: Posamezna Stevfflp&j 1 krono.
i a o is poerKTEUTA pavsaijbajsta. b d a
_ »m OS* kh* «Hk hm.)
* »Wj» h pmuiktn, »k 18.
Bi *
> lU.maaa MtUfaj«« te* <«t *au
U«S. »«•
i W*ICCM UH ■> «oU«ta* H i
S ktarU^M tt k, »četo. Ul •-------------
1 ts^tje^nsi
§ Posamezna številka* :	1	krono.
2 dmdkištvo m iMuufk t Ktn. ;
» bon, JvrtiStn ti. tt. 4,1. m£
S iNui Malta i»Urwl>. 8. 2HL - VPRATJ. •• uh* t JorMM 3
! »«aaws i
I arfifi5.W0(t
Uto: II.
(Maribor, sobota 2. julija 1021.
ha
~:ewnm
Številka: 140.
Odhajajoči omladini.
Mr’jeti (‘.eS kad stuieS sam U ideale svoje sumnjati.
Kranj 8evi6.
Ve<Jno je imel mlad človek važne “«oge v naroda in družbi, tembolj *ja v času zgodovinskih preobratov in °*m pokretov. Mladost je osnova bolnosti, v njej leže zapredki vseh bo-°čih pokretov in izprememb. Mladost * vedno pomenila progres, in kar je H ?°’-'me*a je ideale pred sabo. Te eale je vedela podžgali z navdušenjem, ftozavestjo, ponosom. Mladina je sto-; ,a. z razvitim praporom v življenje, rujoč vanj in zaupajoč mu.
stoletja ni bil čas tako epohal-elr?if ,pon?enai kakor je dandanes. Toliko Mat ° ^ ^Prernetnb kamorkoli se obrneš!
moralno in socialni življenje .• Testva išče nova Dota. vse ia „in
«t»t  '^e nova P°^a’ vse J6
p movendi“, vse se presnavlja.
hi- ie<* na®'ra^ oCm' se razvija svobodna h]p°	država treh jugoglo venskih
5 V?en- Pomena in Vrednosti te pri* Oitve ni mogoče ceniti po trenutnem ^iju; treba je obrniti težke liste nage vodne zgodovine, treba je iti daleč }7^j v načo preteklost in iznova pre. ®sti, kako neizmerno gorje je ležalo
je
w »	——------- —	|q	j	c-	ICC	i
naših prednik h in koliko ' žrtev
bi|,
^ - padlo za to ali še skromnejšo svo-°4o, kakor jo uživa naše pokolenje.
, Borba za trenutno oblast v tej državi
V
borba “ort*
med političnimi strankami.
^ med predpotopnimi naziranji. drža •	za tr3ino oblast v svobodni
^°dočn(fsfPa borl)a med Prošlostjo in
**h^va°^lost zallteva 0(1 nas nove žrtve, Vai;?,Q Vse naše sil«, da izvrši svoje
Sinove, boli	človek ve, da je mladost naj-
v, J Ponižan«	Mi«*,*
Sov,
če robuje prošlosti. Mlad
fc*Dr * -temeli bodočnostij stopa smelo tooet-ej zažiga pred hramom Bodoč-,	«	svoje	žrtve.
1-0 | al j® v naii domovini prošlost ? žiVej lakajstvo vsemu zastarelemu, pre-»oj nezdravemu. Gorje, ki ja raz-»oda našega jugoslovenskega na-t^jce	a^° k tlom, ni bilo samo delo
^en ,lernve^ l^di lastna narodna bo-W ' » nas je bilo premalo ver# v Viijnfj rn°^’ premalo zaupanja v indi-si*e’ PreCQalo delotvomosti in s zato smo podlegli tujcem, je t eKdaJ\ ko tujca ni več nad nami, ti«0A, ,a z vsemi sredstvi ozdravljati to v. *tao narodno bolezen. Treba je
naš fizični in
*>0i
. . -» osvtžiti ves p10! narodni ustroj. <3ov ■
HSot°[ori prošlost; zaman, kar se je totUSi; gradil°’ se y sto ^etih ne
bodočnost: ne, duh obvlada to rx' j*3®!* zmaguje, ,kar je zdravega, V?velja"!
Radina, tod je naša pot! h0v °®laditi ves naš narod, vliti mu Vero duh, vžgati mu pogum in silno potu .Vase!	Pr0^ z vso ^aro’ ki ^eži na
.to°fini toki naj odplavijo tisočletne J 'n oplodijo naš6 grudo!
^vad i ne sezidaš hiše od zgoraj hrib nikdar ne stopiš z hriba na thjijj,’ n® da bi prehodil dolino med p ’ ™ak je zakon narave. fcakon res e)ov®5tva je podvržen istim »voj.0*- Največja ideja se mora s fy>sh5a hriba ponižati v dolino, da
velike, silne . „ čutimo v sebi ^nS0 naše zvezde v meglenem in ^ešle	ozrafju sedanjosti, bodo
fot DrJv m®*°< »ko bodo mogle vzdržati Ta J1 ,. ne navzgor v bodočnost. W?i v olina. i® naSe ljudstvo, ki »e S°.	,n kateremu moramo dati
dru8i hrib. Vse v in ^ ®’ jih mi mladi čutil
k. ** Rn
‘»iti
Iz četrtkovih sej ustavodajne skupščine.
TIP, Beograd, 30. junija. Dana-	LDU Beograd, 30. junija. Popol
šnjo sejo konstituante je otvoril predsed- danska seja skupščine se je nadaljevala nik dr. Ribar ob 12. uri.. Prisotni so ob 16.30. uri. Po izvršenih formalnostih bili tudi komunisti, ki so prišli v dvo- se je objavila odpoved poslanskemu rano popolnoma mirno in je bila opa- mandatu poslanca Antona Kristana in žati na njih deprimiranost Po izvršenih Milana Lazareviča. Nato se je Čitala zah-formalnostih je vstal predsednik dr. Ribar teva državnega pravdnika, naj se Izroči ie dal duška svoji ogorčenosti nad zlo- sodišču trije poslanci, ki so se pregre činskim atentatom na prestolonaslednika šili proti § 104 kaz. *ak. Nato se je regenta. Njegov govor so poslanci ponovno prešlo k aktom. Prečitala se je resolu prekinili z navdušenimi klici »Živio re- cija zemljoradniške organizacije v Sara-gent!*. Vsi poslanci so pri teh klicih jevem glede agrarnega vprašanja. Pred vstali raz sedežev, samo komunisti ne. prehodom na dnevni red je republikanec Po govoru dr. Ribara se je oglasil k be- Krsto Pejovič podal izjavo svojega kluba sedi socialistični poslanec Diva c, ki je glede atentata in obsojal terorizem v protestiral proti temu, da bi vlada even> državi. Kot prva točka dnevnega reda tualno atentat porabila za boj proti de- je sledilo nato poročilo verifikacijskega lavskemu razredu. Socijalni demokrati da odseka z dne 1. maja t.!., nanašajočo so bili vedno nasprotniki terorističnih se na mandat Jant Janečke, ki ni naš metod, ker stoje na stališču, da mora državljan. Sklenilo se je, da mandat samo organizirana akcija vsega prole- poslanca Janečke ni veljaven. • Proti so tarija dovesti do uspeha. Ko je Sel komu- glasovali komunisti, socialisti, repu nist Triša Kaclerovič' na govorniško tri- blikanci in dr. Trumblč. Nsto se je buno. je bilo slišati klice: »Atentatori! razpravljajo o drugih točkah poročila Kje so bombe I*. Kaclerovič se je izjavil imunitetnega odseka, ki zahtevajo iz-proti ustavi, ker ni rešila vprašanja pro- ročitev večjega števila poslancev sodišču, letarijata, ki ostane še naprej brezpra- Najbolj živahna je bila debata radi po* ven. Komunisti bodo sicer prisegli na »lanca Vilderja, ki je razžalil zagreb' ustavo, borili pa »e bodo še dalje za škega odvetnika dr. Hoferja. Končno se uresničenje svojih idej. Sledilo je zapri- je sklenilo, da se poslanec Vilder ne seženje komunističnih poslancev. Takoj izroči sodišču. Izročili pa so se sodišču nato je izjavil komunist Milojokovid. da razni drugi poslanci, med temi Dragutin se komunisti ne bore proti osebam, Pečič, Vladimir Pušenjak, Janko Rajar, ampak proti režimu. Atentat je posledica o poslancu Brandnerju In nekaterih reakcijonamega režima. Seja je bila za- drugih pa se bodo zahtevali akti. Seja ključ ena ob 13. uri in sklicana prihodnja je bila končana ob 19. uri. Prihodnja za 16. uro.	sefa bo jutri ob 10. uri z dnevnim
redom: volitev prvega podpredsednika.
