Stoletna želja uresničena Na seji odposlancev gorenjskega naroda v Begunjah so razglasili samostojnost države Ljudske republike Gorenjske, sprejeli ^tavo in o tej odločitvi obvestili vse sosednje države, evropske institucije, Nato in Organizacijo združenih narodov. Gorenjska je za mirno razdružitev, brez prelivanja krvi, vendar za čisto in pošteno delitveno bilanco z Ljubljano. . Begunje, 1. aprila - Marsikoga le ta novica presenetila, za Poznavalce gorenjskih razmer, *elja in duše gorenjskega človeka pa odločitev ni nič posebneža. Vseeno je bilo danes ponoči v kristalni dvorani begunjske graščine resno in svečano vzdušje, na ravni prelomnosti trenutka, potem pa je ta resnost Preraščala v ganljivost in navdušenje. Potem ko je odposlance gorenjskega naroda Jagovorif lani izbrani guverner gorenjske Slavko Avsenik in za dobrodošlico raztegnil svojo syetovnoznano harmoniko, so ljudje, ki jim je v naročje Položena prihodnost Gorenjce, sprejeli sklep o osamosvojitvi Gorenjske in razdružitvi s Slovenijo, nato pa soglasno Ustavo ter izjavo, ki so jo Posredovali svetu. Begunjsko |Taščino so za ta veliki trenu-c* in za kraj, kjer bo državna P^stolnica, primerno preuredi-ll- Dogradili bodo še nekatere ^anjkajoče prostore, na prostru nasproti guvernerjevega Qorna pa bo že popoldne stal ^ b e 1 i s k samostojnosti. Popoldne ob 16. uri bo namreč v egunjah velika vojaškocivilna Parada, kjer bo pokazano vse, *ar zmore Gorenjska, celotna Prireditev pa je v rokah Jožeta e*mana, ki je napisal sce-osled proslavitve osamosvaja6' in Zdrayka Krvine, ki "na bogate izkušnje s takimi "božičnimi prireditvami. Be-sunjski nočni zbor je bil dobro varovan in le Gorenjskemu glasu je bila dana čast biti zraven. Pred graščino so nasršeni stali Lapovi Sokoli v družbi Šenčurjanov s koli in drugim hladnim orožjem, teren je prečesala begunjska narodna zaščita, policija pa je imela popoln nadzor nad gorenjskimi cestami, na katerih se ni zgodila niti najmanjša praska. Zbor v graščini je dokazal, da Gorenjci sploh nismo škrti in samo zase skrbeči ljudje. Za pogostitev so bile na mizi samo gorenjske dobrote in pijače, gorenjski umetniki so s svojimi mojstrovinami dobesedno prekrili stene, za kulturni program so poskrbeli pevci in godci, odposlanci pa so se medsebojno obdarovali. Tako je jeseniški župan Božidar Brudar delil kladiva in srpe, kranjskogorski župan Jože Kotnik Kekce, Ko-sobrine in Pehte, tržiški župan Pavel Rupar je prinesel cepiče od trte, ki jo je zasadil na Dobrči, ter nekaj klobas, ki so mu ostale od predvolilne kam- panje, kranjski župan Vitomir Gros je udeležence obdaroval z miniaturnimi ventilatorji, loški župan Igor Draksler pa je za vse prinesel loške kruhke. Blejski župan Vinko Gole je vse povabil na brezplačno smučanje na Zatrnik, radovljiški župan Vladimir Čeme na brezplačni izlet na Brezje s kosilom pri Trebuš-niku, bohinjski župan Franc Kramar pa je razdelil dovolilnice za odstrel medveda in za kapanje na nudistični plaži v Ukancu. Franc Čebulj iz Cer- keli bo organiziral konjeniško dirko pod pokroviteljstvom Pe-trola, šenčurski župan Franc Kern pa ni ostal samo pri razdeljevanju ročnih del, ki so nastale v njegovi delavnici, ampak imamo vsi Gorenjci letos v Šenčurju zastonj godljo in v oblicah krompir. Bojan Starman je prinesel iz Žirov za gorenjski državni vrh čevlje, gorenjevaški župan Jože Bogataj vzorce uranove rude, Alojz Čufar iz Železnikov pa čipke, ki jih je stkal sam. Obdarovanje je bilo ganljivo, še bolj pa trenutki po razglasitvi samostojnosti, ko so popadale vse strankarske in ideološke pregrade in so si gorenjski odposlanci padali v objem. Ste si lahko pred današnjim dnem predstavljali, da bi Vitomir Gros jokal v naročju Jožeta Kotnika, da bi Vladimir Čeme objemal Vinka Golca in Bojan Starman brisal solze sreče Alojzu Čufarju, Božidarju Brudarju in Francu Čebulju. Ob tako slovesnem trenutku je tudi to mogoče. Gorenjsko himno so nato skupaj zaigrali združeni pihalni orkestri z Gorenjske in studijski ansambel Slavka Avsenika in zapeli pevci Jan Plestenjak, Andrej Šifrer, Braco Koren, Berta Ambrož in Sonja Gabršček ter pevke Helena Blagne, Rina Klinar, Jana Primožič in Irena Oman. Za Gorenjsko se je začela nova prihodnost, za našo novo oblast pa težko in odgovorno delo. je lahko državljan Gorenjske 5trema mer Izjemno dejanje nove države • Begunje, 1. aprila - Zbor modrecev dr.na- današnJi seJi sprejel razen ustave drt81 naJpomembnejši akt: Zakon o ten-Vi?anstvu LJudske republike Gonit k Po zel° ostri razPravi in Preki" lVan so sprejeli temeljna merila za gjjenjsko državljanstvo. Državljan orenjske mora biti rojen na Gorenj-*?rn oziroma biti na Gorenjskem jen vsaj eden od staršev, izjemoma os tv lanko državljanstvo dodeli tudi in \ ki že dolgo živi na Gorenjskem Se je še posebej z dejanji izkazal za rvP/edek in dobro ime Gorenjske. voSp$an Gorenjske mora biti ne- scljiv vsaj enemu od svojih sosedov d* Prijateljev, doma mora imeti več narja kot v banki, znati pa mora vsaj q e8a od gorenjskih jezikov. Državljan °renjske se mora z dokumentom m— iS Ulit m* izkazati, da je bil vsaj enkrat na Brezjah ali Triglavu, da je bil ali je soudeležen v vsaj enem sosedskem sporu, da je vsaj enkrat ozmerjal ali oklofutal navijača hokejistov Ohmpije Hertz, in da je na pojedino, na katero je bil povabljen, pripeljal še najmanj tri družinske člane ali sorodnike. Seveda mora biti državljan Gorenjske zdrav, pameten in priden. Prosilec za državljanstvo mora izpolnjevati večino teh pogojev. Vpisovanje v državljanske knjige že poteka in kot poročajo, komisije nikomur ne pogledajo skozi prste. Pritožbe bodo mogoče do 22. ure zvečer, poslati pa jih je treba na naslov Kabinet guvernerja Ljudske republike Gorenjske, Begunje - graščina, s pripisom Urad za moralo in čistost gorenjske rase. Pisma so lahko brez znamk. Ker preteklost močno obremenjuje sedanjost, je parlament Republike Gorenjske sklenil, da bo 1. aprila razglasil narodno spravo. Po tem datumu se bodo s preteklostjo lahko ukvarjali samo še poklicni zgodovinarji, medtem ko bodo prepovedali javne polemike o tem, kaj Je bil NOB (samo osvobodilni boj, zgolj revolucija ali oboje) in kdo je bil med vojno na "pravi strani". Že v pripravah na osamosvojitev je posebna komisija evidentirala vsa doslej neznana in zamolčana grobišča na Gorenjskem. Takšna grobišča je med drugim odkrila v bližini