Lelo LXVI
Poštnin« plažam * tfotovînl
V Ljubljani, v torek, dne 22. februarja 1938
Stev. 43 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL6/lll
SEOVENEC
Telefoni uredništva in oprave: 404)1. 4<W>8, 4(W>3. 40 04, 40415 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznikn
Cek. račnn : Ljeb-
Ijana št, 10.690 m 10.544 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praea-I Junaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Za smoireno delavnost banovine
Vsa javnost je s pozornostjo zasledovala letošnje zasedanje banskega sveta. Marsikako novo misel je ta zbor naših mož sprožil, vse ozemlje banovine je stopilo pred nas z vsemi mnogostranskimi potrebami. Odkrilo se je tudi — žal ne pTviČ — da banovina ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bi mogla biti •kos tem potrebam. Zlasti pomembne pa se nam zdijo misli, ki jih je podal g. ban v svojem govoru ob zaključku zasedanja v soboto zvečer. Vsak kraj potrebuje to in ono in banski svetniki so v razumljivi želji, da pomagajo ljudstvu svojega kraja, pozivali bansko upravo, naj se čimprej loti in izvede to in ono delo. Med temi potrebami pa je mnogo takih, ki ne spadajo ne v pristojnost občin, ne v pristojnost banovine, ampak so na prvi pogled naloga države. Težava je le v tem, da jim država ne ugodi, ljudstvo pa pod tem trpi in banski svetniki skušajo pregovoriti bansko upravo, naj se ona loti, da bo ljudstvu pomagano. G. ban pa je v zaključnem govoru dejal, da se bo banovina postavila na načelo, da mora državne potrebe kriti država, občinske občina, banovina pa banovinske. Ako v proračunu pregledamo sredstva banovine, moramo izprevideti, da drugega izhoda tudi ni, če banovina hoče še ohraniti svoj pomen. Še tu ji občutno manjka sredstev. Zato bo naloga nae vseh, da tudi na strani države vzbudimo zavest dolžnosti in tiste skupnosti, ki naj jo posveča svojemu ozemlju in svojim državljanom na naši banovini, v kateri si je pridržala tudi močne denarne vire. Le ako bodo vse te upravne stopnje, občina, banovina, država, vsaka storile svojo dolžnost, ki izvira iz njenih pravic, s katerimi si pridržuje in nabira denarna sredstva, se bo ta del države v vseh smereh okrepil in napredoval. Vsako drugo ravnanje bi vodilo k zmedi in bi netilo zavest, da tista upravna stopnja, ki ne pokaže dovolj razumevanja za svoje potrebe, ali jih celo skuša prevaliti na kako drugo ali pa jih celo pustiti v nemar, dokler se jih ne loti kdo drugi, ni potrebna in je samo zato tu, da je upravni aparat pač razdeljen na stopnje, kakor je to navada po drugih državah.
G. ban je v svojem govoru tudi močno poudaril misel, da se mora delavnost banovine kolikor mogoče osredotočiti na velika dela, ki imajo trajno vrednost za celokupnost, da se na ta način prepreči drobljenje njenih sredstev na številna manjša dela, ki so doslej leto za letom požirala že itak skromna sredstva, uspeh pa prav zaradi tega drobljenja ni celotnim žrtvam primeren. To načelo gotovo ni umerjeno pod vidikom politične demagogije, ki kaj rada vsakemu kraju vse obljubi in morda tudi začne s kakim brskanjem, dokler potrebuje priljubljenost ljudstva, ampak je izraz resne skrbnosti, ki ima pred seboj velik smoter, pred katerim se morajo razni manjši načrti umakniti. Koliko drobnih del je banovina že pod sedanjim banom izvedla, toda vsa so poskrita nekje po njenem ozemlju in služijo le najožjemu prizadetemu krogu. Zaradi pomanjkanja sredstev so se ta dela vlekla leta in leta, ker nobeno leto prav zaradi te razcepljenosti ni bilo na razpolago dovolj sredstev, da bi jih bilo mogoče dokončati. Nekatera dela so se sredi p>ota ustavila, ker je kaka druga še bolj kričeča potreba prišla vmes in je bilo treba sredstva tja usmeriti. Taka delavnost na mnogih krajih naenkrat pa s potninami, službenimi potovanji, dnevnicami in komisijami, ki jih je dan za dnem treba pošiljati na velike razdalje, tako požira sredstva, da je konec leta proračun izčrpan, pokazati pa ni veliko. Racionalizacija in gospodarska smotrenost zahtevata, da se ta delavnost osredotoči in v letih zvrsti po potrebah, ki so najbolj nujne, katerim pa bo na ta način mogoče enkrat za vselej zadostiti za dolgo dobo. V dobi, ko je banovina prišla pod sedanje vodstvo, so bile razmere res take, da ni bilo mogoče drugega kot delati nekaj tu, nekaj tam. Borba proti brezposelnosti je zahtevala, da se ljudem omogoči delo, in sicer kolikor mogoče enakomerno po vsej banovini, da bi se val brezposelnosti povsod ustavil. Tudi nekatere potrebe so bile že take, da niso dopustile nobenega odlašanja več, nobenega čakanja na večje načrte, ki bi jih proučevali v zvezi s celoto. Danes pa so se razmere že toiiko popravile in gospodarsko ustalile, da že moremo misliti na daljše dobe, na velika dela, ki bodo v letih izpremenila lice banovine. Ce banovina ugodnejši čas hoče izrabiti za smotrenejšo delavnost, je le njej v hvalo in dokaz, kako skrbno zasleduje razmere in kako v mejah možnosti skuša doseči čim več.
Opozoriti pa moramo tu na neko bolezen, ki je postala že tako navadna, da jo komaj še smatramo za bolezen. To so intervencije, svojevrsten upravni postopek. Dan na dan čitamo, da se ta in ta mudi v Belgradu, da je posredoval v teh in teh ministrstvih, da je našel polno razumevanje in tako dalje. Brezbrižnost za naše potrebe pri centralnih oblasteh je spričo naše zaskrbljenosti rodila ta postopek. Na tem zgledu in ob pomanjkanju sredstev pa se je ta običaj hitro razvil tudi do bližnjih oblastcv. Vsak tak posredovalec pa dokazuje, da je potreba v njegovem kraju najbolj kričeča, najbolj nujna, da bo denar |
Angleški zunanji minister
Sir Eden odstopil
Zaradi nesoglasij s predsednikom vlade glede Italije
y1■ 'A'».	»
! * * ' - ; .

London, 21. febr. TG. Zunanji minister Eden je odstopil. To je zaključek sej angleške vlade, ki so se začele v soboto ter se podaljšale na nedeljo popoldne in zvečer, ko je bilo razglašeno, da je zunanji minister izročil ministrskemu predsedniku svojo demisijo. — Zgodovina te senzacionalne vladne krize, ki je povzročila nepričakovano obsežen odmev po vsem svetu, je naslednja:
Angleški ministrski predsednik Chamberlain je takoj, ko je prevzol vlado, izpovedal svoje prepričanje, da se želi sporazumeti z Italijo. Angleški imperij ima po vsem svetu toliko težav, du je potrebno, da se jih postopno reši. Treba je samo začeti na pravem mestu in Cliam-berlainu se je zdelo, da mora začeti pri Italiji, že takratmu je delal težave mladi in impulziv-ni zunanji minister Eden, ki je drugačnega naziranja in je v pogledu Italije zaradi neke zelo burne nvdiene.e pri M u s s o I i n i j u, ko je prišel iz Mussolinijevega kabineta ves rdeč in napravil nn Mussolinijev naslov opazko, ki je šla križem Evrope, sploh neuklonljiv. Italija sama ga smatra neprikladnega za pogajanja iz istega razloga Chamberlainova prizadevanja niso rodila pravih uspehov in razgovori z Italijo so obtičali.
Toda sedaj, ko se je sprožil plaz italijansko-nemških pobud in se zaradi italijansko-nemske-
ga sodelovanja kopičijo nove težave na evropskih obzorjih, se je Chamberlain, podprt v tem od močnega dela svojih ministrov in svoje stranke, zopet opogumil in ponovil poskus z Italijo Poklicni je k sebi italijanskega poslanika groin Grand i ja in mu sporočil željo Anglije, da naj se med obema državama sklene sporazum. Chamberlain je izšel iz domneve, da je bila Italija zaradi hitlerjevskega navala na Avstrijo presenečena in da je sedaj pripravljena, da se sporazume z Angleži v Sredozemlju, tla bo lahko bolj pozorno pazila nn Hitlerja v Alpah. Italijanski poslanik je sporočil Cliam-berlainu, dn je to v redu in da je Italija pripravljena pogajati se, toda pod pogojeni, da
1)	Anglija najprej prizna abesinski imperij;
2)	da prizna enakopravnost v Sredozemskem morju in da se
3)	zaenkrat ne pogajajo glede Španije in glede italijanskih posadk v Libiji niti glede propagande ined arabskimi narodi.
Chamberlain je bil pripravljen
sprejeti italijanske pogoje in priznati v Ženevi pri Zvezi narodov italijansko Abesinijo, če Mussolini obljubi, da se bo poleni e dobro voljo pečal tudi z ostalimi problemi, naštetimi pixl točko 5. Zunanji minister Rden pn jc svaril in dejal, da se ni treba z Italijo spuščati v nobena pogajanja, kajti ona glede Avstrije ni bila preslepljena od Hitlerja, še manj pn presenečena. ampak, da gre za dogovorjeno igro med Nemčijo, Italijo in Avstrijo in da naj Italija le
1)	umakne prostovoljce iz Španije;
2)	razloži, čemu ima toliko posadke v Libiji,
3) obljubi, da bo prenehale s protinngleško propagando med arabskimi narodi.
šele potem, po teh izpolnjenih pogojih naj tudi Anglija pride Italiji nasproti v pogledu Abesinijo. Eden je dejal, naj Italijh najprej plačil angleški sporazum, medtem ko je Chamberlain mnenja, da naj Anglija najprej dobavlja blngo, Italija pn da ga plača enkrat v bodočnosti, če bo dobre volje.
Prerekanja med obema ministroma so trajala ves teden Zunanji minister Iuien je menil, da v takšnih okoliščinah ne more delati, če bo ministrski predsednik v enem osnovnih vprašanj zunanje politike delal proti njemu in zagovarjal svojo lastno politiko. Ponudil je svoj odstop. Chamberlain je sklical sejo vlado, ki spora ni mogla rešiti. Vlada se je zbrala zopet v nedel jo, a spora še ni mogla rešiti. Končno se je Chamberlain, za katerem stojijo močni konservativni vplivi, ki so siti neprestanih mednarodnih napetosti in želijo, da Anglija nekaj bremen odloži, odločil, da pristane nn odstop svojega zunanjega ministra Edena. Drugi pa pravijo, da je italijanska vlada snma izpovedala, dn se z Eclenom ne bo pogajala tako dolgo, dokler tistn njegova stvar z Mnssolinijem ni poravnana in dn je Chnniberlnin. ki se mu mudi, da odpravi nekaj napetosti v Evropi da bi se posvetil Aziji, nn to pristal ter se ločil od svojega zunanjega ministra, ki pn je zaradi tega tako v konservativni stranki kakor med ljudstvom na simpatijah le pridobil in dejansko odhaja v zatišje samo zato. dn se bo s še večjo močjo pojavil, knkor hilro bo spor z Italijo spravljen s praga.
Zunanji minister: predsednik vlade
na seji spodnje zbornice
London, 21. febr. c. Popoldanska seja spodnje zbornice se je začela med silnim nemirom. Ko je finančni minister sir John Simon v imenu vlade skušal podati nekakšne akademske izjave o avstrijski neodvisnosti, so njegove navedbe utonile med splošnim vpitjem.
Medtem je vstopil v dvorano predsednik vlade sir Neville Chamberlain. Konservativna večina parlamenta ga je prisrčno pozdravila. Kmalu nato je prišel v dvorano bivši zunanji minister Kden v spremstvu lorda Cramborna. Opozicija in del konservativnih poslancev so nad dve minuti ploskali in vzklikali Edenu.
Takoj je začel govorili zunanji minister Eden, ki se je. takoj v začetku vprašal, ali so danes pogajanja z Italijo na mestu. Eden pravi, da italijan-
Še se lahko udeležite
nagradnega žrebanja, ki ga razpisuje >Slovenec« za svoje naročnike.
Zaradi velikega zanimanja podaljšujemo rok za vplačila tako, kakor je za razne primere zapisano pod točkami 1., 2., 3., 4. in 5.
Pravico do žrebanja imajo:
I.	Vsi novi naročniki na dnevnega »Slovenca«, ki se naj naroče za tri mesece in plačajo trimesečno naročnino.
II.	Vsak, kdor je že naročen najmanj tri mesece na dnevnega »Slovenca« in ki plača naročnino še za mesec februar t. 1.
Gornje pogoje lahko izpolnite:
1.	Pri podružnicah v Kranju, Mariboru, Celju, na Jesenicah in v Novem mestu nepreklicno do torka, 22. t. m., do 6. ure zvečer.
2.	Pri vseh podružnicah v Ljubljani, to je :
za Bežigradom, na TjTŠevi cesti, trafika v ^Poštnem domu« nasproti cerkve sv. Krištofa, v trafiki Pasaže Nebotičnika, Gajeva ulica, in na Miklošičevi cesti št. 5 nepreklicno do srede, 23. t. m., (lo 6. uro zvečer.
3. Pri glavni upravi v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6, pa do četrtka, dne 24. t. m., do 12. ure (opoldne).
Žrebanje bo pred komisijo naročnikov (imena člnnov komisije bomo objavili v sredo) in ob navzočnosti javnega notarja dne 24. februarja popoldne.
Zaradi žrebanja bo oddelek uprave »Slovenca« v pritličju dne 24. t. m. od 16.30 daljo zaprt.
Razumljivo ho vsem naročnikom, da k žrebanju ni mogoče pripustiti vseh naročnikov, ker tako velikega lokala ni ne v Ljubljani, ne v Jugoslaviji in bi celo Kongresni trg v Ljubljani komaj zadoščal.
Izid žrebanja bomo objavili po radiu, dno 24. februarja zvečer med 19.50 in 20.15.
Še jo čas, zato naročite tako dnevnega »Slovenca«, kakor zahtevajo pogoji pod I. in II. in kakor je označeno pod točkami 1., 2. ali 3.
SREČA VAM LAHKO DODELI SAMO LEPO DARILO! ZATO TAKOJ POSTANITE NAROČNIK DNEVNEGA »SLOVENCA«!
LASTNIŠTVO »SLOVENC A«.
najbolje uporabljen, ako se porabi za to ali ono malenkostno izboljšanje njegovega kraja. Taki posredovalci potem raznesejo denarna sredstva na vse strani, celoten uspeh pa je kaj majhen. Ker vsak tak posredovalec smatra iz svojega krajevnega razgleda in iz svojega osebnega prestiža svojo zadevo za najbolj nujno in ker je takih okrog zastopnikov oblasti vsak dan dovolj iz vseh krajev, se oblast večkrat ne more odločiti, če pa se odloči, temu ali onemu posredovalcu ni prav, umakniti se pa ne mara. Nastanejo razni spori, treba je ogledov in komisij, vdamo se pa šele takrat, ko spor reši kaka draga komisija iz Belgrada, ki ga kljub našemu na-sprotstvu do centralizma vedno pokličemo na pomoč, kadarkoli se sami ne moremo zediniti. Gotovo se bo morala banovina pri izvajanju letos postavljenih načel boriti tudi proti tej bolezni. Prepričani pa smo, da se je ne bo ustrašila, treba pa bo naše ljudstvo vzgojiti,
da bo znalo misliti na celoto. Celola pa ima gotovo večjo korist od velikih del, ki zahtevajo milijonov in pri katerih .je zaposlenih na stotine delavcev, kot pa od tipanja v vsakem kraju nekaj. To osredotočenje sredsle.' banovine naj se izvede na vseh poljih, r.e samo v zadevah tehničnega oddelka. Tudi na prosvetnem, na socialnem polju bi mogla banovina izvesti večja dela. čeprav bi In ali ona priporočena in v delegaciji prinesena prošnja glede majhnih krajevnih zadev ostala nerešena.
Vse letošnje zasedanje banskega sveta in tudi zaključni govor g. bana sta izzvenela v načelo: Vzdrževanje starega, dovršitev že začetega, poleni šele novo — to pa koristno za veliko predele lmnovine. V trdnem pričakovanju. da bo banovina po tem načelu dosegla velike uspehe in nam še bolj priljubila avtonomno oblast, ji samo še želimo veliko moralne opore s strani javnosti.
sko stališče do mednarodnih problemov in dogodkov v zadnjih dneh ni takšno, da bi dopuščalo pogajanja z Italijo. Tako Italija o vprašanju prostovoljcev še n i pokazala vse svoje dobre volje. Kadar hi sc doseglo zbliianje v tem vprašanju, tedaj bi se lahko začela pogajanja z Ilimom. V teh dneh in ves far doslej smo opazovali, kako se kršijo mednarodne pogodbe. 1'rav v tem času bi Anglija, morala imeti odločno stališfe in ne bi smela, ničesar zagrešiti, kar bi moglo zmanjšali njen ugled in vpliv. Anglija ne sme dokazovali, da se umika pred tistimi, ki ji grozijo. Eden misli, da pogajanja z Italijo, ki se naj znf.no te dni v Iti mu, še niso dovolj pri pra vi jena. Mi se hočemo pogajali z drugimi, ne da bi počakali, da se drugi pogajajo z nami.
Nato je govoril lord Cramborne, ki je podal slično izjavo kot Eden in posebno poudaril, da pogajanja z Italijo niso dovolj pripravljena.
Takoj se je dvignil predsednik vlade sir Neville Chamberlain, ki jc uvodoma izjavil, da jc Grandiju popoldne sporočil, da se liočc Anglija takoj začeli pogajali z Italijo v Rimu. Izjavil pa. mu jc in ludi pred parlamentom izjavlja, da bo sleherni dogovor z Italijo predloien Z vezi narodov. O pi iznanju aneksi je Abesinije pa sc bo tedaj govorilo, če bo to koristilo splošnemu pomirjanju. Italija ni grozila — pravi Chamberlain — kakor ni grozila, Iako tudi ni skušala zmanjšati našega ugleda. Če sc ne začnemo pogajati z Italijo, tedaj sc bo gonja proti Angliji in Italiji Iako razširila, da bo postala vojna neizbeina.
V Londonu veliko razburjenje
Grozi razpust parlamenta
London, 21. febr. c. Splošno poudarjajo, da v Londonu še ni bilo tolikšnega razburjenja v vsem času po svetovni vojni kakor tokrat. Kaže, da jo ostrina prišla do viška in za popoldansko sejo parlamenta je vladalo silno zanimanje.
Ves dan dopoldne so bila med vlado in Ede-iiom posredovalna pogajanja, da naj Eden svojo izjavo v parlamentu čim bolj omili. Ne ve se še, kako daleč je lo posredovalno delo uspelo, kor se govori, da je bil Eden čez dan že v stiku s Churchillom in Lloyd Georgom. Posebno govor Lloyda Georga bo baje silen napad nn vlado in senzacionalen.
Položaj je Iako napet, da londonski večerniki že pišejo, da bo parlament r a zp u š č e n in (la bodo razpisane nove volitve.
Začasno vodstvo zunanjega ministrstva je že prevzel lord Halifax. Veliko |Hizornost je vzbudil nenadni dopoldanski obisk italijanskega veleposlanika Grandija pri predsedniku vlade Chani-berlninu. Grandi je ostal v predsedstvu vlade tri čert ure. Na sestanku je bil začasni vodja zunanjega ministrstva lord Halitax. Na sestanek jo Grandi prinesel italijanski odgovor na Edenov predlog o odhodu prostovoljcev iz Španije. Ta odgovor misli Chamberlain na seji parlamenta prebrati kol odgovor na Edenov napad na vlado.
Madžarska se želi oborožiti
Budimpešta, 21. felir. b. V političnih krogih pripisujejo velik pomen seji vojnega sveta, ki je bila danes sklicana. Na dnevnem redu je vprašanje llonveda. Veliko pozornost sta vzbudila dva članka v »Maggyar Orszagu« in »Nenuety Ujsagu«, ki oba zagovarjata oboroževanje Madžarske in zahtevata vojaško enakopravnost. Oba lista priporočata razpis novega posojila za oboroževanje.
Dunajska vremenska napoved: Brez bistvenih sprememb.
Zagrebška vremen, napoved: Nekoliko oblačno, temperatura stalna.
V Avstriji po Hitlerjevem govoru:
Veliki hitlerjevshi izgredi
Srbska cerkev je dobila
novega patriarha
Z ukazom kr. namestnikov ie bil potrjen za patriarha črnogorski metropolit Gavnlo Dož č
Belgrad, 21. februarja. AA. Davi ob 10 se je «estai v saborni cerkvi volivni zbor za izvolitev poglavarja srbske pravoslavne cerkve. Naloga zbora je bila izbrati iz šestorice kandidatov arhierej-skega sabora trojico kandidatov in jih predlagati kroni.
Ob 11.45 je volivni zbor končal svoje delo. Izid volitve je naslednji:
Mitropolit črnogorsko - primorski G a v r i 1 o Dožič je prejel 50 glasov, episkop budinski Georgije Z u p k t v i ć je prejel 27 glasov, mitropoiit dabro-bosanski Peter Z i m o n j i ć je prejel '23 glasov.
Pravosodni minisier Milan Simonovič se je nato odpeljal na dvor, da poroča o glasovanju.
Ob 12.15 se je pravosodni minisier vrnil z dvora v saborno cerkev. Člani volivnega zbora so stoje poslušali ukaz kraljevskega namestništva, ki potrjuje mitropolita črnogorsko-primorskega dr. Gavrila D o ž i ć a za patriarha srbske pravoslavne cerkve. Nato so opravili službo božjo in zapeli pesem »Mnogaja ljeta*.
Ukaz o imenovan u
Belgrad, 21. februarja. A A. Ukaz o imenovanju novega patriarha se glasi: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, imenujejo kraljevski namestniki na podlagi izvolitve volivnega zbora z dne 21. februarja 1938 na predlog pravosodnega ministra s soglasjem predsednika vlade in na osnovi Člena 2 zakona o volitvah patriarha srbske pravoslavne cerkve, nj. sv. dr. Gavrila, mitropolita črno-gorsko-primorskega, za patriarha srbske pravoslavne cerkve. Pravosodni minister naj izvrši ta ukaz.
Belgrad, 21 februarja 1038.
Pravosodni minister M. Simonovič s. r.
Pavle s. r.
Dr. Stanković s. r.
Dr. I. Perovič s. r.
