Dopisi. Iz Pragerskega. Dne 5. svečana se ie ustanovilo tukaj društvo »Siidmark«. Kar presenečeni smo bili, pristopilo je društvu 64 članov. Ni mi treba posebej povdarjati, da je polovica raed temi slovenskega pokolenja. Pristopili so udje, katerih stariši in otroci ne znajo nemški, pač žalosten dokaz, kako malo zavednosti vlada v tukajšnem okraju. Pristopila je med drugimi svojega spola — pozor, ne prestrašite se preveč — tudi soproga gosp. nadučitelja na Spodnji Polskavi. To je skoro neverjetno! Mirno smo živeli do sedaj skupaj, ali ustanovitev omenjenega društva nas mora ločiti. Od vznožja Pohorja do Ptuja, pet župnij: Zgornja in Spodnja Polskava, Črešnjevec, Cirkovee in Sv. Lovrenc nima nikakega slovenskega društva. In vendar je tukaj mnogo zavednih mož, ki bi bili že davno lahko kaj storili. Gospodje duhovniki, učitelji in kmetje, kateri ste si svojega slovenskega rojstva svesti, vzdramite se! V vaši sredini se je ustanovilo društvo, ki hoče vaše otroke potujčiti, ki hoče nevedneže zapeljati, da pogubljajo samega sebe. V vaši sredini bo kmalu stala šulferajnska Sola, ki bo slovenske otroke učila sramovati se svojega maternega jezika. Postavite se v bran nemškemu druStvu na Pragerskem ter ustanovite v Cirkovcah, v vaši sredini, kot mogočen zid proti ptujčevanju družbo sv. Cirila in Metoda, najlepši odgovor na tuje napade. Sklicujte narodne shode. Znani slovenski rodoljubi v Celji in na Teharjih, kateri se ne bojijo težavnih potov, se bodo gotovo z veseljem odzvali vaSemu povabilu. Stopite v sredo onih občin, katere se vedno imenujejo, kadar se gre za narodno stvar. Z veseljem sem sliSal pred kratkim, da je Zgornja Polskava v narodnih rokah. Kako pa je na Spodnji Polskavi? Tukaj je nemski »Feuerwehr«, županstvo uraduje nemški in pri edinem trgovcu so vsi napisi v nemškem jeziku. Koliko vas je pa vendar pravih Nemcev v celi občini? V celi vasi Polskavi ne bo menda nobenega, kajti kdor nemški govori, še zato ni Neraec. Nemcev je le na Pragerskem nekaj, in ti so dve tretjini železniških uradnikov, poštni uradniki, najemnik železniske restavracije ter sedaj zelo imenitni trgovec Lerch, predsednik Siidmarke, ki je s slovenskimi groši postal tako drzen — pa sva že skoraj pri kraju. In zaradi teh par Nemcev naj bi bil cel naš okraj kot nemški razupit? Ne in nikdar ne! Slovenske občine, ki spadate v poštno področje Pragersko, vložite fprošnjo za dvojezični poštni pečat ter prosite na pošti na Pragerskem slovenščine zmožnih uradnikov, ki ne bodo tako neprijazni kakor sedajni. Pred seboj imam dopisnico, namenjeno iz Pragerskega na Crno goro. Ta dopisnica je dobila pečate »črni vrh pri Idriji« in »Ljubljana« ter prišla nazaj z opombo, da je kraj neznan. In vendar pade prvi pogled poštnega uradnika, ki je to dopisnico tako daleč poslal, če zjutraj še ves zaspan vstane, na Črno goro. Prosite tudi pri železnici slovenskih uradnikov, potem se ne bodo ustanavljala na slovenskih tleh nemška društva. Na Pragerskem se bo tekom tega leta železniško osobje mnogo pomnožilo. Upozarjam na to slovenske trgovce, da si ustanovi tukaj kateri svojo prodajalnico, ker bi