Proslava ustave v Beogradu.
LDU Beograd, 30. junija. (Pres- občine Dobran Metrovič pozdravil re-biro.) Atentat na regenta ni vplival niti genta v imenu mesta ter mu čestital, najmanje na svečanosti, ki so se včeraj da se je srečno izognil nevarnosti. Reše sijajnejše In še bolj na- gent se je zahvalil za izraze vdanosti vdušeno nadaljevale. V mest« je vladalo in končal svoj govor z vzklikom: Živel slavnostno razpoloženje in za vseh sve- Beograd! Svečanosti so trajale dolgo v čanosti ni bilo nobenega incidenta, noč.
Ljudstvo se je zabavalo na Terazijah in	LDU Skoplje, 30. junija. Ko so
Kalimegdanu, kjer je svirala vojaška došle semkaj vesti o regentovi prisegi godba. Zvečer ob 21. uri je šel po na ustavo, je oddalo topništvo na trd-mestu velik izprevod z bakljami, na njavi 101 strel. V mestu je nastalo načelu mu predsednik občine in občinski vdušenje. Sklenilo'se je, da- ostanejo svetovalci. Sodelovale so vojaške godbe vse prodajalne tri dni zaprte. Zvečer je in pevska društva. Izprevod se je po- bila blkljada in potem banket, mikal na Terazije, kjer je predsednik
moiamo med iiudstvo in dvig- fzasledujejo turške jezdne čete.
KorfantyJev proglas. 1 Konec vojnega stanja med Ameriko
LDU N a u e n, 30. junija. (Radio-	In	Nemčijo.
Grič) Vodja poljskih vstašev, Korfnnty,	DKU	Washington, 30. junija,
je objavil razglas, v katerem pravi, da Reprezentančni odbor je sprejel poročilo se bo poljski pokret likvidiral m po- 0beh zbornic, glasom katerega,je kon-zivlje prebivalstvo k redu. Razglas na- gan0 vojno stanje z Nemčijo in Avstrijo.
daljuje, da ie treba počakati, da zavez-	/	 J
niki izpolnijo svoje obljube in da se	p .. . ..
Gorenja Sirija čimprej spoji s domačo	KU$,Ja ,n ,taUJa*
zemljo. »Ratiborer Zeitung* javlja, da je	DKU	Moskva, 30. junija. Ruski
izdal Korfanty razglas, v katerem obeta, zastopnik v Italiji je na poziv italijanske da bo zopet pričel borbo z ' ničijo, vlade stavil predlogo za trgovsko po-kadar bo potreba.	godbo med obema državama.
Nadaljevanje pogajanj z Nemčijo. Razmejitev med Italijo in Avstrijo.
tH^x^a,uen’ 30-juniia. (Radio-	DKU	Dunaj, 30. junija. Medna-
® x?ra} $0 se v Parizu PriCela rodna razmejitvena komisija, ki ima nadaljevati pogajanja, ki so se pričela v glasom mirovne pogodbe določiti Wiesbadnu.|Nemška delegat« sta dr.Berg- mejo med Avstrijo in Italijo, -je inflnn in Stsheimcr.	dot 4. t dospeli v Beljak
— ...-	*n se 15. junija predstavila deželnemu
Vojna v Mali Aziji.	glavarju dr. L^mischu. Komisija je donim d«,j- o« • ,• /n	*ončala predpriprave za odsek Tfirl-
j j . ’ junija. (Brezžično.) Tarvvis in se ie začasno podala na
Ugleda-, da se je vojna v Mali Aziji om«- Th-Iško. je zacasno poaaia na
jila na tri točke: Izmid, Brussa in Ušak.
Turki so baje povsod zmagali. Iz zanesljivega vira potrjujejo, da so Grki zlasti	Nova	vojna ?
pri Uiaku doživeli občuten poraz. Tretjo	London, 29. jaaija. »Dailv Tele-
grško divizijo, ki je bila znatno ojačena., graph" javlja, da med Rusijo inJapon-
sile. Lotiti se moramo podrobnega, in* dividuelnega dela; od človeka do človeka prenašati plamenice svetega ognja, k> plamti v mladih idealnih srcih.
Naš narod je treba vzposobiti za pravo jugoslovensko idejo, a ta je:
Odprava regionizma in uvedba zdravega nacionalizma. Vsak posamezni državljan mora biti najprej ponoseq na svoj narod in lastno narodno državo, ker je nemogoče, da bi brez tega po> nosa sprejel ponos človeka.
Odprava dosedanjih kulturnih razlik, kar najširja ljudska izobrazba; odprava analfabetizma tara, kjer obstoja; prepričevalna beseda o važnosti in potrebi, da vsak kmet in delavec postane omikan gentelmen in da samostojno razsoja vsa dnevna vprašanja. Ves jugoslovanski narod je treba kulturno dvigniti io njegovo narodno ter 'socialno življenje bo dobilo čisto drug obraz.
To je naloga mladih ljudi. To so Žrtve, ki jih zahteva bodočnost.
Mladina gre na počitnice. Sedaj je najlepSa prilika, da prične s podrobnim delom v smislu novih nacionalnih potreb in da proučava življenje ljudstva ter išče pota, kako bi se dalo to življenj« izboljšati, urediti, racionelno izkoriMat*' za skupnost, za narod, za Človeštvo« Mladina mora iti med ljudstvo s savestjo, da najobsežnejša izobrazba ne sme is-kopati prepada med inteligentom in priprostim članom naroda, da ima nacionalizem v tem in samo v tem avoj raisson d’etre, da veže kompleks ljudstva v enoten organizem, kakor to narekujejo prirodni zakoni in da je v tem organizmu inteligentni sloj organ, kakor vsi drugi — možgani sieer — a zato enakovreden t ostalimi.
Zato morajo bai narodni možgani napeti vse svoje zmožnosti, da se po« pravijo ostali zahirani deli organizma in da t postane jugoslovenstvo v svetovni zgodovini kulturna in socialna sila.
Mladost, veruj v bodočnost in tt ne oziraj v preteklost. Tvoja bo!
I—us.
nJegove cuiturne io gospodarske i
ko ob stola nevarnost nov« vojat.
Proti zavajalcem našega ljudstva.
(Dopis iz Sv. Lovr«nea na Pohorju.)
