (Češka), Dunaju (Avstrija), Zwieselu in Dresdnu (Nemčija). Iz sosednje Avstrije, natančneje z založbe Badassed Records prihaja novica, da je akustična verzija velike uspešnice naših Elvisov, Havvaiin club, ki je nastala za potrebe MTV oddaje Express, uvrščena na mednarodno kompilacijo Badassed Records vol. 2 - Svvampaed & Sunken , ki je izšla 9. 12. 2011, le na vinilnem formatu, naročiti jo je mogoče na: shop@badassed-music.com. Na kompilaciji našim Elvisom družbo delajo glasbeniki in skupine kot so: Zack Walters iz Longbeach, Mike Herrera iz MXPX, Vodka Juniors in 63 High, The Cobra Albance, Jaya the Cat, (letos so bili gostje festivala Rock Otočec), Antillectual in ostali. Razveseljiva novica prihaja tudi z one strani luže, iz ZDA, tudi tam niso Elvis Jackson več neznanka, saj je videospot za skladbo Street 45, z aktualnega albuma Against the gra-vity, na ogled in v ocenjevanje na ameriškem video portalu Roxwel. Roxwel.com zabeleži preko milijon enkratnih ogledov na mesec in ima cca. 300.000 prejemnikov novic. Pa srečno in ponesite glas in duha Vipavske doline po Otoku. Več na www.elvisjackson.com Ksimeroni Cesta 25, 5270 Ajdovščina. gsm 041 773 849 volk.polona@siol.net nmAf&TCBELft Olk DEAN VOLKa.P. MONTAŽA GIPS PLOSC - suhomontažna gradnja - spuščeni stropov! - predelne stene - ravnanje sten - beljenje DIAMANTNO KRONSKO VRTANJE Vrtamo stene, betonske plošče ter druge elemente pod različnimi koti in vseh premerov. M ^ Iskrena zahvala za zaupanje in vaš glas na volitvah. Ostajamo najmočnejši! Želimo vam lep Božič in zdravo, mirno in uspešno leto 2012. Občinski odbor SDS Ajdovščina in poslanka Eva Irgl. N Si Zahvaljujem se za vaš glas, ki ste ga na predčasnih parlamentarnih volitvah namenili Novi Sloveniji. Glas za Novo Slovenijo je glas za več vrednot v slovenski družbi - za poštenje, pravičnost, solidarnost in domoljubje. Z veseljem in ponosom sem bil vaš kandidat za poslanca. Novi Sloveniji in meni ste v našem volilnem okraju namenili kar 11,42% glasov, kar predstavlja najboljši rezultat NSi v celotni Sloveniji. Toda volilni sistem je tako naravnan, da NSi iz Primorske regije ni dobila poslanskega mandata. Ampak prav z vašo pomočjo je danes Nova Slovenija parlamentarna stranka. ISKRENA HVALA! 2elim vam vesel in blagoslovljen božič ter vsega dobrega v letu 2012. Dan samostojnosti in enotnosti, ko smo se Slovenci pred 21 leti na plebiscitu odločili za samostojno državo, pa praznujemo s srcem, ponosom in radostjo. Srečno! 7^ Jernej Vrtovec Prihaja novih 366 dni. Prav vseh se veselimo skupaj z vami. Želimo vam prijetne praznične dni ter zdravja in zadovoljstva v prihajajočem letu! Mercator najboljši sosed NAGRADNA IGRA vrtnu Kfeabne n c* w prs& r a«, ifekb TF 6 o o SSBSSIsSJSi:« l#fm i« mw«» «*roje (ntrcfnu/ačen Sveži cmoki s paradižnikom inbj/ilik.. jli s skuto in špinačo. ZANKA KAVBOJEV ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA MENIH (HRVAŠKO) ČESNIK TOMAŽ TOVARNA AVTOMOB MARIBOR CIGOJEVA SOPLESALKA ALEKSANDRA NEKDANJI POLITIK STANE PRVA ČRKA ZMAGA PRI ŠAHU HARMONIKAR LOJZE BISTVO, BIT IGRALEC FRANER el K/as vaGi na: ^BOŽIČNI KONCERT v nedeljo 25.12.2011 ob I8h v športno dvorano na Col, i[jc{ (jon\o zi\ hCf)ozt\0no tjCusOcHO doživetje in vesečo vzdušje postirOcCi skupaj z našimi <)CasOenimi pri jat cč ji: AnffamOCoHi Javor AnaamOCom Čepon AnaamtiCom Narcis (jCasOcnim podmC adljorn iz S ulic y a Vrba ° Vidi jem Resnitlom Program Oo povezovaCa: ° Sčisti Pivt{ Avsec Prisrčno VaOCjeni. Rešitev križanke do 23. januarja 2012 na naslov: Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64,5270 Ajdovščina. Nagrajen ci številke 121: 1. Martina Pavlič; Slap 7B 2. Suzana Bajc; Malo polje, Col 3. Jože Furlan; Idrijska c. 18b Nagrade za številko 122: 5x bon v vrednosti 20 evrov 5x bon v vrednosti 10 evrov Bone, ki veljajo za nakup v trgovini Mlinotesta bomo izžrebancem poslali po pošti. Nagrade podeljuje: MLINOTEST Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič Trženje INFONOVA s.p. ■ Oblikovanje: Vitja Tripkovič • Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: info.latnik@gmail.com