prav lahko shajal. Vas pa, zavedni možje v okolici, pozivljam še enkrat na narodno delo! Pokažite, da ste Slovenci, navdušujte zaspane, podučujte nevedne ter osnujte kmalu v vaši sredini, v lepih Cirkovcah, podružnico sv. Cirila in Metoda, kot bran in val proti ustanovljeni Siidmarki na Pragerskem! Sv.Peter v Medvedovem selu. (Raznoterosti.) Šentpetrovska župnija je majhnega obsega. Zemlja pri nas je bolj ilovnata ter težka za delo. Po solnčnih hribih je vse zasajeno z vinsko tr-to, s staro in novo. Stara je začela pešati, zato smo se poprijeli že tudi araerikanske trte, ki pri nas precej dobro uspeva. Naša vina so dobra, le škoda da so premalo naokoli znana. Bolj po ravninah imamo njive, ki še nam vedno rodijo v našo zadovoljnost. Na travnikih raste sladko seno. SadunosnegaMrevja imamo dosti, in rado rodi, le češplje se že več let sem kujajo. — Zidati bomo morali novo šolsko poslopje, ki bo stalo čez 7000 gld. Gotovo lep denar za majhno občino, in kmetje bomo morali biti varčni. Od 27. do 31. januvarija se je obhajal pri nas sv. misijon. Vodili so ga čč. gg. lazaristi. Tudi pri nas smo začeli lansko leto streljati proti toči. Imamo že tri postaje na treh različnih hribih, ki so oddaljeni vsaksebi blizo četrt ure. Streljali smo z uspehom in prav pridno, dokler nam ni zmanjkalo smodnika. Preljubi gosp. urednik, če boste s tem dnpisom zadovoljni, bom se kmalu zopet oglasil s kakim drugim, ker jih imam več v zalogi. (Le na dan ž njimi! Urednik.) Cven. (Snujmo zadruge!) Dne 5. t. m. je zborovalo cvensko bralno društvo. Po običajnem vsporedu je prišla glavna točka na vrsto, pogovor o kmečkih zadrugah. To Vam je bilo živahno zborovanje! Glava pri glavi, bilo jih je nad 300 mož iz cvenske občine in zunanjih, ki so z največjim zanimanjem sledili besedam g. Kača iz Žalca, ki je takoj prihitel na predsednikovo povabilo na Cven. Hvala Vam, g. Kač, za Vaš trud in za Vašo požrtvovalnost. Prepričan sem, da Vaš rodoIjubni trud ne bo brez sadu. Seme je padlo na dobro zemljo. Kmečka zadruga bo in mora takoj osnovana biti na Cvenu. Saj pa je tudi že izvoljen osnovalni odbor, ki bode brez zamude vkrenil potrebne korake. Da je take zadruge ravno tu potrebno, videl je g. Kač sam. N. pr. videl je v hlevi premožnega kmeta govejo živino, ki bi »dičila« drugod hlev živinozdravnika, da bi nad njo skudal svojo umetnost. BoljSo klajo, to požerejo konji, krare pa dobijo, s čemur po drugod postiljajo svinjam. Kdo bi verjel t Švici, da, celo pri nas na Slovenskem, da se dobijo krave po 26 gld. Ih tako je pri nas. Zadruga naj stori, česar vsega ne more okrajni zastop. Tako bi bilo z živinorejo, enako pa tudi z žitom in drugimi poljskimi pridelki. Zemlja naša je bogata; s tem se sami hvalijo murski poljanci: torej na skupno delo, da bomo od bogate zemlje imeli tudi bogat dobiček. Oglašajte se pridno kot udje pri osnovalnem odboru. Vstopnino in deleže bomo določili pozneje skupaj. Ne odlagajte dolgo, v teku 10 dnij mora biti stvar dognana. Naj Vas k temu klicu priganja pogled na slavne Ijut. gorice, ki jih imajo sedaj v lasti ljudje, katerim gotovo ne bije za vas srce. In ko bi se godilo kedaj z Vašimi polji enako ? Da se to ne zgodi, v to pomozi Bog in kmečke zadruge. Iz Merčnesele. (Občinske volitve in agitatorji.) Od nekdaj že so BoboSljani bili vrli narodnjaki, vneti katoličani ter značajni možje. Volitve v občinski odbor so bile navadno mirne; kajti tukaj so vsakemu smeli brez pomisleka težavno butaro naložiti. Sedaj pa je s staro mirnostjo proč. Pred tremi leti je bil izvoljen za župana mož, kateri si zdaj prizadeva z nekim Frencetom ljudstvo za s6 pridobiti, da bi še nadalje nosil županski zvonec. Geslo jima je: Taki ne sodijo v občinski odbor, kateri z gospodi držijo, ampak le taki, ki duhovnike čez ramo gledajo. Pravita tudi o starih poStenih odbornikih, da so si vsa pota zelo visoko računali; s tem jih hočeta spraviti pred volilei ob priljubljenost. 2e več tednov pred zadnjo volitvijo, ki pa je ovržena, je naš Peričn Frence pripravljal vse CevSljane, Gajlane in Reštajnljane, naj vržejo stari odbor in naj volijo druzega, ki sta ga z Dušičem na posilinemškodemokratski podlagi sestavila. Pri tem beganju volilcev ga je podpiral neki Ribč. 2alostno, da jim je šlo mnogo volilcev resnično na limanice. Še nekaj! Omenjeni Peričn Frence je pred kratkim tudi govoril zaradi nekega članka v «Slov. Gospodarju* ter se izrazil, da ga Vam bo s § 19. tiskovne postave popravil. To pa je že sraešno! Zajec se ne utue na boben, a Peričn Frence ne na § 19. tiskovne postave. Naj zadostuje za danes; toda o priliki se že hočemo pomeniti. Hajdina pri Ptnju. (Zborovanje.) V Hajdini pri Ptuju je imelo kmet. bral. društvo pret. m. 22. januvarija svoje zborovanje v bralni sobi g. Senekoviča. Zborovanje je otvoril predsednik ter došle ude in goste s prijaznim »dobro došli« pozdravil. Potem da besedo g. podpredsedniku F. P., kateri povdarja, da je odbor br. društva v pretečenem letu v jesen nameraval priredili svojim udom na prostem veselico; pa ie to opustil zaradi smrti naše presvitle cesarice. Za tem se je zahvaljeval vsem udora, katerih je pretečeno leto bilo 54, ter zopet priporočal vstop k prekoristnemu društvu. Takoj jih je pristopilo čez 30 novih udov. Konečno je zaklical govornik »Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!« Potem pa novoizvoljeni podpredsednik g. F. H. navede dolžnosti udov in koristi bral. društva in razvije svoj program, katerega obljubi tudi izpolniti, ako Bog da in ako ostane v druStvu vzajemnost in sloga. Sedaj pa pride na vrsto predavanje o sadjereji, v katerem nam je g. učitelj. A. Pogrujc vse tako natanko razložil in pojasnil, da smo se kar čudili; ker marsikateri niti vedel in videl ni, kako se drevesce cepi, presajuje, obrezuje itd. in vse to nam je omenjeni gosp. dejanski pokazal; obljubil natn je tudi, osebno se na dom potruditi in nas doma v naših drevesnicah Se bolj natanko poučiti. Povedal nam je naravnost, da imarao pripravno zemljo, le akacije, bezg in drugo nepotrebno robidje treba od plotov in ograj odstraniti; potem pa pridno saditi drevesca. Res, kaj nam pomaga tarnati, ako vidimo v bližnjih vaseh, ali pa pri sosedu, da imajo v sadovnjaku lepa drevesa in v jesen obilo sadja, pri nas pa nič, če pa ničesar ne storimo. Resnica je, pomagaj si sam, in pomagal ti bo Bog. Vsi smo toraj sklenili, odrasli in mladi, da se ho6emo poprijeti dela, katerega nam je gosp. učitelj tako iskreno priporo6al in tako natanko rasjasnil. Hvaležni smo mu za ta pouk, hvaležni mu bodemo poznej, ko bodemo uživali, za kar nas je tokrat tako živo vspodbujal. Ko nam društvo pripodnji6 veselico priredi, pri6akujemo spet kaj koristnega. Gornja Radgona. (P o s o j i 1 n i e a.) Naša Posojilnica prav lepo napreduje. Imela je preteklo leto 1898 prometa 129.431 gld. 50 kr. za 29.258 gld. 18 kr. ve6 kot 1897 leta; zares lep napredek. Zadružnikov šteje 448. Kar pa je najlepše znamenje napredka, je to, da si pridobiva posojilnica zmiraj ve6 zaupanja med Ijudstvora. Hranilne vloge so se leta 1898 pomnožile za 94.919 gld. 26 kr. Da zvršuje posojilnica vestno tudi ta svoj poklic, po svojih mo6eh pomagati z denarjem potrebnim zadružnikom, nam dokazuje dejstvo, da ima izposojenega denarja 117.550 gld. 03 kr. in da se je od 6asa, odkar obstoji posojilnica v našem okraju, število dražbenih prodaj pri naSem sodiš6e jako skr6ilo. V ob6e kaže celi ra6unski izkaz posojilnice lep napredek. V kratki dobi 7 let je narasel rezervni fond posojilnice na ve6 kot 8000 gld. Temu lepemu napredku ima se posojilnica zahvaliti pred vsem nesebi6nemu delovanju njenega na6elništva, ki opravlja vse posle, ki pri tako velikem prometu niso ravno malenkostni, zastonj. Na našo posojilnico smo lahko ponosni! Dragi roiaki kažite tudi Vi, da se veselite procvita tega narodnega zavoda, naše posojilnice, in storite tudi vi svojo dolžnost. Kajti čim ve6 boste vložili pri posojilnici, tem lažje in uspešneje bode delala v provspeh naSega okraja. In posojilnica že sedaj mnogo koristi našemu ljudstvu. Le eno korist še naj omenimo! Pri posojilnici dobivate od svojih vlog za Vso/o ve^ obresti, kakor pri nemški radgonski hranilnici, ki obrestuje vloge samo s 5%, posojilnica pa s 5y,%Zato naj tudi tukaj velja geslo: »Svoji k svojim«, in »združenimi mo6mi bodemo mo6ni.» Dravan. Kapela. (Z b o r o v a n j e.) Dan 29. jan. je bil imeniten za Kapelo in ves gornieradgonski okraj. Imeli smo razven ob6nega zbora bralnega društva, o katerem poro6amo drugod, tudi shod ljulomerskega in gornjeradgonskega politiskega društva. Govorila sta g. dr. Rozina deželni poslanec in g. Kukovec, predsednik istega polit. društva in bivSi dež. poslanec, prav poljudno in zgovorno. Veliko smo pri6akovali in še ve6 pri6akali, kakor smo pri6akovali. Doma6e Ijudstvo, kmetje in delavci in iz bližnjih sosednih krajev, katerega je bilo precejšnje Stevilo, je poslušalo zelo pozorno ter z velikim zanimanjem. Gospod dr. Rozina je razložil, da mi Slovenci ne moremo v naSem deželnem deželnem zboru skoro ni6esar dose6i, ker smo v manjšini po Stevilu in po nepravi6ni razdelitvi volilne pravice. Ako poslanci naši kaj pridobijo, dosežejo to z veliko opreznostjo in marliivostjo, ker morajo vedno paziti, kaj nameravajo nasprotniki Nemci, posebno liberalci. Dokler nismo imeli nikogar v deželnem odboru, niso mogli vedeti naši poslanci naprej namenov nemških