kranjske Planine, v Podlju-belju, nedaleč od Mojstrane, v Vogliah in v Žirovskem vrhu. Člani komisije so s prekopavanjem poskušali ugotoviti vsaj približno število pokopanih. Uradnih podatkov še ni, neuradno pa je slišati, da je v doslej neznanih krajih našlo smrt čez dva tisoč ljudi, največ Gorenjcev. Grobišča bodo uredili, ob njih postavili spominska znamenja in na njih že za letošnji prvi november prižgali svečke. Gorenjske oblasti bodo poskušale priti tudi do doslej tajnih podatkov o tem, kdo je naročil množične poboje, kdo so bili likvidatorji in kdo so bile njihove žrtve. Morebitne še živeče likvidatorje bodo ovadili mednarodnemu sodišču za vojne zločince. E 2 W UJ 00 N ca (0 3 n II co H/) cc tele v i Oblast že ukrepa Za začetek samo opozorila Varnostniki in inšpektorji so danes že ujeli posameznike, ki so hoteli vznemirjati sicer trdne politične razmere na Gorenjskem, nagovarjali posameznike, naj začno rovariti zoper Gorenjsko in po Gorenjskem zganjali nemoralna dejanja. Tako so inšpektorji urada za moralo in čistost gorenjske rase, ki so morali v jeprški in podbreški gmajni na malo, nekateri pa tudi na veliko potrebo, zalotili parčke pri moralno sprevrženih dejanjih. Parom, katerih oba člana sta bila Gorenjca od glave do pete, so zaželeli veliko uspeha in dobrega počutja, parov sumljivega ali dokazanega negorenjskega porekla pa so početje prepovedali in zagrozili, da bodo v prihodnje sankcije hujše, tudi odvzem premoženja in priročnega orodja. Inšpckorji VohljaČa so prijeli nekaj agitatorjev in provokatorjev, ki so grdo govorili o Gorenjski in nagovarjali k uporu zoper oblast, mnogi Negorenjci pa so morali predčasno domov, ker so lazili za regratom in brez dovoljenja dihali gorenjski zrak. Akcija pristojnih organov se nadaljuje. Preverili so tudi primer Gorenjca, ki je na dom povabil celo Četo prijateljic in prijateljev in jih pošteno pogostil. Financarji že ugotavljajo izvor njegovega premoženja. Sklep Vrhovnega sodišča Obnova sodnih postopkov Begunje, 1. aprila - Senat Vrhovnega sodišča pod predsedstvom državnega sodnika Antona Šubica je sklenil, da bodo vsi sodni postopki zoper Gorenjce v Republiki Sloveniji in njeni predhodnici Jugoslaviji obnovljeni. Vsi, ki so sedaj zaprti, bodo izpuščeni in bodo šli ponovno na sodišče, postopki, ki pa so bili začeti v Sloveniji in do danes niso bili končani, pa se bodo nadaljevali pred novimi senati in po zakonih Ljudske republike Gorenjske. Sodišča bodo obnovljena, prav tako zapori. Gorenjska želi biti tudi v pravosodni veji oblasti demokratična in zgledna, odločena varovati človekove pravice, vendar stroga do vseh, ki se bodo pregrešili zoper zakone in postave. Pri postavljanju novih temeljev gorenjskega sodstva bosta kot eksperta sodelovala izkušeni preiskovalni sodnik Alojz Marolt in odvetnik Stanislav Klep. Tiha mobilizacija IMli (n m (to m o vi n O' Kranj, 1. aprila - Analiza razmer in ocena možnih nevarnosti je izredno precizna in je v podrobnosti znana le nekaterim, z nevidno pisavo pa je napisana le na koščku papirja, ki je strogo varovan pred možnimi notranjimi in zunanjimi sovražniki. Kot edinemu nam je uspelo od Vohljačeve kurirke Meri, ki je že pred letom napovedovala ta prelomni dogodek, zvedeti, da sta jedro obrambe enoti vojske in policije, da imajo letala in helikopterji, ki imajo svoje baze na Go -renjskem, za vsak primer prižgane motorje, piloti pa prste na sprožilcu, daje lahka oborožitev tudi na čolnih in pletnah na Blejskem in Bohinjskem jezeru, prvič pa so bile aktivirane tudi mokre sile na jezerih Črnava v Preddvoru, na Plan-šarskem jezeru na jezerskem in na jezerih hidroelektrarn Moste in Mavčiče, protiletalski topovi pa so na vseh višjih vrhovih, vključno s Triglavom. Zdravstveno osebje v PREDSMVUiK ViKeNpAgev STANOVANJE OPCKoVANie Ker je varnostnopolitična ocena obveščevalne službe Vohljač zaznala nevarnost, da bi kdo $ silo preprečil gorenjsko samostojnost, so bili pripravljeni obrambni ukrepi, vodilni politiki pa so si, če bi bilo treba iti v ilegalo in začeti gverilski boj, izbrali ilegalna imena. Čebulj na vrhu oddajnika v pop?'' ni bojni opremi in jadralnih padalom. Pavel Rupar ima svoj bojni stan na Dobrči z podzerni11 zidanici, Igor Draksler pa je M Lubniku. Vinko Gole z Blejskega gradu nadzira mornariške in pf0' tizračne enote, Vladimir Černfi ima svoj štab nad Kropo v jelo?' ških gozdovih, Franc Kramar paJe Voglu. Joža Bogataj je na Porezni Bojan Starman na Goropeka'?' Alojz Čufer na pa Soriški plani01. Štabna strojepiska Tipka (tudi t» je njeno ilegalno ime) in varnost' noinformativni oficir Kolt sta naj1! za našo uporabo razkrila tod1 nekaj ilegalnih imen prvoborci gorenjske samostojnosti. Jelko K2' cin (pri vračanju z ilegalni sestanka v Begunjah se je ponesff čil) je Rambo, Andrej Šter J? Slavček, Ivo Bizjak je Pravi^1* , Vitomir Gros je ilegalno Ris, Sa», dsedmki občinskih svetov, obram- L Sokol B' |ržen Nevidni, bo na vrhovih pa neposredno , £ Oman Žabica, Dušan Bavde* niHTiroin 'limoni InTO VC ntni v to ^- ateian ™alus Je JC*Js. pricaKujejo v nasieanjin mesečin vitnmir r>n« na Stnr^irn ni» ministrica Rina Klinar pa u> hud naval) in zdravstvenih domo- SS^^J1«?!!! miljena. Jana Primožič bo ostala P° vih dežura brezplačno, lovci so na Iva" Stular J Jaml P" Okroglem prežah7n"poFrmo^rhierbrio"gih-; nad Savo (njegova naloga je naših mtomacjah Kovala g easilci na so privlekli iz skladišč nadzor železniške proge), Miran Prav se Je nagiDaia k troDeu«- novo doslej še neuprablieno in Zadnikar v Hudičevem boštu na Nace Polajnar si je izbral ilegali javnosti neznano opremo. Zaplati, Franc Kern in Franc ime Plezalček, guverner Slav* nadzor zeiezniSKe proge;, Miran Piav ac Jc "*»giu i i i gd Zbor modrecev je na predlog guvernerja in njegove kadrovske koordinacije izvolil nosilce najodgovornejših funkcij v Ljudski republiki Gorenjski' Begunje, 1. aprila -Ker je bil predlog izredno premišljeno pripravljen in so ustrezne službe preverile vse potrebne podatke in dokazila, pri volitvah najodgovornejših funkcionarjev ni bilo večjih problemov. Kdo je kaj v gorenjski državi? Guverner: Slavko Avsenik Predsednik Zbora modrecev: Dr. France Bučar Predsednik vlade Ljudske republike Gorenjske: Jure Košir Podpredsednica vlade Ljudske republike Gorenjske: Špela Pretnar Guverner Banke Gorenjske: Zlatko Kavčič Minister za finance: Pavel Koder