Dr. Gavrilo Dož č
Mitropolit črnogorsko - primorski dr. Gavrilo Dozič, novi patriarh sibski, se je rodil 17. maja 1881 v vasi Vrijrih v Donji Morafi v Črni gori iz znanega bratstva Medenice Mladi Gjorgje — doma so ga klicali Djoša — je kazal že v rani mladosti izredno nadarjenost in ljubezen do šole in učenja. Njegov stric Mihajlo Dožič Medenica, arhimandrit moračkega samostana, ga je poslal v šole. Po končani ljudski šoli pri svojem stricu v samostanu Morači je odšel na srednjo šolo v Belgrad, odtod pa v bogoslovno učiteljišče v Prizren. Povsod se je odlikoval z odličnimi uspehi. V tue-Iiiški red je stopi! kot dijak prizrenskega bogoslovja. Vstopil je v samostan v Sičevu pri Nišu dne 26 februarja 1900. Že naslednjega dne je postal djakon, teden dni nato pa so ga imenovali za jeremonaha. Po končani šoli v Prizrenu je pa postal učitelj v Dečanih. nakar je odšel v Carigrad, kjer se je v tamošnjem bogoslovju izpopolnil v grškem jeziku. Od tam je šel na višjo šolo v Atenah. Kot dijak tamošnje teološke fakulteto je postal sindjel in bil odlikovan ? prsnim križem. Leta 1909 je konča! teološko fakulteto in postal doktor pravoslavnega bogoslovja. Nato je postal glavni tajnik Hiletidarskega samostana na Sveti Gori. Med obiskom blagopokojnega kralja Petra leta 1910 v svetogorskih samostanih ga je sveto-gorski sabor določil za njegovega tolmača in spremljevalca. Nato je postal poročevalec zn cerkvena šolska vprašanja pri srbskem poslaništvu v Carigradu in upravitelj srbske šole v tem mestu. Kasneje je bil nekaj časa v Švici in Franciji, kjer se je izpopolnil v francoščini. Od drugih jezikov je tedaj že obvladal grščino, ruščino in bolgarščino. Po vrnitvi iz Švice je postal arhimandrit carigrajske patriarhije. Ko je postalo mesto mitropolita raško-prizrenskega prazno, je šel tja in je bil dne 4. decembra 1904 ustoličen zn mitropolita. Na tem mestu je ostal do konca balkanske vojne. Po srečno končani balkanski vojni je bil dr. Dožič 6. septembra 1912 imenovan in svečano ustoličen za mitropolita in nrh'episkopa v Peči. Po smrti črnogorskega mitropolita Mitrofana ga je sveti arhierejski zbor zedinjene pravoslavne cerkve izvolil 17. novembra 1920, 2. marca 1921 ga je pa slavnostno ustoličil za mitropolita črnogorsko-pri-morske mitropolije na Cetinju. Na vsepravoslavneni kongresu v Carigradu leta 1923 je dr. Gavrilo Dožič na čelu naše delegacije zastopal jugoslovansko pravoslavno cerkev. Po grško-turški vojni v Mali Aziji, ko so Grke pregnali iz Male Azije, je grška vlada, da nastani mnogo beguncev, se-kvestrirala vsa samostanska posestva nn Grškem, med drugimi tudi velika posestva samostana Hilen-darja na Sv. Gori in na Kalambriji. Grška vlada je smatrala zadevo samostanskih posestev za svojo notranjo stvar in šele po dolgih in težavnih diplomatskih akcijah se je sestala konferenca v Carigradu leta 1933, na kateri je imelo priti to vprašanje na dnevni red Dr Gavrilo Dožič je bil predsednik naše delegacije. Grška vlada je sprevidela pravično stališče in tako so to vprašanje uredili v duhu naših zavezniških in prijateljskih odnosov.
Parit, 21. februarja. A A. (Havas) Po poročilu iz Concluda so včeraj slišali v Teruelu močno eksplozijo. Vse kaže. da je mesto pretrpelo precej veliko škodo. Popoldne je bilo poslopje vojaškega poveljstva v plamenih, mnoga druga poslopja so malone popolnoma uničena. Kaže, dn so nasprotniki izkoristili precejšnje število podzemeljskih rovov ter na ta način prispeli v mesto, ki so ga na ta način podminirab. Sinoči so čete, ki nastopajo vzhodno in južnovzhodno od Teruela prodrle do ceste v Sagunto in jo v doližini -1 km zavzele. Pri tej priliki so zavzele tudi vas Castraldo. Republikancem je preostai samo en hodnik, po katerem ae morejo njihovi borci umakniti iz samega Te ruela.
Salamanta, 21. febr. AA Havas: Tukajšnja radijska postaja je objavila: Štiri nacionalistične kolone, ki se bore pri Teruelu, so zavzele postojanke, ki jih je določilo vrhovno poveljstvo. Sovražni odpor je včeraj zelo popustil. Teruel smo v vojaškem smislu že zavzeli. Vendar pa obkoljene rdeče čete utrjujejo mesto in so v mestu izkopale »trelske jarke in postavile barikade. Vendar Te-ruel ne more uiti svoji usodi. General Franco osebno vodi borbe skozi Teruel.
Barceloni. 21. febr. AA. Havas: Nacionalistične
Dr. Gavrilo Dožič je najizrazitejši zastopnik Črne gore in Črnogorcev. Živahno je sodeloval pri vseh nacionalnih in kulturnih gibanjih pri vprašanjih Črne gore in Primorja. Po prihodu na mesto pečanskega mitropolita leta 1913 je začel živahno akcijo za popravo razdejanih srbskih cerkva in samostanov v zavzetih krajih. Popravil je tudi pe-čansko patriarhijo Med drugim je dosegel, da so bila samostanska posestva v Črni gori izvzeta iz agrarne reforme. Po njegovi za.slugi so zbrali tudi gmotna sredstva za zidavo velike pravoslavne katedrale na Cetinju, ki bo večni spomenik kralju Aleksandru I. Zedinilelju in spomin stoletnih bojev in mnogoštevilnih žrtev, padlih za ime, vero in svobodo te slavne srbske pokrajine. Znano je tudi, da je dr. Dožič ustanovil na Cetinju narodni odbor in izdal na Črnogorce zgodovinski proglas, v katerem jih poziva k brezpogojnemu zedinjenju s Srbijo Ta prog^s je sledila velika črnogorska narodna skupščina od 13. do 2G. novembra 1918, ki se je je dr Dožič udeležil kot poslanec. Skupščina ga je izvolila za predsednika delegacije, ki je njen sklep odnesla v Belgrad in ga izročila prestolonasledniku regentu Aleksandru. Tako je dr. Dožič svoje začeto delo za zedinjeuje izvedel do konca.
Ime dr. Gavrila Dožiča je spoštovano daleč zunaj meja naše države, posebno pri drugih pravoslavnih cerkvali in narodih. Cnrigrajska patriarhi ia zelo ceni njegovo veliko teološko sposob nost. Neki turški list je ob priliki neke lfonfe-rence v Carigradu pisal o njem: Srečen je ta srbski narod in ta srbska dežela, ko ima takšne može! Kajti če so takšni njihovi vladike, kakšni so šele generali in vojskovodje! Z bolgarsko cerkvijo ima dr. Gavrilo že dolgo zelo prisrčno razmerje in misli, da nas druži ne samo skunna vera, temveč tudi skupna slovanska kri. Z grško pravoslavno cerkvijo ima dr. Gavrilo takisto zelo prisrčno razmerje ter takisto živahno spremlja življenje in razmere v albanski, romunski in češki pravoslavni cerkvi, posebno v Pod-karpatski Rusiji. Mitropolit Gavrilo ljubi kakor vsak Črnosorec žo po tradiciji pravoslavno slovansko Rusijo in živo sočustvuje z bolestjo ruske cerkve in ruskega naroda zaradi barbarskega Dre<?nnjania pravoslavne cerkve v Rusiii
Dr. Dožič je zelo aktivno sodeloval pri vseli narodnih bojih Zaradi svojih vojnih zaslug je dobil najvišja črnogorska odlikovanja kolajno Obilica in pozneje red Karašjorgjeve zvezde z moči, ki mu ga jc osebno pripel lia prsi kralj Aleksander.
Bukarešta, 2!. februarja. AA. (DNB.) Nova j romunska ustava ima 100 paragrafov iu je razdeljena na osem poglavij. Romunski narod lxi že 24. februarja glasoval o tej ustavi. Glasovalno pravico imajo vsi. ki so v volivnih seznamih za dosedanje parlamentarne volitve. Glasovanje je obvezno. Glasovan je bo ustno pred volivno komisijo, ki bo sestavljala posebne sezname za in proti. Besedilo nove ustave se razlikuje od usta- j ve iz leta 192"5 z naslednjimi bistvenimi spre- j membaini:
Vsakemu Romunu je prepovedano, da bi | ustmeno ali pismeno propagiral izpre-membo i režima, razdelitev posestev drugih oseb, tla za- j govurja davčno prostost ali razredni boj.
Duhovščini vseli veroirzpoxedi je prepovedano izkoriščati svoj duhovni vpliv v politično ' agitatorične namene. Politična agitacija je pre- ] povedana med verskimi svečanostmi in ila cerkveni zemlji. Sploh je prepovedana vsaka po- ■ litična organizacija nn verskih osnovah. Z izje- I mo v zakonu določenih primerov je duhovniku , prepovedano zapriseči druge osebe.
Smrtna knzen. ki jo doslej niso poznali v ' Romuniji, velja za vojno dobo na podlagi no- 1 voga vojaško-kazenskega zakona. Ministrski svet sme smrtno kazen razglasiti tudi v mirnem času, kadar gre za poizkus atentatov nn vladarja, člane kraljevskega doma, na poglavarje tujih držav člane vlade, državne uradnike kakor tudi 1 zu primer razbojsiev in političnih umorov. i
Prod civilno poroko jc treba opraviti versko J poroko.
Zakonske predloge stavlja kralj, vsaka ; zbornica, skupščina in senat, pa sme iz lastnega '
Belgrad, 21. febr. m. Na popoldanski skupščin-ski seji je bilo sporočeno, da je poslanec Milan Petkovič iz neodvisnega kluba vložil interpelacijo na ministrskega predsednika zaradi definitivne odstranitve kenkordata z dnevnega reda. V imenu vlade je zaprošeno nujnost sprejel minister za gozdove in rudnike. Poslanec Mravlje (JNS) je
čete, ki so zjutraj popolnoma obkolile Teruel, so čez dan prodirale naprej proti jugozapadu. Nekatero kolone so že v vasi Puebla de Valverde, železniška proga Saragosa—Vnlencija pa je pokvarjena v dolžino več kilometrov. Čete. ki prodirajo od jugozapada. so sedaj v zvezi s četnmi, ki prodirajo proti Teruelu s severa.
Saragosa. 21. febr. b. Nacionalisti so danes nadaljevali z. vso silo vojne operacije tor so z vseli strani obkolili Teruel. Glavna cesta proti Vnlenciji je popolnoma pod kontrolo Francovih čet. Ena brigada rdeče vojske je popolnoma uničena. Padec Teruela pričakujejo vsak trenutek.
Barcelona. 21. febr. b. Da bi ljudstvo pripravili nn padec Teruela. so davi vladni listi sporočili javnosti, da so Čete rdečih pri Teruelu v težkem položaju. Umaknile so se nn drugo obrambno črto. Komunike govori o težkih borbah v zadnjih dveh dneh in poudarja veliko aktivnost nacionalističnega letalstva.
Dunaj, 21. febr. b Poročajo, da je avstrijska vlada zaprla konzulat v republikanski Španiji, v Barceloni in Valenciji. Namesto tega bo odprla svoje kouzulate v Francovi Španiji. Avstrijski pn slanik v Parizu, ki jt obenem poslanik v Španiji, bo sedaj akreditiran pri Francovi vladi.
Dunaj, 21 febr. b. Po zgodovinskem sestanku v Berchteegadenu pred osmimi dnevi je nastal v vsej Avstriji nov val narodnega socializma. Posebno močno čutijo gibanje avstrijskega narodnega socializma od včeraj naprej. Na Dunaju ie v toku Hitlerjevega govora, poeebno pa potem, ko je Hitler končal svojo izjavo. prišlo do burnih demonstracij narodnih socialistov. Veliko skupine s« nosile zastave s kljukastimi križi po mostnih ulicah in burno vzklikalo Hitlerju. l)o poznih večernih ur v soboto in ves včerajšnji dan d« noči so trajale demonstracije narodnih socialistov na U u n a j u , v L i n i u , v Gradcu, v C e 1 o v e u in v drugih mestih. Policija tli nikjer posredovala. Posegla jo vmes šele tiч1ај. ko so pristaši domovinske fronte priredili protidemonstrari je ter vzklikali dr. Schti-echniggu. Med narodnimi socialisti in pristaši domovinske fronte je pr i š 1 o do pretepov. Policija se jo tedaj omejila le na to. dn loči nasprotnike, kar sp ji jp vedno posrečilo brez večjih naporov. Tudi ni policija aretirala nikogar zaradi teh dogodkov. dasiravno so se na ulicah pojavljali narodni socialisti v p r e p o v e d a n i h SA krojih. Pri demonstraci.iiih so se najbolj odlikovala mesta Gradec. Linz in Celovec.
Vsa Avstrija je že 24 ur v nenavadnem stanju, ki se na eni strani izpolnjuje v nerazumljivem dcli-riju veselja, na drugi strani pa v neznosnem razočaranju in potrtosti. Del avstrijske javnosti vidi v včerajšnjih Hitlerjevih besedah končno ustvaritev svojih želja in ciljev, drugi del pa gleda, kako vse njegove dosedanje težnje in napori za ohranitev neodvisnosti in samostojnosti Avstrije tonejo v negotovosti. Včerajšnji dogodki, ki so se odigrali nn dunajskih ulicah in po drugih avstrijskih pokraji-nnh. pa najbolj pričajo, kam gre Avstrija.
v zadnjem trenutku ne pride do ponovnega nepričakovanega preobrata, potem pomeni včerajšnji dan vsekakor veliko razpotje. Posledice včerajšnjega zgodovinskega dne so lifldo bržkone čutile ie. prihodnje dni.
Kar ie avstrijsko javnost najbolj iznenidilo, je bilo zadržanje policijo, ki je ostala novsod pasivna. V vladnih krogih presojajo dogodke precej nemirno in še ne vedo, kaj naj delajo, še večja pa je skrb vlade zaradi tega. ker Hitler ni dal tak« p r i č a k o v n n e izjavo o avstrijski neodvisnosti. Merodajni kregi se izogibajo vsaki izjavi in poudarjajo, da ,ie treba nočakati nn govor ilr. Sehuschnigga. ki ga bo imel 24. t. m. Uradni krogi pa nikakor niso zadovoljni z izjavo Hitlerja »dede Avstrije Z velikim začudenjem so poslušali, ko je Hitler govoril »»nemški A v s t r i j i«, katere izraz je Avstrija žc zdavnai zavrgla. Se večje nezadovoljstvo jii jc povzročila Hitlerjeva opazka o narodnih in ne državnih mejah. Tudi so avstrijski
predlagati nove zakone le tedaj, če so v splošnem državnem interesu.
Kralj sklicuje znkonodavnu telesa vsai enkrat v lotu. On proglaša zasedanje za zaključeno in sme parlament odložiti
kruli imenuje ministre in jih odstavi in. Kralj more razpustiti parlament z odlokom z zakonsko veljavo, mora pn ga predložiti za-konodavnim telesom pri prihodnjem zasedanju v nadomestno potrditev.
Kralj sklepa politične in vojaške pogodbe s tujimi državami Trgovinske pogodbe, pogodbe o plovbi in podobne dogovore, ki jih sklene kralj, mora kasneje potrditi parlament.
število senatorjev in poslancev bodo spremenili in bo v parlamentu posebno mnogo več zastonnikov kmečkega stanu.
Nova ustava določa stroge kazni za tiste, ki bi brezvestno trosili državni denar.
Ustavl ja sc osrednji zavod za fonde in javno varnost, razširjajo se pravice kmečkega stanu in povečajo se pravice države pri izrabljanju peirolejskili vrelcev
Upostavlja se enako postopanje napram vsem narodom, ki žive v Romuniji žc od davnih časov
London. 21. febr bb. »Times« poročajo iz Bukarešte, dn namerava sovjetska Rusija še spomladi pričeti t gradn jo velikih utrdb ob reki Dnjoper in utrditi več važnih pokrajinskih mest. Na Črnem morju pa bo prav tako spremenila nekatera mesta v trdnjave ter montirala daljno-motne topove Vse važne luike bodo vojno zavarovane. Sov jetska vlada pa bo zgrudila v Ukrajini številna letališča.
vložil interpelacijo na dr. Stojadinoviča o podelitvi 63 milijonskega kredita Zadružni zAezi za sanacijo slovenskega zadružništva. I o interpelacijo je predsednik vlade dr. Stojadinovič odstopil kmetijskemu ministru Stankoviču. Pri nadaljnji proračunski razpravi je prvi govoril poročevalec večine Caslav Nikitovič, ki je odgovarjal na kritike opozicional-eev. Med drugim je izjavil, da je vlada prinesla v naše notranjepolitično življenje pomiritev, navzlic temu, da je dala politično svobodo. V časih, ko je vladala JNS, kateri je pripadala sedanja opozicija, je vladala težka gospodarska in politična kriza. Ljudje so bili zaprti že. če so trdili, da vlada v državi gospodarska kriza. Obširno se je bavil z našimi nolranjepolitičn.mi vprašanji, predvsem s tako zvanim • hrvaškim vprašanjem. Pravi, da se zdaj lahko mirno vozimo po železnicah in se nam ni treba bati peklenskih strojev, položenih pod vagone, kakor se je to dogajalo pod prejšnjimi režimi Sedanja vlada je s svojo pomirljivo politiko odvzela vso ostrost našim nerešenim notranjepolitičnim vprašanjem, tako da je možno razprav-jjati o njih v mirni atmosferi. Tako ^popuščanje« vlade ne pomeni njene slabosti iu nestalnoeti, marveč njeno stalnost in moč ter zavest, da ima v narodu zaslonibo. Vlada pripravlja po izjavi no tranjega ministra dr. Korošca predvsem zakon o samoupravah, kateri bo da! ljudstvu najširšo možnost za odločevanje v zadevah banovinskih samouprav Po izjavi govornika pripravlja vlada že tudi drugo milijardo za javna dela. Ktrkor hitro bo izčnpan ta kredit, bo vlada pripravila še tretjo milijardo. Nazadnje se govornik obširno bavi z gospodarsko politiko sedanje vlade 1er odgovarja poslancem z juga. Opozicija govori, da se je ad ministracijn pod sedanjo vlado poslabšala. Govornik pa vse to zavrača. Izvajanja Nikitoviča ie večina glasno odobravala 7a niim sta govorila JNS poslanca Suknja Ktirtovič in Manfred 1'aštro-vič, ki sta kritizirala vladno poliliko.
krogi nezadovoljni, da Hitler niti i besedico ni omenil neokrnjenosti iu neodvisnosti Avstrije knr so vsi najbolj pričakovali. Na vsak način je bil včerajšnji Hitlerjev govor zelo' slabo plačilo za vse žrtve, ki jih je morala Avstrija v zadnjih časih žrtvovati Nemčiji.
Avstrijski merodajni činitelji se zavedajo težav in odnosov, v katerih se danes nahajajo z Nemčijo. Trenutno je vse zanimanje osredotočeno na stališče, ki ga bo avstrijska oblasl z,avzela do ilegalnih n a rod no-social isti čnih organizacij, njihovega pokre-ta in njihovih pristašev. Notranji minister Seyss -Inquart, ki se je vrnil iz Berlina, je prinesel s seboj nova Hitlerjeva navodila. Poudarja se. da bodo nastale velike težave slede dovoljenja, da se sme nositi kljukasti k r i ž in pa glede povratka članov avstrijske legije iz Nemčije.
Dunaj, 21. febr. AA Havas: Sinoči je po dunajskih ulicah prišlo do ner<dov. Nad 1000 vse-učiliščnikov je šlo po ulicah blizu Ringa in nato pred univerzo, ves cas vzklikajoč Hitlerju in za anšlus Sjirevod je nato odšel prod dom »domovinske fronten, kjer pa je stal oddelek milice, ki jo je nedavno ustanovil Schuschnigg. Razvili so se manjši neredi. Prav isti neredi so se ponovili blizu zapadnega kolodvora. Tudi v Inomostu je prišlo do neredov Sprevoda se je udeležilo več tisoč narodnih socialistov, ki so se pripeljali iz vse Tirolske. Policija ni posegla v prepire, ampak je samo opazovala.
Onoldne so liitlerjevski vseučiliščniki spet priredili bučne manifestacije za Hitlerja. Katoliški dijaki pn so priredili protimanilestacije za Schuschnigga. Spopadov ni bilo.
Vsa dunajska policija je strogo pripravljena in ima povelje, da vse nemire v kali zaduši. Za dr. Schuschniggov govor vlada veliko zanimanje v vseh političnih krogil- in javnosti. Člani domovinske fronte v pokrajini in na Dunaju se pripravljajo, da pozdravijo dr.. Schuschnigga. Zgradbe domovinske fronte bodo vse okrašene z zastavami in grbi. Opremljene pa bodo tudi z zvočniki. Na Dunaju pripravljajo dr. Schuschniggu velike ovacije.
Delavstvo bo branilo
neodvisnost Avstrife
Zaradi demonstracij narodnih socialistov v Avstriji jc zavladalo veliko vznemirjenje med avstrijskim delavstvom, ker so narodni socialisti priredili večkrat tndi hude protidržavne izpade. Že zadnje dni ob spremembi avstrijske vlade je prišlo v številnih tovarnah in podjetjih do protestnih stavk kot izraz, nezadovoljstva glede novega notranje-politične-ga in zunaii.je-političnega razvoja. To nezadovoljstvo je prihajalo do izraza v vseh resolucijah in brzojavkah, ki so bile poslane zveznemu kanclerju dr. Schuschniggu in v katerih se je poudarjala pripravljenost avstrijskega delavstva. «la se bori z vsemi silami za ohranitev svobode in neodvisnosti Avstrije. Avstrijsko delavstvo je organizirano v takozvani socialni de-luvski skupnosti v okviru domovinske fronte, na čelu katere je minister brez listnice Roth. Sklenilo se je, rla se bo pričela živahna akcijtv ra zbiranje avstrijskega delavstva. Tako je pVfllftVt-nje dni določena prireditev delavskega zborovanja v vseh duna jskih okrajih, dn se dis deloV-stvu prilika, da zavzame popolnoma odkrito stališče do novo nastalega položaja.
Vfts Hitlerjevega govora v Parizu
Pariz, 21. febr. b. Pariški tisk je zabeležil v nedeljo v zvezi s Hitlerjevim triurnim govorom nenavadni tehnični rekord. Nekaj minut po Hitlerjevem govoru so izšli v Parizu vsi bulevarski listi s polnim tekstom Hitlerjevega govora brez komentarja. Jutranjiki vidijo v Hitlerjevem govoru štiri najvažnejše točke:
J. priznanje Mandžurije,
2 okrepitev nemškega oboroževanja.
3. zahteva po nekdanjih nemških kolonijah.
1. izjavo Hitlerja, da ima Nemčija praviro. da se briga in ščiti interese Nemcev, pa naj bodo v katerikoli državi.
Vojni minister Daladier je izjavil na kongresu radikalno-socialistične stranke, da težnje Nemčije v srednji Evropi vsebujejo brezpogojno ogrožanje miru. Tem težnjam Nemčije se mi ne bomo podvrgli, jo vzkliknil Daladier. Francoska javnost zelo nestrpno pričakuje odgovor Delbosa, ki ga bo dal v četrtek.