liberalcev, a zdaj je boljše, odkar imamo vsaj jednega odbornika. Morali pa bi imeti vsaj 3 odbornike. V deželnem šolskem svetu pa imarao samo jednega verskega zastopnika, ki sicer stori, kolikor more, narodnega zastopnika pa da nimamo. Zato moramo terjati, da se dež. Solski svet Io6i v nemškega in slovenskega, da bomo mi sami v svoji šoli gospodarji; govoril je tudi o vstanovitvi slov. vinorejske šole v Ljutomeru za ljutomerski, ormoški in gornjeradgonski okraj. Lovska postava, da se je sicer zboljšala, a ta postava bi raorala braniti tudi sadonosnike, 6esar pa ne stori. Narisal je dalje, ker je pomena ie za gornjeradgonski okraj, kakega naš sirotinski denar v rokah naSih nasprotnikov. Da naši ljudje ne ravnajo prav, da nosijo svoj denar v nemško hranilnico, katera je imela dobi6ka v prete6enera letu 25 tiso6, pa niti krajcarja ne da v naSe narodne namene. Torej je opominjal, naj nosijo svoj prihranjen denar v našo gornjeradgonsko posojilnico, ki je v naših rokah. Gornjeradgonski okrajni zastop ni v narodnih rokah. Volilci tega zastopa, bodite edini in ne ozirajte se pri prihodnji volitvi na nobeno mito nasprotnikov, in volite narodne Slovence in zastop bo gotovo v naših rokah. Tako volite vsi predstojniki in vsi kmeti. Ker ni okrajni zastop v naših rokah, trpimo v šoli veliko vec, kakor bi ina6e. Zato nam nasprotniki vsiljuiejo tudi nemške zdravnike in smo tudi na železnici ptujci. Zato še v Gornji Radgoni nimamo kolodvora, katerega potrebujemo krvavo, in moramo voziti blago skozi mesto, kjer imamo ve6 stroškov, in je vsled tega tudi radgonski kolodvor preobložen. Okraj je nekdaj obljubil dati 20.000 gld., da bi dobili kolodvor v Gornji Radgoni, pa ga ni, ampak je slepa postaja (Haltestelle). G. Kukovec nam je razlagal o oskrbovanju ubožcev sploh in posebej o sirotiš6u, o odpravljenem deželnem zavetiš6u (najdeniš6u) in rodiš6u in o neodpravljenih stroškib, o domovinski pravici, kdo je namre6 dolžen uboge vzdrževati. Mi tukaj izražamo, naj se opešanci oskrbujejo tam, kjer so opešali ali svojo mo6 izgubili. O vsem nas je prepri6al z izvrstnimi dokazi in mnogimi številkami. Nazadnje še nas je vnemal za kme6ke zadruge. Za te smo sicer že dolgo zavzeti in želimo le ter prosimo naše vodje, naj jih 6im prej ustanovijo v Ljutomeru s podružnicami pri Kapeli in pri sv. Petru v Gornji Radgoni. Govornikoma smo zelo hvaležni in izrazujemo javno zahvalo, katero res zaslužita za trud in požrtvovalnost: Bog plati in prosimo, da nas Se v kratkem zopet prideta u6it, kajti, 6e tudi je med nami ob6instva, ki bo ohranilo ves nauk, vendar je raed njim mnogo neukih in za6etnikov, kateri potrebujejo ve6kratnega poduka ter žive besede. Danes smo tudi spoznali, kako imenitno in neobhodno potrebno je priprostemu ljudstvu bralno in politi6no društvo, ker bralno društvo se z branjem splošno naobrazuje, s politi6nim branjem pa se naobrazuje za politi6na društva in sploh za politi6no in socijalno življenje. Zato vstanavljajte povsod obe društvi ali vsaj bralna društva v vsaki župniji in pristopajte k njemu. Kapel6ani, držite se svojega bralnega druStva in oklenite se ga!