Minister za obrambo: Milan Aksentijevič, Načelnik generalštaba Fedja Vraničar Minister za notranje zadeve: Andrej Šter Minister za zunanje zadeve: Zoran Thaler Minister za šolstvo in šport: Iztok Čop Ministrica za zdravstvo: Alenka Dovžan Ministrica za delo in socialo: Rina Klinar Ministrica za družino: Irena Oman Minister za znanost, tehnologijo in odkrivanje neznanega: dr. Rado Bohinc Minister za okolje, prostor in odvažanje nesnage: dr. Pavle Gantar Minister za promet, zveze in hitre cestnomostovne gradnje: Peter Orehar Minister za kmetijstvo in gozdarstvo: Janez Tavčar Minister za gospodarstvo: Jakob Piskernik Minister za zunanjo trgovino: Vilijem Žener Minister za tujce in manjšine: Sašo Lap Minister za upokojenske in invalidske zadeve: Viktor Brezar Država Gorenjska uvaja za varovanje človekovih pravic nov organ. To je institucija državnega pravičnika, ta dolžnost pa je bila zaupana Ivu Bizjaku in sodelavcema Francu Jamniku in Karlu Erjavcu. Ustanovljeni so bili tudi nekateri vladni uradi. Tako vodi urad za gobarstvo in zaščito gozdnih sadežev Stane Dolanc. Ker je v vsaki novi državi nujna cenzura, je bil Igor Draksler imenovan za državnega cenzorja. Urad za odnose med spoloma bo vodil Brane Eržen, odgovorno nalogo skrbi za 11 i 1 ^^^^^^^^ Gorenjska Bela hiša javno moralo pa sta prevzela kot dodatno obveznost Vladimir Černe in Zvone Prezelj, saj imata pri skrbi zanjo precej izkušenj. Oba bosta morala sodelovati s Štefanom Matušem, ki bo bedel nad neoporečnostjo gorenjske rase. Urad za verske skupnosti bo vodil Stanislav Zidar. V ta namen je že preuredil prostore, določene naloge pa bo opravljal kar v cerkvici sv. Petra nad Begunjami. Janez Kocjančič, ki je dokazal svoje gorenjske korenine, prevzema resor civilnega m vojnega letalstva, Jure Žakelj pa bo pomagal gospodarskemu ministru. Gorenjsko policijo bo vodil Ivan Hočevar, za civilni del obramb.^ varnosti bosta skrbela Miran Bogataj ui J* &0 Ušeničnik, obveščevalno agencijo Vohljač vodil izkušeni Željko Jeglič, ki se s slovenske vrača na Gorenjsko. ^ Tako močni kadri so nagnali Ljubljani strah v j| Resno se bojijo, da bo zaradi silnega zna sposobnosti teh ljudi tudi Sava začela teči na d Gorenjski kadroviki pravijo, da ne bo *° ^ problema, če bo kdo od sedaj izvoljenih odp° Za vsako funkcijo kandidirajo najmanj trije- 1. člen Ljudska republika Gorenjska je demokratična država svobodnih ljudi, gra-Jena na spoštovanju človekovih pravic in gorenjske tradicije in vrednot ter kritičnosti do vsega tujega, kar ogroža gorenjsko identiteto in njeno bogastvo. 2. člen Ljudska republika Gorenjska je država Prava in sociale, ne pa potuhe. Zagovarja dobre in prijateljske odnose s sosednjimi ln drugimi državami na enakopravni osnovi. 3. člen Država Gorenjska je razdeljena na Kantone Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Radovljica in Tržič. Vrhovni organ . antona je kantonski svet, ki izvoli !2yrŠilni in nadzorni odbor kot izvršna ln nadzorna organa. Sedanje občine °Pravljajo svoje funkcije naprej, natančno Pa bodo njihove pristojnosti določili 12vedbeni akti 4. člen , ?aradi posebnosti se oblikujejo posebej zaščiteni rezervati. Po ustavi so to gohinj, Žiri Jezersko, Kropa, Gorje, Rateče in Zabnica. V rezervatih je ^ovoljen izviren dialekt, ki je razen Sorenjščine uradni jezik, vrhovni organ ezefvata je svet, na katerega lahko Iz guvernerjevega kabineta državni in kantonski organi z zakonom prenesejo določene pristojnosti. Rezervat ne sme imeti svoje vojske in policije, ima pa lahko nočno stražo, dnevno nadzorništvo, svojo zastavo, grb in himno, od katere se sme igrati le prva kitica. 5. člen Vrhovni vodja Ljudske republike Gorenjske je guverner. Njegov mandat je načeloma neomejen, prekine pa se lahko v primeru smrti ali nesporne ugotovitve, da ne zna več šteti do sto ali ne ve, v katerem žepu ima denarnico. Guverner je vrhovni poveljnik vojske in policije, doma in na tujem pa zastopa državo. Sam lahko sprejema akte, ki začenjo veljati takoj. Vrhovna zakonodajna oblast je zbor modrecev, ki ima 51 članov. Po položaju so Člani zbora župani in predsedniki občinskih svetov sedanjih občin (30), dvajset pa jih izvolijo na neposrednih volitvah v kantonih, načeloma v vsakem kantonu 4. Po položaju je član zbora modrecev tudi guverner državne banke. 6. člen Organ izvršne oblasti je vlada, ki jo vodi predsednik, ministri in ministrstva pa se lahko imenujejo in organizirajo po potrebi. Vlado predlaga guverner, izvoli pa jo zbor modrecev. Vlada lahko ustanovi za posamezna področja ustrezne urade. 7. člen Ljudska republika Gorenjska ima svojo vojsko in policijo, ki jo vodita denar, ki ga izda Banka Gorenjske. V prometu je papirnati in kovani denar. Enota je CMOKAVZAR, stoti del pa UŠPERNA. V denarno poslovanje je enakopravno vključena tudi Pošta Gorenjske s svojimi enotami. Ponarejanje denarja in njegovo zapravljanje bo najstrožje kaznovano. Ime in obliko denarja določi guverner po posvetovanju z zborom modrecev in guvernerjem Banke Gorenjske. 10. člen Ljudska republika Gorenjska ima svoj grb, zastavo in himno. Himna je narodna pesem Na planincah sončece sije, izvedena v zborovsko-orkestralni zasedbi v spremljavi pastirskih in lovskih rogov. Na uradnih prireditvah se pojejo vse kitice. policijski in obrambni minister. Vojska in policija sta odgovorni za varnost, za posebne namene pa se ustanovi policija za nadzor javne morale in po posebej zaščitenih območjih nočne straže. S posebnim zakonom je ustanovljena var-nostnoobveščevalna služba Vohljač z ustreznimi resorji. 8. člen Vrh sodne oblasti je Vrhovno sodišče s kantonskimi sodišči ter sodišči za posebne primere. Guverner in zbor modrecev lahko ustanovita naglo sodišče za primere, ko je treba javno ožigosati posameznike, ki so se hudo pregrešili zoper gorenjsko čast in dobro ime. 9. člen Ljudska republika Gorenjska ima svoj 11. člen Uradna in mednarodna označba Ljudske republike Gorenjske je GRN. Kršitve tega člena bodo strogo kaznovane. Sodišča morajo te zadeve obravnavati prednostno. 12. člen Glavno mesto Ljudske republike Gorenjske je rojstni kraj in kraj bivanja guvernerja. Tokrat so to Begunje. 