Po dravski dolini straši; seveda tudi pri Sv. Lovrencu, vse je na nogah 1 Kaj neki je. — Gotovi ljudje tečejo od hiše do hiše ter pobirajo podpise. Na, na, seveda za priključitev k Nemški Avstriji — ali pa za povrnitev Habsburžana. Eno bode. — Trške klepetulje stikajo svoj« brihtne glavice, ai ribljejo roke, razmotrlvajo in razpravljajo v živahni debati o novem položaja. Bists Weiber, pravi ena, die Klerikalen sind fflr uns — Deutsche — die einzige Rettung. Ben die k3men, gebma unsre Unterschriften he—. Pst! 1 unter uns g’sogt, Heil und Sieg! •— Pa poglej JiudimarJa, po prezgodnjem veselju pride razočaranje. Pridruži se jim klerikalna frajlica in pravi: ,Die Unterschrjften geltea vor-lauffg nur fflr die Autonomie; den An* schluB an Karl wollcn wlr erst apiter ausfechten." Babe ao se spogledale ter se jezno razšle, ker je „der g‘hofte Sieg schon wieda wegg’flogen.“ Raznesla se je hitro vest in vse kriči po avtonomiji Slovenije. — Ker se je prvotna škodljiva misel na republiko ob času volitev k sreči potlačila, ae pojavljajo sedaj druge enake pošasti, ljudstvo kolikortoliko še nevešče o pomenu avtonomije, republike, centralizma itd. se kot tako skuša od gotove strani vznemirjati delati nezadovoljne in jih pripravljati, na različne ideje — ter si i jih privabiti v svoje, nastavljene mrež«, ^iz katerih cedi sam med, da tako ustre-žfip svojemu strankarskemu poltlcoiu
m pridejo preko svojih nasprotno-mislečih Bobratov do neomejene oblasti. Bodi odkrito povedano, da trpljenje, »postavljanje poedincev, nezadovoljnost kmeta in obrtnika radi velikih davkov Itd. ne bode nikdar izostalo, Če'dobimo potem tudi republiko alt avtonomijo Slovenije, kateri bi načelovali klerikalci ali njihovi rdeči bratci. To so strankarji, ki poznajo samo svoj žep. Seveda tudi centralizem, kakor si ga eden ali drugi predstavlja, podprt od ene enake strani, ki bi le istotako izkoriščal enostransko, bi nam ni£ kaj ne obetal. Gola resnica je — našo srečno ali lepšo bodočnost, če si jo resnično želimo v«i Slovenci, Hrvati in Srbi, moramo iskati edino v konsolidaciji, to je v tesni zvezi — v vsestranskem upoštevanju krajevnih razmer in v splošnem enakovrednem bratskem spoštovanju in ljubezni. Avto-! nomije, republike * različnimi načeli, nas ne bodo krepile, ampak slabile. Moč in ugled na znotraj in na zunaj si priborimo s pravim ujedinjenjem, enotnim nastopom, z dobrim hišnim redom, to je z ustavo ali zakonodajo. Le dobra vera in hotenje vsakega poedinega Jugoslovena nas dovede do zaželjenih dljev. Vse drugo, kar se dela, je laž in narodni greh. Naj bode naveden samo majhen primer iz kmečkega življenja: Oni gospodar ali posestnik z manjšim posestvom, ki ima pridne, zveste sinove ni hčere, da delajo skupno, napreduje, nasprotno ko oni gospodar na velikem posestvti, ki ima istotako sinove in hčere, a delajo vsak v svojo korist, to se pravi, vsak za svoj žep, nazadnje niti za davek ne spravi potrebnih grošev skupaj. Na vse zadnje pa doleti britka usoda vse skupaj —- da falirajo -r- da morajo zapustiti lepo posestvo ter iti za težake. — Tako se lahko nam zgodi, če ne bodemo pravočasno kre nili pravo pot.
Poklicani za to skupno in napredno <ielo so v prvi vrsti od ljudstva izvoljeni narodni poslanci, katerih naloga Je priboriti vsem jugoslovenskim plemenom tako ustavo ali- take zakone, da jih bodemo vsi, brez razlike na stan, lahko veseli. Nikakor pa se ne sme trpeti ali pripustiti raznovrstnim kolporterjem delati z Judeževimi groši propagando za hinavske strankarske namene
—	rušiti misel pravega' ujedinjenja s tem, da pobirajo podpise, kadar in kakor se Jim zljubi, zdaj z* republiko, zda za avtonomijo, zdaj za črno, zdaj za rdečo internacijonalo itd. ker vse to buni in bega našo dobro ljudstvo in ga s tem dela nezadovoljno in nesrečno. Vaem tistim, ki. delajo nevoljo mec ljudstvom ter mu obetsjo zlate gradove, če gredo za njimi, nikakor ne gre za vero, za ljudsko »vobodo, za znižanje davkov in tržnih cen, za dobrobit vseh nas drugih, ampak, kakor že enkrat povedano, za oblast. — Straši jih radikalni socijalni program, ki prodira v vse narodne vrste ter jih zasleduje z naglimi koraki, da jih prehiti ter potlači njihovo farizejsko početje.
Zakonodaja ali ustava naše države, ki nas naj vse osreči in zadovolji, se
fe odločila na Vidov dan, ki smo ga vsi v celi'naši kraljevini s ponosom svečano proslavili na čast onim velikim srbskim junakom, ki so padli na Kosovem polju ta svojo in našo zlato svobodo 1	X.
2. 3. julija cvetlični dan
Clril-Metodovih podružnic v Mariboru,
Dr. Mak so Šnuderl:
Mariborska kulturna bilanca.
(Ob koncu «cxone.)
(Kon«e.)
O. Železnika je tako škoda, da bi lahko najeli ženske-žalujke, da bi neprestano obžalovale njegov odhod. Vzela ga je Ljubljana; g. Bratino pa nam je vrnilo Celje, kjer je hotel smel, idealen in sposoben — rožce saditi. Celjsko društvo pa se je postavilo v pozo, da mu je idealist pokazal hrbet. Zdaj je baje prevzel ravnateljstvo gledališča, dejstvo, ki sem ga z entuziazmom pozdravil. G. Bratina pomenja kompromis med g. Nučičem, preoportunističnim in prepopust-Ijivim in med g. Skrbinšekom, preeks-kluzivnim in prestrogim. Jaz z obema rokama podpišem program g. Skrbinšeka, a v isti sapi tudi resnico, da je za Maribor za enkrat še nemogič. G. Bratina bo znal zadržati stare igralce in mlade talente; nekaj plevela bo pa iztrebil.
Premalo je javnost cenila dramatično šolo, ki je neprecenljivega pomena za Mzvoi naše oderske umetnosti, G. Skr*
Notranja in zunanja politika.
* Radičeva »zunanja politika*1. Radič fe po znanem dopisniku nemških listov Teodoru Berkesir raztrobil v svet, da je ameriški predsednik Harding podal izjavo: Irsko in hrvatsko vprašanje mi leži enako pri srcu. Da poznam dobro Hrvatsko, razvidite iz tega, ker nisem dovolil, da bi se Reka pridružila Italiji. Ta vest ne poteka iz Washingtona temveč iz Zagreba. Hrvatski kmetje in nemški nacionalisti nasedeja vsaki Ra dičevi raci.
* Rekonstrukcija bolgarske vlade. Stambuliski je izvedel ponovno rekonstrukcijo svojega kabineta. Bolev, predsednik sobranja, je prevzel listnico ministrstva za promet, Djordje Tomov, bivši predsednik sobranja, je prevzel ličnico ministrstva za notranje stvari. Minister Atanazov je podal ostavko. Ta preosnova vlade je ojačil* njen položaj.
* Konferenca med Češkoslovaško In Madžarsko, ki se je vršila minule dni v Marijinih Lažnih, je zaključena. Izdan je bil nastopni komunikeji .Želeč, da se številna vprašanja, ki izvirajo iz mirovne pogodbe, rešijo na miren način, sta se sestala češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Bene! in madžarski minister za zunanje zadeve grof Banffv dne 23. in 24. t. m. v Marijinih Lažnih in izmenjala misli, kako bi se odstranile one potežkoče, ki so se pokazale tekom pogajanj med strokovnjaki v Budimpešti in Pragi. Pogajanja med dr. Be-nešem in grofom Banffyjem so privedla v nekaterih vprašanjih k sporazumu. Ostala vprašanja bodo rešena na posvetovanjih strokovnjakov v Budimpešti ali v Pragi, oziroma na katerem nove« sestanku, ki bo kasneje sklican.* „Vos-sische Zeitung*, ki prinaša to poročilo, pripominja, da so bili doseženi večji uspehi, kakor se da povzeti iz previdno sestavljenega uradnega komunikeja. Češki premog in češko železo se bo zamenjalo za madžarsko žito, t češki industriji bo odprta pot na madžarski trg. Tudi politična, nasprotja se bodo dala premostiti, dasiravno ni došlo do končnegš sklepa o korekturi meje, kakor so jo predlagali Madžari. Vendar pa so madžarske želje vzete na znanje in bodo izpolnjene, v kolikor ne nasprotujejo določbam mirovne pogodbe, s pogojem da Madžarska poda izjavo, s katero se
odreča povratku Habsburgovcev in zadovolji t manjšimi mejnimi korekturami. Češkoslovaška je radi tega proti temu, ker na Madžarskem ni zadostno organizirana varnost na mejah. O vprašanju mej se bo razpravljala na enem bodočih sestankov. V Mar. Lažnih je tudi sklenjen sporazum glede manjšinske zaščite. Konferenca v Portorose bo tedaj zatekla Madžarsko in Češkoslovaško že v bližjih stikih, kakor je to bilo pričakovati.