Seja senata
Belgrad, 21. febr. m. Po zadnjih senatnih volitvah je imel danes dojioldne senat sejo. Ker je letos potekel mandat predsedniku dr. Mažura-niču, je sejo vodil po letih najstarejši senator Štefan Milialdžić. Od vlade eo se udeležili seje u< \nji minister dr. Korošec, trgovinski mini-st«, /rbanič in minister zu l judsko telesno vzgojo Viiletic. Prišli so vsi novo imenovani iu izvoljeni senatorji, razen šestih, ki pripadajoSDK. Zapisnik zadnje seje je prečital tajnik Vukotič, prav tako zajiisnik o imenovanju novih senatorjev. Predsedujoči je zatem obvestil senat, da je dobil poročilo od državnega odbora za volitev senatorjev o izvršenih volitvah dne 6. februarja. Državni odbor je poslal seiiatu seznam 23 novo izvoljenih senatorjev in 9 zapečatenih ovojev z volivnimi spisi devetih enot, kjer so bile volitve. Senat je odstopil pregled teh spisov vorifi'ka-cijskemii odboru. Predsedujoči je naročil odboru, da se mora po seji takoi sestati in proučiti predloženo grudivo. To delo naj se opravi še danes, da bo verifikacija ki odbor lahko o tem poročal na jutrišnji seji. Pre<lsedu joči je nove senatorje pozval nuj predlože svoja polnomočja. Na seji se je predsedujoči spominjal smrti dr. Vnte Pavcliča. Današnji seji je prisostvoval tudi novi senator tir. Frane Schaubach.
Pia in Pino M ah ar
Belgrad, 21. febr. m. Snoči 6ta dopotovala v Belgrad znana slovenska umetnika Pia in Pino Mlakar ter pripravljata v belgrajskom narodnem gledališču znani balet, 6 katerim sta se proslavila po svetu, »Hudič na vasi«. Umetnika eta našemu občine t vu že znana, ker 6ta pred par leti v tukajšnjem gledališču pripravila -»Legendo o jožeiu«.
Osebne cesti
Belgrad. 21. febr. m. Za uradnike pošte, brz»-java in telefona 8. skup. so postavljeni: Franc Ber-gant. Novo mesto. Franka Tornar in Nikodij Pešič iz Celja, Ivan Vidmar. Subotica, Anton Tušek, Rogatec.
Romuniia ima novo ustavo
„Sedai pa nobene izpremembe več"
Seja Marodne skupščine
Francova ofenziva pri Teruelu
Veličasten zbor
Preteklo nedeljo je v Celju zborovala Kmečka zveza, ki je ra/-predla svoje organizacije že
po vsej Sloveniji. O zborovanju je obširno po »Ponede' slej
odborov, ki imajo pravila že potrjena, je 52,
ročal žc »Ponedeljski Slovenec«. Kmečka zve^a ima doslej že 269 krajevnih zvez. Pripravljalnih
okrajnih kmečkih zvez je 10 in v zadnjih mesecih organiziranih mladinskih odsekov je že 49, mod njimi 29 fantovskih in 20 dekliških. Skupno število članstva Kmečke zveze pa že presega 60.000 članov. Na Ziborovanju je bil izvoljen glavni odbor Kmečke zveze z g. Brodarjem na čelu. Važen govor je imel ravnatelj Zadružne zveze g. Gaibrovšok o likvidaciji denarnih zavodov. Orisal je vse težave naših kmečkih zavodov v zadnjih sedmih letih.
Ob vsesplošnem odobravanju je bila sprejeta naslednja
resolucija
A.	DOSEDANJI USPEHI
1.	Kmečka zveza z zadovoljstvom ugotavlja, da je po prizadevanju kraljevske vlade in s popolnim razumevanjem in podporo g. bana kmečko kreditno zadružništvo oživljeno ter so s tem položeni novi temelji za napredek kmetijskega gospodarstva in kmečkega stanu.
2.	Ugotavlja se, da so se od zadnjega občnega zbora poiskala za naše kmetijske proizvode nova svetovna tržišča, od česar Kmečka zveza upravičeno pričakuje zboljšanja položaja kmečkega stanu.
3.	Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je slovenska Kmetijska zbornica že organizirana in da je pričela s svojim delom. Kmečka zveza jo bo vsestransko podpirala.
B.	NAJVAŽNEJŠE ZAHTEVE V B0D0CE
1.	Na novo naj se klasificira kmečka zemlja in odpravijo nepravilnosti sedanje klasifikacije, da se s tem pripomore do znižanja davkov. Kmečka zemlja naj se v vsakem pogledu zaščiti.
2.	Zahtevamo znižanje prevzemne lakse, da bodo mladi prevzemniki posestev mogli ohraniti prevzeta posestva in na njih napredovati.
3.	Zahtevamo ukinitev transferacij za zaostale davke, ker uničujejo posestva brez kmetove krivde, ki v redu plačujejo davke, dokler morejo.
4.	Lovski zakon naj se spremeni tako, da bodo upoštevane koristi kmečkega gospodarstva
zlasti glede zaščite zajca in zatiranja škodljivih ptic.
5.	Zaščitna carina na kmetijske gospodarske potrebščine (stroji, umetna gnojila, cement, galica itd.) se mora nujno znižati, ker se s podraževa-njem teh potrebščin onemogoča gospodarski napredek.
6.	Zahtevamo znižanje trošarine na življenjske potrebščine, ki jih kmet uporablja, v prvi vrsti trošarine na sladkor, z ozirom na socialno in pre-hranitveno važnost tega hranila.
7.	Kmečka zveza načelno zahteva odpravo initnin na kmečke pridelke. Ker pa slonijo proračuni nekaterih mest v znatni meri na dohodkih od mitnin, zahtevamo, da se finančna politika mest začne preurejati v tem smislu, da se mitnine postopno popolnoma ukinejo.
8.	Kraljevsko bansko upravo nujno naprošamo, da Se v večjem obsegu kot doslej po načrtu izsušuje barja in močvirja ter uravnava reke, da se na ta način pridobi čim več plodne zemlje.
9.	Kraljevo bansko upravo prosimo, da elektrifikacijo celotnega slovenskega ozemlja še pospeši in v okviru Kranjskih deželnih elektrarn elektrificira podeželje ter mu s tem pomaga do gospodarskega napredka, in naj pospeši dogovor s Falo, ki bo mogla elektrificirati severne in eevcrnovzhodne dele Slovenije.
10.	Oblast se naproša, da takoj pristopi k reševanju socialnega zavarovanja kmečkega stanu, ki je za njegov obstoj neobhodno potrebno.
11.	Kmetijske nadaljevalne šole naj se z vso močjo širijo. Kjer so že, naj se sporazumno s krajevnimi organizacijami Kmečke zveze uvede obvezen obisk teh šol. Redne kmetijske šole naj se postopno ustanovijo po vseh krajih.
12.	Da se omogoči vstop kmečki mladini na učiteljišča, naj se iz, javnih in zasebnih sredstev čimprej ustanovi zavod v Ljubljani in v Mariboru, v katerem bodo imeli gojenci ceneno oskrbo.
13.	Obstoječa zasebna ženska učiteljišča se naprošajo, da sprejemajo v svoje zavode kmečkemu stanu ustrezajoče število kmečkih deklet, katerim se naj z ozirom na težke gospodarske razmere kmeta nudijo cenejša mesta. Zahtevamo, da se spet omogoči vstop na učiteljišča iz meščanskih šol.
14.	Kot doslej dviga Kmečka zveza odločno svoj glas za popolno zlasti gospodarsko samoupravo, ki bo dajala celotnemu slovenskemu narodu dovolj jamstva za neoviran narodni in gospodarski razvoj.
Uspešno delo Rdečega križa
Ljubljana, 31. febr.
Nocoj ob 6 je bil v dvorani Delavske zbornice občni zbor krajevnega pododbora Rdečega križa za Ljubljano ob lepi udeležbi. Občnega zbora se je udeležilo več odličnih predstavnikov, med temi ga. županja Vera Adlešičeva, zastopnik Ruskega rdečega križa univ. prof. Kopilov ter drugi.
Predsednik dr. Fotih je podal obširno poročilo, v katerem se je zahvalil vsem činiteljem, ki so podprli Rdeči križ, zlasti mestni občini ljubljanski in banski upravi za podporo, časopisju, someščanom ter vsem odbornikom. S toplimi besedami se je spominjal pokojnega marljivega sodelavca prof. Frana Kobala. Ugotovil je, da število članstva Rdečega križa v Ljubljani narašča in da so vse prireditve lepo uspele. Ljubljansko meščanstvo je s simpatijo vedno spremljalo delo Rdečega kriza. Ljubljanski Rdeči križ je absolutno nadetrankarsko in nepolitično društvo, v katerem ee združujejo pristaši vseh svetovnih nazi-ranj. Predsednik je v lepem govoru omenjal razvoj eamaritanstva pri nas, ki se je izkazalo pri mnogoštevilnih naših javnih prireditvah, najbolj pa pri množestvenih lanskih manevrih na Dolenjskem. Samaritanstvo je tedaj doživelo mednarodna priznanja.
V nadaljnjem govoru je predsednik dr. Fetih čestital zaslužnemu upravniku skladišča ravnatelju Antonu Jagodicn k njegovi 70-letnici ter se mu zahvalil za toplo delo, ki ga g. ravnatelj že več desetletij opravlja v korist bližnjemu pod okriljem Rdečega križa.
S toplimi čestitkami je predsednik dr. Fetih sporočil, da je osrednji odbor Rdečega križa sklenil odlikovati komturja p. Valerija llčaka z zlato svetinjo. Predsednik je očrtal delo in zasluge tega vnetega karitativnega delavca ter mu nato izročil odlikovanje in diplomo, kar so zborovalci sprejeli z navdušenim avplavzom.
Prečitana je bila poslanica osrednjega Rdečega križa, nato pa je podal tajniško poročilo g. Malnarič. Iz njegovega poročila je razvidno, da je društvo zelo marljivo delovalo pri človekoljubnih nalogah. Sedaj ima društvo skupno 839 čla-
nov. Društvo je priredilo mnogo prireditev, ki so vse lepo uspele. Tajnik je ugotovil, da je ljubljanski Rdeči križ v zadnjih 10 letih razdelil med potrebne blaga in podpor v skupnem znesku skoraj tri četrt milijona dinarjev.
Poročilo prireditvenega odseka je podala ga. Kroftova, poročilo o skladišču Rdečega križa ravnatelj g. Anton Jagodic, poročilo o samarijanskem odseku dr. Franta Mis, poročilo o mladini Rdečega križa g. Starman, biagajniško poročilo gosp Mlejnik. V imenu nadzorstvenega poročila je predlagal razrešnico odboru in pohvalo blagajniku g. Gruden, kar je bilo brez debate in soglasno sprejeto. Enako je bil soglasno sprejet proračun za leto 1908-39.
Pri volitvah sta bila z ovacijo izvoljena ponovno za predsednika dr. Fetih, ki že 10 let na-čeluje temu odboru, in za pod predsednico gospa Kroftova, za odl>ornike pa skoraj vos dosedanji odbor, enako tudi delegati in nadzorni odbor.
Občni zbor je pokazal vso složnost med članstvom ljubljanskega Rdečega križa, v katerem ni trenj.
Razp's
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani bo nabavila 190m® bukovih drv v cepanicah.
Drva morajo biti suha, zdrava, v cepljenih polenih po I m dolžine, brez okroglic in brez klad ali grč. Dobavljena drva se bodo prevzemala na dvorišču kralj, banske uprave in morajo biti zložena paralelno brez križev. Ponudbe v zaprti kuverti, taksirane z 10 dinarskim državnim kolkom, je predložiti okonomatu kraljevske banske uprave najdalje do 3. marca 1938. Ceno je ponuditi po I m" franko dvorišče banske palače. Dobavni rok je takoj po odobritvi nabave.
Natančna pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu kraljev, banske uprave, Bleiweisova cesta 10, soba št. 33.
Polovica nesnage v vodi za namakanje!
Skoraj ne bi verjeli, koliko nesnage odstrani Ženska hvala, ki vsebuje SchicMovo milo, ïe pred pranjem iz perila. Toda to se občuti šele pozneje pri pranju ! Vsak posamezni kos bo poprej in laže popolnoma čisf.
dobro namočeno, napol oprano
Zverinski umor lovskega čuvaja
Vitanje, 20. februarja.
Nad Vitanjem ima grof Thurn svoje gozdove, v katerih je bil Franc Grabnar gozdar in lovski čuvaj. Visoko gori v pohorskih hribih je postal Grabnar žrtev posurovelosti. Ubil ga jc Jožef Laznik. Zadal mu je šest ran z nožem, med drugimi eno v trebuh, da so mu izstopila čreva.
Strahotni umor je silno od jeknil že v samotnem Rakovcu, ki je tri ure nad Vitanjem, še bolj pa po Vitanju, zlasti še, ko so orož,niki poleg morilčevega brata Ignaca aretirali še rakovškega ljudskošolskega učitelja Ivana Zagažna. Morilec je namreč orožnikom izpovedal, da je svoje dejanje storil na prigovarja.il je Zagažnovo, ki (In mu je obljubil za to 1000 din.
Mod ljudmi je bilo že dalj časa znano, da Zagažen mrzi Grabnarja, ki jo bil kot gozdar med Pohorci zelo priljubljen. Bil jc dobričina in veder človek. Nasprotno pa ljudje za Zagožna niso marali Kajti zanemarjal je šolo. Povsod je
Vojaške smučarske tekme
Sarajevo, 21. febr. b. Danes so se nadaljevale velike vojaške smučarske tekme na .lalio-rini, ki se niso mogle včeraj dokončati zaradi slabega vremena. Tekmovanje je bilo na 30 km e streljanjem v tarče. Višinska razlika je znašala <500 m. Tekmovalo je 10 skupin. Najboljša je bila skupina I. plan. polka, ki je prišla na cilj 2 urah 21 minutah in 29 sekundah, druga jo bila francoska skupina 2:29:05, tretja skupina pa II. plan. polka 2:31:36.
delal dolgove, ne da bi jih plačeval. Bil je že večkrat kaznovan. Nazadnje ца jo obsodilo lani celjsko sodišče zaradi goljufij. V Rakovcu je namreč ustanovil sokolsko četo, šel po skoraj cedi Sloveniji pobirat darove za sokolsko tomi>olo, nato pu brc/ tombole vse dobitke in denar pri-držal za sebe.
Zagažen taji, da bi bil nagovoril oba brata Laznika k strašnemu dejanju. Toda obremenjuje ga to, da sta oba nezrela mladeniča ne samo bila z njim vodno v družbi, ampak sploh kal pri njcuii stanovala.
Bakrena ruda na otoku Visu?
Naši rudarski strokovnjaki so na otoku Visu odkrili, da so v eruptivnem kamenju, ki ga je na
fa .
otoku veliko, nahajajo neke rude, posebno baker pr
ve še niso končane. Neki rudarski strokovnjak
ker. Kaj točnejšega še ni znanega, ker preiska
pa je te dni odkril stare rimske topilnice bakra. Te topilnice je našel v rimskih razvalinah. Z analizo so ugotovili, da so stare rimske topilnice topile baker s pomočjo oglja. Geološke preiskave se nadaljujejo. Treba je ugotoviti, če je toliko bakrene rude, da bi se izplačalo izkoriščanje. Ker so našli stare rimske topilnice, to vsekakor priča, da so Rimljani vedeli za to rudo in da eo jo izkoriščali.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravno »Franz-Josef grenčice«.
Roland Dorgetèsi
Kaj sem doživet v Rusiji?
(Konec)
Trenutno daje Stalin ljudstvu pogoje za življenje, kakor utopljenca oživljajo z umetnim dihanjem. Skromne svoboščine in nekaj lastninskih olajšanj. Da bi se mladina navezala na svetlejšo tradicijo, kakor pa je oktobrska revolucija, jo Stalin navaja k občudovanju velikih carjev, Ivana Groznega, ki je združil rusko zemljo, Petra Velikega, ki je zmagal nad aristokrati. Mužiku pa je že prirojeno, da rad ljubi srvoje gospodarje.
Ne da bi vedel kdaj, eem začel pisati na rosno šipo: »Nič se ni spremenilo...« Simbolični trikotnik, ki kraljuje na tovarniških pročeljih, je zadnji ostanek svete Trojice, kmet pa ee že klanja pred podobo nekega drugega Nikolaja z veliko lobanjo in koničasto brado.
»Sto sedemdeset milijonov prebivalcev,« dopoveduje velik propagandni plakat.
Ni res. Sto sedemdeset milijonov podložnikov. Nevednih sužnjev. Zona me «preletava ob misli, da bi moral ž njimi deliti usodo. Ne, rajši sem zamorec!
V teku zadnjega tedna, ki sem ga prebil v Leningradu, so mi pokazali še več vzornih tovarn in delavskih klubov. Ali vendar ne morem verjeti, da imajo revolucionarji iz leta 1905, stanujoči v prostrani hiši na bregu Neve, odkoder gospodujejo debelem zidovju petropavlovske trdnjave, da imajo, pravim, ti ljudje svoje delo za dovršeno in svoje sanje za izpolnjene. Misliti morajo, prav kakor jaz, da so nasilniki samo druge trdnjave določili. Kaj so je zgodilo e sedmimi člani komunistične stranke, ki jih je Lenin v svojem testamentu označil kot najvrednejše? Zinovjev: uetroljen. Ka-menev: ustreljen. Pjatakov: ustrcljon. Trocki: v pregnanstvu. Buherin: v ječi. Ostal je le se Stalin,
ki je »likvidiral« vee zoprneže. Giorgijski diktator ee mora posluževati krvnika, ako hoče ostati na oblasti.
V začetku letošnjega poletja so v nekdanji prestolnici aretirali dvajsetorico nesrečnežev. Obtoženi so bili, da so snovali zaroto. Brez najmanjšega dokaza so jih deset poslali v pregnanstvo, dva pa pred puške.
»Vsi, ki me poslušajo, naj vedo, da umiram čist in nedolžen!« je kriknil dvajsetleten delavec pred sodniki.
Ali ste brali eno samo vrstico o tej žrtvi? Ne? Nikdar nič zoper rdeči imperij. Izdelovalci peticij se zadovoljujejo s tem, da protestirajo, če je v Nemčiji izgnan kak bivši poslanec Rajlistaga ali če v Italiji kakega časnikarja deportirajo na Liparske otoke.
Ros, dn so v Italiji podlo umorili Metteotija, toda v SSSR jih je na tisoče, ki so izdihnili pod zločinsko roko. Pa ne padejo vse žrtve od krvni-kove puške; poznajo še bolj boleče usmrtitve, ki pa napravijo manj hrupa.
Tako je bilo leta 1935. Iz Leningrada so odgnali osemdeset tisoč prebivalcev, ie da bi Evropa kaj vedela za to. Bele in rdeče, kar na slepo. Delavce in nekdanje buržuje in vse pomešano. Hoteli so vzbuditi strah.
Za izgnansrtvo določeni so bil najprej poklicani pred komisijo GPU, ki jim je ukazala, naj se vkrcajo. a to se je kmalu pokazalo pretežko izvedljivo. Zato so miličniki dobili nalogo, naj raznesejo odločitve po stanovanjih. Sredi noči udari pest po vratih. Ukaz pravi, da je treba v osem in štiridesetih urah zapustiti mesto. Borno pohištvo je treba prodati za kakršnokoli ceno, drobnarijo povezati v culo in iti. Ne da bi človek vedel, kam. V obljudeno
kraje ali na Ural, v rudnike ali v Azijo.
Vse mesto je trepetalo. Nihče več ni spal. Ljudje so prisluškovali hrupnim korakom po stopniščih. »Ali gredo k nam? Ne... zraven.«
Zahtevati kako pojasnilo? Od koga? Poskusiti se opravičiti? Kako? Kdor se je drznil ugovarjati, je veljal za upornika. Bolje je bilo upogniti se in ne iskati vzrokov. »Razredni sovražnik,« je bilo pisano na listku za dvanajstletnega dečka.
Ko je neki zdravnik prejel ukaz, da mora iti, je ubil ženo in otroke in na zadnje še sebe. Neka mlada žena, katere mož je odhajal sam, je skozi okno skočila za njim in se ubila na pločniku. Ni bilo ulice, po kateri se ne bi pomikale dolge vrsle staršev, oprtanih s cunjami, ki so za roke vodili s seboj jokajoče otroke. Ta strašen izhod se je vlekel skozi tri mesece.
Kdo vam je o tem kaj govoril? Nihče .. Za te ni bilo nobene pritožbe. Nobene velikodušne kampanje v časopisju. Nič hrupnih protestnih zborovanj. Samo pest preti, ki jo vržeš na krsto. Iz knste zabobni im — konec.
Vendar pa ti zavrženci še niso okusili najhujšega. Za izgonom so še delavska taborišča in ječe. Tudi za nedolžne.
Kako, da potniki, ki prihajajo semkaj, ne slišijo tožb:i zatiranega ljudstva? S čim si mašijo ušesa? Kakšna skorja jim je prerasla srce?
V imenu ljubezni, ki smo jo dolžni svojemu bližnjemu, rotim vas, kf hosln : pot in morda še dvomite v moje besede: otresite se ob prvi priliki službenih vodnikov in pojdite brez prič v taborišče ob prekopu Volga-Mo=kva ! Tam boste našli siromake, ki se pehajo kot črna živina, izčrpani in do smrti utrujeni, pod pazljivim nadzorstvom straž z nasajenimi bajoneti. Ko pa se bosto zvečer povrnili v Moskvo, boste vprašali policaje pri »Inturistuc »S čim so se pregrešili, «la morajo delati tako pokoro?«
Ne bodo se vam upali povedati. Ali pa se vam bodo zlagali. Kakor vedno. Resnica je, da jih na sto takih kaznjencev ne pride niti deset, ki bi bili sodno obsojeni. Vsi drugi *o študenti, preganjani zaradi »protirevolucionarnih naklepov«, delavri,
I obtoženi »sabotaže načrta«, kmetje iz Ukrajine, ki umiraje od lokote niso pustili pobrati žita — skratka vsi politični obsojenci, ki jih v Boljševem no marajo.
Kar sem videl jaz, more videti vsakdo, seveda pod pogojem, da se ne bo pustil vleči na vrvici kakor gosposki psiček iz muzeja v gledališče in iz kulturnega parka v prenočišče. Vtis imam, da sem se za trenutek sklonil nad to množico, ki jo mešajo in gnetejo. da bi dobili tisto čudodelno zdravilo, ki naj bi rešilo vçs svet.
Še nikoli nisem gledal tako velike drame.
To zadnjo noč sem se v umazani in ograjeni ulici splazil do neke ženske, že ne več mlade, ki se je po petih letih pregnanstva vrnila iz Sibirije. Mož ji je tam umrl. Hčerka je tudi umrla. Dva brata sta bila ustreljena. — Ker ni bila vpisana v nobenem sindikatu, sedaj nima kam iti. Tudi nima kaj jesti. Tudi ne joka več; vse solze je že izjokala. Ničesar nima več v srcu; ne upanja ne misli na maščevanje. Vse je utihnilo... Zdaj nemara ugiba, ali bo nekega večera imela toliko poguma, da se z mostu |>oženo v Nevo, da bo konec. Edino, kar jo šc zadržuje, je bled spomin na krščanska otroška leta in zmeden strah pred onostranstvom. Okorno, toda iskreno sem ji govoril o poslednji sodbi, nn katero mora mislili. Žerjavico, tlečo pod pepelom, sem hotel razpihati. Nenedoma pa opazim, kako je prebledela in polna sovraštva mi jo vrgla v obraz:
»Če Bog je, me mora On prositi odpuščanja!«
Še vedno mi zveni v ušesih njen glas, v srcu njeno bogokletstvo Ali ne bi bilo sramotno zame, če hi danes molčal? Ali ni moja sveta dolžnost, da ponovim pred vsem svetom brezupni klic živih pokopanih?
Kličejo me. Pregled moje prtljage. Greim tja, ves zatopijen v svoje misli.
Stražniki listajo moje papirje, obračajo zapiske in nečesa iščejo.