13. člen Ustava ž&čne veljati takoj po objavi v Gorenjskem glasu. Slavko Avsenik, guverner Ljudske republike Gorenjske Gorenjska se bo širila O Pridruževanju sosednjih občin h Gorenjski bodo na Gorenjskem in v teh občinah izvedli referendum. Sicer pa Ljudska republika Gorenjska ni za Nasilno spreminjanje meja in nima ozemeljskih teženj. Begunje. —1. aprila - Tiskovna Predstavnica kabineta guvernerja Slavka Avsenika Nika Dolinar je na današnji časnikarski konferen-C1 povedala, da so v sosednjih občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Vodice in Medvode izrazili pripravljenost za združitev s gorenjsko republiko. Ker je Republika Gorenjska demokratična ln ljudska, kjer se mora spoštovati V01Ja ljudi, se je guverner po Posvetovanju z zborom modrecev odločil, da je to možno, vendar na miroljuben način, brez nasilnega spreminjanja meja. Odločili bodo na referendumih rako na Gorenjskem kot v občinah, ki bi se rade pridružile. ČAKA30Č NA «t«0*w26N& ČLANSTVO Prva mednarodna priznanja Begunje, L aprila -Mednarodnemu priznanju Ljudske republike Gorenjske dobro kaže. Tako sta na jutranji tiskovni konferenci povedala minister za zunanje zadeve Zoran Thaler in predstavnica za stike z javnostjo Sonja Čujevič. Rosno mlado gorenjsko republiko je priznala Republika Slovenija (priznanje je zgodaj zjutraj v Begunje prinesel Lojze Peterle, ki se je ob tej priložnosti ponudil za svetovalca v zunanjem ministrstvu, dolgoročno pa bi bil lahko gorenjski častni konzul na Dolenjskem), Avstrija in presenetljivo Italija. Glavni zagovornik italijanskega priznanja je bil Silvio Berlusconi, ki je ob tej priložnosti zapisal ganljive besede Zoranu Thalerju. O priznanju razmišljajo tudi Štajerci, saj se jih kar nekaj boji za svoje bivanje na Gorenjskem, sicer pa so nas že priznale Surinam, Mauricius, Domikanska republika, SejŠeli in Makedonija, ker ve, da makedonska zelenjava tekne tudi Gorenjcem, njena nadaljnja usoda na gorenjskih krožnikih pa je tvegana, saj naj bi dali v prihodnje veljavo predvsem svoji zelenjavi, predvsem fižolu in kislemu zelju. Zaradi miru na sončni strani Alp bo Evropska unija v pridruženo članstvo hkrati sprejemala republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Gorenjsko. Imenovana sta že prva veleposlanika. V Ljubljani (Republika Slovenija) bo to dr. Peter Vencelj, saj je v Ljubljano izseljenih največ Gorenjcev, v Skopju (Makedonija) pa bo to dosedanja slovenska veleposlanica Jožica Puhar. Kar ni zmogla Slovenija, zmore Gorenjska Bornom gozdove, kmetom pa zemljo Republika Gorenjska je z osamosvojitvijo sprejela nov zakon o denacionalizaciji, ki se bistveno razlikuje od starega, slovenskega. Zakon je namreč razveljavil odločbe o podržavljenju in zaplembi, s čimer je odvzeto premoženje avtomatično prešlo v roke nekdanjih lastnikov. Gorenjskega zakona o denacionalizaciji so se najbolj razveselile dedinje nekdanjega barona Borna, ki bodo dobile nazaj okoli štiri tisoč hektarjev gozdov v tržiški občini, škofijski ordinar-iat, ki bo med drugim postal lastnik 16.343 hektarjev gozdov na Pokljuki, Jelovici in Mežakli, pa tudi kmetje iz Bitenj, Zabnice in še iz nekaterih krajev, ki so v nekdanji slovenski državi zaman dokazovali KŽK-ju in slovenskim oblastem, da so jim bila arondirana zemljišča odvzeta podvprisilo in le za piškavo odškodnino. Ker bo KŽK-ju po denacionalizaciji ostalo le malo zemlje, bo hlev in ostale objekte na cerkljanski farmi zaradi bližine Krvavca preuredil v apartmaje in v gostinske lokale, na farmi Sorsko polje bodo redili polže, ki v prehrani potrebujejo manj travinja kot krave, hleve v Hrastju pa bodo uredili v samska stanovanja za "gastarbajterje" z Dolenjskega in s Štajerskega. Dosedanji direktor KŽK-ja mag. Janez Tavčar bo predvidoma ustanovil znanstveno raziskovalni inštitut, v katerem bodo med drugim preučevali, ali je nacionalizacija povzročila več škode kmetom ali denacionalizacije več škode kmetijskim podjetjem. Čeprav so bili v blejskem gozdnem gospodarstvu trdno prepričani, da jim bo cerkev zaupala delo v vrnjenih gozdovih, se je nepričakovano odločila, da bo za to pooblastila gorjanske kmete. Kmetje že nabavljajo nove traktorje, motorne žage, vitle in drugo orodje. Odredba Republike Gorenjska Zaščitili vino z Dobrče Občani bodo v novi državi od alkoholnih pijač lahko pili le gorenjsko vino iz vinograda na Dobrči (vodja projekta je Pavle Rupar) in vse vrste žganja iz gorenjskih žganjekuh. Radensko bo na gorenjskem trgu nadomestila Jezerjanka iz okolice Jezerskega. Država Gorenjska se je za sprejetje takšnega odredbe odločila za to, da bi vsaj v začetnem obdobju spobujala uporabo domaČih izdelkov in krepila samozavedanje. Sestavni del odredbe je tudi seznam pijač in jedil, ki jih v novi državi Gorenjska do preklica ne bo dovoljeno pripravljati za javno porabo ali jih streči v javnih lokalih. Na seznamu so med drugim vsa vina iz primorskega, podravskega in posavskega vinorodnega rajona, albanski konjak, makedonska mastika, travarica, škotski viski, čevapčiči, pohorska omleta, prekmurska gibanica ter druge pijače in jedi tujega porekla. Uvoz Radenske bo prepovedan, na gorenjskem trgu jo bo nadomestila mineralna voda Jezerjanka iz okolica Jezerskega, ki je tudi sicer novost na gorenjskem trgu. Voda ima zdravilne učinke, še zlasti je dobra za zdravljenje "mačka". Prvič jo bodo dali na pokušino 1. aprila ob 10. uri pri Planšarskem jezeru. Vsem, ki boste prišli na pokušino, svetujemo, da s sabo prinesete tudi prazne steklenice. Domov boste namreč lahko odnesli polne. Kot smo neuradno zvedeli, se gorenjska vlada že dogovarja z vinogradniki iz sosedne države Slovenije, da bi renski rizling preimenovali v gorenski rizling in s tem izjemoma omogočili prodajo te imenitne kapljice tudi na Gorenjskem. Obeta se investicijski razcvet tam d.rrl 71 ""I % H % \f T J :c m\ m I rr m rj rsi fj Podjetje Cvetek & Companv iz Bohinja bo pri Radovljici zajezilo Savo in zgradilo novo vodno elektrarno. Nad avtocesto bodo rasle goliške narcise. Nekdaj, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, so rekli: Sava teče dol, ves denar gre v Beograd. Podobno smo ob razglasitvi gorenjske samostojnosti razmišljali tudi Go-renjci. Le zakaj bi denar "odtekal" v Ljubljano, raje ga vložimo doma, na Gorenjskem. Napovedi resnih ekonomskih izvedencev, med katerimi je tudi dr. Jože Mencinger, kažejo, da bo Gorenjska kot samostojna država v kratkem doživela pravi investicijski razcvet. Najbolj znani Blejec zadnjih štirih let, cestni inšpektor Janko Jan, bo danes ob 10. uri na Betinu, na vznožju blejskega klanca, svečano