* Boljševiški vojn! svet. Kakor javlja ,Excelsior‘ iz Helsingforsa, se je vršil 16. junija v Moskvi vrhovni vojni svet, kateremu je prisostvoval razen Trockega tudi general Brusilov. Sklenili so, da se boljševiške Čete razdele med Daljni Vzhod in Malo Azijo. Boljševiki bodo podpirali angorsko vlado tako z častniki kakor s strelivom. V vzhodni Sibiriji bodo boljševiki ostali v defenzivi, vendar pa vojni svet misli, da bode vse to premalo za uspešen odpor proti generalu Sjemjonovemu. Najodločneje de-mentirajo vesti o odstopu Cičerina.
* Sporazum med Italijo in Vatikanom. Pariški .Matin* javlja, da se pripravlja sporazum med Vatikanom in Italijo v vprašanju Rim*. Sporazum bi temeljil na sledečih točkah: 1. Italija odstop* formalno av; Stolici teritorij, na katerem stoji Vatikan s cerkvijo sv; Petra, lateransko palačo in kastelom Gandolfo, kateri uživa sedaj eksteritorijalnost. 2. Garancijski zakon, katerega papež z ozirom na enostranost ni nikdar priznal, izgubi svojo veljavo. 3, Italija mora plačati papežu odškodnino za okupacijo teritorija* zato «e pa Vatikan odreče letni apanaži.
* Za neodvisno Porenje. Iz Nauena se poroča: Kakor poročajo iz Bonna, se opaža močno gibanje takozvane porenske republikanske stranke, v kateri sodelujejo tudi Belgijci in Francozi. To gibanje stremi z* tem, da se vse Porenje proglasi za neodvisno in nevtralno državo pod varstvom vseh velesil.
| ravno trditi). Ženin plača'bodočemu ts i stu nevesto v angleški veljavi in cetif j po pogodbi ne more znašati več kot 5 ; funtov šterlingov. V zadnjem času pa i je v Sierra Leone nastopilo pomanjKi-nje žensk in .tamošnji žeiiitbeni kandi* datje so morali k sosedom v Liberije' po žene. Liberijanci pa so to okolnost izrabili v svoje dobičkanosne špekulacije in — cene' ženskam zvišali na 6,* 7, 8 in še več funtov. To pa je črne ženine tako razburilo, da so se obrnili na angleškega guvernerja in ga prosili, da napravi tej »draginji" konec. Po dolgotrajnem- pogajanju so se končno sporazumeli in določili maksimalno ceno za ženske kakor je bila že prej ve' Ijavna v Sierra Leone tudi za Liberijo, to je 5 futHov šterlingov in s tem na« pravili konec ženski draginji.
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I, nadstr
posluje ob nedeljah od -VjlO.—VjIL ur1 in ob četrtkih od i/219.—Vj50' ur*
Zanimivosti.
Dnevna kronika.
Maribor, !. julij* t931
—	Proslava sprejetja ustave 1 Mariboru. Dne 29. t. m. je bila sprejet* ustava. Dan nato so bili vladar in skup;' ščina na ustavo zapriseženi. Ta vinski dogodek tvori temelj naš« bodo* nosti in važen korak naprej r' kon*^ lidaciji države. Prebivalstvo in hiSne posestnike vabim, da razobesijo
zastave dne 2. julija, ko s« vrši v
Stolni
binšek je delal vztrajno in tiho; nekaj sadov je poskusna predstava že obljubila.
V splošnem je drami manjkalo enote, koje do skrajnosti dovršeno popolnost sem občutil v Zagrebu pri Hudožestve-nikih. Kriva je tega prevelika razlika med dobrinami igralcev. Neskladja, neuglaje-nosti, protislovja so se takoj izgladila, kakor hitro so se sešli na deskah boljši. V celoti letošnje dramske sezone pa se e dosegel napredek, ki nam bo podal drugo leto zelo lepe stvari, ako ga bodo naši igralci gojili tako zvesto, kakor se e to zgodilo pri marsikateri drami v pretekli sezoni!
V kolikor nam je gled. uprava nudila burko, v toliko je bil to slep strel. Kadar se je čuval okus in se niso kršili naravni zakoni estetike, ni, če že ravno nič koristila, vsaj nič šk<ylovala. Z .Rodoljubom iz Amerike* je gled. uprava lppnila kar po celem; ta znači najdaljši ovinek na krivih potih naše uprave. G. Povhe ji j* služil v tem oziru kot naj-delj v ospredje potisnjena postojanka, postal s tem ljubljenec galerije, a hud dolžnik okusa, astetike in umetniške am bicije.
Isto velja za opereto. Ta je iribut po i circenses vzklikajočega občinstva is po’-1
Maksimalne cene za ženske. Izmed mnogih posledic vojne so nam ostale tudi maksimalne cene., Maksimalne cene so se pred vsem določale za vsakdanje potrebščine, v prvi vrsti za živež, in še danes n. pr. imamo v Mariboru maksimalne cene za meso itd. Toda o maksimalnih cenah za ženske pri nas še nismo slišali in vsakomur se zdi to neverjetno, In vendar je to živa" resnica. Angleški minister za zunanja dela Bal-four je te dni podpisal naredbo, ki določa maksimalne cene za ženske. Marsikdo bo neverjetno zmajal z glavo, češ, saj vendar živimo v 20. stoletju in ne v oni kruti dobi, ko se je tudi s človeškim blagom tržilo. A vendar je temu tako. Niso sicer te maksimalne cene veljavne za kako evropsko tržišče, pač pa za Afriko. V angleški koloniji Sierra Leone v Afriki je pri tamošnjih zamorcih star plemenski običaj, da ženin nevesto od očeta kupi. Hčerke so tam res pravo bogastvo (kar se. pri nas ne more
inteligentne inteligence. Z .Boccacciom* je naš teater daleko prekosil predvojne najboljše operete v Mariboru. .Mamzelle Nitouche* pa pomenja škandal in celo ga. Polakova tokrat ni zaostajala za g.
Povhetom v zadolževanju prej omenjenih vrlin. —
Last not Ieast — prišel j« g. Pod-bevšek s svojimi bombami in dal ru‘
priliko, da napiše svojo najboljšo kritiko
v sezoni. Za par dobrih pesmi se umetniški večer ni izplačal; gled* ostalih pa naj ponovim besede nekega tuk. znanega filologa in kritika: iFant predstavlja poosebljeno dekadenco naše predvojne literature* in nekega za umetnost vnetega sodnika, ki je vzhičen vzliknil: .Da pride meni v roke, uporabim nanj § 2 lit. b) kaz. zakona* (neodgovornost za dejanja, ki ga kdo izvrši Vzmotenosti misli). Jaz pa pravim, da j* g. Podbevšek talent, ima lep verz in je nedosegljiv v primerah. Ob tej priliki se je zopet občutila potreba po nekakem kulturnem svetu v Mariboru, ki bi naj bil prehodni urad za vse prireditve, o čemur sem o priliki že sprožil misel in načrt.
Konec sezone nam jc dsl premijero Reinec-a .Učiteljico Pavlo*, ki sicer ue odc-ovtria zahtevam časa, pač pa potre-
župni cerkvi slovesna zahvalna služb* božja ob 9. uri dopoldne. Mestni strat Maribor, dn« 1. julija 1921. Vladu! komisar: Poljanec, a. r,
K "„Stra*lni“ notici »Kort1*"? 4.5. pešpolka* od dne 27. junija prejeli sledeče pojasnilo: Da so » ^7, žina* poročila največkrat navadna P°% laž, o tem menda ni treba Se PoSfr j govoriti in tako je zlagano seveda 'M poročilo pod omenjenim naslovom-padeni podčastnik ni inzuItiraJ 0f^TSJ mladine, ni kričal v nemškem jJi izvlekel samokresa, ni kričal, da m'r“2 postreli če treba tudi 300 Orlov in ^ ga nihče ni izgnal. Bes je ?e, da je rj tični podčastnik priSel slučajno v Lim P; v gostilno Julija Robiča ter šel '*. s4 vednosti pogledat pred cerkev, ki«r je nahajala večja truma ljudi. P®*] ^j jo govornika, ki je ravno dokon<-*v svoj hujskaški govor ter nato, ko j* kaj otrok po končanem govoru .Živijo Orli!*, zakričal .Živijo Sokoli' ter se obrnil, da odide zopet v *if. stilno. Medtem pa so g* ž« obkr°* razni sumljivi orlovski elementi tcf f hoteli pretepsti. Nič ni pomagalo P®L snievanje,.da ima on isto pravico k*]? Živijo Sokoli!* kot oni .Zfvijo Or1< <
bam naših odrov po domači hra*1-Pavla j* lepa in zdrava.	,
Gledališka uprava je izdajala žjef4a| liški list .Zrnje*, ki pa žil ni Pr‘r,*f* posebnega, da, niti razmeroma dobr«S. Krivo je temu menda to, da nimajo * -turni delavci v Mariboru takih sbM kakor bi bili potrebni za enotno upi'va ]„ na kulturno bilanco v našem mesto za proapeh leposlovnega lista.
Sokol, žensko društvo, akadeu”14 prirejali dobra, * neobiskana
Mnogo je torej nudil* poslavljal se sezona. Ali je kaj ostalo? , Osem let hodi fant v srednjo 5°'“’ če bi pa po maturi zbral njegovo zna n j bi ga bilo za tenko, tenko knjigo* / manjša potem od leta do leta.
In občinstvo od ene sezone? * ■ * Ne, ne upam se zaleteti vanj. »o . bo že! Zaenkrat smo zopet v znajne l mlaja. Čarobnost sijajnih zimskih m P mladnih plesov se avtomatično * v* A neodoljivo silo po circenses ženteccK človeka pretvarja iz polmrakov seps
in pikantnega dekoitčja v mrakove m ^
vrtov kadetnice fa ljudskega vrt* J si-Tivnostno šumljanje mladocvetocin !> mičev.	'	•
Zait 'rr' bi* kante » a*M»*J
Rignilo st j« nadenj p«r pesti in palic a v silobranu je posegel v žep, ker je “•padalce preplašilo, ker so mislili, da ima v žepu samokres, katerega pa sploh 131 imel in so pobegnili. V gostilni je potem omenil, da nima nihče pravice zabraniti ugoslovenskemu državljanu vpiti „Zi-5° Sokoli 1“ Kar se p« tiče laži, da je h!?V* nen,5ko, naj zadostuje to, da je »,11 • ,davnaj pred prevratom zaznamo-i ,nJ2 preganjan kot srbofil ter bi bil irJ i P” Dukli to svoje srbofilstvo malu. plačal s smrtjo. Končno pa bodi *; omenjeno, da Limbuš ni kraj za K^V,ske Prireditve, kar se je razvidelo »i«* 12 tega> d* se tega klavernega
* VI **?en onih, ki so jih prignali
“OJ 'z Maribora ter razen župnika
* Mežnarja ni vdeležil nihče od do-
n.ov’ od katerih ao nekateri celo polomijo gledali le iz rado-,u?”ostl «d daleč. Za nas je s tem ta
konferenci ambasadorjev, da organizirane tolpe oboroženih avstrijskih kmetov ovirajo delo komisije, rujejo mejnike in preganjajo tehnično osobje. — V praksi bo ta nota imela malo vspeba, ker je znano, da se »Bauemkommando* ne zmeni za ukaze dunajske vlade in vodi na lastno pest .zunanjo politiko* v znamenju sovraštva proti Slovencem in vsemu, kar je jugoslovenskega,
— Zensko društvo v Mariboru je prejelo od odbora društva .rdečega križa*’ v Beograda dopis v katerem se razglaša, da se osnuje v Beogradu kurz za bolničarke ki bi trajal 3 leta. Kandidatinje morajo biti zdrave, ut če/, 30 let stare, neoženjene ali vdovt s preskrbljenimi otroci. Zahteva se nižja gimnazija ali tej odgovarjajoča šolska izobrazba. V internatu dobe hrano, stanovanje, uniformo it» 100 dinarjev mesečno v prvem letu. Po končanem
--.U DO!|
Natančnejša” pojasnila daje tajnica gosp. Vladi" Odgovorni urednik „Straže“,	Lipoldova,	Ciril-Metodova	ulica 18,
aišču v P“šenJ*k. lzr,oče.n so'	v -	Podružnica	Z.	J.	Ž. Maribor
med	in? . an	sklenila, da se	opozarja svoje članstvo ter vse sosedne
S ““Sum izroči sodišču radi tiskov- •--- — J-«_«-■ ~ -s—	..
c?* Postopka tudi odgovorni urednik in J	Vladimir Pušenjak. S tem
tisk , *Prejeijem ustave, po kateri bo in	pravde odslej reševalo redno
Porotno sodišče, je zadan osnku d °darec. Opozarjamo na to Žili Z ?, °ne> M proti .Straži* niso vlo-ni»n»°	ra^‘ strahu pred imuniteto
odgovornega urednika.
^le7jNief0treb,li ^datki. Letošnji na n-M'L ia na srednjih šolah in iairi ,	v	mestih, kjer se naha-
tie ,Sredt1ie ^°*eJ nikakor ni prikladen, dinn 8 U(“'*elj^vo> ne za učečo se mla-sPrir’	tega	se	pa z dopošiljanjem
Ram eVa' na ^orn napravljajo starišeni
"d m on j i idpTdvijciju sidriocin je rt ^-P^trebni.poštni stroški. Naravno 'žiti Se *e£a sklepa morajo dr-na	dijaki	in učenci, ki so odšli
sami '*n'ce na deželo, .ne morejo priti TneiTl p0 spričevala, nikakor pa ne razu-sam, ’ ?akaj bi mestni dijaki in učenci
Pale JeumPgli Pri,i P° spričevala, am-š|f a "odo tudi tem dostavila po po-nerazumljivo pa je to, da Jaht, PntiT* rmo »» rtekilerih šo-
.jeme,.. ali ne viaioZakaj se riel^jo T redbe ?	-clJ3jo vse enake od-
>omIa^aienam YeS;če/,1,J7 P0!1«^
Pis	J ceraJ dostavil raz-
žs?lne vlJ v f p n°trat,je zadeve de-Svedut 'jani> Po ^teren, se aE LSak°Jpisani« o Pokretu samo n Jp"Pafandte.V Sloveniji, ne tudi nnn £ k J- ProPaPanc,i> ne' tore?tuA nf proh "Je>- Deželna v]ada Paeandp P|ePoveduje pobijanje te pro-
*emliano Ut !a modr°st, za navadne d vsekakor nerazumljiva.
.ShJ^^.^ovegadne v Parizu.
*vefPp mstitut* je proslavil včeraj na svečan način Vidov dan.
ttan. nds,top Poslanca Antona Kri-
Antr. * V°- nec soci»lno-dcmokr. stranke ker jnstan j® obložil svoj mandat,
Belje *ot upravitelj na posestvo
i*'	^0b2nM?“ — 2akon- R^ent
«e	nil m' podp,sal ukaz, s katerim
hetera;*in
Ja-?« V j^P°. 3C? r)rav°gradu. Za-m,.:? Y° ‘ , *k*pozituro komisar “riborske želez, policije g. Pantič.
6r ~~ Avstrijski tranzitni promet weko Maribora v Celovec se izvršuje A*** vseh ovir. Potnikov je bilo dose-* 1 jako malo, ker so tarifi za vožnjo !u£. ozemlje vsled valutne razlike *Ujls°ki in se občinstvo rajši poslu-blj|fe dalJ’Sc proge v notranjosti rtpu-
posIanlška konferenca o razme-Rra?ei.a naši meji« Glasom poročila beo*	uvumzrcona
b8s«<lorkvXbi®* ie konferenca am-. v Mariboru Vplivanj, Učencev in
s-?'«»*»*»/** -.«•
bratske podružnice na njen izlet v Čakovec dne 3. julija 1921. Odhod posebnega vlaka iz Maribora gl. kolodvor točno ob 12.30 uri. Zveza za vlake: V Mariboru za udeleženike iz koroške smeri na vi. št. 414 in za one iz juga na Pragerskem na vi. št. 802. VrniteT iz Čakovca ob 22. uri in ima vlak na Pragerskem z zvezo na vi. št. 901, ki prevaža takrat potnike. Tovariši, udeležite se tega izleta polnoštevilno, ter vzamite tudi svojce seboj. Vsi na krov!
i Odbor,
— Docent dr. Matko ordinira vsak pondeljek, sredo in petek od 14.—16. ure, v svoji sprejemnici v Slovenski ulici št. 4.