>Kaj nimate nič fotografij, nobenega dokazil-nega materiala?' me vprašajo.
»Pač, graždanin. Polno srce, toliko da mi nn poči. Ali po teh ne morete brskati.«
Drobne novice
Koledar
Torek, 22. februarja: Sv. Petra stol v Antio hiji; Marjeta Kort., spokornica. Zadnji krajec ob 5.24. — Herschei napoveduje sneg in vihar.
Sreda, 23. februarja: Peter Damaščan, škof, cerkveni učenik; Romana, devica.
Novi grobovi
-f- V Sv. Križu pri Litiji je umrla ga. Ana Komat, Sajctova mati z Gradi.ša, staru 9+ let. Bila je najstarejša osoba v fari. Naj v miru počiva!
Osebne vesli
z= Poroka. V Celju se je poročil g. Anton Grafenauer, ravnatelj zemljiške knjige v pokoju v Laškem, zaveden koroški Slovenec, z gospodično Ivanko Žumer iz Železnikov nad skofjo Loko. Obilo sreče in božjega blagoslova.
— Poročila se je v Št. Jurju ob juž. ž. nova gospodinja-gostilničarka v Kat. domu gdč. Micka Vrečko z c. Francem Trebovcem, članom katol. društva v Šentjurju. Na gostiji so gostje darovali 185 din za novo bogoslovje v Mariboru. — Dne 20. t. m. pa se je poročil g. Janez Oset, iz znane in spoštovane Martinove hiše v Črnolici, z gdč. Roziko Rozman iz vasi Krajnčice. Mladima paroma želimo v novem stanu mnogo božjega blagoslova.
Vljudno prosimo vse, ki so se na dnevnega »Slovenca« naročili, pa ga še ne prejemajo, da nam to nemudoma sporoče! Zaradi navala naročnikov se je lahko zgodila kaka pomota. — Sporočite tudi, kje in kdaj ste se naročili in plačali naročnino. — Sporočila pošljite na upravo »Slovenca«.
—	Kmetje ljubljanske okolice! V sredo, dne 23. t. m., l>o ob 0 dopoldne v frančiškanski dvorani v Ljubljani (Frančiškanska ulica) zadružni tečaj za kmete iz ljubljanske okolice. Tečaj priredi okrajni kmetijski odbor. Predavanja bodo o likvidnosti kmečkih zadrug in o širjenju prave zadružne miselnosti. Pridite v obilnem številu! ,
—	Volitvo obratnih zaupnikov na Polzeli. Včeraj so bile volitve obratnih zaupnikov v tovarni pletenin na Polzeli. Postavljeni sta bili dve listi, namreč narodno-soc.ialietična, to je plava, ki pa so jo podprli tudi marksisti, to je rdeči, in pa lista Zveze združenih delavcev, to je zelena. Zelena lista je imela hude borbe, saj eo hoteli plavi iu rdeči osnovati celo nezakonit način volitev, namreč da bi volili delavske zaupnike kar v neki gostilni z dviganjem rok. Pri današnjih pravilnih volitvah je dobila plavo-rdeča lista 73 glasov, zelena pa 99. Zelena lista je dobila s pravilnim pol i čn i kom 3 zaupnike, plavo-rdeča pa dva zaupnika, tretjega pa z ostankom količnika. Na listi zelenih so izvoljeni: lijak, Šmajd in Kor-ber. Ker jo lisla zelenih dobila največ glasov, dobi tudi glavnega obratnega zaupnika. K tej zmagi krščanskemu delavstvu iskreno čestitamo!
—	Spremembo rodbinskega imena je dovolila banska uprava v Ljubljani Avguštinu fttib-lerju, pristojnemu v občino Vuhred, okraj dravograjski, v Krizmanič.
—	Zanimiva brošura o tujskem prometu. Prejeli emo brošuro v hrvatskem jeiziku »Ure-djenjc turistioke propagande kod nase, ki jo je izdal ravnatelj turistične zveze in zastopnik »Putnika« g. Josip Srečko Vrignanin. Ta brošura podrobno navaja naše tujskoprometne zadeve in obsega precejšen načrt, kako bi se tujsikopro-metna propaganda za našo državo v tujini povečala. Interesentom to brošuro priporočamo!
—	Franc S. Finžgar: Postni govori. Za post izidejo pri Mohorjevi družbi postni govori, ki jih je imel lani v ljubljanskem radiu župnik 1'inžga.r. Vzbudili so že lani zanimanje in bila je izražena želja, naj bi bili natisnjeni. Iz Jezusovega trpljenja je vzel avior le nekatere osebe: Petra, Juda, Pilata, žalujoče žene in še nekatere ter ob njih govoril o vereko-nravnih vprašanjih naše dobe. Prav zato, ker odkrivajo s podrobno eksegezo Jezusovega trpljenja in ч veliko življenjsko skušnjo grehote, priložnosti in nagnjenja današnjega poganstva in tudi majhnega krščanstva in to v močnem, prav Finžgarjevem jeziku, to jih posebno priporoča. Postnim govornikom bodo nudila mnogo snovi, drugim pa obilo prilike za razmišljanje in objokovanje svojih grehov ...__
—	Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. br. 30474/35._
—	Vreme Evropa: Visok pritisk prevladuje še nad večjim delom evropske celine in povzroča večinoma vedro in hladno vreme. Depresija nad Sredozemskim morjem s središčem nad Grčijo povzroča tu pa tam deževje na skrajnem južnem Balkanu in nad Sicilijo. Globoka depresija vlada še nad Rusijo, kar povzroča sneg. Temperatura je zelo padla nad Anglijo in južnovzhodno Evropo, dočim je v ostalih krajih ni veliko spremen i. a. — J u g o s 1 a v i j a : Vedro na Pritnorju, oblačno v ostalih krajih. Temperatura jo padla v južnih in južno/.ahodnih krajih, a malo narastla v ostalih delih. Minimalna temperatura Sara jevo —17 stopinj, maksimalna Ercegnovi +11 stopinj. — Napoved za danes: Temperatura ee ne bo veliko spremenila,
_ Nesreča nemške smučarke v Kranjski gori.
Z včerajšnjim opoldanskim vlakom je dospela v Ljubljano 25 letna zasebnica Veronika Heiden, donta iz Monakova. Heidnova se je smučala po smučiščih okoli Kranjske gore, pri smučanju pa je lako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. Na kolodvoru jo je prevzel ljubljanski reševalni avto ter jo prepeljal v Leonišče. Heidnova je prav včeraj nnmeravala odpotovati v Neni-Čijo, toda zadnji dan njenega bivanja v Sloveniji •e je pripetila nesreča.
—	Oproščen od obtožbe laradi komunističnih letakov. 1'red velikim kazenskim senatom v Ljubljani je bila včeraj dobro uro trajajoča, tajna razprava proti 24-lelnemu slaščičarskemu poinoč-aiku Frnnu Benedičiču iz Zgornjo Dobrave, ob-
čina Selce. Obtožen je bil, da je ponoči 9. novembra lani, ko so komunisti slavili 20-letnico boljševiške revolucije, trosil po Dobravi komunistične letake. Po naših krajih razkropljeni komunisti porabijo namreč vsako priliko, da vržejo kake nesmiselne letake, v katerih slave Stalina »kot genialnega voditelja narodov«. Benedičič se je pred velikim senatom moral hraniti pred obtožbo zaradi zločina po čl. 1, točka 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obtoženec je zanikal vsako krivdo, zatrjeval je samo, da se je hotel napram prijatelju --pobahati«. Zašel pa je v past dveh provolmterjev. Razprava je podala marsikatero čedno zanimivost. Benedičič, ki je sedel že 3 mesece v preiskovalnem zaporu, je bil popolnoma oproščen zaradi pomanjkanja dokazov po g 280 k. p.
—	Zvišanje mezde poljedelskim delavcem v Vojvodini. Zdaj je v Vojvodini tisti čas, ko nabirajo delavce za poljedelsko delo. V smislu novih uredb so se že pričeli sestajati paritetni odbori, ki določajo višje mezde za poljedelske delavce, ker so se gospodarske razmere zboljšale. Poljedelski delavci bodo dobivali po 15 din na dan s hrano, brez hrane pa 25 din, poleg tega pa še enajstino žetve, žita ter druge dodatke. S temi pogoji so delavci zadovoljni.
—	Slovenskemu krožku na Dunaju so nadalje darovali o priliki desetletnice (Drugi izkaz): Po 100 din: šentjanški premogokop Andrej Jakil d. d. na Krmelju; Bata, jugoslov. tovarna čevljev itd. Borovo; NabavljaLna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru. — Po 50 din: Ašič Ivan, javni notar v Mariboru; Hotel Slon v Ljubljani. — Po 25 din: Franjo Novak in Komp. v Ljubljani. — Po 20 din: dr. Anion Svigelj, odvetnik v Ljubljani, dr. Vadnal Ludvik, odvetnik v Soboti v Prekmurju. — 10 din: dr. Radovan Brenčič, upravnik gledališča v Mariboru. — V roke našega ustanovitelja in častnega predsednika v Ljubljani g. A. S. so izročili: 200 din g. dr. Anton A. v Ljubljani; 60 din inž. Hugo UbliF, založnik Umetniške propagande v gradu Loka pri Zid. mostu; po 20 din goepa Poldi Grudnova, tovarnar J. Bratuž, dr. Fran Gaberšček, odvetnik; po 10 din: neimenovani, prof. Fraa Mašera, doktor Dereani, dr. Kane, dr. Svajger, dr. Jakša, dr. Ko-sič, dr. Kramairič, dr. Pretnar, vsi v Ljubljani. — Skupa-j 2883.50 din, Ako bi ta zgled sledili vsaj še msi tisti, ki so tekom 10 let bili deležni dobrot našega edinega društva na Dunaju in ki imajo danes v domovini dobro eksistenco, bi na.5 Slovenski krožek mogel razviti še veliko intenzivnejše delovanje v velikem svetovnem mestu. Nad 3600 Slovencev se mora boriti na tujem za ohranitev svoje narodnosti. Pomagajte nam, da bomo mogli vztrajati sredi tujih valov. Hvala vsem prijateljem in darovalcem.	Odbor.
—	Nov modemi parnik naše trgovske mornarice. V kratkem bo izročen lastnikom novi parnik dubrovniške paroplovne družbe »Dubrovnik«, ki je bil naročen v Angliji. V Anglijo je že odpotoval član te družbe kapitan Čižek, ki bo prevzel parnik in ga odpeljal v Dubrovnik, kjer bo svečano blagoslovljen. To je eden naših najbolj modernih par-nikov.
1 Katehetski sestanek bo drevi ob pol 8 v srebrni dvorani hotela Uniona. Na sporedu je referat prof. dr. Fr. Jakliča ■»Etični pouk pri nas in drugod«.
I Obleka in obutev za uboge. Dobri ljudje imajo priliko, da darujejo vsako sredo revežem stare obleke, perilo in obutev. Mestni socialni urad sprejema na Vodnikovem trgu pred spomenikom hvaležno vsak dar. Na ta urad se zatekajo ubožci s prošnjo zu pomoč. Koliko dobrega store občani, ako darujejo odloženo in nepotrebno blago! Veselje revežev naj bo zadoščenje darovalcem. Urad sprejema vsako po-rabno in čisto blago.
1 Današnja proslava v operi. P. n. občinstvo, ki ima rezervirane vstopnice za nocojšnjo proslavo ravnatelja Poliča v operi, prosimo, da jih dvigne najkasneje do 12. Popoldne se nikomur ničesar več ne rezervira.
1 Češkoslovaški večer na Rakovniku. Češki in slovaški salezijanski bogoslovci na Rakovniku so priredili s pomočjo češkoslovaškega konzula v Ljubljani svečan češkoslovaški večer, katerega so se poleg g. konzula udeležili voditelji zavoda ter večina srednješolske mladine, ki se šola pri njih v zavodu. Večer je bil posvečen predvsem češkoslovaški glasbi: reproducirana glasba je predvajala Smetanovo uverturo k Prodani nevesti »Vltavo« in Sukovo koračnico, »Ljubljanski vokalni kvartet« pa je odlično zaigral Dvoraka in Smetano. Češko glasbo je v jedrnatem pregledu predstavil dr. Ger-žinčič. Domači dijaki so deklamirali v prevodu T. Debeljaka Razusovo himno »Hej, zemlja draga!« 1er Vrchlickega »Balado o svetem Vaclavu«. — Osrednjo točko programa pa je izpolnil urednik dr. Tine Debeljak s predavanjem o padu in rasli katolištva v čeških deželah. Ves večer je pokazal, kako tudi slovenski katoličani iščejo zveze s Čeho-slovaki, ki jim ne predstavljajo samo Husovega naroda, temveč tudi dediščino sv. Vaclava.
Telefon 41 64
KINO KODELJEVO
Danes ob 8 uri zadnjikrat velefilm, ki Vam
bo ostal nei/bnsno v spominu
Kirchfefdski župnik
in Dolores romanca iz divjega zapada.
1. Popravek. V nedeljski številki sc je v poročilo o spremembah v ljubljanskem mestnem svetu vrinilo tiskovna jiomota. Razrešen je med drugimi g. Josip Oražem (ne Ražem) iz Most.
1 Namesto venca na grob blagopokojnega profesorja dr. Alfreda Scrka so darovali jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu: dr. Josip Bežek. zdravnik v Kranju, znesek 200 din; uslužbenci rektorata univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani 278 din, in stanovalci Oražnovega di j. donta 100 din. Iskreoia hvala!
1 Ljubljanski dokumenti. Lani je ljubljanska polici j ii izdala sikupno 1654 nravstvenih spričeval. Iz te velike številke je raizvidno dejstvo, da se ljudje v izredni meri jxttegujejo za javne službe., za katere so nravstvena spričevala neobhodno potrebna. Ljubljančani so tudi mnogo potovali. Saj je ljubljanska policija lani izdala 1629 potnih listov, podaljšala pa 4-101 starih potnih listov. Bojeviti pa Ljubljančani niso preveč, ker
v SlOVitO SvedlnlO, ki igra glavno vlogo v čarobnem filmu razkošne lepote
I Žarah Leander PREMIERA
Kino Union
Tel. 22-21
si mora vsak ogledati! Ne odlašajte z ogledom filma ki ga imamo samo še dOneS ln llltrt na sporedu ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Ljubljana
Torek, dne 22. februarja 1938
Gledališče
Drama. Torek, 22 februarja: Zaprto. (Gostovanje v Celjil: Bela bolezen.) Sroda, 23. februarja: Pesem s caste. Red Sreda. Čelrtek, 24. februarja: Rdeče rože. Red Četrtek.
Opera. Torek, 22. februarja: Don Juan. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja ravnatelja Mirka Poliča. Izven. Sroda, 23. februarja: 1'les v maskah. Début ge. Olge Kociančič. Izven. Četrtek, 24. februarja: Tosca. Rod A.
Prireditvi in zabave
Prosvetno društvo Trnovo: Prosvetni večer v sredo 23. t ni. ob 8 v Društvenem domu bo v znamenju predpusta. Skioptično predavanje poti imenom Slovenski humor bo imel g. prof. Anžič Anton. Po predavanju bodo za dobro voljo in smeh poskrbeli še člani igralske družine. — Vstopnina: sedeži 2, stojišča 1 din.
Sedejeva družina priredi v sredo, 23. t. m. ob 20 v Rokodelskem domu zabavni večer, na katerega so vabljeni vsi njeni člani in prijatelji.
Predavanja
Frančiškanska prosvela M. O. Ljubljana priredi na svojem 25. rednem prosvetnem večeru drevi ob S skioptično predavanje »Mi smo kro-parski kovači...« Predava g. ravnatelj Jože Ga-šperšič ob krasnih številnih ekioptičnih slikah. — Predprodaja vstopnic po 3 in 2 din v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži.
Bežigrad. V četrtek 24. februarja bo ob 8 zvečer v društveni dvorani zanimivo i>redavanje, ki ga bo imel g. Terseglav France, urednik Slovenca.
Prirodoslovno društvo. Drevi predava v mali filhnrmočnični dvorani kina Matice gosp. Janko Brane o temi -»Fotografiranje y barvah«. Predavanje bodo sprem ljeli eksperimenti in številni posnetki v naravnih burvah na Kodaehrom in novem Agfacolor filmu.
Sestanki
Dekliški krožek Trnovo ima drevi ob 8 sestanek. Predavanje bo zdravstvenega značaju. Udeležba obvezna Novinke vabljene!
Dekliški krožek prosvete Ljubljana-mesto ima drevi ob 8 sestanek pri Mikliču. Vhod s Kolodvorske ulice.
Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, dne 23. t. m. oh 8 zvečer bo predaval univ. prof. g. Aleksandor M a k 1 e c o v o tipih zločincev v moderni kriminalogiji. Predavanje bo v mali dvorani Filharmoničnega društva (kino Matica). — Vstop prost.
XIII. redni občni zbor Jugoslovanske kinološke zveze bo v sredo, dne 23. februarja t. 1., ob 20 v verandni dvorani hotela Union v Ljub-ljani, Miklošičeva I.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, TyrSeva cesta 6; mr. Iločovar, Celovška cesta 62 in mr. Oartus, Moste.
je bilo lani izdanih samo 71 orožnih listov. Zato pa so večji veseljaki. Lani je bilo namreč izdanih 844 dovoljenj za razne prireditve, med katerimi prevladujejo veselice, le majhen odstotek
Ï>a je kulturnih prireditev in koncertov v javnih okalih.
I Ljubljanski časopisi. Pred mesecem smo poročali o časopis ju v Ljubljani. Naše ugotovitve sc skoraj ujemajo z ugotovitvami policije. Konec leta 1937 je v Ljubljuni izhajalo 163 periodičnih tiskovin, od teh 4 dnevniki, dva lista, ki izhajata trikrat na teden, 22 tednikov, 13 pol-mesečnikov in 120 mesečnikov ter listov, ki izhajajo v daljših presledkih. Lani je bilo na novo prijavljenih 28 listov, odjavljenih pa 22.
Otroške nogavice, Karnifnik. nebotičnik
1 Malarija v Ljubljani. Razne govorice, da imamo že v ljubljanski okolici, to je, na Barju in na Posavju malarijo, so neresnične. Resnica je, da ee pojavlja na Ljubljanskem polju komar, ki utejrne prenašati malari jo, toda to morete prenesti le od bolnega človeka na zdravega. Kakor je ugotovil v svojem poročilu mestni fizikat, pa malarije zaradi klimatičnih razmer Ljubljane in okolico nimamo. Če se pojavijo posamezni primeri malarije, je možno vedno ugotoviti, da se je bolnik okužil v južnih krajih naše države. Res pa je, da so se 1. 1928 pojavili v Ljubljani in okolici redki primeri malarije, to pa zaradi tedanjega toplega leta in so ljudje nalezli lo bolezen pač v Ljubljani. Sledila pa je huda zi.mn, ki jc najbrž uničila ves zarod komarja anofe-lesa, prenašalca malarije. Mestni fizikat sc trudi, dn odstrani v Ljubljani in okolici vsa močvirju in sploh vse stoječe vode, kjer sc nevarni komar anofeles najhitreje širi.
Maribor
m Lepo uspelo zborovanje mariborskih fantovskih odsekov. V nedeljo dojioldne so se zbrali k skupnemu zborovanju mariborski in okoliški fantovski odseki. Udeležba jc bila nad vse letpa. Sestanek je otvoril predsednik odseka Maribor I. Mirko Gorntič ter je naglasi! krepak rarzniah katoliške mladinske organizacije v Mariboru in v okolici. Predsednik Sedejcve družine v Mariboru je pozdravil zJiorovaJce v imenu Sedejevc družine ter je podčrial važnost narodnoobramb-negn dela in se spomnil tudi obletnice smrti Lojzeta Bratuža. član odseka Maribor III. je lepo podal O. Župančičevo »Pesem mladinec, nakar je pevski zbor odseka Maribor I. pod vodstvom br. Terglava zapel prav lopo nekaj narodnih pcemi. Predsednik Fantovske podzveze dr. Jcrnj je nalo v krepkih obrisih podal smernice fantovskega viteštvn, ki se nai izžareva v viteški igri, v viteški službi in v delit za Boga, narod in bližnjega. Sledila je deklamacija O. Župančičeve »Dumo« in zborna deklamacija »Posent ma-kabejskih bratov«. S himno slovenskih fantov se je uspelo zborovanje zaključilo.
m Lep uspeh je dosegla popolnoma nova ljudska igra »Kruct« v soboto in nedeljo, številno občmstvo je z zanimanjem sledilo razvoj igre. Zlasti peto dejanje, ki je zelo bogato dra-matske razgibanosti, jc globoko zajelo gledalce, ki so pri odprti sceni nagradili nustopajočo z burnimi aplavzi. Režiser in igralci so sc potrudili dati dobro, prepričevalno igro, kar sc jim jc
KINO SLOGA
rele».
27-30
Danes premiera pusto ovnega filma iz življenja zlatokopov na snežnih poljanah divje Aljaske
BE1I VOLK
po istoimenskem romanu JACK LONDONA
tudi posrečilo. Avtor g. Brumen kakor tudi režiser g. Duh in nosilka glavne vloge gdč. Mura Lončaričeva so bili deležni toplega priznanju za svoj trud in uspeli. Prejeli so krasne šopke cvetja. Z veseljem ugotavljamo, da si ljudski oder vzgaja nov kader dobrih igralcev, kateri stalno napredujejo.
m Sestanek SKAS bo jutri, v sredo, zvečer ob 20. v Delavski zbornici.
m Veliko zanimanje so vzbudili mariborski železničarji s svojimi družabnimi prireditvami, ki jih bodo imeli odslej vsak mesec. Prva prireditev, ki je bila preteklo soboto pri ^Orlu«, je dosegla po pol n uspeh. Udeležili so se jc odlični predstavniki mariborske javnosti, med drugimi okrajni glavar dr. šiška, podžupan Žebot obmejni komisar Krajnovič, predstavniki industrijskih in trgovskih krogov 1er toliko občinstva, da je bila dvorana za tak naval premajhna. Družabni večer sta otvorila predsednik inž. Jagodic in gospa Lapajne-Herzogova. Spored večera jc bil posrečeno sestavljen iz umetniških in zabavnih nastopov. Kot prihodnja družabna prireditev Društva železniških uradnikov pa bo marca meseca velik umetniški koncert.
m Drevi operna premiera. Drevi bo v Narodnem gledališču premiera Verdijeve opere »Trubadur«.
m Občni zbor podružnice UJŽB bo v nedeljo, 27. februarja, ob 9 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma
m Obmejni promet v januarju. V mesecu
ianuarju je prekoračilo severno mejo preko fari bora 99S4 oseb. Pripotovalo jih je v državo 4672, orl tega 2237 Jugoslovanov in 1968 Avstrijcev, odpotovalo pa jo 5312 oseb, od tega 2237 naših državljanov in 2159 Avstrijcev.
m Smrtna kosa. V Gosposki ulici 52 je umrla zasebnica ga. Sonja Kalister. — V bolnišnici je ugrabila smrt 19 letno Ano Ostružnik. — Naj počivata v miru!
m Materinski tečaj. Drevi predava dr. Po-ljanec: Vloga dedovanja v razvoju in vzgoji otrok. — V četrtek, dne 24. t. m , predava gospa Lela Levstik: Kako ustvarimo družini prijeten in vzgoji otroka udoben dom.
m Mlakarjevo veseloigro »Nevesta iz Amerike« in več ■zabavnih prizorov izvajajo v gledališču na pustni torej popoldan. Igro pripravljajo dekliške in meščanske šole. Starši, privoščite mladini veselje ter jo pošljite na pustni torek v gledališče.