zasadil lopato v zemljo in naznanil začetek gradnje južne blejske obvoznice. Cesta bo potekala mimo alpskih blokov na Bledu, prepolovila turistično kmetijo Soklič na Selu in se pred Pristavo priključila na cestni odsek Mačkovec. Čeprav je naložba državnega pomena, bo polovico denarja morala zagotoviti občina Bled. V županstvu že razmišljajo, da bi vsi zaposleni v občini prispevali za rešitev prometnega problema 9,89 odstotka mesečne plače. Blejski obvoznici bodo v kratkem sledile še druge naložbe. Del železniškega preaora, ki povezuje Bohinj s Primorsko, bodo preuredili za cestni promet. Na Vrtaški planini Končno! Danes, 1. aprila, ob 11.47 bodo v Podnartu, odkoder je tudi naš posnetek, slavnostno predali namenu drugi tir gorenjske železnice. Po njem bo dovoljena hitrost do 188,77 kilometra na uro. bodo uredili novo smučarsko središče, v Novi vasi pri Radovljici postavili sodobno farmo za rejo štiristo nojevs- kih parov, na Bledu names tili dvigalo, ki bo po lični cevi vozilo turiste z obale jezera neposredno na grad. V Škof j i Loki bodo po številnih zapletih obvoznico speljali kar pod zemljo, v opuščenem rudniku urana Žirovski vrh pa bodo v kratkem začeli s proizvodnjo tankov, topov in drugega težkega orožja za potrebe gorenjske vojske. V Kranju bodo nadaljevali z gradnjo novih blokov na Planini (s skupno 1.003 stanovanji), nedaleč proč postavili še sedem prašičerejs-kih farm in v nekdanjih zakloniščih pod mestom "izdolbli" garaže. Podjetje Cvetek & Companv iz Bohinja, ki ima že precej izkušenj z gradnjo elektrarn, bo zajezilo Savo pri Radovljici in postavilo elektrarno, ki bo po moči presegla trbojsko. Na Jesenicah bodo zaplet z vodo Julijano rešili tako, da bodo cevovod speljali na avstrijsko stran, kjer bo tudi polnilnica. Gorenjska vojska bo po neuradnih vesteh v gozdu nad Besnico začela graditi podzemno vojaško letališče. Za radovljiški odsek avtomobilske ceste je že dogovorjeno, da bodo cesto zaradi nasprotovanja občanov, še zlasti naravovarstvenikov, speljali po podzemnem koritu, ki ga bodo na vrhu prekrili z rodovitno prstjo. Da bo izgled lepši, bodo p° vsej trasi nasadili goliške narcise. ZAKON o privatiziciji družbene lastnine v Republiki Gorenjska 1. člen Ta zakon razveljavlja Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij Republike Slovenije in vsa dosedanja preoblikovanja na območju Republike Gorenjske šteje za nična. 2. člen Po tem zakonu se štejeje za družbeno premoženje vse premoženje, ustvarjeno v nekdanjih tozdih, ozdih, sozdih, pozdih in drugih organizacijskih oblikah socialističnega samoupravljanja (glej Kardeljeve Smeri razvoja socialističnega samoupravljanja). Za družbeno premoženje se šteje tudi premoženje, ki so ga podjetja z območja Republike Gorenjska v preteklosti prenesla v tuje države. 3. člen Vse tako ugotovljeno družbeno premoženje se po tem zakonu privatizira takole: 70 odstotkov premoženja se brezplačno razdeli med državljane, ki so 1. aprila 1995 izpolnjevali z ustavo določene pogoje za pridobitev gor-I enjskega državljanstva, in 30 odstot-I kov brezplačno med državljane, ki se bodo rodili med 1. aprilom 1995 in 1. aprilom 2015. ssuKreTar za Privatizacijo 4. člen Vsi, ki so v času od 1960. do 1985. leta pridobili kakršnokoli posojilo brez devizne klavzule, niso upravičeni do lastninjenja družbenega premoženja, prav tako ne državljani, ki so po stanovanjskem zakonu Republike Slovenije že odkupili eno ali več družbenih stanovanj. 5. člen Privatizacija bo potekala z lastninskimi certifikati. Nad 50 tet stari državljani, ki so se materialno opomogli že v času socialističnega samoupravljanja in so ustvarjali dolg nekdanje SFRJ, so upravičeni do certifikata v vrednosti 10.000 cmokavzarjev, državljani, stari od 30 do 50 let, do certifikata v vrednosti do 50.00U cmokavzarjev, in državljani, mlajši od 30 do let, do certifikata v vrednosti 300.000 cmokavzarjev. 6. člen Lastninjenje družbene lastnine na območju Triglavskega narodnega parka bo zaradi naravovarstvenih, demografskih, krajinskih, turistično gospodarskih m drugih razlogov potekalo takole- - 99,99999 odstotka premoženja se brezplačno prenese na Hit Nova Gorica kot pooblaščeno podjetje za dolgoročno ohranitev Bohinja, ter . - 0,00001 odstotka premoženja na Turistično zadrugo Cvetek, z.o.o. Bohinj. 7. člen ( c Zakon začne veljati 1. aprila Slavko Avsenik, guverner Republike Gorenjska S 1. aprila 1995 POLITIKA IN DRUŽBA 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Nov davčni zakon je po zadnjih podatkih na območju nove Republike Gorenjske navček ^gostejši od otroškega joka, bodo tudi z visokimi davki za samsko življenji poskušali spodbuditi družinsko življenje in rodnost. določa, da bodo samski občani začeli plačevati dar niso bili poročeni. Živ- jev od vsakega nakuhane e* za samsko življenje pri dopolnjenem 25. letu -^nou; «*••«, i:«— —:„ °j|ti, potlej pa se bo na vsake tri leta izdatno ^ ekl. Delavci bodo plačevali določen delež od plače, \ 'Je po katastrskem dohodku. (220 ___ LETEČI O0PoSuAheC u» bo novost lažje ra-Jlva, to ponazorimo na ^e/u! Samski delavec s cmokavzarjev me-Plače bo prva tri leta Ne 31. leta) 12.000 cmokavzarjev, potlej (od 31. do 34. let) 14.000 cmokavzarjev, v naslednjem triletnem obdobju (od 34. do 37. leta) 16.000 25- do 28. leta starosti) cmokavzarjev - in tako "val 10.000 cmokavzar- dalje, vse tja do 52. leta samščine" na mesec, starosti. Prispevek bodo ednja tri leta (od 28. do plačevali le tisti, ki še nik- ljenje v izvenzakonski skupnosti se po določbah zakona ne šteje za življenje v dvoje. Izmed ostalih določb novega zakona omenimo še, da bo žganjekuha nadzorovana in obdavčena. Davkarija bo kotle 1. aprila zapečatila in jih bo odpečatila za določen čas šele na zahtevo lastnikov in ob plačilu pristojbine, ki bo znašala 100 cmokavzar- ga litra žganja. Davčnim inšpektorjem bo po novem zakonu tudi omogočeno, da bodo lahko nenapovedano vstopali v turistične sobe in apartmaje in "na licu mesta" prešteli število gostov. Če bodo pri tem naleteli na morebitne "kočljive prizore", bodo pač toliko časa počakali, da "stvari" preminejo. Urad za pomoč ljudem v stiski Hči se je zaljubila v tardečga I Ker Gorenjska želi biti državljanom prijazna država, je ustanovila urad za pomoč ljudem v stiski. Vradje že prejel prve prošnje za pomoč. Ljudem v stiski bodo z nasveti pomagali ugledni gorenjski