— Dečji dan v Mariboru izkazuje 71.561 kron dohodkov in 4556 kron stroškov, dobiček znaša torej 67.005 kron. Denar s» bo porabil v zaščitne namene ubožne dece v območju mariborske državno krajevno zaščite dece in mladine. Glavni vir dohodkov so bili predani znaki 40.663 K in nabiralne pole 23.216 K. Pri slednjih so bile posebno požrtvovalne kot nabirnlke g-e članice Slovenskega ženskega društva i}a prvem mestu gospa Olga Balonova in dr. Lipoldova, dalje gospe Ela Gustinova, dr. Irgoličeva, dr. Ravnikova, Skerlora, Svarcova, dr. Zakrajšekova in druge. Nabrane svote imenovanih gospa presegajo po 1000 K, pri g-ej Gustinovi celo 3,1 ŽO kron. Pri ■nemških someščankah ni zaznamovati tolik uspeh, vendar je tudi tu nabrala g-a eksc. Schatzl-ova preko 1000 kron. Prav vsem pa prav prisrčna hvala za požrtvovalen trud in pota. Naj omenimo še mlade prodajalke znakov, ki so v hudi vročini neumorne vstrajale in' tek» movale med seboj ter se posebno izkazale zlasti sledeče: Gdč»ne .Germek, Be-loglavec, Bašelj, Fridrich, Konernik, Os-vatič, Duh, Urbas, Ulčar, Germek, Falk. Stanzer, Kiffmann, Nassimbeni, Stregar, Lokaj, Kos, Zabavnik, Vodenik, Muha, Goleč, Prah, Soršak, Stadler, Obran, Kuntner in vse druge, ki jih jadi pomanjkanja prostora ne navajamo. Okolica ni zaostajala za mestom ter prispevala sledeče:	Krčevina	4414 kron po
g. M. Pučeliku, Studenci 1410 K po g. S. Vokaču, Pobrežje 2174 K po g.
J. Klemenčiču, Tezno 1090 K po g. A. Brumonu in Radvanje 1662 K po g. R. Knafliču. Med pozamezniki so prispeval banke vse po 400 K, Posojilnica 1000 K, g. W. Freund 1000 K poleg 800 K na ^kiralno polo, Prvi mariborski bioskop -000 K, mariborska tiskarna znaten popust Pn tiskovinah in več druzih manjših pnapevkov. Maribor je ta dan poka-
; * .a ®mi*el do ubožne mladine m storil svojo dolžnost, dosegel je
Z	deCj!ga dne ^ Sloveniji in
Drž. dvorazredna trgovska šola
Dci»P?* v P*rizu noto, v kateri m e nn/r k’ B,j *v*{rij*ka vlada podvia-*enžermf ,e ,nfrt v smislu člena 33
vsak dan od 4. do 9. julija 1921, od b. do 10. ure na Zrirjjtkega ti;gu št. 1/1. Učenci in učenke, ki doslej 2e niso obiskovali zavoda, naj prineso poleg
r ur, av«,Ti‘«u l	**	m««	   naj	prm
ta nofa	obmejno prebivalstvo, zadnjega šolskega izpričevala tudi *e
kel^fvni 1 110,0 na;’c r*znie-j krstni ozir., rojstni,list. Učenci in učenke - ■ v se !C oritoiila t Hušhfira s« - oaojreio priglinti in
poslali ravnateljstvu trgov šole predpisane listine tudi pismenim potom. V I. letnik se sprejemajo brei posebnega izpita učenci in učenke, ki so dovršili popolno meščansko šolo ali 4 razrede srednjih šol ali pripravljalni razred dvo-razr. trgoT. Sole in so stari vsaj 14 let. Učenci (učenke), ki so dovršili 3. razrede srednje šole ali 2. razred meščanske ali 8. razred ljudske šole in so stari 14 let, se sprejemajo v I. letnik na podlagi prejemnega izpita iz slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, prirodo-pisja, prirodoslovja in zemljepisja. V navedenih predmetih se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalbem razredu trg. šole. Sprejemni izpiti sie bodo vršili samo pričetkom Šolskega leta dne 12. septembra točno ob 6. uri. Vsled občutnega pomanjkanja učnih prostorov in ker sme biti sprejetih v pozam ezne razrede le po 40 učencev, ozir. učenk, naj prizadeti ne zamude gori omenjenega roka za vpisovanje.
— Prepovedan list. Ministrstvo za notranje stvari je prepovedalo razpeča-i vanje ▼ naši državi listu „Dentch6ster-'reichische Tageszeitung*. ki izhaja na
Dunaju in piše proti interesom naše države.
— Starejšlnstvo »Triglava« se ?abi na prijateljski sestanek, ki se vrši ▼ soboto dne 2. julija v gostilni »Maribor.* (Pri lepem vremenu v vrtu, pri slabem pa v dvorani v pritličju). Dame dobrodošle. Poročalo se bo o slavju 4f> letnice v Celju.
— Splošno zavarovanje delavcev. Regent je podpisal zakon o splošnem zavarovanju delavcev. Zakon velja od 1. julija t. l.
•— Trgovski In obrtni zbornični dan. Trgovski in obrtni zbornični dan se vrši od sedaj naprej vsako sredo v Mariboru* Jurčičeva ulica Št. 8, II. nadstropje. Uradne ure od 9.—12.
— Potrebni uradniki. Rok za vlaganje prošenj za službena mesta pri upravi za zaščito industrijske svojine se je podaljšal d4 15. julija t. 1.
— Sprejem gojencev v 1. arttlje-rljsko podoficirsko šolo v Kragujevcu. Glasom dopisa komande mariborskega vojnega okruga z dne 20. junija 1921, št. 13417 se sprejme letos v I. artlljerijsko podoficirsko šolo v Kragujevcu 200 gojencev.. Pogoji za sprejem so isti, kakor za II, artiljerijsko podoficirsko šolo v Mariboru. Nalanč-nejša pojasnila daje vsaka vojaška komanda.
— Agent državne komisije ruskih beguncev v Mariboru Boris Smirnov. naslov Strnišče pri Ptuju.,Ruski Tjerem*, naproša vso tovarniške uprave, ravnateljstva bank, razne industrijalce in vsa ostala podjetja, kakor tndi zasebnike, ki bi potrebovali delavne moči, to je ruske begunce, katerim želijo pomoči, da mu blagovolijo poslat, naslednja pojasnila: t. kake vrste moči potrebujejo;
2. koliko: 3. pod katerimi pogoji; 4. možnost dobave hrane, stanovanja in plače; 5. vrsta in mesto dela; 6. znanie katerih jezikov se zahteva; ali zadostuje znanje ruskega jezika in 7. natančen naslov, na katerega se je obrniti gled6 končnih dogovorov. Med ruskimi begunci se nahajajo spretni inženjirji, tehniki, zemVemerci, poljedelci in agronomi z višjo izobrazbo in popolni vodje kontoarjev in industrijskih podjetij, profesorji in učitelji, kr posedujejo \ vsaki stroki višjo izobrazbo, zdravniki, zobozdravniki, ži-vinozdravniki, glasbeniki in razni mojslri, končno rokodelci in kmetovalci. Večina Rusov je zmožna nemškega, francoskega in angleškega jezika. Pri morebitni ponudbi dela naj se blagovoli upoštevati, da so ruski begunci raztresem po celem teritoriju države, vsled česar porabi dogovor najmanj 7 dni. Ako zaželi kdo ustne informacije naj se obrne na gospoda Nikeforja Pivljakoviča v Mariboru, Aleksandrova ul. 25 „Adrija".