Gledališke
Torek, 22. febr.. ob 20: »Trubadur«. Premiera. — Sreda, 23. febr.: Zaprlo. — Četrtek, duo 24. febr., ob 20: »Noč v Kairu«. Red C.
Celje
c Gostovanje ljubljanske drame v Celju. Drevi ob pol 8 uprizori ljubljanska drama v mestnem gledališču Capkovo dramo »Bela bolezen«. Predstava je za abonma. Pričetek predstave zaradi obširnega dela že ob pol 8.
c Skupni sestanek Fantovskega odseka bo jutri v sredo ob pol 8 zvečer. Pridite točno in polnošte-vilno.
c Umrla je v 49. letu svoje starosti posestnica Antonija Šorn. — V nedeljo je zaspala v Gospodu 60-lelna žena mizarskega mojstra Mihelič Antonija, v celjski bolnišnici pa 27-letna dninarica Feldin Marija iz Klanca pri Dobrni. Naj v miru počivnjo!
KINO METROPOL, CELJE »UPOR NA VZHODU«
Ljubezen v tropskih deželah! — Ta problem so reševali pisatelji svetovnega slovesa, na primer: Claude Farrere, Pierre Benoit, Pierre Loti i. dr. Glavni vlogi igrata Errol Flynn, junak iz filma »Poročnik indijske brigade« — in Kay Francis.
c Tri smučarske nesreče. V nedeljo ee je pri smučanju za okoliškem pokopališčem ponesrečil 36-letni sodnik okrajnega sodišča v Celju g. dr. Alojzij Finžgar. Pri padcu si je zlomil desno nogo v gležnju. Istega dne se je ponesrečil posestniški sin Kraner Miran in si zlomil desno nogo pod kolenom. Ko se jo vračal 15-Ietni sin mestnega svetnika in učitelja Roš Franjo s smučanja, je v Ipav-čevi ulici na poledici padel in si zlomil levo roko v zapestju. Vei se zdravijo v celjski bolnšnici.
K I N 0 U N I 0 N
Danes zadnjikrat vesela filmska opereta »L.TUBAVNI POLK«
KWPPMiii— i ваимнмммимм—MBM——
c Finkšt in njegovi tovariši — obsojeni. Pred sodnikom poedincem g. dr. Lobetom jo bila včeraj dopoldne na okrož. sodišču razprava proti Fink.štu in njegovim tovarišem iz Nazarja pri Mozirju. Od začetka aprila do konca avgusta preteklega leta, ko je plavila uprava škofijskih posestev Marijin grad v Nazarju pri Mozirju svoj les po Savinji, so Finkšt Franc, Krone Tomaž, štorglej Alojz, Bezov-šek Alojz in Volovšek Peter skupno naložili pri Okonimi 24 kub. metrov okroglega lesa v vrednosti 5.837 din. Finkšt in Štorgelj sama pa še 17 platenic v vrednosti 600 din. Ves ta les je bil last uprave Marijin grad. Ta les so razžagali na Jurčičevi žagi in na žagi Marije Zagožen in nato deske prodali. Obdolženi so priznali tatvino. Sodišče jih je obsodilo: Fiiikšta na 9 mesecev strogega zapora, Kran jca Alojza na 2 meseca. Bezovška Alojza na 14 dni (pogojno za dve leti), VoJovška Petra na 1 mesec strogega zaporo, Jurjevca Josipa pa na 8000 din denarne kazni in 500 din povprečnine. v primeru neizterljivosti pa na 50 dni strogega zapora. Obtoženci so kazen sprejeli, Jurjevec j>a bo vložil priziv.
Jugoslovanska knliaarna v l}uh|ianl
Za materinski dan. Otroške igrice, katere je napisal naš znani mladinski pisatelj p. Krizo-stom, so zn proslavo materinskega dne gotovo najprimernejše. Tako obsega V. zvezek le zbirke: Zvezda (prizorček), Naočniki (igrica v dveh dejanjih), Mumičin praznik (deklamacija), Če tvoja mamica je v letih (deklamacija), zvezek stane 4 din; VI. zvezek obseça: V Indijo Koro-mandijo (igrica v petih dejanjih), Materinski dan (deklamacija), Ali poznate mojo mamico (deklamacija). — VII. zvezek: Mumičin najlepSi dan (prizorček z rajanjem), V boj za maniieo (otroški prizorček v dveh dejanjih), Kadar praznuje mamica svoj god (prizorček), Materina pot (deklamacija). Vsak zvezek stane 4 din. Založila vse tri zvezke Jugoslov. knjigarna v Ljubljani.
Naša država v številkah
Prebivalstvo po poklicih
Imej čista usta!
Že pretekli teden smo poročali, da prinaša najnovejši statistični letopis naše države podatke o poklicni strukturi prebivalstva naše države. Ti podatki so sestavljeni na podlagi rezultatov ljudskega štetja z dne 81. marca 1931 ter so vseeno še velike važnosti za presojo naše gospodarske in socialne strukture, čeprav je od tedanjega štetja preteklo 7 let. Žal pa se ti podatki ne dajo primerjati s podatki za 1921, kar bi nam pokazalo velike izpremeinbe v desetletju 1921—1931. V tem desetletju so bile izvršene velike izpre-membe v razdelitvi države na upravna področja. Podatki, ki so nam bili na razpolago za 1921, so se nanašali na tedanje pokrajine, sedaj so pa sestavljeni po banovinah. Obdelava toh podatkov po sedanjih upravnih področjih bi bila ogromno delo, ki pa je deloma sploh onemogočeno s tem, da ni na razpolago več popoln material ljudskega štetja iz leta 1921 po pokrajinah.
V naslednjem podajamo tabelo, v kateri je naveden odstotni delež posameznih skupin poklicev v primeri z vsem prebivalstvom. V tej statistiki ie upoštevano vse preuivalstvo, ne samo družinski poglavarji, odn. osebe, ki se same vzdržujejo, torej tudi vzdrževane osebe. Vse prebivalstvo je razdeljeno v 5 velikih skupin: I. obsega poljedelstvo, živinorejo, gozdarstvo in ribištvo, II. industrijo, rudarstvo, topilništvo in obrti. III. trgovino, denarne zavode, zavarovalnice in promet. IV. javne službe, proste poklice in vojsko, V. pa druge poklice, brez poklica, odn. brez označbe poklica. Vrstni red banovin je sestavljen tako, da je merodajno, koliko prebivalstva je zaposlenega v kmetijstvu počenši z dravsko banovino itd.
I. II. III. IV. V.
88.16	5.19
85.82	7.22
60.28	22.15
74.71	13.47
Banovine vrbaska moravska dravska donavska savska vardarska zetska drinska primorska Belgrad država
Te številke nam kažejo, da je najmanj kmetijska banovina v državi, ki ima tudi že razme-
75.34 78.03 81.96 82.31 83.53
12.08 9.41 5.63 7.78 6.39
3.19 2.55 6.82 5.19 5.13 4.40 4.07 3.97 4.00
2.01 2.72 4.64 3.99
3.72 4.38
4.73 3.45 3.51
3.53 33.35 21.13 21.32
1.45 1.70 3.10 2.64 3.74 3.78 3.61 2.48 2.48 20.67
76.58 11.— 4.85 4.075 3.49
roma znaten odstotek industrije in obrti. Tudi odstotek zaposlenih v trgovini, kreditnih ustanovah in prometu je pri nas največji. Glede industrije prideta v naši državi v poštev še donavska in savska banovina. Ce vzamemo, da je v teh treh banovinah živelo od industrije in obrti: savska 326.831, donavska 321.680 in dravska banovina 253.444, torej skupno 901.955 oseb, vidimo, da znaša odstotek industrijskega prebivalstva v teh treh banovinah od vseh oseb, ki so zaposlene v industriji in obrti v vsej državi, 59.0%, nasprotno pa je v vseh ostalih 6 banovinah in Belgradu zaposlenih in živi od industrije in obrti 631.097 oseb, ali 40.4%.
Največji je še vedno odstotek v kmetijstvu zaposlenih v vrbaski banovini, ki izkazuje tudi najmanjši odstotek od industrije in obrti živečih oseb. Za zetsko banovino je zanimivo, da je v njej odstotek javnih služb, prostih poklicev in voj-ske zelo velik, večji kot v banovinah z relativno enako strukturo prebivalstva.
Številke za Belgrad so navedene posebej, vsebujejo pa tudi podatke za Zemun in Pančavo. Če bi hoteli dobiti pravo sliko poklicne razdelitve prebivalstva v Belgradu, je potrebno primerjati med seboj strukturo prebivalstva v velikih mestih v naši državi. V ta namen sem sestavil naslednjo tabelo po istih skupinah kot zgoraj.
mesta	I.	II.	III.	IV.	V.
Belgrad, Zemun,					
Pančevo	3.53	33.35	21.13	21.32	20.67
Zagreb (mesto)	2.9	37.9	21.8	14.4	23.-
Ljubljana (velika)	4.1	3f.8	23.5	16.3	24.3
Subotica	51.7	20.3	13.2	6.5	8.30
Novi Sad	18.6	31.9	19.9	11.2	17.4
Sarajevo	1.8	34.4	21.8	16.4	25.6
Skoplje	15—	29.4	24.9	11.3	19.4
Split	22.1	26.5	18.5	13.3	19.6
Tipična mesta	z visokim		odstotkom za		indu-
strijo in obrt ter trgovino s prometom in denar-stvom so Belgrad, Zagreb, Ljubljana in Sarajevo. Vojvodinska mesta imajo še velik delež kmečkega prebivalstva. Tudi Skoplje in Split imata še veliko kmečkega prebivalstva, dočim je industrija slabše razvita. Pri javnih službah naravno pred-njači Belgrad kot upravno središče države, za njim sledita Sarajevo in Ljubljana z velikim odstotkom javnih služb in prostih poklicev.
Posestne razmere
v našem kmetijstvu
Ob splošnem ljudskem štetju dne 31. marca 1931 je bilo izvedeno posebej tudi štetje kmetijskih gospodarstev po velikosti, lastništvu ter porabi zemlje za posamezne kulture, stanju živine in produkcije posameznih živinorejskih panog, kakor tudi vinogradov. Za to statistiko je vladalo v vsej državi veliko zanimanje, ker nam šele ta statistika omogoča globlje poglede v gospodarsko in socialno strukturo še vedno najmočnejšega stanu v državi: kmeta. Pri tem je upoštevati, dn je mnogo predelov v naši državi, kjer že prej statistika teh obratov ni obsegala posebej in sploh ni bilo nobenih, niti približnih podatkov o kmečki posesti, razen če izvzamemo davčno in kataslralno statistiko. V Avstriji je bilo tako štetje obratov izvedeno leta 1902 (dne 3. junija) na slovenskem ozemlju ter v Dalmaciji. Teh podatkov so se morali — približno preračunanih na sedanje ozemlje — posluževati vsi naši pisci o kmetijskih in drugih gospodarskih vprašanjih.
V najnovejšem statističnem letopisu so objavljeni zaenkrat skupni podatki za vso državo in po banovinah, dočim podrobni podatki po okrajih še niso objavljeni, pa najbrž zato ne, ker so meje okrajev bile od leta 1931 večkrat izpreminjane, kakor tudi meje občin. Podatki prihajajo res pozno, toda upoštevati je, da tudi n. pr. v Avstriji niso bili podatki objavljeni kmalu, ampak komaj po petih letih v celoti Končno pa se tudi posestne razmere tako hitro ne izpreminjajo, da bi vzele podatkom njih veliko aktualnost.
Skupno število kmetijskih obratov je bilo ocenjeno po avstrijski statistiki za jugoslovanski del Kranjske in Štajerske na 144.688 kmetij sedanja statistika pa izkazuje 154.628 kmetij za našo banovino, kar kaže, da se posestne razmere dejansko niso dosti izpremenile, kar se tiče samo števila posestev. Gotovo pa je večja diferenciacija kot je bila poprej.
Sicer pa podajamo najprej podatke o številu in velikosti kmečkih posestev v naši banovini po skupinah, ki jih navaja naša uradna statistika: Število Površina posestev posestev 0.01-0.5 ha	18.234	4.422
0.5-1 ha	13.208	9.842
1-2	ha	19.695	29.173
2—5	ha	37.655	125.809 5-10 ha 28.832 207.704 10-20 ha 24.470 344.021 20-50 ha 10.785 306.579 50-100 ha 1.264 82.427 100—200 ha 299 40.173 200-500 ha 31 38.828 nad 500 ha 55 89.658 skupno 154.628 1,278.638
Iz te statistike je razvidno, da je največje število obratov v skupini, ki ima 2—5 ha posesti, toda največja je površina obratov, ki imajo 10—20 ha posestne površine. Iz vse statistike pa je razvidno, da prevladujejo srednji in mali obrati v našem kmetijstvu. To nam lepo kaže tudi naslednja tabela, ki nam kaže število posestev in površino v odstotkih skupne površine Tu smo obenem navedli v oklepajih tudi še odstotke za vso državo, kar omogoča primerjavo naših posestnih razmer z razmerami v vsej državi.
	Št. posestev		Površina pos.	
	drž.	Slov.	drž.	Slov.
	v	%	v	%
0.01-0.5 ha	8.0	11.8	0.4	0.4
0.5-1 ha	8.8	8.5	1.3	0.8
1-2 ha	17.0	12.7	4.8	2.3
2—5 ha	34.0	24.4	21.5	9.8
5-10 ha	20.5	18.7	27.0	16.2
10-20 ha	8.8	15.8	22.3	26.9
20—50 ha	2.5	7.0	13.0	24.0
50—100 ha	0.3	0.8	3.2	6.5
100-200 ha	0.1	0.2	1.4	3.1
200-500 ha	0.0	0.1	1.4	3.0
nad 500 ha	0.0	0.0	3.7	7.0
skupno	100.0	100.0	100.0	100.0
Že od nekdaj cenimo ljudi, ki imajo čista usta in blesteče zobe. Orodje, ki se stalno rabi — kakor naši zobje — je treba seveda redno negovati. Zjutraj in zvečer zobno ščetko in
Г SS^TSA k,t8e iei4raM7eWta «Si^Г^г^ К^ГЖ!
232.392 ha pašnikT^	' h'oro^ollt' kvalitetno zobno pasto! Domači proizvod.
dovnjaki 20.357 ha, gozdovi 530.644 ha, ribniki itd. 2588, neproduktivna zemlja 28.408 ha. Iz detujl-nega pregleda je razvidno, da so imeli največ gozdov posestniki od 10—20 ha: 127.988 ha in posestniki od 20—50 ha 136.098 ha, torej nad polovico gozdne posesti v Sloveniji.
Od vseh kmetijskih bratov v Sloveniji (154.628) je bilo kmetov 121.751, iz drugih poklicev pa
32.877. Vsa površina pa je bila razdeljena sledeče: lastna zemljišča 1.218383 ha, zemljišča v zakupu za pogojeno vsoto denarja 24.233 ha, za pogodbeni delež pridelka 1653 ha Zemljišča, obdelovana pod drugimi pravnimi naslovi, so obsegala 4840 ha.
Zborovanje ljubljanskih trgovcev
Ljubljana, 20. februarja.
Danes zvečer je bil v Trgovskem domu občni zbor Združenja trgovcev v Ljubljani, katerega je vodil predsednik Združenja g. Viktor Meden. Za ta občni zbor je izdalo združenje nad 52 strani obsegajoče poslovno poročilo, ki pa ne prinaša samo poročil, ampak tudi druge za trgovce važne informacije iu navedbe. Po kratkem zgodovinskem^ uvodu o združenju je navedena vsa uprava Združenja s številnimi sekcijami. Združenje ima danes 22 sekcij, v katerih je zastopanih 61 raznih strok. Najmočnejša sekcija je sekcija trgovcev s špecerijskim, kolonialnim, materialnim, delikatesnim in mešanim blagom, kateri načeluje g. Verbič in ima 274 članov. Sekcija trgovcev z modnim blagom ima 87 članov, sekcija manufak-turistov ima 49 članov itd. Slede podatki o trgovski nadaljevalni šoli, kjer poučuje 11 oseb t22 učencev in 108 učenk.
Iz predsedniškega poročila g. Viktorja Medena posnemamo, da trpi ljubljanska trgovina še vedno zaradi preobčutnih meetnih trošarin in uvoznin in zaradi toga je pozdraviti dobro voljo na strani mestne občine, da se odpravijo vse one trdote, ki ovirajo gospodarski razmah našega mesta. Obe stranki morata biti popustljivi v korist celote. Združenje bo podpiralo vsako akcijo za postopno decentralizacijo državne uprave. V splošnem priznava sedanji vladi, da se je mnogo trudila izboljšati gospodarske razmere. Bolestno vprašanje pa so privilegiji, ki se morajo odpraviti. Pozdravlja uspešno prizadevanje župana dr. Adlešiča za mobilizacijo Mestne hranilnice ljubljanske in si obeta od pogajanj glede trošarino in uvoznine mesta Ljubljane pozitivnih rezul-
tatov. Zahvaljuje se banski upravi za podporo v borbi proti krošnjarjem, nadalje tudi Zbornici iu Zvezi trg. združenj. Iz tajniškega poročila g. L. Smuča je posneti, da je bilo lani v Ljubljani na novo prijavljenih 87 trgovin, odjavljenih 53, tako da je število trgovstva v Ljubljani nuraslo od 1315 na 1349. Trgovskih sotrudnikov in sotrudnic je 920. Od leta 1932 je bil lani prvi dvig števila obratov. Obširno je bilo administrativno delo Združenja. Glede borbe proti Ta-Ti ugotavlja, da je bila vedno stanovska. Med drugimi problemi našteva še monopolizacijo in centralizacijo, kroš-njarstvo, predloge glede novelizacije obrtnega zakona, davčna vprašanja, obvezno zavarovanje trgovcev, zakon o gospodarskih zadrugah, socialno zakonodajo itd. Poročilo o sanaciji Trgovskega doma navaja, da «e je lani dolg Trgovskega doma znižal od 3.6 na 1.4 milij., knr pa jo lažje zmogljivo breme zaradi znižanja obrestno mere. To je bilo izvršeno z materialno (»močjo Združenja in je sedaj društvo Trgovski dom rešeno težkih skrbi. Nato navaja poročilo upravo društva, podatke o Trgovskem listu itd. Podpredsednik združenja g. Roman Golob se v (»osebnem članku zavzema za živahnejše izvrševanje socialnih nalog posebno pa za zgraditev zavetišča za onemoglo trgovce v Ljubljani. Predsednik Zveze trgovskih združenj g. Stane Vidmar pa razpravlja o vse-državnem trgovskem kongresu leta 1938 v Ljubljani, na katerega pričakujejo tudi 1000 bolgarskih trgovcev. Slede seznami članov uprave in nadzorstva raznih trgovskih organizacij in zastopstva trgovcev v raznih drugih organizacijah in zavodih. Končno je dodan izvleček iz uredbo o zapiranju in odpiranju trg. obratovalnic.

Tudi ta statistika nam kaže, da je v Sloveniji še več majhnih kmetij kot v drugih pokrajinah države.
Če vzamemo, da so do 5 ha male kmetije, jih imamo v Sloveniji po številu 57.4% vsega števila, v vsej državi pa 67.8%, po površini je malih kmetij v Sloveniji 13.3%, v vsej državi od skupne površine pa 67.8%. Toda velika je razlika med zemljo pri nas in drugod, velika je razlika med sestavo površine tal pri nas in drugod. V ravnini pomeni vendar kmetija veliko več kot v gorskih krajini, kjer je le malo orne zemlje, potem več gozdov in drugega. Od vse površine kmetijske posesti pri nas odpade na orno zemljo le 290.329 hektarov, t. j. 22.7 vse površine, v vsej državi pa je od 10.645.980 ha kmetijske posesti orne zemlje 5.701.817 ha ali 53.5%. Gozdovi tvorijo v vsej državi samo 14.8% vse površine kmetijskih obratov, v Sloveniji pa 41.5% vse površine kmetijskih posestev. Zaradi tega sama statistika obratov brez razdelitve po površini še ne daje prave slike o posestnem razmerju, ker je treba pri nas posebej upoštevati gozdno posest.
Skupno so imeli kmetijski obrati v naši bano-
Trg. in plač. pogodba z Avstrijo
Kot smo že svoiečasno poročali, so se dno 4. februarja 1938 začela trgovinska pogajanja z Avstrijo, ki so po vesteh z Dunaja bila konec preteklega tedna zaključena. Pogajanja so bila zaključena uspešno z obeh strani. Novi sporazum si stopil v veljavo dne 1. marca 1938.
Po vesteh z Dunaja so bila v prvi vrsti rešena vprašanja plačilnega prometa. Novi sporazum temelji na načelu kompenzacije s prosto tvo-ritvijo tečaja. Ta ureditev je posebno važna za Avstrijo, dočim z naše strani ne bo dosti izpre-memb. Avstrijska industrija jo zahtevala in dosegla, da bo promet urejen tako, da bo preprečil zamrznjenje terjatev. Sploh bo imela zasebna iniciativa široko polje dela, kar bo omogočilo povečanje trgovine tudi z onimi predmeti, ki so bili doslej le redko v trgovini.
Drugi del pogajanj se je nanašal na blagovni promet, ki izkazuje za Avstrijo veliko pasivnost. Ta pogajanja so zaključena tako, da sklenitev plačilnih sporazumov ne bo vplivala na trgovinsko-politično svobodo obeh pogodbenih držav. Večina vprašanj je bila specialnega pomena. Ob tej priliki poudarjajo avstrijski listi, da hi se avstrijska industrija rada v večji meri udejstvovala pri jugoslovanskih državnih nabavah, kar pa seveda zahteva novih pogajanj, ker je pri tem zelo važno davčno vprašanje. Vsekakor pišejo avstrijski lisli, da je pričakovati od novih sporazumov in pogodb znatnega povečanja trgovinskih odnošajev med obema državama.
Kongres za ceste bo v Ljublsani
Kot je našim čitateljem že znano, bo v Ljubljani za časa ljubljanskega velesejma dne 11. in 12. junija veedržavni trgovski kongres. V nedeljo pa je bila v Belgradu soja osrednjega Društva za
Državna javna dela
Minietretvo 7xi gradbe izdaja že od leta 1926 vsakoletna poročila o Izvršenih javnih delih najprej po svoječasnih gradbenih direkcijah, od ustanovitve banovin naprej pa po banovinah. Statistika navaja vsako leto, koliko kilometrov novih cest jc bilo zgrajenih in koliko starih popravljenih, koliko novih moetov je bilo zgrajenih in starih popravljenih, koliko propustov, koliko zavarovalnih del, koliko zgradb in instalacij v teh zgradbah ter hidro-tehničnih del je bilo izvršenih. Statietika navaja tozadevne podatke tudi za banovine in samouprave (cestne odbore in občine). Ti podatki se objavljajo deloma v samostojnih publikacijah, deloma pa v Statističnih letopisih od leta 1929 dalje.