javni delavci in strokovnjaki. p ra Začetek objavljamo tri bolj zanimive državni in partijski funkcionarji: Dolanc, rner"f Popit, Ribičič, Marinko, Albreht, Mojsov, crno in PoP° sedemčlanska družina in živimo na Jefe e^etiu> v majhni vasi, kjer se vsi med ^9) dobro poznamo. Že najini starši so rnidVzSpjeni v krščanskem duhu, tako sva Ko V° .In tak° vzgajava tudi najine otroke. ieJeJe na Slovenskem začela strankarska hQn°.aciJa, nismo dosti razmišljali, kje iJH ^ mesto. Pridružili smo se krščanskim Stambolič, tudi Tito je bil. Ko se je na Slovenskem začela strankarska demokracija, sem iz partije izstopil. Pol leta sem bil neodvisen, potlej sem se pridružil demokratom, nato narodnim demokratom, kasneje še krščanskim. Zdaj sem v Janševi stranki. Tudi z njeno politiko se povsem ne strinjam in bi rad prestopil kam drugam. A kam naj grem? Žena mi pravi, da je še zmeraj bolje, da skačem od ene do druge stranke kot pa z ene babe na drugo; sicer pa mi svetuje, naj se raje zapišem samo "družinski listi" in njeni "stranki". Jaz se ne bom naredim? v stranki. Naj grem £Q,tumtom. Jaz sem predsednik občinske-MKlbora, žena je v isti stranki blagajni-dnL> hči vodi strankin podmladek. Pred Pol leta se je hči, ki bo letos dopolnila z njo povsem ^f^^^l^ fe?*' let, zaljubila v sina predsednika da bodo namevobcim m na republiki $skega odbora združene liste socialnih kmalu pozabili, Ij^^atov. Z ženo sva mislila, da bo %/*e.n minila, pa je iz dneva v dan in iffia. No, jal Fant je sicer kar v redu 'ec di postaven. To, da je popolni brezve-spyena}u niti ne moti toliko; ga bo že hči \rd Inila- Boli naiu moti> da ]e sin p0i,ečin" b tojfc//J!JJV m da javno nasprotuje vračanju 'od gozdov cerkvi in triletnemu ^stu Jcemu dopustu. V vasi že govorijo, Svetujte mi, kaj naj spet nazaj k "rdečim' Mož rad "rožlja" z zadrgo Moj primer je nenavaden, morda niti ni za javnost. Pa vendarle! Naj ga povem! Ko sva bila z možem v intimnih trenutkih, sem ga večkrat pohvalila, da ga je "kar precej v hlačah". Saj veste, na kaj mislim! Mož se je kori: Podane duše in da smo se spajdašili očitno ob pohvali prevzel in je vsakokrat, ^°Vennisti' ^ so se v sosedni Republiki ko se ga je v družbi napil, vsem pripo- A ^Vet-Jl'Pčit^ naJu b°u}°> zatoProsiva ZQ vedoval, kako ga lastna žena hvali, u A "a/ /iA nai se v Vrezen ne vmešavava ga je v hačah. Pa ne le to! Ko je bili koliko •i nQ-•«»; « v 1juuc4.cn ne vm*oi*vi*r» ga je v nacan. ra ne le 101 a.o je bilo pijače tUdI* ki dobrohotno namigneva, naj si čez mero, je začel "rožljati" z zadrgo na razporku in hotel vsem nekaj pokazati. Meni je bilo vedno tako nerodno, da bi se najraje pogreznila v tla. Doma je zmeraj rle Poišče primernejšega fanta. Se|w že v štirih strankah... v ^direktor uspešnega podjetja, vpliven kfZuni in dobro poznan v republiških lUdf dvajset let sem bil v partiji, štiri leta A (e« xs,ekretar občinskega komiteja in dve 1W an centralnega komiteja ZKS. V tem Pori So se v "mojem" podjetju zvrstili vsi nernbnejši slovenski in jugoslovanski \^°nejš^ v vse obžaloval in obljubil, da tega ne bo več počel. Ko sva šla ponovno v družbo in se ga je spet napil, se je ponovila stara zgodba. Svetujte mi, kaj naj naredim! Ali naj se zaradi tega ločim, naj z njim ne hodim več na zabave, naj mu kupim hlače brez zadrge...? Iz priročnika Gorenjsko dekle Ker novi gorenjski državi ni vseeno, da bi se nemorala razrasla čez in čez, je izdala priročnik z naslovom Gorenjsko dekle in s podnaslovom Kažipot gorenjskim mladenkam. Iz njega povzemamo nekaj misli! (Podoben priročnik bo kmalu izšel tudi za moške.) Posebno ples je reč, ki se ji veseljaška dekleta ne morejo odreči, kakor miška ne slanine, da bi je ne okusila. Zakaj jih na ples tako mika? - Zato, da bi se vrtele! Zakaj se pa doma ne vrte? Po hiši, na vrtu, na travniku? Zakaj v gostilni? I, saj vemo! Fantje jih vlečejo, fantje pa dekleta. Tista sila gozda spomenik - jaz poznam tisti kraj - kjer se neko dekle raje dalo na mestu umoriti, kakor bi se pohotnežu podala. Če bi se tebi kaj takega zgodilo, kaj bi storila ti?! Marsikatero gorenjsko dekle se boji greha, a nevarnost ljubi. Malo, malo, le od strani bi pokusila, kako sladek je pa, ki jih vleče skupaj, tista jih tudi svet. Kakor miška le od daleč pokuša drži, da se vrtijo ure m ure pozno v slanino, ki ji je nastavljena. Gleda jo, noč, morda do jutra. Ko se pa ponoči ali na jutro vračajo domov, je cvetje večkrat poteptano, lilija pomendrana. In take nesrečne ure, v katerih so hotele biti vesele ter so si privoščile sladkega strupa, obžalujejo potem dolga Teta ali celo življenje... Kako drugače delajo mladenke, ki vedo ceniti svojo nedolžnost! Bile so take, ki so se raje dale umoriti ali so v stiski skočile skozi okno in nato v ogenj, v smrt, da so rešile svoje devištvo. Bile gleda, morebiti sluti, da tukaj ni vse prav varno, ampak slanina je pre-mamljiva in se ne more premagati. Samo malo jo bo, samo od daleč, od strani; če bo kaka nevarnost, pa bo brž odskočila. Medtem se pa past sproži -hop! - in miška je ubita. Tako delajo tudi mnoga gorenjska dekleta. Ne mislijo hudo grešiti, le malo bi šla v družbo, malo se zavrteti na ples. Malo, malo, tako si misli.A ko se na malo privadi, želi še malo več in potem še ------,----------- j - - ---- J---• — —-J MWN i-rw iitlliV » WW 111 i^VSI so nekdaj - ali so pa še? Se! Se so take, malo in vedno več, nazadnje pa - lilija ki so pripravljene raje umreti, kakor leži strta na tleh, nedolžnost je devištvo izgubiti. Nekje blizu Šmarne izgubljena, čistost zapravljena. Potem gore na Gorenjskem stoji ob sredi je pa jok in stok... PRVI ZLATI CMOKAVZAR VREDEN 1000 CMOKOV Izdajatelj: HRANILNICA LON d.d. KRANJ Direktor: Slavko Erzar Najdogodek v Kranju Helena pri Aligatorju Kranj - V soboto, 1. aprila, bo ob 11. uri v prodajalni Aligator Music Snop v Kranju veliki dogodek, poznavalci slovenskih dogodkov govorijo celo o dogodku stoletja. V okviru ponedeljkovih glasbenih obiskov v tej znani kranjski prodajalni kaset in laserskih plošč se nam bo tokrat predstavila velece-njena Helena, prva dama slovenske zabavne glasbe. Predstavila bo svojo zadnjo ploščo, ki nosi pomenljiv naslov "Nedotaknjena", delila bo avtograme, mogoče zapela kakšno svojih uspešnic, predvsem pa se je boste lahko dotaknili. Prvi dotik bo pred očmi širše javnosti, navzočih bo namreč več kot 218 novinarjev, med drugim tudi televizijskih mrež CNN in MTV, lastnoročno izvedel Aligator, lastnik prodajalne Aligator Music Shop. Govori se celo o dotiku na komolec. Organizirano bo tudi dotikanje za obiskovalce, seveda le v predelu dlani na obeh rokah naše izvrstne pevke, za red na prizorišču pa bodo, kot že tolikokrat poskrbeli kranjski policaji, da bi čim manj vzbujali pozornost, bodo tokrat v civilu. Glavni sponzor prireditve Živila iz Naklega bodo poskrbela za hrano in pijačo, lahko ba boste kupili tudi razne spominke s Heleninim likom. Zaradi nekoliko večjih stroškov same prireditve bo tokrat simbolična vstopnina 7 tolarjev, vstopnice pa so že v predprodaji v vseh Živilinih trgovinah. i Sij\ i........f V Tržiču načrtujejo porodnišnico VI C Ur. OSKI UCCCC V (icimsKcm (Kinin K i "V Tržiču potrebujemo porodnišnico, saj se je rodnost v zadnjem kvartajjjia lanskega leta v naši občini zelo povečala, poleg tega pa na mejnem prehod'1 Ljubelj beležijo porast prehodov avstrijskih državljank, ki želijo roditi.Ve Sloveniji, saj je znano, da se pri nas rojevajo lepši otroci," je dejala dr. LudrV Vrabič pobudnica projekta "Porodnišnica v Tržiču". |jj0 "Poudariti moram, da bomo P i 2; sebno pozornost namenili tudi ^. vre(j Tržič, 1. aprila - Na današnji novinarski konferenci v prostorih občine Tržič nam je dr. Lucija Vrabič, na zadnjih lokalnih volitvah tudi kandidatka LDS za tržiško županjo, kot pobudnica projekta "Porodnišnica v Tržiču" predstavila nekaj temeljnih idej omenjenega projekta, hkrati pa je z bivšim direktorjem Gorenjskega glasa Markom Valjavcem podpisala tudi predpogodbo za glavnega sponzorja bodoče porodnišnice. "Sedanjemu županu Pavlu Rupar-ju zamerim njegovo nezainteresiranost za porbleme tižiških žena, tistih žena, ki skrbijo za nataliteto v naši občini, tistih, ki ustvarjajo nov zarod mladih sposobnih tkalk, čevljarjev, frizerk, avtoličarjev in drugih poklicnih profilov, ki jih tržiška zaposlitvena infrastruktura še kako potrebuje," je uvodoma poudarila šarmantna dr. Lucija Vrabič. Nadalje je zbranim predstavnikom sedme sile razgrnila plan ureditve bodoče porodnišnice. Samo porodnišnico naj bi uredili v nekdanjem dekliškem domu na Blejski cesti 13. Po oceni priznanih gradbenih strokovnjakov iz Loma, Kovorja ter Pristave je omenjena zgradba v odlični fizični kondiciji, tako da večji posegi v sam objekt ne bodo potrebni. Največja investicija naj bi bila polkna na oknih v pritličju in prvem nadstropju, saj bi zijalom s ceste tako preprečili razgled v porodniške sobe. Drugo nadstropje je s polkni na srečo že opremljeno. No, nekaj sredstev bo potrebno vložiti tudi v izgradnjo podzemnega tunela, ki bo bodočo porodnišnico povezoval s sosednjim zdravstvenim domom. Omenjena povezava je več kot nujna, saj bi le tako lahko medicinsko osebje zdravstvenega doma v času malice nemoteno posedalo pred malimi ekrani v televizijski sobi, ki jo bodo uredili na podstrešju bodoče porodnišnice. Poleg porodniških dejavnosti naj bi v novi porodnišnici opravljali tudi druge storitve od manikiranja nohtov, strojnega čiščenja ušesnih votlin pogosto strijkam, ki rojevat prav v Slovenijo, nžmaje, naj bo tridnevne s PolPfi*tav zionom ali pa štirinajstdnevni polnim penzionom bo poskrD\ .c bilžnji sosed, znan tržiški poslov" ni Uroš Aljančič, ki ima bogate »cnc kušnje tudi na področju turiz"13', J^l je bilo med drugim povedal aP< Tržiču. eto Sledil je podpis sponzorske Pj*]sk godbe z g. Markom ValjaVcejV bivšim direktorjem Gorenjskega SJfrec sa, s katerim le-ta Dr. Lucija Vrabič in Marko Valjavec ob podpisu pogodbe. zagotavlja..? bodo v Gorenjskem glasu sprpt'■ J kar se da ažurno objavljali .r^p dogajanja okrog posameznih VotJ^] nic, še kako namreč veljata Pfe^b vora: "Obveščen mož, srečen ^ in "Obveščena družina, srečna ( žina". Na edino novinarsko vP:(i0 sanje, kam bodo dali serjik^ stanovalce na Blejski 13, je (t^w. Lucija Vrabič dejala: "Sedanje »V« novake bomo preselili v luKgj^u 1 H *k or Št N Ju, Zgradba bodoče porodnišnice. in urejanja pričeske do povsem praktičnih znanj, kot so lupljenje krompirja, opravljanje sosedov in zavajanje moških, ki jih bodo bodoče mamice pridobivale preko organiziranih tečajev. -v fŠ vrstne hišice, ki jih bomo -j začeli graditi na Pristavi. *iC*%{$ bodo deležni tudi drugih ugo kot so mesečni dodatek za pr ^ no žalost, v križiščih pa boa°' j tudi prednost pred drugimi .......................................................___ i.....»Mrtjjft*****^^^ Čudex - Ljatifi in sinovi d.o.o., Zif1 Preje Pozneje Pozneje 1. KOCINA SPEED je losijon po katerem vsak moški postane privlačen. Pomankanje dlak na vašem ljubavnem tepihu bo odslej zgodovina, saj se vam bo 7 minuta pozneje, ko si na telo rasprostirate losjon KOCINA SPEED, vaše oprsje postalo dlakavo kot ot majmun. Vsa naročila naročati na teljefon 008/ 238 38 (064) 699 - 388. Se zahvaljujemo za vse>f& Preje 2. Če mate težave z višino, se bosieT rapiJ' skrajšati samo z tekočino SKRATE*. *goci traja 6 mesecev uspeh pa je zagotovljen, w je namreč tudi skrajšanje za polovico cio xo0 jI*. r s I f I s i W*ota, 1. aprila 1995 ŠPORT IN KULTURA 7. STRAN • GORENJSKI GLAS P Košir prenehal tekmovati m. mam. wm o dvaindvajsetletni virtuoz na rossiguollkah, smučarski as, ■•^^^^^"^g »tata! jezdec novih pokolenj, princ iz sanj povprečne slovenske najstnice, prijatelj Alberta Vbe in tndi lastnik nekaj medalj s smučarskih tekmovanj, Mojstrancan Jure Kosir je^na ube n tudi lastnik nekaj meaaij s smu™ ^-.j, —j »»------ -d t pašnji novinarski konferenci osupnil slovensko avnost z besedam. "Jest .mm ™PjM. *am vse potrebne papirje za predčasno upokojitev, zato sem se odločil, da bom prenehal z Cto sinjem. Odslej me boste lahko videli le še kot neaktivnega smučarja." . ^st, zaradi katere po sadnih podatkih, ki jih .pf°ti dobivamo s terena, po a'uje ves slovenski živelj pt zamejci in izseljenci jgjN, je danes zgodaj zju-$ % bila je še tema, potrdil >eH Jdi Juretov tiskovni pred-e J^nik. "Današnja tekma državno prvenstvo na ne: !°riški planini bo neprek-*VCno Juretova zadnja. Naš ^Jjftpinjon se že vnaprej 3 ^Poveduje tudi vseh te PjSskih 6%p0v ^ veteranov, ekshibi- •a in družinskih nas-■ r«v, je dejal g. tiskovni 'iNstavnik in dodal, da ^ danes po končani tekmi vjJ,a Soriški planini tudi r0(i^Prodaja Koširjeve smučke opreme. Razproda-0 potekala po sistemu jrydor prej pride", če pa jfjj (a$ bo prišlo več naenkrat, "f*? v veljavo stopil sistem predvsem pa v krogu L ..ern°slovcev izzval pravo revo-str i?' Medtem ko so fotografski top °YnJaki potrdili pristnost fo-v PranJe, ki naj bi v resnici datirala ; slo in naj bi jo posnel prvi j ^.Venski fotograf Janez Puhar iz | in^J8' Pa prešernoslovci zaenkrat \ $tai-vrv0 molčijo. Njihovo uradno j "sče pričakujemo še danes. I ^ Sem clcan moja hiša, veste I velika hiša od moja oče in I fjj^1 P°d streha dobu ena fotogra- m «. s'm si reku':" Frank that syUst bc France Presheren, največja '0vcnska pesnik. No, and sedaj tu, v Slovenija," je v nerodni ^°Venščini o svoji "naiHhi" povoril na, potem ko so izšle njegove "Poezije". Očitno nesrečni Prešeren zaradi dolgov ni mogel plačati fotografije, ki je tako ostala fotografu Puharju. Fotografija dimenzij 5x9 cm, na trdem papirju je kljub starosti še odlično ohranjena, preseneča pa nekoliko mladosten izraz samega pesnika, saj naj bi le-ta ob fotografiranju imel več kot šestin-štirideset let. Neprecenljiva vrednost fotografije, če se bo izkazalo, da je na njej res podoba Franceta Prešerna, bi bila za mlado slovensko državo težko finančno breme. Razveseljuje pa izjava Franka Pooharja, ki pravi, da bo sliko podaril uprav-Ijalcu Prešernove rojstne hiše v Vrbi, jeseniškemu muzeju, a le pod pogojem, da eno izmed jeseniških ulic poimenujejo po njem. Bo v kratkem Titova cesta na C/pVeNSKo-Ž>RovSKi SLAVAR Najbolj br*ne knjige v rezervatu vri PISMA BRALCEV Radi bi ustanovili Sokolsko društvo Beremo Vaš časopis, v katerem vsak izraža svoje mnenje. Večkrat razglašate, da ste pluralen in demokratičen časopis, zato nas prav zanima, če boste upali objaviti naše pismo. Ne strinjamo se, ker Vaši novinarji nesramno in maščevalno pišejo o Sokolih in Sašu Lapu, ustanovitelju naprednih Sokolov. Tako norčevanje in izigravanje uradne politične stranke je žaljivo in proti Slovencem - Sašo Lap je poslanec in ima v demokraciji pravico, da ustanovi SS in svoje telovadno društvo. Zakaj nič ne pišete, koliko telovadnic v rdečih socialističnih TVD Partizanih po Gorenjski propada!?! Zakaj ne bi v njih telovadili in se zbirali Slovenski sokoli? Sašo Lap je povezal v organizacijo Slovence, ne pa Neslovence! Kdo se boji Slovencev, svojih lastnih rojakov?!? Samo Neslo-venci, ki še vedno rovarijo in ki so dobili državljanstvo za tistih nekaj par! V naših vaseh nas je dvanajst, ki bi se radi včlanili med Sokole. Sašu očeta Johna Pooharja, doma iz Radovljice, ki je v ZDA emigriral S°VenščiniTs7oji "najdbi" govoril v dvajsetih letih Jjg^gj Jesenicah"preimenovana v Frank Jr5«k. Kako se je fotografija znašla S^^^te.1^^^ Poohar Street? Odgovor bo znan • *J>A sicer ni znano? bržkone pa grafa ;!a"e*a^ še danes. 16 b»la last Frankovega pokojnega 1847 fotografiral branceta Lapu smo že dvakrat pisali, a pisma verjetno ni dobil, ker smo ga poslali kar na državni zbor. Na občini so nam povedali, da njegova stranka pri nas še ni organizirana. Redno se že sestajamo. Radi bi se včlanili med Sokole in v Žirovnici ustanovili Sokolsko društvo. Imamo velik telovadni dom, ki je neizkoriščen in bi ga lahko uporabljali mi, ki smo vsi Slovenci. Stari smo okoli 25 do 30 let - prej smo bili v stranki Zmaga Jelinčiča, a smo se izpisali iz Jelinčičeve stranke. Zberemo se vsako soboto okoli 18. ure v Ajdni v Žirovnici. Če tega pisma ne upate objaviti, Vas kot naročniki Vašega časopisa prosimo, da bi to pismo vsaj do danes, 1.aprila, poslali naprej Sašu Lapu, da bi to soboto ob tem času prišel med nas ali poslal svojega namestnika, da bi se pogovorili o ustanovitvi SS - Slovenskih sokolov v Žirovnici. Prišli bodo še naši simpa-tizerji iz Blejske dobrave in Smokuča, vabimo pa tudi vse druge simpati-zerje. • Zdravko A. in deset podpisnikov (naslovi v uredništvu) predsednik Kl«8a PR0ATEW6V nc in Sovražnika ne&oR*N3c«v v Ker je Gorenjska z osamosvojitvijo izgubila izhod na morje, bodo poseben status dobili Blejsko, Bohinjsko in Trbojsko jezero. Država bo ustanovila Splošno plovbo Bled-Bohinj, ki bo v začetku štela tri potniške ladje, dve tovorni in eno podmornico. Po vzpostavitvi diplomatskih odnosov z Republiko Slovenija bo možna plovba po Savi iz Zgornje-savske doline in Bohinja vse tja do Brežic. Gorenjska bo imela tudi vojno mornarico. Na sliki: bojna ladja Špela z najsodobnejšim orožjem. Prenovljena katedrala Sv. Uršule i vre — v c lazrr lun N i [j i / cl II Zaradi varčevanja z najboljšo zemljo, so novi božji hram razširili predvsem v višino* Bitnje, 1. aprila - Z vgra- podjetij direktorji in sna-ditvijo hišnega zvonca pri žilke, v pritličju bodo maše vratih zakristije so bila za navadne kristjane, v danes s krajšo svečanostjo kletnih prostorih pa se zaključena dela na obnovi bodo krščansko izobraževa-katedrale Sv. Uršule v Bit- \{ zaporniki, ki so se pregre-niah. Ker smo Gorenjci šili zoper javno moralo, globoko veren narod in redno obiskujemo obrede V soboto, 1. aprila bo ob posvečenih praznikih, je točno opoldne v sklopu osrednja cerkvena ustanova otvoritvenih svečanosti v v državi postala pretesna, pritličju katedrale Sv. Ur-Projektant se je zaradi za- šule nastop narodnozabav-varovanja zemlje, plodnih nega banda "Ansambel njiv in travnikov v okolici sestre Urške" s pevcem odločil katedralo razširiti v Janezom. Za hrano in pija-višino. Ideja je vsekakor čo bo poskrbljeno, uspela, saj so svoj pristanek k gradnji dali tako zeleni, od sreče pa so se muzali tudi visoki cerkveni dostojanstveniki, saj je njihov slogan "Še višje k božji luči" končno padel na plodna tla. Cerkveni obredi se bodo odvijali po ustaljenem redu, saj bodo v gornjih prostorih molili najvišji predstavniki države, pod njimi bodo medicinske sestre, nadalje vodilni kader Gorenjskih Obvestilo! Kranj, 1. aprila - ISKJRA-EMECO obvešča vse, ki so v zadnjih petih letih izgubili delo v tovarnah nekdanje ISKRE Kibernetike, da bo začela izplačevati odpravnine danes ob 12. uri. Zainteresirani naj se z vsemi dokazili oglasijo v direkciji podjetja. Sklep o izplačilih je izdal direktor Nikolaj Bevk, upravičenost zahtevkov pa bodo odobravati direktorji propadlih podjetij. Učinkovitejše kazni Po nagi riti s češminovko Kazenski zakonik države Gorenjska predvideva poleg denarnih in zapornih kazni tudi javno klečanje na ajdovih zrnih, šeškanje s češminovko po nagi riti, privezovanje k sramotilnemu stebru in izgon v Republiko Slovenijo. MM