— Klub „Ferljanerjev* se je ustanovil pri Sv. Trojici v Slov. gor. z ■amenom rekabitilirati zopet v prejšnjo slavo in moč bivšega župana »Nemca* trgovca Ferija Goloba. K temu klubu pristopi baje tudi neki .stalni* državni uradnik. Kdor pozna njegovo preteklost, se seve ne čudi
— Izgubljeno. Jo»p Segala iz Sp. Radvanje je izgubil usnjato listnico a 4000 K vsebine. — Bunc Viktor, kapetan HI. orožniške čete je zgubil zlato pancer-verižico, vredno 2000 K.
— Iz Pobrežja. Da se seznanijo naši občani z gospodarskim položajem naše občine, se vrff v nedeljo, dne 3, julija 1.1. ob 14. uri javen shod v šoli. Vabljeni so vsi vaščani brez razlike strank.
Županstvo.
— V Narodnem domu bo jutri r soboto zvečer koncert. Svirajo tamburaši Vstopnina s* ne pobira- Žačetek ob 19. uri. Vabljeni so vsi prijatelji dobr* zabave.
Kam gremo v nedeljo? N«
Pesnici se vrši y nedeljo popoldne velika narodna veselica. Prirede jo tani osnja društva .Obmejni zvon* in druga. Prireditev bo v velikem stilu in so na sporedu razne zanimive točke. Pričakovati je zlasb' obilen obisk jz Maribora. Nedeljski izletniki naj se tedaj podajo v Pesnico, kjer bodo naSli obilo zabave. Vozijo posebni in redni vlaki in sicer: vlak št. 72 odhod iz Maribora 15.30, vozi do Pesnice; vlak št. 74 odhod iz Maribora ob 22. uri, odhod iz Pesnice 22.11 vozi do St. lija; vlak 77 odhod iz St lija 22.40, odhod iz Pesnice 22.57; redni osebni vlak St. 75 odpelje ob 14.43.
Kultura in umetnost.,
Dramatična šola Slov. narodnega gledališča v Mariboru. Z ozirom na to, da Je večina gojencev-dijakov radi Šolskega sklepa morala odpotovati iz Maribora, se 11. produkcija privatna Skr binškove dramatične šole ni vršila. — Ker se pa ustanovi s prihodnjo sezono gledališka dramatična šola, »e sprejmejo gojenci imenovane privatne šole v II. teči], medtem ko bodo na novo priglašeni posečali I. tečaj. Javna pro^ dukdja 11. tečaja se vrši kmalu vzačetkn sezone. Vpisovanje bo dne 15. avg. 1.1. Za upravo Nar. gledališča v Maribora Milan Skrbinšek, vodja drame.
Kino.
One, ki živijo od ljubezni. V !. mariborskem bioskopu se bo predvajala v soboto 2. t. m. ter v nedeljo, ponda-ljek In torek velikansko zanimivo In umetniško dovršeno dramo, ki noti naslov „One, ki živijo od ljubezni*. Na omenjene dni so bo predvajal prvi del, ki je samo za odrastle. V glavni vlogi te velike drame nastopa Ester Carena.
Mariborska porota.
Maribor, 37. junij«.
1. 27letni Stefan Pilko je kol mizarski pomočnik pri zadrugi mizarjev v Mariboru pred Veliko nočjo ukradel vodji tega podjetja Karolu Uzarju iz trgovine, kamor ni imel razven. omenjenih nihče drugi dostop,[cigaretno dozo, robec in nož ter zraven tega ključ od železne blagajne. 26. marca je pustil okno odprto, da je lahko po noči nato splezal skozi in tako zamogel odpreti blagajno, do katere je ključ itak že imel in ukradel iz nje 4000 kron in denar potrošil. - Obtoženec je vse priznal; vzrok tatvine je bila pičla plača, s katero ni mogel izhajati. Ker so porotniki vprašanje na krivdo potrdili, ga je sodni dvor obsodil na 8 mesečno težko in poostreno ječo.
2. Frančiška S i m o n i č, a oni trdi, da se piše Goričnik, 35 let stara, a že siva, izživela ženska, je bila radt tatvine in goljufije že 23 krat predka-znovana. Roma iz kraja v kraj, živi od tatvine; ko je bila še mlajša in lepa, se. je preživljala tudi z vlačugarstvom. Kriv njenega zagrešenega življenja je nek mož, ki jo je še mlado zapeljal in zavrgel. Obtožba jo dolži pred porotniki osmih zločinov. Kradla je po gostilnah kjer je prenočevala, prte, rjuhe, obleko
111 rP°x u j' • ^la je Josipu Muleju v Rušah odeje, prevleke, v Konjicah pri Martinu Merkusu, dalje pri Sv. Ani, v Ljutomeru pri Sv. Trojici, v Slemenu, v Pusencih itd. Obtoženka priznava le tatvino v Rušah, Konjicah in v Slemenu, medtem ko vse drugo vkljub temu da jo je nad deset prič zanesljivo spo-
Naideno Našla w	x	odločno	taji.	Porotniki	'so	kljub
Danes vsi na hHcert v Narodni dan. Vstop prisl
«89
Hinke Kosič.
Sport.
: Internacionalna tekma med I. slovenskim aportnim klubom .Maribor* in .Grazer Atletiksportklubom* se odigra dane« v petek I. Juli a ob 18. uri na Igrišču .Maribora* v Ljudskem vrtu.
: Francosko izbrano moštvo je bilo v revanš-igri v Zagrebu zopet poraženo in sicer tokrat z rezultatom 4:1
: Kolesarska dirka Ljubljana — Maribor se vrši v nedeljo 10. julija. Odprta za vse klube Jugoslavije. Vozijo lahka, težka skupina, in seniori. Start je ob 6. uri zjutraj. Cilj v Mariboru okrog 11. ure pred železnico. Prijave s prijavnino K 20.— naj se pošljejo na Fr. Ogrin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Razpisanih je 8 daril. Po dirki se vrši v Mariboru sestanek ta-mošnjih kolesarjev v svrho ustanovitve kolesarskega kluba.
: Turisti, pozor! Dostop od Savinjskega sedla skozi Zrelo v Češko kočp je nemogoč, ker so plazovi porušil pota ter je letos v Savinjskih alpah iz-vanredno mnogo snežišč. Češka koča št ni obskrbovana.
: Izlet na Urško. Odsek amater-totografov Marib. podr. S.P.D. prired izlet na goro Urško. Odpelje se v soboto, dne 2. julija ob 15. uri do Gu-štanja ter krene takoj na vrh. Povratek v Slovenjgradec, odkoder se odpeljemo ob 18.34 ter imamo zvezo s koroškim vlakom. Medpotoma tekmovalno sli kanje. Člani in prijatelji odseka dobro došli. — Rotter.
: Sport. Izšla Je 26. številka ter prinaša: Športna vzgoja mladine * Ameriki. — Sturm (Gradec) - Ilirija. -Početki nogometa. — Svetovno prven stvo v nogometu. — Propozicije zagrebškega kasačkega društva za prvi meting 3., 5. in 10. julija. — Lako-atletski meting za prvenstvo akademičara kraljevin« SHS. — Športna poročila. — Razno. —
Ne pozabi naročnine!
Gospodarstvo.
Borza 30. Junija.
Zagreb: Berlin 201—202, Italija 724—725, London 553—559, NewYork 146.25-147,Pariz 1190-1210; Praga 202-50 do 203, Švica 2460—2465. Valute: Ameriški dolarji 144*50—145, avstrijske krone 22.50—0, carski rublji 31—32, češko-slovaške krone 201—205, francoski franki 1150—0, napoleond. 475—479, nemške marke 208—210, romunski leji	242—0, souvereigni 255,
italij. lire 720—724, turške lire 480. -Dunaj: Ameriški dolarji 718—722, aemške marke 971—977, angleški funti 2690—2710, francoski franki 5810 do 5850, italijanske lire 3547*50—3567*50, Jugoslovanski dinarji 1897—1917, poljske marke 36—38, švicarski franki 12.775—12.225,	češkoslovaške krone
971—977, madžarske krone 270.75 do 273.75.
C uri h:	Berlin	7*90, New/York
593, London 22*21, Pariz 47*55, Milan 29*—, Praga 8*—, Budimpešta 2.10, Zagreb 8*85, Varšava 0.30, Dunaj 1.—, avstrijske žigosane krone 0.84.
g Mariborski trg. Sejmsko poročilo od 28. junija: Prignalo se je: 132 volov, 8 bikov, 214 krav, 24 telet in 9 konjev. Skupaj 219 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za 1 kg žive teže sledeče': Debeli voli 15 do 18 K, poldebeli voli 13 do 14 K, ilemenski voli 10 do 12 K, biki za lan je K 10 do 11, klavne krave debele 11 do 13 K, plemenske krave 10 do 11 K, molzne krave 10 do 14 K, breje krave 12 dd 14 K, mlada živina 12. do 14 K, teleta 8 do 10 K, plemenske svinje 24 do 26 K, poldebele svinje za zakol 1 kg mrtve teže 26 K; krave za klobase 1 kg žive teže od 6 do 8 K. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg 26 K, II. vrste 24 K; meso od bikov, krav, telic 24 K; telečje meso I. vrste 18, brez kosti 21 K, II. vrste 16 K; svinjsko meso sveže 32 K.
Ital toiii izHof v lastili:
Mala oznanila.
g Italifansko-fugoslovenski dogo vor in interesi Reke. Pod tem našlo vom bere rimski dopisnik .Corriere della Sera* prav pošteno levite Rečanom. Dopisnik pravi, da na Reki govore hipernacionalisti, da J« Italija oškodovala Reko, jugoslovenski trgovci s svoje strani pa očitajo Jugoslaviji, da škoduje jugoslovanskim interesom. Iz tega se vidi, da ni resnica ne ptf enih in ne
Salonska suknja se proda l Novo pohištvo se proda po
▼ Narodnem do-| polovični ceni y Sodni ulici
pri drugih in da jo je treba zagrabiti v sredini. In na to opominja Rečane, da
Je Reka živela le vsled posebnih določil, po katerih je morala 35 odstot. vsega skupnega uvoza Avstro-Ogrske monarhije preko Reke. To je odpadlo. Danes pa mora Reka misliti na gospodarske interese, ki jo vežejo na Jugoslavijo. Nesmiselno je vendar zahtevati, da bi se Jugoslavija posluževala reškega pristanišča, če ne bi imela tu nobene besede, ko ima vendar številne in dobre luke ob Adriji. Zato naj uvidijo Rečani gospodarski položaj in naj prenehajo s svojimi pretiravanji. Zdi se nam, da je vedno bolj in bolj potrebna naša pazljivost, ker Timeo Danaosl g Brezposelnost na Angleškem. »Daily Herald* prinaša o brezposelnosti na Angleškem sledeče podatke, po katerih je tačas nezaposlenih 1,250.000 rudarjev, 1,500.00 strojnih delavcev, 100.000 tiskarskih delavcev, 1,000.000 poljedelskih delavcev, 500.000 delavcev v tvomicab za bombaž, 94.000 delavcev v plinarnah, 25.000 delavcev v pristaniščih, 100.000 transportnih delavcev, 70.000 nastavijen-cev državnih ^železnic, 20.000 mizarjev v adjedelnicah i. dr. Dasiravno odpade od teh precejšnji del na račun gospodarske krize, so ostali brezposelni samo radi tega, ker se protivijo fnižanju mezd in zategadelj stavkajo.
g Anglija za trgovino z nami. »Times* prinaša poziv, naj angleški trgovci osvoje bogat jugoslovenski trg. Dosedaj ima Italija prvenstvo, tudi njo e treba izpodriniti in zato se naj dovoli trgovcem potrebne kredite. Konkurenca med Italijani in Angleži bi nam sigurno zelo koristila.
Kristalna soda Glauberleva sol.fialc. L Hrlst Grenka sol, prosta Pralni prašek Natrijev in kalijev soliter Zelena in modra galica Superfosfat Kalijeva sol Prstene barve Antichlor Chromkali Žveplena kislina Črnila v vseli vrsten in barvati Stampiljska barva Gummi arabicum „Neosan“, terpentinu za čevlje Modrilna esenca Črnilo za usnie S92 2-
pri hišniku mn.
| Posestvo se da v najem,
eno uro od Maribora, obsto-
felika izbira!
Moško perilo, čevlje, obleke, klobuke, pasove, dežnike, palioe za sprehajanje, tržne torbice, potovalne košare ter razno galanterijo kupite najceneje pri tvrdki
JAKOB LAH
jeie iz 11 oralov zemlje in potrebnih gospodarskih poslopij, vse |ob okrajni cesti. Naslov v upravi. 895 7—1
NaSla se Je dne 29. junija damska ura v Sodni ulici. Pojasnila v upravi. 891 3—1
St. 3J-L Na ogled od 12—1*. 19. ure. 885 2-9
in 18.-
Vila s 7 sobami za eno družino, v katero se lahko takoj vseli, se proda. VpraSa se v upravi lista.	887	6-2
Lahko motorno kolo (M*
tor-Reve) z 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dr»v»*» ulica 11, gostilna.	*	*
V gostilni Pšunder v Radvanju
se vrši v nedeljo, dne 3. julija
VRTNI KONCERT
Mrzla in topla kuhinja in prvovrstna vina (l)utoinerfaii)*
Za obilen obisk se priporoča
897
gostilničarka#
Pozori
Pozor!	_______
V mesnici Izidorja C o p e 111, Mesarij* ulica št. 5, se dobi dnevno sveže klanu meso, In sicer
l	kg	za	guljaš...........K	S*—
I	d	»,	kuho •	• • . .	K.10 —
l	„	„	zrezek	....	K	12*—
i	„	raztopljene masti	K	26*—
Obenem naznanjam, da se dobi v moji gostilni« iainiSka ulica S, zelo dobro hrano v abonementu in *iC ■ Zajutrek, kosilo in večerja za K IS*—*
S spoštovanjem	.	j
896 2—i	Izidor	Copetti*
.?
854 Maribor io-a
Glavni trg štev. 2. /
Naznanilo!
Razprodaja radi izpraznitve raznovrstnih Pr®° metov za rodna dela, predtlskanih in izg«teV' Ijenih ročnih del, kakor tudi šolskih In pi*arpl*k,h potrebščin pri	^1®
Viljemlni Beri, Šolska ulica M* 4
Zavod za straženje in Gurte za rola ! zaklepanje v Mariboru
Zahtevajte a vsaki stilni „Wabor“.
trakovi in vrvice za žaluzije, usnjate žoge in pneumatlke za nogomet pri 845
Iv. Kravos, Maribor
Aleksandrova c. 13.
vsako vrsto »tratenja y mostu, »o k«** dvorih, kakor tudi spremljani« žele**11' kih vosov. - Pojasnila v pisarni« 9** I	stanllka	ulica	2,
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: F r a n Voglar.
KNJIGOVEZNICA
MARIBORSKE TISKARNE P. P.
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA. SE
PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU, OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVEŽKO STROKO SPADA-
JOČA DELA.
IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNEI
»**■
h
*tr
fc
29
4q
to,
flv
Od
bal
tr<
«0i
S
BAL KRN
,-u:
Brzojav. naslov: Spedbalkan.
Predprodaja vozovnic.
za vsa proge južne in državne železnice. so:
Telefon Stev. 376
Špedicija vsab vrst uk feMICka agentura' in carinske reklamacije, uk TskladUiem vsakovrstnega blaga, uk Mednarodni prevod. :o: Selitve z patentiranimi pohištvenimi vozovi na vse strani, ;o: Špedicij,; ir o dostavno	(9 Ml jhzzh s a* umui hh ■ ja na h	.	...
podjetje j-*-r železnice.	® M	®	»mm	Sld&dišie	spojeno	s	tirom	Južne	železnice,	Aleksandrov*
delniška drufba za mednarodne transporte v Ljubljani. *#8t* 117°‘ Podružnica:	Aleksandrova	cesta	St,	35.
Podružnice: MARIBOR, ZAGREB, BEOGRAD, TRST, WIEM.
bo,
VP<
3
v*i.
i laeddlzka ladift&dt
Ha
HsMJa denatt Jjadlcijsko podjotj«!
Jh
U,
‘H<3
bi
Lastnik ja izdaiatelj: „KonzorcH Tahnr-. _ Tiska: Mariborska tiskarnah, a.