Najnovejši statistični letopis za 1936 navoja podatke za zadnji 2 leti: 1935 in 1936. V teh dveh letih je država izdala za investicijska dela 385 milijonov 665.000 din, od tega v Sloveniji 10,794.000 din. Če seštejemo podnlke od leta 1930 dalje, torej za 7 let po posameznih banovinah, ker nain za nazaj ni mogoče primerjati podatkov zaradi drugačne upravne razdelitve države, dobimo, de je v teh 7 letih država inveetirala v javna dela v posameznih
STRATO

Vaš otročiček bo vesel
Drobni in nežni zobki otrokovi so preslabi, da bi mogli odgrizniti košček navadne čokolade. Ali naj zato ostane mali otrok brez dobre prehrane? Dajte mu novo čokolado Strato, ki je zaradi malih luknjic, ki jih ima v sebi, lažje prebavljiva, mehka in krhka! Strato čokolada nudi večji in trajnejši užitek. Dobite jo v vsaki boljši trgovini.
banovinah, za primerjavo pa smo dodali še odstotni delež jKieameznih iianovin na vseh državnih izdatkih zn omenjene investicije in številu prebivalstva po štetju lela 1931 (izdatki so navedeni v tisočih din, teko da je številkam pripisali tri ničle) :
	drž. izdatki		delež na preb.
banovine:	v tieočih din	v %	v %
dravska	55.470	4.17	8.21
drinska	124.483	9.34	11.0
donavska	218.445 .	16.44	17.1
moravska	134.939	10.16	10.3
primorska	80.731	6.08	6.5
savska	138.755	10.44	19.4
vmrdarska	122.533	9.22	11.3
vrbaska	67.186	5.06	7.44
zeteka	170.290	12.82	6.64
Belgrad	215.612	16.23	2.07
Belgrad, ki ima samo 2.07% veega prebivalstva v državi je dobil državnih investicij knr 16.23% in je v tem oziru najbolje odrezal od vseli upravnih področjih. Pri nekaterih banovinah je delež državnih investicij približno enak kot delež na številu prebivalstva Toda delež Slovenije znaša komaj polovico deleža po številu prebivalstva, kar velja ludi za savsko banovino, ki je dobila nekaj več kot polovico deleža, ki bi ga imela po številu prebivalstva. Državne investicije v zadnjih sedmih letih so bile najmanjše v naši banovini, največje pa v donavski banovini in v Belgradu. Sam Belgrad je dobil v sedmih letih toliko kot savaka in vrbaska b: n-»vina ekun,.j.
Za Slovenijo lahko navedemo šo številko od leta 1926 dalje do konca 1936, torej za 11 let. Skupno je znašal od 1926-1936 vrednost vseh po državi izvršenih in subvencioniranih del v teh letih 2.964,035.000 din, od tega v Sloveniji 81.770.000 din, knr pomeni v odstotkih samo 2.76% veeh državnih izdatkov za ceste, mostove, propuste, zgradbe in instalacije.
ceste, na kateri je bil sprejet predlog predsednika ljubljanskega društva, da naj bo letošnji kongres za ceste v Ljubljani tudi za časa ljubljanskega velesejma dne 4. in 5. junija letos. V zvezi s tem kongresom bo za časa vsega trajanja velesejma prirejena posebna razstava o cestah in prometu na njih, ki naj napravi propagando za dobre ceste v naši državi in posebej tudi v naši banovini. Kongresa se bodo udeležili štovilni nio-rodajni faktorji, ki imajo kakorkoli opravka s skrbjo za naše ceste.
Borza
Dne 21. februarja.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpreinenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.25—8.35, v Zagrebu je beležil 8.30 blago, v Belgradu 8.2143—8.3143.
Nemški čeki so se v Ljubljani malenkostno okrepili nn 14.23—14.43. v Zagrebu na 14.205 do 14.405, v Belgradu na 14.2934—14.4931. Nadalje so v Zagrebu beležili za konec, februarja 14.225 denar, za sredo marca 14.15—14.35, za sredo julija 14—14.20.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,181.105 dinarjev, v Belgradu 2,926.212 din. V efektih jo bilo v Belgradu prometa 5,821.000 din.
Ljubljana — lečaji s primom :
Amesterdam 100 h. gold. . . . 2401.66—2416.26
Berlin 100 mark...... 1734.03—1747.90
Curih 100 frankov..... 906.45-1003.52
London 1 funt.......219.90— 216.95
Newyork 100 dolarjev .... 4257.26—4293.57
Pariz 100 frankov..... 140.61— 142.05
Praga 100 kron ...... 150.79— 151.80
Trst 100 lir ....... . 22-1.64— 227.72
Curih: Belgrad 10, Pariz 14.15, London 21.59275, Newyork 430.75, Bruselj 73.15, Milan 22.65, Amsterdam 240.85, Berlin 174.10, Dunaj 7(1 (81.50), Stockholm 11150, Oslo 108.50, Kopenhagen 96.40, Praga 15.135, Varšava 84.70, Budimpešta 86.25, Atene, 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.55, Buenos Aires 114.
Vrednostni panirii
Ljubljana: 7% invest. posojilo 97—99, agrarji 57—59, vojna škoda promptna 455—458, begluško obveznice 87—90, dalm. agrarji 87.25—90, 8% Bler. posojilo 96—100, 7% Bler. posojilo 90—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 89—100. — Delnice: Nar. banka 7.700—7.800, Trboveljska 225—235.
Zagreb: 7% invest. posojilo 98—100, agrarji 60—61, vojna Skoda promptna 459—460, begluško obveznice 89 denar, dalm. agrarji 89—90, 4% sev. agrarji 50 denar, 8% Bler. posojilo 96—99, 1% Bler. pos. 90-91 (90), 7% pos. Drž. hip. banke 99—101, 7% štab. posojilo 96 denar. — Delnice: Priv. agr. banka 222—227, Gutmann 55 denar, Osj. sladk. tov. 130—150, Dubrovačka 400—43", Jadranska plovba 405 denar.
Belgrad: 7% invest. posojilo 100 blago, agrarji 61 blago, voj. škoda promptna 455.50—456 (456.50, 456), begluške obveznice 90—90.50 (91, 90.50), dalm. agrarji 80.25-90 (89.50), 8% Bler. posojilo 99.50 denar, 7% Bler pos. 91—91.75 (9150) 7% stab. posojilo (98). — Delnice: Narodna banka 7.780 blago, priv. agr. banka (227.50).
Žitni trg
Novi Sad: Vee neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
Živina
Dunajski goveji sejem 20. februarja. Prignanih jo bilo 685 volov, 321 bikov in 634 krav, skupno 1630 glav, od tega iz Avstrije 1332, iz inozemstva pa 298. Cene prvovrstnih volov so se znižale za 2—3 groše, slabših vrst proti koncu sejma celo za 3—5 grošrv. Druge ceno so ostale nespremenjene v primeri s preteklim tednom, bile so pa naslednje: voli 0.85—1.58, biki 0.85- 1 10, krave 0.76 -1.03, klavna živina 0.00—0.75 Sil. zu kg živo teže.
Ali k on j ali motor?
Najnovejših 6 ameriških rušilcev plove na velike manevre v Tihem oreann.
S 40. letom človek začne živeti :
Dvojno letalo: Novo angleško letalo >Mnja«, ki je tako narejeno, ila lahko na sebi nosi druga manjše. Ko je treh», pa manjše letalo samo zle» i v srak. Ta letala bodo porabljali baje v prometu
s Severno Ameriko.
V krogih vojaških znanstvenikov in praktikov vsega sveta že dolgo obravnavajo "prašanje, tli bo konj v prihodnjih velikih vojnah še poraben aH ga bo docela izpodrinil motor. Vendar se zdi, da to vprašanje nikdar ne bo končno rešeno, kar se z drugimi besedami pravi, da konja nikdar ne bo mogoče nadomestiti. Drugo vprašanje pa ;e, v koliko bo mogel stroi konja nadomestiti, v vsem ga nikdar ne bo mogel.
Prod kratkim so o tem obravnavali angleški listi. Nekdo je v nekem članku trdil, da bodo motorji v prihodnje lahko prevzeli vse tisto, kar je doslej opravljal konj. Tej trditvi pa je v listu »Daily Télégraphe odgovoril general Beatty, ki je opzarjal na svoje bogate skušnje med svetovno vojno ter še pozneje do leta 1921. Ta general je kratkomalo trdil, da je konj celo za nočne patrulje mnogo primernejši kakor pa motor. Ta izvajanj« je seda; potrdil tudi major Jarvin, ki je bil nazadnje guverner na Sinaju. Mož takole pravi:
>Ko je bilo razmerje med Italijo in Anglijo jtseni leta 1936 močno napeto, sem dobil naroČilo, naj ponoči pošljem v puščavo južno od Sueza motorne patrulje, da bi z njimi pregledal, ali je mogoče, da bi ee tamkaj izkrcale sovražne četo. Motorna vozila so se pognala v tek. Čez teden dni pa eem že mogel ugotoviti, da mehaničnih vozil nikakor ni mogoče rabiti za take namene. Puščava v okolici ogroženih krajev je tako divja in pusta ter
posuta s skalami, da je v 7 dneh bila že ena tretjina voz pokvarjena, ker so vsi ti vozovi imeli strte osi.
Zato sem moral vozne patrulje umakniti ter jih nadomestiti s patruljami, ki so jezdile na velblodih. Te so svoje nalogo izvedle s tisto ispešnostjo, ki velblodji oddelek zaradi nje v armadi vedoo slovi. Pehoto je zaradi pomanjkanja vode in zaradi preskrbe z vodo na 40 kilometrov široKem ozemlju bilo težko uporabljati. Čeprav pa to ni nikak dokaz v prid konjenici, vendar le dokazujo, da z motornimi sredstvi ni mogoče vsega nadomestiti. Dežela. po kateri so šle naše patrulje, ie bila na pol puščava. V tistih krajih so naše čete že od Napoleonovih časov večkrat nastopale. <
Tako se glaei mnenje majorja Jarvina, ki je vsekakor imel dovolj prilike v tistih krajih preskušati, kaj je tamkaj najbolj uporabno. Splošno vojaški strokovnjaki trde, da je v moderni vojski konj prav tako uporaben kakor pa motor. Sposobnost poveljnikov pa mora v posameznih primerih odločiti, kaj je kje bolj na svojem mestu.
Kaj pravi kino
Filmi od povsod
Kakor poročajo iz Anglije, se jo Bairdu tehniku za daljnovidenje, posrečilo prenašati na daljavo filmske posnetke v naravnih barvah, kakor tudi druge prirodne prizore, tako da bo mogel
svet kaj kmalu videti prirodno barvane posnetke. *
Angleški konjeniški polk »Qneens Bays Regiment« sedaj tudi motorizirajo. Podčastnik kaže vojakom, kako je strojno pnško treba pritrditi v tank.
Zamorec — vitez papeževega reda sv. Silvestra
V afriški Ugandi, v kraju Kisubi, je pred kratkim umrl 84 let stari zamorski poglavar Kisenji Sabova, »veliki stari mož« Ugande, Iti je bil vitez papeževega reda sv. Silvestra ter v mladih letih najboljši prijatelj tietih krščanskih zamorskih kristjanov, ki so takrat umrli mučeniške emrti. Preden je zatisnil svoje oči, je iz rok domačega zamorskega duhovnika še prejel svete zakramente za umirajoče.
Zamorski poglavar Kieenji Sabova je bil med prvimi Zamorci Ugande, ki se je dal krstiti. Leta 1885 ga je sprejel v katoliško cerkev pater Lout-del, z njim skupaj pa še šest drugih njegovih rojakov, ki pa so pozneje umrli mučeniške smrti. Umoriti jih je dal poganski kralj Mvanga. Kisenji Sabova je takrat le po čudežnem naključju ušel smrti. Pozneje je postal poglavar cele dežele.
Za časa svoje vlade je izdal mnogo koristnih postav, ki so bile za deželo in njene prebivalce pravi blagoslov. Vsak dan je bil pri sv. maši ter je večkrat prejemal sveto obhajilo. Mnogo je popoto-val: bil je v Sveti deželi, v Parizu, v Lurdu, v Rimu, kjer je bil sprejet od Svetega očeta. Njegovo kraljestvo šteje 90.000 katoličanov, med katerimi deluje 30 domačih duhovnikov, 47 domačih redovnic, 128 učiteljev ter dve semenišči.
★
Tujec: »Koliko je ura?«
Fant: »Ravno dvanajst.«
Tujec: »Sem mislil, da je že več.«
Fant: »Pri nas ni nikoli več, po dvanajstih ee začne zopet z eno.«
Velike ameriške filmske družbe v Hollywoodu se resno bavijo z načrtom, da bi premestile svoje filmske ateljeje iz Kalifornije kam drugam, v druge države Unije. To bi pa storili zaradi davkov, saj so ta podjetja v Hollywoodu obdavčena s 50 odstotki od kosmatih dohodkov. Družbe se mislijo preseliti v Newyork ali na Florido, če se bo ta načrt uresničil, tedaj se bo Hollywodd spremenil
spet v majhno predmestje velemesta Los Angelesa. *
Leta 1937 so proizvajali v Evropi, kjer je vsega skupaj 34.187 kinov, v 17 deželah 746 filmov. V teb 34.187 kinematografih je več ko 15 milijonov sedežev. V Nemčiji je 541 kinov, ki jih je lani obiskalo 450 milijonov ljudi, torej več ko šestkrat toliko, kolikor je vsega prebivalstva. Rekord obiska kinov pa je imela lani Anglija, kjer je lani posetilo 864 milijonov ljudi evojih 4305 kino matografov. To je dvajsetkrat toliko ljudi, kot jih je v Angliji eploh.
Italija je na tretjem mestu; Ima 4471 kinov, a Francija 4100. V Španiji je 3351 kinematografov, na Češkoslovaškem 1937, na Švedskem 1670, na Romunskem 900 in na Poljskem 800. V Belgiji, dasi je majhna država, je 790 kinov, a v Avstriji 762 in na Ogrskem 669. Manj kinov je v naslednjih državah: Danska jih ima 352, Švica 334, Jugoslavija 318, Nizozemska 308, Norveška 240, Finska 229, Portugalska 210, luska 189, Grška 153 in evropska Turčija 121. Dalje je v Litvi 93 kinov, na Bolgarskem 92, Estonskem 57, v Luksemburgu 25, v Albaniji 14, v državici Monaco 7 in v državicah Andori, Liechtensteinu in San Marinu po 1 kino.
V sovjetski evropski Rusiji je navzlic 117 milijonom prebivalcev le 2300 kinov, ki pa nimajo vsi zvočnih aparator. V Sovjetiji so posneîi le 60 svojih filmskih iger, kar je v razmerju spričo drugih držav prav malo.
*
Nova italijanska filmska družba, ki ji načeluje Mus6olinijev sin Vittorio, se nazive »Era-Film«.
Prvi njen film bo »Rigoletto«.
*
Nedavno so izgotovili nov film »Marija Wa-lewska« zGretoGarbo. Le še slavni film »Ben Hur «je zahteval toliko stroškov kakor ta novi film, ki je stal skupno 3,800.000 dolarjev (krog 160 milijonov dinarjev!). »Ben Hur« je veljal še nekaj več ko to vsoto. Takrat so sploh dvomili, ali se bodo taki neznanski etroski izplačali. In vendar so se« »Ben Hur« ima tudi rekord vseh prejemkov. Še noben film ni dal toliko dohodkov ko »Ben Hur«. — »Marija Walewska« obravnava zgodbo iz Napoleonove dobe in vsebuje obilo prizorov iz vojn. Pri filmu je mimo Grete Garbo sodelovala kar množica filmskih zvezd iz Hollywoda. Upamo, da priroma ta novost tudi še k nam.
Kino Union kaže te dni „Premiero44
Glavno vlogo igra Švedinja Žarah Leander nova zvezdnica, njen dobri vrstnik je Atila Hor-binger kot policijski komisar. Zanimiva je dr. Pon-tova plesna skupina. ^Premiera« je dobra kino-matografska igra. z blestečo se zunanjostjo. Vee igra je napeta kriminalna zgodba mlade plesalke z različnimi zapleti in razpleti, ki so pa vendar taki, da ne utrujajo, marveč jih človek sledi z zanimanjem. Ves potek igre so odkritja značajev ljudi in družbe, ki živi po večini v evetu gledaliških igralcev. Roka pravice mogočno poseže v ta svet in zadosti zakonu prirode, da se na svetu vse maščuje.
Starost osvaja svet!
Dosedaj smo pri nas v Evropi rekli, da je starost 40 let pri Človeku višek njegovega življenja in delavnosti. Po 40. letu življenja začno človekove duševne in telesne sile počasi upadati in ginevati. Tako smo rekli v Evropi doslej. V Ameriki pa trde drugače ter hočejo sedaj tudi nas v Evropi prepričati, da emo ee vsa stoletja strašansko motili. Ta ameriška propaganda je postala že tako močna, da poznavalci Amerike trde tole: Dandanes že milijoni Američanov hrepeneče čakajo, kdaj se bodo postarali ter upajo potem v 6tarosti doživljati prvi življenjski raj.
S 40. letom se življenje šele začne !
Tako je naslov knjigi, ki jo je spisal pisatelj Valter B. Pitkins. Mož, ki je knjigo spisal, je bil o evojih trditvah seveda docela prepričan. Niso pa bili o tem prepričani ameriški založniki, ki nihče izmed njih te knjige ni hotel založiti. Pisatelj se je dolgo trudil, da bi pridobil za svojo knjigo založnika, dokler ga nazadnje res ni dobil. In založnik se nikdar ni pokesal, ker je s to knjigo kakor bi trenil zaslužil velike milijone. Pa tudi pisatelj, ki je bil 40 let star, ko je spisal knjigo, se nikakor ne more pritoževati nad uspehom, ker je od tistih mal bogat mož, ki ga ne tarejo nobene gmotne skrbi. Od svoje knjige dobiva pisatelj vsak teden 2400 dolarjev, kar dokazuje, kako knjiga še vedno gre v denar.
Knjiga je na mah spremenila ameriške ljudi in njihovo miselnost. V Ameriki so življenjsko povprečje že postavili za 20 let višje in nad 40 let stari ijudje mislijo, da so res še nn začetku svojega življenja. Zanimivo pa je, da je knjiga prijela tudi mladino, ki sedaj zavida 40 let starim ljudem, da so ze začeli živeti, medtem ko mladina o sebi tega ne upa še misliti. To se je uveljavilo celo v filmih, kjer zopet lahko nastopajo nad 40 let stari junaki filma. In v salonih eo uvedli nove plese, ki se bolj prilegajo starejšim ljudem kakor pa mladi in poskočni plesi.
Življenje se začne šele s 70. letom
Gori imenovana knjiga pisatelja Pitkinsa je, kakor že poveilano v Ameriki napravila celo revolucijo. Našel pa se je 73 let stari pisec, ki je spisal ocene za ameriško družabno igro >basebai«, ki je pred kratkim izdal novo knjigo z naslovom >2iv-Ijenje se začne šele s 70. letom«. Star sodnik vrhovnega zveznega sodišča v Ameriki, ki Rooseveltu ni mogel odpustiti, da je njega in njegove tovariše v senatu javno imenoval »kiub starih možičkov«,
je v odgovor napisal knjigo »Ali je 92 let etar človek res že star?« S svojimi ognjevitimi besedami je mož skoraj dokazal, da je res še dovolj mlad za strupeno in ostro polemiko.
Te miselnosti so ee seveda polastili tudi ameriški časnikarji, ki so začeli na dolgo in široiko dokazovati, da so vei najimenitnejši ljudje na svetu bili prav za prav starčki, ki so le kot starčki ustvarjali velika in slavna dela. Vsak list prinaša dolge kolone vzgledov. Tako na primer pripovedu-jeo, da je Michelangelo svoje najlepše kipe ustvarjal šele, ko je bil 60 let star. Pri term pa je zanimivo to. da tamkaj skoraj nihče ne ve, kdo je bil ta mož in kdaj je živel. Dalje poročajo o skladatelju, ki je svojo najlepšo opero skouiponiral, ko je bil star 70 let, in o možu, ki je v golfu največkrat zmagal, ko je bil star 80 let
Renia za 60 letnike
Prišlo pa je še nekaj, kar je Američane še bolj razburilo. Nastopil je neki Towsend, ki je javnosti predložil tale načrt: Vsak Američan, ki je več ko 60 let etar, naj dobi vsak mesec rento 20 dolarjev, а le, Če bo ves denar zapravil za 6vojo prehrano in obleko in druge potrebe življenja. Denar za to rento pa naj se zbere tako, da bodo mlajši vsako stvar za 10% dražje plačevali. Presežek naj se zbira v sklad za te rente. Njegovo geslo pravi: »Mladini delo, starosti pa odpočitek in razvedrilo!« Zadeva je docela ameriška. In se je za njo zopet zavzelo že na milijone Američanov. Vsa kalifornijska zakonodaja se je že postavila za ta načrt. Drugi dan, ko je načrt zagledal beli dan, je predsednik Roosevelt prejel od vseh strani že skoraj 4 milijone brzojavk, ki zahtevajo, da se ta načrt izvede. In čudno je, da se je zanj poleg starih zavzela tudi mladina, ki je prepričana, da bo nekaj časa sama plačevala za stare, na kar pa bo sama deležna teh rent.
V Ameriki je pač tako, kakor še marsikje na svetu: kjer politiki obmolknejo, tam začno govoriti šaljivci. Vprašanje pa je, kar je ekrbno popra-šal ameriški Pavliha: »Ali se ne bodo dame, ki bi bile upravičene sprejemati tisto rento, rajše odrekle renti, samo da jim ne bo treba povedati, koliko so stare?« Tako vprašanje bi bilo v enakem
položaju tudi v Evropi veljavno.
*
Jakec doma dela francosko domačo nalogo. Povpraša očka:
»Očka, kako pa se piše in reče: ali la coeur ali le coeur?«
>Kar zapiši: Liker!«
Št. 62.
V glavnem stanu
Več ur so naglo hodili po gozdovih in prišli na veliko jaso, ki je bila dobro zastražena.
Kakor hitro je straža zaslišala korake prihajajočih, je glasno za-briizgala. Cela množica možakov, ki so ležali in spali, je planila na noge ter začela napenjati svoje loke. Ko pa so med trojico prihajajočih spoznali svojega voditelja, so ца sprejeli z največjo vdanostjo in spoštljivostjo.
Locksley je najprej povprašal, kje so drugi, ki jih ni v taborišču. Ko so mu povedali, je velel: >Tolpa plemičev, ki so se preoblekli v obleko izobčencev, pravkar tira nekaj jetnikov v Torquil-stone, grad Front - de -Boeufa. Četudi bi poprej prišli v varni grad, preden bi mogli mi prihiteli na pomoč, mora biti naša častna dolžnost, da jih staremo. Dva izmed vas naj tnko odideta za njimi oprezovat. Kje pa je samotar?«
>V svoji samotarski koči, gospod!« so mu odgovorili.
>Je že dobro, s svojima dvema spremljevalcema stopim k njemu, vi pa medtem skrbite, da bo vse, kar sem velel, do pičiee opravljenol«
Gledališče m koncerti
Pevski nastopi
tenorista Drmote
Tenorist Anton Drmota, ki si je s svojo nenavadno vztrajnostjo in sposobnostjo priboril mesto tenorista dunajske državno opore, prihaja med sezono redno od časa do časa v domačijo, da se ji oddolži s vsojo pevsko umetnostjo.
Tudi v zadnjih dneh se je mudil mladi pevec v središču Slovenije in je večkrat nastopil pred številno zbranim domačim občinstvom. Dvakrat je gostoval v operi, priredil pa je tudi samostojen koncert v veliki Filharmonicni dvorani.
Na koncertu je razvil pevec svojo pevsko umetnijo v vrsti samospevov in arij, stvaritev pisane vrste skladateljev: Bach, Hftndel, Verdi, Pro-chazka, Bizet, Massenet, 1'uccini; vseh teh dela so sestavljala s|>ored in omogočila pevcu odstreti prav različne sposobnosti in svojstva njegove umetnosti. Zelo lepo in izdelano klavirsko oporo je nudil pevcu prof. P. Šivic.
V operi pa se nam je predstavil pevec v vlogi Rudolfa v Pucoinijevi operi »Boherne« in v vlogi Leuskega v Čajkovskega opori »Evgenij Onjegin«.
Vse, kar nam je v tej vrsti sporeda pevec razkril, je zapustilo svojstveno sliko njegove pevske umetnosti, sliko, ki je razveseljiva zlasti, ko govori o pevčevem podvigu. Pri tem pa je res, da so bili vtisi kaj pisani in da so sprožili različne sodbe; a iz vseh sodb so da izluščiti skupno sklepanje.
Tenorist Drmota spada po vseh svojstvih in lastnostih v vrsto izrazitih komornih pevcev in vse kaže, da mu je edino tu odprta nadaljnja razvojna pot. Že glasovne kakovosti same podpirajo to mnenje, kajti Drmotov glas nikakor nima one zunanje bleskovite prebojnosti carusovskega tipa, ki na svojstveni živčno učinkujoči način prevzema že sama po sebi. Tudi v glasu ni tiste dinamične napetosti, ki eksplozivno pretresa poslušalca in^ ga mami z neko čarobnostjo. Ne, ta glas je nežen, mehak z neko lirično potezo in njegova učinkovi-
tost je v plemeniti estetiki tonskega oblikovanja. To je ona stran pevske umetnosti, kjer se pevec izmakne zunanji preračunljivosti in kjer se prepusti najtanjše ubranemu »muziciranju«, kjer je mimo moči in kovinske barvitosti glasu važna čista lepota tonov in njih najintimnejših zvez, podprtih z resničnostjo čustvenega življenja. In ker je Dr moti lastna velika muz.ikalnost ter bogat čustven svet, mu je poslednja smer pevskega oblikovanja zelo blizu in tudi že lastna; to so dokazala posamezna mesta njegovega podajanja, polna intimnih, čistih pevskih lepot, čeprav še v detajlih se izgubljajočih — naj navedem le arijo iz oratorija »Samson«, ali iz »Requienia«, Straussovo »Podoknicos ali tudi pevsko oblikovanje Leuskega, kjer je omenjeni izraz zlasti zaživel v spevu 4. slike (»V vašem domu ...«). V nasprotju s takimi pevskimi finesami, ki se seveda občinstvu, večinoma zaverovanemu le v barvitost glasu in v pretresljivost visokih tonov, kaj rade izmuznejo iz doživljanja, pa pevec ne moro prav uspeti, kadarkoli bi rad prepričal z zunanjo glasovno kakovostjo, kajti to nikakor ni pevec visokih bleščečih c-jev in kovinske tenorske zvočnosti. Zato jo razumljivo, da je na koncertu uspel predvsem v intimnih spevih in manj v efektnih arijah; na opernem polju pa prepričal bolj kot Leuski kakor kot Rudolf, ki je prevelik za te pevske kvalitete (vsaj za enkrat še). In tako je opazno, da stojita pred Drmoto v razvoju dve smeri, med katerima tudi še pevec sam koleba. Ena v znamenju razvijanja glasovne intenzitete in rafinmaja glasovne zvočnosti, druga v znamenju trajnega poglabljanja v čista, podrobna glasbeno umetniška svojstva. Prva mami s hitrim in blestečim zunanjim uspehom, druga z globokim umetništvom; obe sta v danem obsegu nezdružljivi. Menim pa, da je za pevca edino plodna druga smer.
Kar se odrske igre tiče, bi omenil le to, da je v podajanju dovolj doživljene napetosti. Pevec lo nI še doumel one skrivnosti podajanja, kier uspeva igralec s tem, kar v sebi je in ne, kar navzven počne. Zato mu je preveliko stremljenje dati navzven vidnega izraza svojemu doživetju nekajkrat v škodo. Toda to zahteva zorenja.	V. U.
K 25 letnici umetniškega delovanja Mirka Poliča
Oblikovanje našega glasbenega življenja v povojni dobi v novi državi je tesno spojeno z imenom direktorja Mirka Poliča. V številnem nizu let, odkar stoji na čelu najvišjega glasbenega zavoda, ki je poleg univerze najbolj viden znak naše kulture, je v naše glasbeno polje močne poteze svojega neprestanega udejstvova-nja začrtal. Delo vsakega umetnika — tako ustvarja-jočega kot reproduktivnega — je treba motriti z vidika razmer, pod silo katerih je moral določeno poslanstvo izvajati: samo tedaj je najbolj stvarna presoja megoča.
Poličevo delo pri naši operi pade v začetke povojne dobe, ker je bilo treba z vso preteklostjo pretrgati in popolnoma na novih temeljih začeti: ne tajimo, da so bile marsikatere predvojne operne uprizoritve močno nad povprečnostjo in da so v osebju delovali pevci in glaebeniki večjega formata, med njimi mnogo tujcev; gledališče je bilo narodna postojanka, na katero so gledat bolj z idealietičnimi kot kritičnimi očmi. Domača operna produkcija pred vojno do močnejšega udejstvo-varija z malo izjemami ni prišla in še ta je bila pod tujim vplivom.	,„
Polič je v ta razvoj močno posegel e tem, da je domačim delom na stežaj odprl vrata: več kot 15 izvirnih oz. operetnih del je v tej dobi bilo uprizorjenih z najmočnejšimi med njimi: Kogojeve »Črne maske« in Bravničarjevo: »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«. Izdatno je posegel tudi v operne literature prav vseh slovanskih narodov in mnogo značilnih del spravil na repertoar. Kot velik ljubitelj in natančen poznavalec klasičnih mojstrov nam je v prav izčiščeni obliki predstavil Mozarta, Wagnerja, pa tudi najnovejših 6odobnih smeri z opernega sveta ni izpustil izpred oči. Da je mogel vse to izvršiti, je bilo treba napraviti nov pevski kader in skrbeti za naraščaj, ki naj zraste na domačih tleh, in delo v gledališču organizacijsko kot tudi idejno tako usmeriti, da je šla pot navzgor. Poličeva izredna delavnost in pridnost, združena z uglajeno umetniško zamislijo, je tukaj vedno odnesla zmago: če uspeh ni bil zmeraj popoln, so bile temu krive časovne in krajevne prilike, katerih teža in vzroki so nam vsem znani.
Pri vsej svoji mnogoteri zaposlenosti je pa še našel časa, da je nasledil f Mateja Hubada v vodstvu pevskega zbora Glasbene Matice. Sila njegove umetniške osebnosti je tudi tukaj prišla do izraza. V spominu eo nam veličastna predvajanja »Beethovnova IX. sinf.«, dalje istega kladat. »Missa eolemnis«, Lisztovega oratorija »Kristus«, Vycpalekove kantate »O poslednjih re-
čeh človeka«, Sattnerjeve »Oljke« poleg številnih drugih.
Kot voditelj dveh tako pomembnih glasbenih zavodov je od prvih početkov delovanja radiofonske postaje tudi tej ustanovi vselej nudil svoje sodelovanje: prvo internacionalno oddajo naše postaje je izpolnil zbor Glasbene Matice pod Poličevim vodstvom.
Ko mu k današnjemu jubileju, ki ga praznuje v zavesti čezmerno izpolnjene naloge, iskreno čestitamo, želimo, da sledi še mnogo novih isto tako uspeha polnih jubilejev,	D.
Smrtna nesreča železničarja
Rimske Toplice, 21. februarja.
Danes opoldne se je na odprti progi med Zidanim mostom in ^Rimskimi toplicami pripetila smrtna nesreča. Iz vlaka je stopil železniški pro-mikač Franc Javšič, doma iz Maribora. V istem trenutku pa je privozil nasproti drugi vlak, katerega lokomotiva je butnila Javšiča v stran Javšič jo obležal z razbito lobanjo ter je čez nekaj minut umrl.
Nemški turisti na Bledu
» Bled, 21. februarja.
Snoči sta prispeli na Bled dve manjši skupini nemških turistov. Prva skupina je dospela čez Italijo z avtobusom, druga pa z vlakom. Obe skupini štejeta nad 70 turistov. Del Nemcev je že odšol na Pokljuko, kjer ostane 10 dni in IkkIo tam smučali. Skunini sta se nastanili v hotelih »Toplice« in »Park hotelu«. To je prva skupina Nemcev, ki je prišla k nam na smučanje in drsanje in je upati, da jih ho prišlo še več, tako da bo zimska sezona na Bledu odslej živahnejša. Spomladi pričakujejo na Bledu še več in večjih skupin Nemcev.
Mar borski umetniki so zborovali
Maribor, 20. februarja.
Danes dopoldne je imel občni zbor Mariborski umetniški klub. \Vidil_ ga je podpredsednik dr. Maks šnuderl. Podal je v svojih izvajanjih pregled in sliko no'.ožaja mariborskih umetnikov ter njihove borbe. Sprejet je bil obsežen načrt za delo v letu 1958. Ta načrt določa:
1.	Vsoslovansko umetniško razstavo v Mariboru,
2.	Umetniški teden naj postane stalna institucija, ki se vsako leto vrši, 3. Klub se razširi s pristopom Iiubiteljem slovenske umetnosti.
Klub se je iskreno zahvalil g. banu, g. pod-banu, županu mesta Maribora in g. podžupanu za podpore, ki jih je bil Umetniški klub deležen tor so mu omogočile prireditev plodonosnega »umetniškega tedna«.
Ker je dosedanji predsednik dr. šorli zaradi prezaposlenosti svojo funkcijo odložil, ga je občni zbor soglasno izvolil za častnega člana in častnega predsednika. Pri volitvah je bil izvoljen: za predsednika odvetnik dr. Ma.kso šnuderl, za podpredsednika ravnatelj Rudolf Golouh, za tajnika prof. Jirak. za blagajnika prof. Kos. V odboru so: prof. Potrč, pisatelj Rehar, prof. dr. Dorni.k in sicer v odseku za literaturo. V odseku /a glasbo stn ravnatelj Marijan Kozina in prof. Poljanec, v odseku za likovno umetnost prof. Jirak in Kos, za gledališče pa upravnik dr. Brenčič in igralec Nakrst, za novinarstvo pa prof. dr. Kralj.
Umetniški lolub šteje okrog 100 članov.
Iz športne centrale
Sneti
»rine ceniruic
Še letos bodo ustanovili višfo šoto za telesno vzgojo!
Vprašanje jugoslovanske višje šole za telesno vzgojo, katera že več kot pet let čaka na svojo rešitev, je nedavno sprožil z mrtve točke minister za telesno vzgojo g. dr. Vekoslav Miletič. V finančnem odboru je izjavil, da namerava ukiniti enomesečne tečaje za vaditelje obvezne telesne vzgoje, namesto teh pa bo ustanovil enoletno višjo šolo za izobrazbo učiteljev telovadbe in športa.
To obljubo ministra za telesno vzgojo so pozdravili zlasti prosvetni krogi, zakaj znano je, da trpi v naši državi več kot 100 srednjih šol pomanjkanje kvalificiranih moči za vodstvo telesne vzgoje.
Iz dobro informiranih krogov smo zvedeli, da bo ta šola le začasna reštev problema telovadnih učiteljev. Sprejeti bodo v pretežni večini oni diplomirani filozofi, ki so se doslej bavili s telovadbo in športom in ki čakajo na namestitev. Teh je v državi okrog 1200. V tako velikem številu brezposelnih profesorekih kandidatov jih bo gotovo 40 ali 50, ki so se doslej bavili s športom in ki bi bili po enoletnem študiju na novoustanovljeni visoki šoli za telesno vzgojo sposobni, da poučujejo poleg znastvenih predmetov tudi telovadbo — in v primeru potrebe v prvih letih samo telovadbo.
V kratkem času svojega ministrovanja je g. dr. Mi-
letič dokazal, da njegove napovedi niso le optimistične obljube, temveč korak pred dejanjem. Zaradi tega smo popolnoma prepričani, da bomo že letos, in sicer najpozneje na jesen imeli svojo šolo za telesno vzgojo.
Mieel, da bi bili v višjo šolo za telesno vzgojo sprejeti v prvi vrsti diplomirani lilozofi-športniki, ee nam zdi zelo posrečena; prvič, ker jih bo po enoletnem študiju čakala sigurna namestitev, drugič, ker jim bo poklic olajšan. Tu mislimo na okoliščine, da bodo novi »filozofi-športniki« poučevali v mlajših letih pretežno telesno vzgojo, pozneje pa, ko jih bodo z leti fizične sposobnosti zapuščale, bi naj dobili več ur iz znanstvenih predmetov, odnosno samo znanstvene predmete.
Z ustanovitvijo enoletne šole za telesno vzgojo pa problem izobrazbe telovadnih učiteljev še ne bo končno rešen. Naš cilj je in ostane, da se na naše univerze uvede nov predmet — telesna vzgoja, ki mora biti enakopravna z vsemi drugimi predmeti. Kakor doznavamo iz merodajnih krogov, misli tudi ministrstvo za telesno vzgojo na to, da v dogledni bodočnosti pripravi teren za ustanovitev stolic za telesno vzgojo na filozofskih fakultetah. Višja šola za telesno vzgojo, katero nameravajo ustanoviti v Belgradu, bi bila le začasna rešitev tega perečega vprašanja,
Kulturni obzornik
Ivan Matičič: Živi izviri
Ljubljana, 1937, strani 411, cena 96 dinarjev.
To knjigo sem karakteriziral že v svojem božičnem pregledu slovenskega leposlovja, toda vsekakor zasluži še posebne oznake, ker predstavlja eno najobširnejših slovenskih izvirnih del zadnjega časa. Spisal jo je pisatelj, ki so je v slovenskem slovstvu uveljavil s svojimi spomini iz svetovne vojne (Krvave poljane), pa tudi s svojimi povestmi s Koroškega (Mož zemlje, Na mrtvi straži). Z »Živimi izviri« pa je Ivan Matičič hotel kot v nekem prerezu podati pogled v življenje slovenskega naroda na enem izseku svoje domovine, v Brjanih, in sicer od najstarejših časov do zadnjih žalostnih dni. Motto je sledeči: »Ded je zemljo otrebil, zoral; oče jo je posojal in gledal bujno rast; sin je zorel med težkim klasjem; vnuk se je dvignil proti besu novega časa«. S tem je tudi nnznnčil snov svojemu, delu. V prvem poglavju je pokazal življeuje desetega rodu, Pogorjanov, ko so bili še pogani in so se učili v krščanski veri še po besedi brižinskih spomenikov. V tem se je precej naslonil na Finžgar-jev roman svobodnih Slovencev, a je uvedel zanimivo arhaično novost, da je v direktnem govoru uporabljal jezik brižinskih spomenikov, torej resnični slovenski govor tistega časa. V drugem poglavju preskoči deset rodov ter preide k dvajsetemu rodu Pogorjanov, katerim da govoriti jezik naših protestantov ter opisuje boje z Ale-uianci, sosedi Slovenov, ter domače življenje po zadrugah, ljubezen, prejo itd. Tretje poglavje je posvečeno tridesetemu rodu Togorjanov ter je v opisu božične noči ter tragedije Maruše kakor tudi Lizino ženitve pač najsilnejše v celi knjigi. Pri dvaintridesetem rodu predstavi v četrtem poglavju žegnanje in rajanje. V petem poglavju kosi t r i in t r i d e s c t i rod in doživi vojno, pa tudi mir po vojni in nasilno zasedbo po Ligurcih. In od Iu dalje do konca — do CIII. poglavja — torej skoraj dve tretjini — je
posvečenih borbi in trpljenju tega triintridesetega rodu Pogorjanov, vnuka, ki se je dvignil proti besu novega časa«.
Kakor se vidi iz te kompozicije, pomenjajo li zgodovinski prerezi samo nekak uvod k dogodkom zadnjega rodu ter hočejo biti samo nekako potrdilo, da je na tem mestu, kjer zdaj gospodarijo Llgurci nad slovenskim ljudstvom, že vsaj triindvajset rodov živelo svoje narodno življenje v vseh narodnih oblikah in običajih; da so bili tod še kot pogani in vodili zmagovite boje s sosedi, da so se tod izživljali v ljubezni in običajih v polnem življenju, ki jim ga pa zdaj nasilni tujci ovirajo, jim trgajo slovensko besedo, jih zato zapirajo in celo streljajo... Vsa ta slovenska preteklost v temelju predstavlja tiste »žive izvire«, ki še današnji triintrideseti rod napajajo z živo zavestjo slovenstva in mu dajejo moč, da prenaša tudi najhujša nasilstva z junaštvom in mučoništvom, ki je seme novega živl jenja ...
Pri taki kompoziciji je razumljivo, da no moremo govoriti o enotnem romanu, kajti osebo iz enega poglavja se ne morejo razviti v drugem. Zato bi pač morali soditi vsako poglavje zase. Razumljivo jo, da so začetnn poglavja morda prena-sičena zgolj z opisi, to pa iz originalno težnje pisatelja, da vse dialoge poda izključno v prvotnem jeziku tistega časa. Pri teh poglavjih moramo govoriti samo o polnih opisih običajev in nastopov posameznih oseb ter nazornih situacij (božična noč!), ne pa o kakšnih medsebojnih zve-I zah alt celo rasti oseb. Pač pa imajo poznejša poglavja zvezo 1er se živahno razpletajo in imajo celo neko notranjo napetost — ljubezen mod Bra-nom in Žaro, na drugi strani pa ljubezen novo tuje učiteljice. Ta zadnji dol obstoji v nazornem, polnokrvnem opisu raznih nasilij in preganjani nasilnih tujcev, ki hočejo raznaroditi narod. Iz nedolžnih dogodkov narode velelzdajalski proces in tirajo domače fante prod sodišče in jih obsodijo na smrt. Z njih krvjo je novo seme padlo v plodno zemljo...
Ivan Matičič je dober stilist. Njegovi stavki so polni ter njegovi opisi nazorni. V vsem
»romanu«, ki je eden največjih zadnjih let, vidim veliko kulturo besede in ostre poteze, manjka samo notranje duhovne problematike oseb in njih medsebojna povezanost. Je pa to kolektivni roman, zgodba vsega roda. Pred nami se vrsti polno oseb in lic, pa ne zapomnimo si nobenega obraza, nasprotno: ob toliko zgodbah se nam izmaknejo glavne osebe in izgube v gneči drugih. Tako pisanje je tipično poročevalsko, je kleno opisovanje dogodkov, ki so se resnično godili — n. pr. opis sodnijskoga postopka —, ni pa to intuitivno gledanje umetnika v dušo človeka in odkrivanje intimne človečnosti. Tega intuitivnega pogleda v dno duše manjka Maličiču, ima pn ostro oko za vse, kar človeka obdaja. Zlasti za nacionalna trenja. Neprimerno bolje bi tudi učinkovalo, ko hi se no moral kriti za eksotičnost in imaginarnost .kajti o njegovih Pogorjanih ne vemo, kje na našem zemljividu imajo svojo vas in imena nasilnikov so zastrta s prozorno temo. Vse te slike iz slovenske zgodovine in sodobnosti so zanimivo berilo, nikakor ne dolgočasno, kakor bi se komu zdelo po prvih poglavjih, se pa značilno ujemajo z najnovejšimi leposlovnimi strujami, ki se zadovolje samo z opisom resničnih dokumentarnih dejstev, s tokom širokega življenja, ki stopa čez bregove ter se razliva čez polja, namesto, da bi strugo zajezili in jo poglobili, da bi bila čista kot studenec... Matičič je podnl s svojo povestjo široko sliko nazornih dogodkov iz zgodovine in novejšega časa. svoj umetniški navdih, zajemati iz slovenske narodne tragedije, iz snovi ki je naši pisatelji tako malokdaj jemljejo v obdelavo. V leni jo ta knjiga pondant njegovi koroški [»ovesti, lo da jo je zastrl v meglo in sodobnim dogodkom kot nasprol|e in živ spomin postavil podobe iz daljne svobodno preteklosti. Pri tem so se mu izgubili obrazi oseb v množici, kakor tudi ni v dovoljni meri Izkoristil zgodovinskega kolo-rita. ker se jo poglobil samo v folkloro, ki je v vseh časih skoraj enaka. Najizrazitejše njegovo arhaično sredstvo je še jezik, ki ga Matičič dobro obvlada.
Po svojem jeziku in nazornosti pa jo Malifič dober pisatelj, toda boljši pisatelj-jioročevalec ke' umelnik-ustvarjalcc ljudi.	td.
Po iporlnem svetu
Se vedno Cunningham. Ameriški srednjepro-gaš Glenn Cunningham nima v zaprtem proetoru nasprotnika, ki bi ga premagal. Pri lahkoatletski prireditvi v Bostonu je zmagal Cunningham v teku nn eno miljo v času 4:10 pred Gene Venghem. Mojeter-tokeč čez zapreke Alian Tolmleh pa je po-rabil ob tej priliki za kratko progo '15 yardov samo 5.7 sok
Owens ostane poklicni športnik. Prošnja trikratnega olimpijskega zmagovalca Jesse Owens-a, da bi si pridobil n«zaj aiuatenstvo. je ameriška atletska unija odklonila. Ko so prerešetavali prošnjo tega hitrega črnca, so ugotovili, da je poleg tega, da se je udejstvoval pri poklicnih športnih prireditvah, imel še plmano mesto nekega basket-liall-niošlva, pri katerem je za denar nastopil.
500m v 42 sekundah. Ameriški (»printer Leo Froisinger je nedavno zmagal v toku na 500 in, katero progo je pretekel točno v 42 sekundah. Njegov rojak Swenson je prišel kot drugi na cilj v času 42.9 sek. pred Ilarry Haraldsenom, ki je rabil za to progo 48.2 sek
Sonja si je ie p os 11 al a Bivša svetovna in olimpijska prvakinja v umetnem drsanju ne ledu Nor-vežanka Sonja Ilennie. ki je prešla v profesionalni tabor, zasluži bajne vsote v deželi dolarjev. Njen velikanski zaslužek nn športnem polju, je vse njene športne tovariše zasenčil in celo Jack Dempeey ter Genee Tunney sta morala v tem pogledu podloči umetnici na ledu. Žo tridesetkrat jo kazala svoje znanje, pri čemer so kasimli 1 in tri četrt milijona dolarjev. Po odbitku predpisanih dajatev je ostalo Sonji okrog pol miljona dolarjev čistosra zaslužka. Povprečno zasluži na leden po 150.000 dolarjev, t j. v neSom denarju 8,400.000 dinarjev — in na holly-woodeki listi so nahaja ime Sonje med največjimi zaelužkarji na osmem mestu.
Nemški drsalni par Herber-Baier in Avstrjec Kaspar zopet svetovni prvak. V berlinski športni palači se je vršilo tekmovonje za svetovno prvenstvo parov v drsanju na ledu, katerega si je žo v trotje osvojila nemška dvojica Herber-Baier z И.вв točkami pred avstrijsko dvojico Pausin, ki je doso^bi 11.46 točk. — Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju moških si je pa ponovno oevojil Avstrijec Kaspar.
Mladinski smuški dan
pod pokroviteljstvom g. bana dr. M. Natlačena priredi SK Ilirija v dneh 26. in 2Г7. februarja 1938 v Planici za mladino Dravske banovine. Podroben razpis je objavil naš list v soboto, dne 19. t. m.
Zimskošportni izlet na Kanielhohe in Kitzbiichel
Jugoslovanski Touring klub. podružnica Ljublja na. obvešča članstvo, da s« bo vršil rodni totni občni zbor z običajnim dnevnim redom dn« 21. marca 193S oh pol 'JO. uri v lovk k i dvorani hotela Meklič v Ljubljani. V primeru nrwklopônosti so ho vršil isti zbor pol uro poznoje ob vsaki ndoležbi.
V čaeu od 5. do 14. marca organizira -Putnik* zanimiv izlet v D.ijpoznanejša ziniskosportou mesta Avetrije, na Kanzolhiiho in Kitzbiichel. Idealen sneg, odlični smuški tereni, snnkališča iu drsališča, prvorazredni hototi 1er penzioni bodo nudili udeložoneom tega izleta zr conen aranžma najugodnejše bivanje. Odhod ir. Rolgrada 5. marca ob 23.10. V St. Pazovi, Vinkovcih, Slov. Brodil in Zagrebu sc bodo priključili izletniki iz notranjosti države. Bivanje na Kanze.l hribe in Kitzbiicholu bo v času od fi. do 1.1. maron. Cena celokupnega aranžmaje ta Kanzelhohe r. v ozn i -no Ha in nazaj 810 din in za Kitzhiiehel 1S95 din. — Prijave in vsa dctHjlna obvestila v biljotarnah ..Put-nika«.
Vesti športnih zvez, klubov in d niš te v
Kolesarska pori zvrsti l,juhi Java obvošča vse gg. odbornike, da so vrši v srdo, dne 23. t. m. ob 19. ufl redna seja iiodzvor.o v prostorih kavarne Vospernik v Ljubljani. Prosimo za zanesljivo udeležbo.
Seja smučarske sekcije SK Ilirije so vrši dnnes ob 19. nri v kavarni Evropa. Sewtenek sekcije pa bo v sredo ob 16.30 v klubovom lokalu.
Uradna vremenska poročila
Tujsknpromrtnih zver Slovenije. JZSZ in SPD od 21. februarja 193S: Rateče-Planica. $70 m: —10, sončno, mimo. Iflfi crn une-
gra, prftič, skakalnice uporabne. Kranjska gora. 8/n m: —in, sončno, inirno, 1110 c.m «ne
ga, pršič, sankatišče in drsališče uporabno. Г)от na Komni. 1520 m: —10, jasno, 245 om snegn, suh. Dovje-Mojstrava. fi.iOm: —9, sončno, mirno, Mcm usre-
njenega snoga. Bled. i01 m: —S, barometor so dviga, sončno, mirno, 2S em osronj. snega, drsališč« na jezeru uporabno. Pokljuka - Spnrlhotrl, i: 100 m: —10, sončno, mimo, 70
em snegu, prisojno sren, osojno pršič. Sv. Janez v Bohinju, 3.10 m: —10, sončno, mimo, 7(1 cm snega, prisojno uren, osojno pršič.
Poročilo z rine 30. februarja 19.tR: Sv. Kri! nad Jesenicami. lOOa m: —I, delno pooblnčeno, mimo. 40 cm snoga, prisoj. sren, osojno pršič. Dom nn Knfrah. 1501) ni: barometer pada, i>o.ihla čono. mirilo, 30 cm osrenj. snega na 90 podlage. Jezersko, m; —3, sončno, mirno, 45 cm »nega. nn soncu južen, v sonci pršič.
ZFO
SmušUe te^me fantovskega odseka Sv. Peter - L ubljana
V nedeljo, dne 20. februarja so v Žlebeh nad Medvodami fantje šempetrskega fantovskega odseka priredili pod tehničnim vodstvom br. šešlja, sinuškega releronta pri ZFO, tek na 8 km z višinsko razliko 200 m. Tekmovalo je 7 tekmovalcev v konkurenci in 3 izven konkurence. Kljub težiti (zaradi pomanjkanja snega) po gozdu izpeljani progi, so bili doseženi lopi uspehi:
1.	Jerman Fr. 54 min. 28 sok., plaketa in darilo;
2.	Vrbinc Mirko, 56 minul in 49 sekund, darilo;
3.	Osterc Ludvik, 56 minut in 53 sekund, darilo;
4.	Gaspari Mirko, 1 ura, 16 minut in 28 sekund;
5.	Safošnik Rnjko, 1 ura, 16 minut in 46 sekund;
6.	Cenčič Jelko, I ura, 19 minut in 36 sekund;
7.	Avanco Leo, 1 ura, 26 minut in 22 sekund.
Organizacija in izvedba tekem je bila brezhibna, le markacije so smučarji na nekaterih mestih pobrali, kar je tekmovnlce motilo na progi.
"h
V najlepšem cvetu mladosti nas je na tragičen način zapustila naša nepozabna
Milka Gorupova
magistralna uradnica
Pogreb bo v torek, 22. februarja ob 15.30 iz mostne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Maribor, Zagreb, Jesenice, dno 21. februarja 1938.
Žalujoče rodbine: G o r u p , V a I e s in dr. Ceh.
Krani
Samo še danes je čas, da ei pridobile pravico do nagradnega žrebanja, ki ga razpisuje »Slovenec« za evoje naročnike. Kdor še ni naročen na »Slovenca«, naj še tekom dopoldneva plača trimesečno naročnino v podružnici »Slovenca«, Kranj. Naročniki »Slovenca«, ki nimajo doma radio a [tirata in bi radi že v četrtek zvečer zvedeli ali jih jc določil žreb za srečnega nagrajenca, lahko dobijo rezultat žrebanja v četrtek zvečer ob pol 9 v po-družn ci »Slovenca«.
Smrtna nesreča družinskega očeta v tovarni Jugobruni. V nedeljo dopoldne eo delavci v tovarni Jugobruna nekaj popravljali, ined njimi tudi 32 letni kovač Žaikelj Anton, stanujoč v Stražišču pri Kranju. Ta je okrog 9 pogledal v tovarno in ee zanimal, kaj popravljajo v 15 m visokem dvigalu za premog. Pogleda! je skozi ozika vratca v dvigalo, prav ti6ti čae pa je odstranil delavec na vrhu dvigala topo železo, ki ee je zasadilo za uho kovača in mu prebilo glavno žilo. K ponesrečencu 60 takoj poklicali zdravnika g. dr. Bežeika, ki je ugotovil, da je Žakelj izdihnil nekaj minut po nesreči. Prepeljali 60 ga na njegov dom in bo pokopan na pokopališču v Stražišču. Zapušča poleg mlade žene Ridi pet nedoraelih otrok.
Liatomer
V soboto 26 februarja t. 1. priredi ljutomerski okrajni kmečki odbor s sodelovanjem 'zadružnih korporaeij enodnevni zadrti ž no-gospodarski tečaj v dvorani Kat. doma v Ljutomeru po sledečem dnevnem redu: Ob 9 dop. predavanje o načinu širjenja prave zadružne misli, predava g. kmetijski referent. Ob 10 dop.: O blagovnem zadružništvu in vnovčevanju kmečkih proizvodov (Kitom zadrug, predava g. A. Lesjak, ravnatelj Gorenjske kmečke zadruge iz Kranja. Ob 2 pop.: Kreditne zadruge in njihova likvidnost v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov, predava g. dr. J. Basai, ali pa g. Fr. Gabrovšok od Zadružne zveze v Ljubljani. Ker je ta tečaj za vse naše kmetovalce-gospodarje, obrnike in te. •govce izredne važnosti, vas vabimo, da se v pol-nom številu udeležite, posebno pa še člani zadrug in imetniki hranilnih vlog denarnih zavodov. — Okrajna kmečka zveza.
Programi Radio Liablianat
Torek. 22. febr.: И Šolska ura: Izdelajrao še nekaj jadralnih letal, pogovor in navodila (g. Miroslav Zor) — 12 Domača zabava (plošče) — 12.45 Poročila —
13	Nai>ovodi — 18.30 Koncert Radijskega orkestra —
14	Napovedi — iS Plesna glasba na dveh klavirjih (gdč. Silva Hrašovee in ga. B. Saplja-Cornivoc) — 1K.40 Judje in gospodarstvo (g. nrednik Fr. Torsoglav)
—	19 Napovedi, poročila — 19.W Nae. uro — 13.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Mozart: Mala seronada (pl.)
—	20.20 H. Kleist: Razbiti vrč, veseloigra. Izvajajo člani rod. igr. drnž. — 22 Napovedi, poročila — 32.1Л Koncert Radijskega orkestra.
Sreda. 2.1. febr.: 13 Živalski karneval (plošče) — 12.45 Poročila — 1.1 Napovodi — 13.30 Slovenski šramel kvartet — 1-1 Naiiovedi — lfi Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav Adlešič) — 18.30 Udo-vičeva in Laušetova pojeta (plošče) — 18.40 Pomon socialnih pogodb za izseljence (g. Jože Rozman) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura — 19.50 llvod v prenos — JO Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča — v I. odniorn: glnsbono predavanje (g. Vilko Ukinar) — v II. odmoru: napovedi, poročila.
Dragi programi»
Torek. 22. febr.: Belgrad: 20 Komorni koncert, 31 Koncert, 22.20 Ples. glasba — Zagreb: 20 Klavir, 30.30 Hrvaške pnsini, 21.30 Harmonika, 22.20 Plesna glnsba
—	Dunaj: 20.40 Moderna balada, 22.20 Celo, 22.55 Kvartet. — Budimpešta. 19.45 Koncert, 22 Jazz, 23 Kvartet
—	Itim-ltari: 17.15 Komorna glasba, 21 Violina, 32.10 pronos koncerta iz glasbene akndemije — Praga: 19.30 Zabavna glasba — Variava: 20 Plesna glasba, 21 Opera
—	Sofija: 20.15 Pevski koncert, 21 Komorna glasba, 22 Plesna glasba — Knnigsberg: 19.10 Plesna glasba — Hamburg: 19.10 Pustna zabava — Stuttgart: 20 Koračnice in plesna glasba — Monaknvo: 20.10 Sodobni ita-li lanski skladatelji — BudimpeSta: 20.05 Sirnf. koncert.
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din I'— ; ženi-tovanjskl oglasi Oia 2'—. Najmanjši znesek ca mali oglaa Din 10-—. Mali oglasi ae plačujejo takoj pri oaročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja ee računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Uia a aa Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
I
Službe iičejoj]! I Den à t*
Kuharica
pridna in poštena, vešča vseh gospodinjskih del. Išče službo pri družini ali v gostilni. - Ponudbe podružnici »Slovenca« na Jesenicah.	(a)
Vrtnar
vešč v vseh panogah vrtnarstva, z večletnimi Izpričevali, išče službo. — Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Trajna služba« St. 2579.	(a)
llužbodobe
Zobotehnika
starejšega solidnega in poštenega ter veščega vseh del - sprejmem. — Nastop 1. aprila t. 1. Dr. Hajdarovlč Sarajevo.
Hlapca
ki pozna vsa poljska dela In živinorejo, sprejmem na veleposestvo. - Prednost imajo oni, ki se jih lahko porabi za prvega hlapca. - Podrobneje se izve v Ljubljani, MišlCe-va cesta 2 — Smrkolj.
Deklo
pridno in pošteno, vajeno prašičev in molže — sprejmem na veleposest-vo. Podrobneje se izve v LJubljani, Mišičeva cesta št. 2 — Smrkolj. (b)
Dekle
mlado, popolnoma zanesljivo - sprejmem za vsa hišna dela in pomoč v mlekarni. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena« št. 2577.	(b)
m
Prazno sobo
primerno tudi za pisarno oddam. Pol zve se pri Pr. Pavllnu, trg. ; Kongresni trg. '	(s)
+
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nam je umrla ljubljena mati
Jerica Smid roj. Guček
posestniea
večkrat previdena s tolažili za umirajoče.
Na pokopališče k Sv. Križu jo liotno spremili iz hiše žalosti, Židovska ulica 6, danes, 22. februarja ob 4 popoldne. Ljubljana, dne 22. februarja 1038.
Amalija in Francka, hčerki.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje,
3°/« obveznice
za likvidacijo kmečkih dolgov
stalno kupuje AL PLANINSEK
LJUBLJANA
Beethovnova ulica 14, telefon 35-10.
ШШШ1
Vsakovrstno
zlato kupuje I
po najvišjih cenah ■"•KRNE, Juvelir, Ljubljana Wollova ulica šL 3
ШШШ
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St », telefon 87-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš In vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
гшшп\
Erfurtska semena
dobite v trgovini Plntar, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14 (Novi Svet). — Telefon 23-67.	(I)
Sadje
vedno v zalogi po naj- i nižji eenl pri Baloh, Ko-1 lodvorska 18 dvorišče. ]{
Krompir,
jajca, jabolka, smokve za I kompot in cvetlični med dobite najceneje pri tv. [ »Proda« Kopitarjeva 1.
Zobozdravniško ordinacijo
kompletno, ln čakalnico proda dr. Wolff, Sevnlea ob Savi.
K
Naj bolj il trboveljski
premog
brez praha
koks, suha drva
I. Pogačnik
UMiiKinl Telefon 10-M
v
^^e je še ne poznate, potem zahtevajte takoj brezplačno na ogled revijo
LJUDSKI ODER
Ustanovil in urejuje prof. NIKO KURET
Peti letnik. — Šest zvezkov s skupno nad 240 stranmi na leto. — Letna naročnina din
80--.
V tekočem letniku 1937-38
so izšli doslej štirje zvezkL ♦
Revija prinaša za vsako dobo natančen seznam primernih iger z navedbo založništva, cene, števila oseb (moški, ženske, statisti), in scenacije, potrebnih kostumov in označba igre same. Pregled tega
seznama pové vsakemu režiserju, kaj bi bilo zanj primerno!
♦
V reviji izhajajo za vsako dobo odgovarjajoče igre, prizori, govor-ski zbori, deklamacije itd., v prvi vrsti izvirna dela, potem pa izbrani prevodi. Od ustanovitve lista je izšlo doslej v njem že nič
manj kakor 48 iger, prizorov, govorskih zborov, deklamacij!
♦
Revija prinaša prispevke k spoznavanju folklornih osnov slovenskega ljudskega gledališča, ima zaglavja, posvečena maski, kostumu (letos
izhaja zgodovina kostuma na posebni slikovni prilogi) in odrski tehniki.
♦
Domača igrska kronika poroča o važnejših predstavah naših ljudskih odrov, o delu našega Narodnega gledališča, o novih igrah in ostalem strokovnem slovstvu. Zaglavje »Razgledi« poroča o tujem
gledališkem svetu. ♦
Uprava revije »LJUDSKI ODER«:
Jugoslovanska knjigarna
Ljubljana, Pred škofijo
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE VČERAJ V MARIBORU NENADOMA UMRL GOSPOD
STANE DOLNIČAR
STAVBOVODJA
NAŠEMU ZVESTEMU SODELAVCU BOMO OHRANILI TRAJEN
SPOMIN!
V LJUBLJANI, DNE 21. FEBRUARJA 1938 GRADBENO PODJETJE G. T0NNIES NASL., D. Z 0. Z.
Maurice Leblanc:	43
Izredne pustolovščine Arsena Lupina.
Otok tridesetih krst
Postavila sla pokonci žrtev in jo držala v ravnotežju ter vlekla za vrv. Vorski je sprejel nesrečnico in ko so se kolena upognila, jih je surovo prisilil, da so se raztegnila. Tako pri-tisnjena na hrastovo deblo, je iinela obleko stisnjeno okrog nog, roki pa, ki sta ji viseli ob straneh, sta bili komaj od telesa. Na hrast je bila privezana z vrvjo, ki se je vila okoli telesa pod rokami.
Zdelo se je, da se ni prebudila iz omaniljenja in nič ni tožila. Vorski ji je hotel reči nekaj besed, a te besede je jecljal, ker ni bil zmožen, da bi jih lepo izgovoril. Poskusil je, da bi ji glavo postavil pokonci, toda temu se je odrekel, ker ni imel več poguma, da bi se je dotaknil. Vedel je, da bo takoj umrla; glava ji je padla nizko na prsi.
Stopil je doli in jecljal:
/Zganja, Oton... Imaš čutaro? Alo! Boga ini! Slabo delo!«
>Še je čas,'- je odvrnil Konrad.
Vorski je napravi! nekaj požirkov in zakričal:
»fte je čas... za kaj? Da jo rešimo? Poslušaj me. Konrad. Rajši bi hotel... rajši hi stopil na njeno mesto, kot bi jo rešil. Zapustiti delo? To bi se reklo, da ne poznam dela in ne vem, kaj je moj cilj. Brez česar . . .<
Zopet je pil.
»Izborno žganje, toda da bi se znova opogumil, hi moral imeti ruma. Ali ga nimaš nič, Konrad?«
»Ostanek v eni steklenici.«
»Daj mi.c
Pokrili so svelilko iz strahu, da jih ne hi videli in se tiho usedli k drevesu. Alkohol mu je
stopil v glavo. Razdražen je začel naduto govoriti: »Pojasnil ne potrebujeta. Tudi ni potrebno, da bi poznala ime te, ki je umrla. Naj zadostuje, da vama povem, da je ta ženska četrta, ki je morala umreti na križu in da je njo usoda še posebno določila. Ena stvar je, ki jo vama lahko povem ob uri, ko se bo Vorskijev triumf pokazal pred vajinimi očmi. Imam vama povedati tudi ošabnost, kajti če so do sedaj bili dogodki od mene odvisni in od moje volje, bo ta dogodek, ki se bo sedaj izvršil, zavisen od najmočnejše volje, od volje, ki dela za Vorskega.«
Ponovil je večkrat ime, kakor da bi ugajalo njegovim ustnicam:
->Za Vorskega... za Vorskega!...« Zopet se je dvignil, ker so ga burne misli prisilile, da je hodil in mahal z rokami.
»Vorski, kraljevi sin, Vorski odbran od usode, pripravi se. Tu je tvoja ura. Ali si samo zadnji izmed pustolovcev in najbolj zločinski vseh zločincev, ki jih je omadeževala kri drugih, ali pa si zares razsvetljen prerok, ki ga bodo bogovi kronali s slavo. Nadčlovek ali zločinec. Tak je izrek usode. Bitje srca posvečene žrtve, ki jo žrtvujemo bogovom, zaznamuje zadnje sekunde. Poslušajte ga, vidva, ki sta tu.«
Stopil je na lestvo in poskusil zaznati slabotno utripanje izčrpanega srca. Glava, nagnjena na levo stran je preprečila, da bi pritisnil roko na prsi in ni si upal dotaknili se je. Samo neenakomerno hripavo dihanje je motilo tišino. Tiho je rekel:
»Veronika, ali me slišiš... Veronika... Veronika.. .<
Po kratkem obotavljanju je nadaljeval: »Vedeti moraš... da to, kar delam, tudi mene navdaja z grozo... Taka je usoda... Ali se spominjaš prerokbe? ,Tvoja žena bo umrla na križu.' Tvojo ime, samo tvoje ime zahteva!... Spomni se, da je sveta Veronika obrisala Kristusov obraz, s prtom in da je na tem prtu ostala posvečena slika Odrešenikova. Veronika, ali ne razumeš?«
Hitro je zopet šel doli, iztrgal steklenico z rumom Konradu in jo izpraznil z enim požirkom.
Tedaj se ga je polastila blaznost, ki je povzročila, da je nekaj časa govoril jezik, ki ga hlapca nista razumela. Nato je začel izzivati nevidnega sovražnika, izzivati bogove in jih za-klinjati.
»Vorski je najmočnejši, Vorski vlada usodi. Pokorne mu morajo biti skrivnostne sile. Vse se bo zgodilo, kakor je določil in velika skrivnost mu bo naznanjena v mističnih oblikah in po zapovedi duhov. Vorskega pričakujejo kot preroka. Vorski bo sprejet z veselimi kriki in navdušenjem in nekdo, ki ga ne poznam, bo prišel nad njim s palmami in ldagoslavljanjem. Naj se ta pripravi. Naj se pojavi iz teme in stopi iz pekla! Tu je Vorski! Naj se ob zvonjenju zvonov in oh petju aleluje izvede preroško znamenje, medtem ko se zemlja na pol odpre in bruha plamen.«
Umolknil je, kakor da bi prisluškoval znamenjem, ki jih je napovedal. Zgoraj je obupno hro-pela umirajoča. V daljavi je divjal vihar in črne oblake so razsvetljevali bliski. Rekel bi, da vsa narava odgovarja banditovim pozivom.
Dolgo gostobesedno govorjenje in igralska mimika sta napravili na pomagača mogočen vtis.
Oton je zašepetal:
»V resnici, strah me je.«
»Vsemu je kriv rum,« je dejal Konrad. »Strašne stvari naznanja.«
»Stvari, ki se plazijo okoli nas,« je deklamiral Vorski, katerega ušesa so ujela najmanjši šum. »Stvari, ki se v tej uri godč, so nam bile zapuščene v dolgih stoletjih. To je čudežen porod. In povem vama, vidva bosta pri teh stvareh navzoča, Oton in Konrad, pripravita se enako tudi vidva. Zemlja se bo tresla in na kraju samem, kjer bo Vorski osvojil Božji kamen, se bo dvignil proti nebu ognjen steber.«
>Ne ve več, kaj govori,« je mrmral Konrad.
»In glej, zopet je na lestvi,« je šepetal Oton. »Tem slabše, če ga zadene puščica!«
Vorskijevo navdušenje ni več poznalo meja. Bližal se je konec. Izčrpana od muk jo žrtev umirala.
S tišjim glasom, da bi slišala samo ona, nato pa z vedno močnejšim, je povzel Vorski:
»Veronika, Veronika, dovršuješ svojo nalogo... prihajaš na konec svoje poti... Slava ti! Mojega triumfa si tudi ti deležna... Slava ti! Poslušaš? Še slišiš, ali ne? Grmenje se bliža. Moji sovražniki so premagani, nič več ne moreš upati na pomoč! Zadnji utrip v tvojem srcu... zadnja tvoja tožba ...«
Smejal se je kot blaznež, ki se smeje vsaki stvari. Nastal je kratek molk.
Grmenje je prenehalo. Vorski se je nagnil in zaklical z lestve:
»Bogovi so jo zapustili. Smrt je napravila svoje. Zadnja štirih žena je mrtva. Veronika je umrla!«
Znova je utihnil, nato pa dvakrat zarjul: »Veronika je mrtva! Veronika je mrtva!« Spet je umolknil.
Nenadoma so se stresla tla, ne od grmenja, ampak od sunka v globočini, ki je prišel iz samega zemeljskega osrčja. Večkrat se je ponovil ropot, katerega jek se je razširjal po gozdovih in gričih.
Skoraj istočasno je prav blizu njih, na drugem koncu polkroga hrastov, izbruhnil plamen in se dvigal do neba. v vrtincu diina, kjer so se topili rdeči, rumeni in vijoličasti plameni.
Vorski ni črhnil besedice. Tovariša sta bila zmedena. Končno je eden zajecljal:
»Stari, prepereli hrast, ki ga je strela vžga Zares, četudi je požar skoraj takoj ugasnil, se je vsem trem vtisnil fantastični prizor starega hrasta, ki je bil ves ožgan ter je bruhal plamene in mnogoharvne pare.
»Tu je vhod, ki vodi do Božjega kamna,« je rekel Vorski. »Usoda je govorila, kakor sem vama naznanil in govorila je prisiljena od mene, ki sem bil njen služabnik in sem njen gospod.
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani : Karel Ceî
k
Naiatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič