St. 21(1606) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 22. maja 1980 Cena: 8 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI I YU ISSN 0416 - 2242 V Beli krajini v nedeljo _ referendum Glasovanje za samoprispevek v obeh belokranjskih občinah___________________ Ta nedelja bo v Beli krajini v znamenju samoprispevka. V obeh belokranjskih občinah se bodo občani 113 referendumu odločali za uvedbo novega samoprispevka. V črnomaljski občini nameravajo * denarjem, zbranim s samoprispevkom v petih letih - zbralo se naj bi 8a nekaj čez 40,5 milijona dinarjev - dograditi več šol in zgraditi nov vriec. Metliški občani pa se bodo odločali za samoprispevek za številna komunalna in infrastrukturna de-“• Celotna vrednost načrtovanih del zna*1 okoli 320 milijonov dinarjev, s samoprispevkom pa naj bi zbrali dobrih 40 milijonov dinarjev. Občani obeh občin so se že na evilnih zborih krajanov in drugih frankih izrekli za samoprispevek, . * bo tako podaljšal že v tretje esetletje. Belokranjci pač dobro vc-o, da je samoprispevek najbolj predena in potrjena bližnjica na naši P°‘i napredka. Več na 18. strani. drveti gasilski KONGRES BO V BREŽICAH Prireditve ob devetem kongresu Gasilske zveze Slovenije, ki bo 7. in 8. junija v Brežicah, se bodo začela ze dva dni prej s posvetom mentorjev o- požarni samozaščiti in delovanju krožkov v pionirskih odredih. . bo zaključno tekmovanje Pionirjev likovnikov in zgodovinarjev na temo »Preprečujemo požare ’. V galeriji Posavskega muzeja bosta isti dan odprti razstavi „Zenska v gasilstvu” in razstava likovnih del Doreta Klemenčiča in Frana Zupana. Osrednji dan kongresa, na nedeljo 8. junija, se bodo vrstili kon-°?rti gasilskih godb, nastopi folklor-d'h in plesnih skupin, ki jim bo sle-33 pira da gasilskih enot, enot civil-.^dde ter JLA. Manifestacija bo ^ ljučena z množičnim zborovati- Ples v gradu Y Brežicah ena od zaklju-Cn,h prireditev Naše besede 80 d»!i ° ^°nca tedna se bona-®knri! pPremenljivo vreme v'htawIUlni P,ob«mi in ne-J u1™ Predvsem v popol-em času. NOVOMEŠKA DEKLETA V BEOGRAD — Z godbo in pesmijo „Druže Tito, mi ti se kunemo” so občani Novega mesta in predstavniki dnižbenopolitičnih organizacij pospremili 318 deklet, ki so v nedeljo zjutraj z bršljinske postaje odpotovale v Beograd, kjer bodo skupaj s Celjankami nastopile na sklepni prireditvi ob dnevu mladosti. Dekleta iz novomeških srednjih in osnovnih šol Grm in „ Katja Rupena’ se bodo v Beogradu do nedelje pripravljali na skupno vajo, v kateri bo skupaj nastopilo prek 9000 mladih iz vseh pokrajin in republik. (Foto: Janez Pavlin) Spet Labodov ekstempore Pod pokroviteljstvom tovarne Labod bo v Novem mestu od 23. do 25. maja že drugi dolenjski ekstempore, ki ga tudi tokrat prireja likovna skupina Vladimira Lamuta. Vabila so poslali 34 slikarjem iz vse Slovenije. Kot kaže, letos ne bodo slikali samo amaterji, saj bo med udeleženci tridnevnega ekstempora tudi nekaj akademskih slikarjev. Prireditelji so predvideli tri okvirne teme, ki naj bi jih slikarsko obdelali udeleženci ekstempora. Te so: Svet ob Krki, Arhitektura Novega mesta in Po poteh revolucije. Vsak udeleženec bo moral naslikati vsaj eno delo. Strokovna komisija bo 32 najboljših stvaritev odbrala za razstavo, ki bo odprta v Labodovi menzi zadnji dan ekstempora, nakar bodo dela na ogled kake tri tedne. Razstavljena bodo tudi vsa tri prvonagrajena dela. i H|f ■ W IWW ■ I ■ ■ I siaviii letalci! ZK naj gre v zarisca slabosti! 21. maj je praznik letalcev, j dan, ko na letališču v Cerkljah ; vsakič slovesno počastijo oblet- ! Medobčinski svet ZK za Dolenjsko o prednostnih nalogah v po konferenčnem obdobju nico ustanovitve jugoslovanskega • vojnega letalstva in protiletalske • obrambe. Polkovnik Rade Japundžič je | že v soboto v Cerkljah prisrčno : sprejel delegacijo osnovnih šol J sevniške, krške m brežiške obči-} ne. Mladi so mu z zanimanjem { prisluhnili, ko jim je opisoval • uradno moč jugoslovanskega : vojnega letalstva. Pionirje je se- j j znanil z velikim tehniškim na- ; : predkom, saj čuvarji našega neba ; krmarijo dandanes številna letala ! domače izdelave. O tem so se | pionirji in mladinci lahko prepri-j ■'ali na razstavi letalske tehnike. ; Na slovesnosti so podelili osnov-2 nošolcem tudi nagrade in pri- • znanja za najboljše spise o Titu. 2 Za pionirji so letalcem čestitali j še rezervni starešine, učenci iz' J Sevnice pa so nato izvedli na j čast svojim gostiteljem kulturni : program. V štirih dolenjskih občinah je že 305 osnovnih organizacj ZK, ki štejejo skupaj nad 5.000 članov. Veliko delovnih ljudi in občanov se je v ZK včlanilo prav v obdobju priprav na občin&e pro gramsko-volilne konference, ki so jih izvedli aprila. Na seji medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko 15. maja so ocenili, da so konfe- ti teden, od 26. do 31. Cferir* •£» v Biežicah, Celju in ditv 2aključne republiške prire-bodQ V . besede 80”. Nastopile drnč *i,P‘ne, ki so jih izbrali na po-vn*h Prireditvah. P*®*ne ^'cah * bodo predstavile ter mi etne in folklorne skupine traja d k^sbeni ustvarjalci. 26. dvorij^P01^6 se bodo na grajskem '"iadinst Zvrstde osnovnošolske in h ražnju6, ^Plesne in baletne skupine še mlaH' jev> popoldne prav tam ier pj folklorne skupine, zve-gtadu n °do na dvorišču brežiškega Ust0Pili tudi mladi glasbeni &adu "“J.3 bo v viteški dvorani v 'Utvarjg? meja mladih glasbenih po-‘hntiŠČu^^’ 1X316111 P3 na grajskem Poru m».5 ° Popoldne z nasto- ZvečerT Skih in dru«ih skupin, •utneg, ° v dvorani brežiškega kul-h ma Plesni nastop, na ka-'*Wzorji° Pj®sno gledališče iz Celja V q.‘u ” ,°g°dek v mestu Gogi”. * mfanr?-?’ s® bodo predsta-7. ^3: vniki in filmarji, bodo j-,. drugim prikazali iudi ■R°kt > ki so ga posneli e*‘ gimnazijci. PIONIRJI NA LETALCIH OBISKU PRI renče povsod uspešno potekale Člani medobčinskega sveta so iz programskih usmeritev za delo v letošnjem letu izluščili naloge, ki jih morajo komunisti in organizacije ZK najprej začeti reše-ati. Med take prednostne dolžnosti štejejo: dosledno uresničevanje Titove pobude o kolektivnem vodenju in kolektivni odgovornosti, učvrstitev kadrovske politike, poglobitev idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja (pri tem naj bi se zlasti oprli na Titova dela), ob tem pa zavzetost komunistov za izpeljavo ustalitve gospodarstva, uvozno-izvoznih razmerij, dohodkovnih odnosov in drugih nalog, ki izhajajo iz zakona o združenem delu, resolucij, stališč in sklepov višjih partijskih teles. K aktualnim in nujnim dolžnostim je treba prav tako šteti priprave za izdelavo planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje. OŠ ČRNOMELJ PRVA! V štafetnem tekmovalnem delu 24. pohoda po poteh partizanske Ljubljane so pionirji Os. šole Črnomelj, Anton Možina, Bojan Lunar in Mirko Kočevar, premočno zmagali v teku na 3x1000 m. Drugouvrščene pionirje z Vrhnike so prehiteli kar za 10 sekund, to je za okrog 70 m. Medobčinski svet ZK seje pridružil enotni zahtevi vseh konferenc, da mora iti ZK odločneje v žarišča ne- gativnih pojavov, pri čemer naj bo njene delovanje zastavljeno tako, da bo moč izkoreniniti tudi vzroke za te pojave, slabosti, pomanjkljivosti in odpore. Sleherno izmikanje uresničevanju nalog bo ZK štela za kršitev partijske odgovornosti in bo proti nosilcem ustrezno ukrepala. 1. Z. Prihaja ,Vlak bratstva in enotnosti” Titu bodo posmrtno podelili zlato plaketo „Vla-ka bratstva in enotnosti" — Največji sprejem bo v Krškem V četrtek, 5. junija, bo v Slovenijo pripotovalo s posebnim vlakom blizu tisoč gostov iz Srbije, ki so v času narodnoosvobodilnega boja nudili zavetje in pomoč mnogim slovenskim rodoljubom ki jih je okupator pregnal v Srbijo. Največ gostov bodo sprejeli v Mariboru, Celju, na Ravnah na Koroškkem, v Radovljici, Slovenj Gradcu in Žalcu. Prvi postanek bo imel vlak v Dobovi pri Brežicah, največji sprejem pa mu bodo pripravili v Krškem. Kot so poudarili predstavniki koordinacijskega odbora iz Srbije na novinarski konferenci v Žalcu, bi morali za pot v Slovenijo pripraviti še en vlak, tolikšno je zanimanje. Prenovljen Lamutov salon Kostanjevica: ob 25— letnici Dolenjskega kulturnega festivala razstava povečini neznanih Jakčevih risb UREDNIŠTVO V GOSTEH Uredništvo Dolenjskega Usta bo gostovalo v torek, 27. maja, ob 18. uri vgasUskem domu v V ŠMIHELU pri Novem mestu. Vabimo krajane, da pridejo v čim večjem številu in da povedo novinarjem, kakšne uspehe dosegajo in s kakšnimi težavami se ukvarjajo v njihovem kraju. V Kostanjevici so pretekli petek odpdi prenovljen Lamutov likovni salon, v katerem kot prvi razstavlja Božidar Jakac. Razstava njegovih del pod skupnim naslovom ,Leta iskanja in zorenja 1918 - 1927 in otvoritev prenovljenega salona sta posvečeni 254etnici Dolenjskega kulturnega festivala in dikirjevi 804etnici. Dr. Jože Brilej, ki je razstavo odpri, je v uvodni besedi med drugim poleg izrednega Jakčevega pomena za razvoj likovne kulture na Slovenskem še posebej poudaril njegov pomen za likovno - dokumentarno ohranjanje mnogih pomembnih dogodkov iz NOB in znanih osebnosti. Melita Stele -Možinova pa je v uvodni besedi predstavila njegov izredni risarski opus, ki je po Jakčevem prepričanju in ravnanju tudi temelj za sleherno slikarsko dejanje. Tako je zdaj v Kostanjevici, ki z novim Lamutovim salonom samo še potrjujejo svojo zasidranost med likovnimi središči, na o^ed še več kot 130 slovenski javnosti doslej neznanih risb, ki so nastale med leti 1918 1927. Razstava bo odprta do 16. junija. Kako je Kostanjevica s svojimi kulturnimi prireditvami zrasla z ljudmi, lahko izpriča številen obisk domačinov, ki so prav po zaslugi neutrudnega Lada Smrekarja, duše in motorja kulturnega življenja v Kostanjevici, lahko soustvarjalci take Kostanjevice, kot je danes. Treba je še povedati, da so pri obnovi Lamutovega likovnega salona pomagali še kulturna skupnost Slovenije, občinska kulturna skupnost Krško in občina Krško. J. SIMC1C TEKMOVANJE CIVILNE ZAŠČITE Občinski štab enot civilne zaščite v Trebnjem bo 17. maja organiziral že peto občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči. Tekmovanje ki bo na Veliki Loki pri Donitovi tovarni, se bo začelo ob 730 zjutraj, ko se bodo tam zbrale vse enote. Ob 8.45 bo začetek tekmovanja. OBISK PRI Ca O PRILJUBLJENOSTI - Otvoritve razstave Božidaija Jakca, ki sta jo z glasbo pospremila violinist Tomaž dela še naprej sprejemali s srcem, tako kot jih je sam s srcem ustvarjal. (Foto: SIMClC) Svetovni finale pred vrati Še natanko mesec dni do finala svetovnega prvenstva v speedwayu za pare, ki bo v Krškem Papirnata vojna odtuji človeka O spreminjanju odnosov med zdravnikom in bolnikom je razpravljal kongres slovenskih zdravnikov v Cateških Toplicah — 117. volilni zbor in podelitev priznanj Razvoju in spreminjanju odnosov med zdravnikom in bolnikom je peti kongres sloven-skii zdravnikov 16. in 17. maja v Cateških Toplicah posvetil prvo strokovno temo, kar zagotovo ni slučajno. Pokazalo seje, da je pobuda profesorja dr. Leva Milčinskega za njeno obravnavo izredno aktualna v svetu in pri nas. Ta odnos so z različnih zornih kotov osvetlili specialisti raznih strok od psi-* hiatra do zdrtivriika za otroške in ženske bolezni, do zdravnika splošne medicine. Praksa namreč kaže različne oblike medsebojnega odtujevanja od administrativnih preprek do tehnoloških postopkov, ki pomagajo zdravniku do diagnoze (laboratorij ipd.), ne da bi čutil potrebo po pogovoru z bolnikom in se tako dokopal do celostne obravnave pacienta. Študij žal ne spodbuja mcdicincev v to smer, prenapolnjene čakalnice pa tudi ne. Naslednja kongresna tema je obsegala travmatologijo - obravna- va poškodb v miru in izrednih razmerah od prve pomoči do kirurške oskrbe in rehabilitacije. Delovno srečanje zdravnikov v Cateških Toplicah se je začelo z volilnim občnim zborom Slovenskega zdravniškega društva, ki je bil že 117. po vrsti. Društvo bo poslej delovalo kot Zveza zdravniških društev Slovenije. Na občnem zboru so izvolili nove častne člane iz vrst zaslužnih zdravnikov, listine o članstvu pa so jim podelili zvečer na otvoritvi kongresa. Na tej slovesnosti so razglasili tudi dobitnike Gerbčevih in drugih priznanj. j. x. Ljubitelji speedwaya iz velikega dela Slovenije in Hrvatske si bodo v nedeljo, 22. junija, lahko ogledali doslej najimenitnejšo športno prireditev v Krškem -finale svetovnega prvenstva v spcedwayu za pare. Pričakala jih bosta Stadion Matije Gubca v pražnji preobleki, z novimi betonskimi tribunami namesto lesenih in z novo tekmovalno stezo ter, kot je to že dolgo v navadi, brezhibna organizacija. Organizacijski komite pod vodstvom Silva Gorenca, predsednika občinske skupščine Krško, bo s svojimi K devetimi komisijami poskrbel, da bo to nedeljsko popoldne res velik praznik za Krško in tudi Posavje. Častnemu komiteju predseduje generalpolkovnik Stane Potočar, pokrovitelj prireditve pa je predsedstvo SR Slovenije. V začetku tega tedna je informativno -propagandna komisija izdala 2. številko Biltena SPP. Uvodnik je posvečen predsedniku Titu kot ljubitelju športa in pobudniku športnih rireditev. K ugledu, ki ga ugoslavija uživa v svetu in ki je v največji meri plod Titovih prizadevanj, bo skušala krška prireditev pridati svoj drobec. Predsednik Avto—moto društva Krško Edo Komočar je v biltenu opisal dosedanje napore oiganizatoijev in naloge, ki jih še morajo opraviti. Bilten prinaša opis poteka finala, kjer bo v 21 vožnjah nastopilo 7 parov, in seznanja bralec s kvalifikacijskimi vožnjami na Madžarskem, v Zvezni republiki Nemčiji in na Poljskem. Jugoslovanski par bo kot predstavnik države prirediteljice udeleženec finala ne glede na dosežene rezultate v predtekmovanjih. N. KESE ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik Poljska prestolnica je bila v začetku tega tedna kraj dokaj nepričakovanega in, nenavadnega srečanja: sestala sta se sovjetski voditelj Leonid Brežnjev in francoski, predsednik Giscard D’esta-ing. To je bilo prvo srečanje na najvišji ravni med kakim predstavnikom vzhoda in za-, hoda po vdoru sovjetskih enot v Afganistan koncem lanskega leta. Pred tem sta se srečala na Dunaju sicer že tudi novi ameriški zunanji minister Edrrnnd Muskie in njegov sovjetski kolega Andrej Gro- V Varšavi srečanje Vzhoda in Zahoda miko, prav tako pa je bilo tudi kratko srečanje v Beogradu med zahodhonemškim kanclerjem in vzhodnonemškim voditeljem - toda sestanek v Varšavi je vendarle nekaj posebnega. Nedvomno izraža željo ene in druge strani, da vsaj razišče možnosti popuščanja napetosti, zadnja leta v resni krizi Poljska je ponudila dobre usluge iz več razlogov - nedvomno najprej na željo Sovjetske zveze, nekaj pa tudi zato, ker imajo Poljaki že po tradiciji dobre odnose s Francozi, razen tega pa njihova zunanja politika nikoli ni bila pretirano zadrta v blokovske ovire, dasiravno se kajpak nikoli ni odmikala od njih. V trenutku ko to pišemo, je še prezgodaj soditi o uspehu ali neuspehu varšavskega srečanja, toda že samo dejstvo, da je do njega prišlo, ie spodbudno znamenje. Če nič drugega priča o potrebi, da obe strani ne zdrkneta pregloboko v konfrontacijo in to nasploh ne more biti slabo. A fganistan je bil zelo verjetno najpomembnejša posamična tema varšavskega dnevnega reda, na katerem pa so se ob njej znašli verjetno tudi drugi problemi sedanjega mednarodnega tre-, nutka. Teh žal ni malo in kar je še huje, ni videti, da bi imeli kakršnakoli zagotovila, da se jim ne bodo pridružili novi Bloka nenehno tekmujeta za vplivna področja in čeprav se je tekmovanje žej pred časom preneslo na, fnmr>r*lrr, cf;robje, Se je pO~ kazalo, da mora popuščanje napetosti resnično zajeti vsa. področja, če naj njegove sadove uživajo vsi Isto, kar so. neuvrščeni tako vztrajno ponavljali leta in leta je doživelo prav ob zadnjih krizah svojo najglobljo potrditev. Ni namreč mogoče, da bi bila Evropa in severna A meri-, ka mirni, če divja vojna nekje v Afriki ali v Aziji Popuščanje napetosti ne sme biti zgolj na neka področja (denimo Evropo) omejen proces, marveč mora resnično segati povsod. Če bo ta šola mišljenja deležna v Varšavi razumevanja in upoštevanja in se bosta bloka začela tudi z dejanji ravnati po njej bo dobro - v nasprotnem primeru pa si od prizadevanj za popuščanje napetosti v resnici ne moremo obetati kdove kaj. AVSTRIJA: PREPRIČLJIVA ZMAGA Na predsedniških volitvah v Avstriji je po pričakovanju zmagal dr. Rudolf Kirchschl-aeger, ki je dobil daleč največ glasov. Toda medtem ko zmaga kandidata socialistične stranke Avstrije ni presenetila nikogar, pa je boleče odjeknil rezultat, id ga je dosegel predstavnik neonacistične stranke Norber Burger. Ta je sicer končal z okoli 140.000 glasovi kot tretji (za zmagovalcem, ki je dobil 3.590.000 glasov in kandidatom svobodnjaške stranke dr. Gredlerjem, ki je dobil 750.000 glasov) toda tolikšno število za neonacistično stranko oddanih glasov vendarle lahlo vzbuja zaskrbljenost. Pred začetkom volitev so sicer v A v striji nekateri terja li, naj se prepove nastop ne-, onacistov, kar je vlada zavrnila s trditvijo, da morajo v demokraciji imeli vsi možnost in da bodo volilci sami. pokazali da so proti neonacistom s tem, da zanje ne bodo glasovali. Neonacisti so dobili 140.000 glasov in čeprav to vsekakor ni razlog za paniko pa vendarle kaže, da v sosednji Avstriji nekdanji kljukasti križ reicha še vedno ni ob ves blesk. JANEZ ČUČEK ,.BOMBE” IZ ŠVEDSKIH KLETI — To je fotografija iz tujli logov, ki pa bi jo bržkone lahko posneli tudi doma: komunalna policija glavnega mesta Švedske prestavlja dvesto litrske sode z nafto, ki sojih imeli shranjene stanovalci nekega bloka v središču mesta. Sodi so bili v kleteh in so pomenili nekakšno »železno” rezervo stanovalcem ob koncu zime, kateri je tudi na Švedskem kdaj pa kdaj zmanjkalo nafte. Naibiž je takih ( polnih ) sodov tudi pri nas precej, toda razen redkih opozoril glede teh „bomb” nihče nič ne ukrene.( Telefoto: UPI) Kako zajeziti plimo uradnikov Zapletli smo administriranje in po Parkinsu namnožili uradnike — Zdaj iščemo izhod! V Evropi upravičeno slovimo po tem, da smo administriranje zapletli do največje možne mere. Naši vrli in potrpežljivi občani prebijejo ure m ure po čakalnicah in ob okencih številnih uradov zavoljo izpolnjevanja različnii formulaijev, po nepotrebnem tratijo čas s čakanjem na različna potrdila, listine itd. Vendar takšno ravnanje teijajo tudi predpisi, ki zapletajo postopek dokazovanja istovetnosti, staža itd. Očitno izhaja takšno predpisovanje administrativnih opravil iz suma, da si občan prizadeva izigravati zakone, da pa bi tega ne mogel počenjati, naj zbira številna dokazila — včasih tudi do 40 — preden naj mu odgovorni organ izda (ali sme izdati) takšno ali drugačno dovoljenje. Razumljivo, da nas tak&io nezaupanje administracije v na- šo poštenost precej stane. V pisarnah je vsak dan več ljudi; po več skupaj jih tudi opravlja ena in ista dela. Marsikje bi lahko stroji nadomestili pretirano administriranje, saj že imajo računalnike in drugo tehniko, vendar je ne uporabljajo. Strokovne službe tudi niso dobro organizirane, zato je njihovo delo drago in neučinkovito. Povrh vsega se zelo rade skrivajo za političnimi organi ali pa se drže daleč od samoupravno organiziranega združenega dela. V zadnjih sedmih letih se je število zaposlenih v administraciji povečalo v poprečju za 44 odstotkov; od tega v gospo darstvu za 42, v družbenih dejavnostih za 46, v družbenopolitičnih organizacijah za 53, v finančnih organizacijah pa za 14 odstotkov. Osebni dohodki v vseh omenjenih službah so za 17 % v ečji kot v gospodarstvu Zato, da administracija tako naglo narašča, pa so v precejšnji meri krivi tudi predpisi in odločitve organov, ki odločajo; o ustanavljanju strokovnih, služb. Obseg in odnosi v admi- širi, vendar ne z vključevanjem sposobnih ljudi. Za ta pojav pa so — ne nazadnje - krivi tudi tisti, ki ostajajo glede na uveljavljeno liierarhijo del in funkcij na delovnih mestih tudi takrat, kadar je «d njih že več škode kot koristi. Ta in druga dejstva kažejo, da bo nujno treba več pozornosti posvetiti delovni disciplini, izpolnjevanju nalog in dvigu strokovne ravni upravnih organov. Te tudi skupščine družbe nopolitičnih skupnosti ter njihovi izvršni organi bodo morali v prihodnje zagotoviti večjo družbeno kontrolo ter vpliv delegatske baze na delo upravnih organov, če resnično želimo iztrebiti uradniško vzdušje v) naših medsebojnih odnosih, poceniti celotno organizacijo združenega in družbenega dela. VINKO BLATNIK TELEGRAMI J NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Ne mine sestanek ali zborovanje, da se ne bi poklonili spominu tovariša Tita. Dolga vrsta čakajočih je opasala poslednje počivališče nam vsem ljubega Tita, v Beograd prihajajo ljudje iz vseh koncev Jugoslavije. Zivljerge teče naprej. Grizemo v delo, kajti težave, ki nas pestijo, se mnogotere. Toda,je dejal dr. Anton Vratuša predsednik izvršnega sveta SR Slovenije v Ajdovščini na proslavi ob 35-letnici ustanovitve prve slovenske vlade, sedaj je čas akcije, kajti samo akcija lahko premaga številne slabosti. Vemo za slabosti, poznamo diagnozo: več dela, več boljšega dela. Zelo resni so tudi poudarki, ki jih je izrekel član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc ob svečanosti, so so bile pred petintridesetimi leti končane vojaške operacije v Sloveniji. Dejal ie: Resna opozorila ,,Danes je nesporno, da imamo opraviti s svetovno gospodarsko krizo. Že leta 1973 je bilo pretrgano dolgo, zelo uspešno obdobje povojnega razvoja v svetu, kije bilo značilno tako za socialistične dežele,kot tudi za razviti kapitalistični svet. Manj razviti so tedaj začeli uporabljati nafto kot sredstvo politične borbe. Izčrpavajo se energetski in surovin&i viri, v krizi so sistemi in celotna mednarodna ureditev. Zato moramo dolgoročno računati na težje pogoje vključevanja našega gospodarstva v mednarodno menjavo. Naj kot primer pove- mo le to, da bodo v letošnjem letu znašali izdatki samo za nafto in naftne derivate okoli 3 milijarde dolaijev, in da je to več kot polovica deviz, ki jih iztržimo s svojim blagovnim izvozom. Pred dobrim letom so bili ti izdatki za dve tretjini nižji. Notranja gospodarska ustalitev je nujnost, da bi zadržali in ponovno zagotovili svojo konkurenčnost v mednarodni menja«. Gospodarska ustalitev je potrebna tudi zaradi številnih drugih notranjih razlogov. Visoka inflacija sproti razvrednoti delo. Gospodarski položaj OZD tako ni odvisen samo od dela in rezultatov dela. Administrativni ukrepi tudi krojijo materialni položaj gospodarskih dejavnosti. Sestavni del ustalitvenih ciljev je zmanjšano adminstriranje in povečanje vpliva. tržišča in gospodarečih zakonitosti ter na ta način povečanje učinkovitosti gospo-dajeoja. Očitno je, da ni mogoče zdržati tako dinamičnega razvoja, kot smo ga imeli. Zadovoljiti se moramo z upočasnitvijo, da bi gospodarili in živeli v stabilnejših razmerah. Gibanje osebnih dohodkov smo nekoliko obvladali in postopno postajajo bolj uddajeni s produktivnostjo in rezultati dela. Druge oblike porabe - &upna in splošna, zlasti še investicijska pa niso sorazmerne z razpoložljivimi sredstvu Gospodarska ustalitev je zaradi takšnih notranjih in zunanjih razmer najpomembnejša in najodgovornejša naloga. To je osnova, da zagotovimo notranjo politično trdnost, ki je sicer ne more in je zaradi naše oiganizirano-sti tudi ne bo omajala nobena zunanja sila.” MILAN MEDEN nistraciji se bodo nedvomno bistveno spremenili šele, ko bo > prišlo do hitrejšega razvoja samoupravnih in dohodkovnih odnosov v teh službah. A to se bo lahko zgodilo le, če se bomo resno in temeljito lotili analize stroškov sedanje organiziranosti gospodarskih in družbenih procesov proizvodnje in odnosov v celotni družbeni reprodukciji. Naši upravni organi so kljub kritiki, ki jih nanje že leta naslavljamo, še vedno neučinkoviti, dragi in nesmotrno organizirani. Čeprav je zadnja leta v upravi prišlo do hitrejšega zaposlovanja kot v gospodarstvu in v drugih dejavnostih, pa tudi osebni dohodki so rasli hitreje, uprava še vedno ne Siolnjuje dobro in sproti svojih veznosti do občanov in OZD, marveč »posluša” in „streže” predvsem izvršilnim organom in družbenopolitičnim organizacijam. Najslabša točka v upravi je uresničevanje, ali — bolje, ne-uresničevanje načela delitve po delu. Osebni dohodki zaposlenih v upravi so v največ primerih odvisni le od njihove šolske izobrazbe in delovne dobe, posledica tega pa je neustvaijalno uradniški odnos do nalog, odhajanje na bolje plačana delovna mesta v gospodarstvu in povečevanje števila zaposlenih pri administrativnih delih. Zaradi nespodbudnega nagrajevanja in nenehnega povečevanja administrativnih del se administrativni aparat še napreg' BEJRUT - Po več dneh srditih topniških dvobojih in izraelskih napadih je na jugu Ubanona zavladala tesnobna, napeta tišina, strah se širi hkrati s prepričanjem, da to še ni konec bojev, ampak samo uvod v širše in še bolj uničevalne izraelske akcije, ki utegnejo, kot meni libanonski „A1 Anver”, seči tudi v sam Bejrut. TOKRAT BI KAZALO NA-SO RUBRIKO začeti tam, kjer jo le malokdaj: v Nemški demokratični republiki namreč. Tu so pred dnevi objavili zadnje statistične podatke o gibanju kazni-vih dejanj in na presenečenj« opazovalcev se je pokazalo, da kriminal v tej državi kar strmo narašča. Največ je goljufij in tatvin, ne manjka pa tudi drugi)1 kaznivih dejanj - od umorov do posilstev. Za zahodne opazoval’ ce je stvar še toliko bolj zanim* va, ker so oblasti Nemške demokratične republike dolgo trdile« da kriminala pri njih praktično skoraj ni in da so glede tega daleč, daleč za zahodnimi državami To so pojasnjevali z moralni” mi vrednotami, ki jih prinaša socialistična vzgoja in družbena usmeritev Nemške demokratične republike. No, številke pa kažejo, da kriminal ne pozna meja i* da ga ni moč omejiti zgolj z nazivom ali gesli V letu dni naštejejo v Nemški demokratični republiki okoli 127.000 kaznivi)) dejanj. To sicer precej manj kot v Zvezni republiki Nemčiji, toda kljub temu zanika poprejšnje izjave predstavnikov oblasti, da kriminala v tej državi praktično, ni... Zlo je na žalost posejano po vsem svetu. TACAŠ PA SO NA drugi STRANI OCEANA zabeležili neko drugo zanimivost: Helen Wri gley, pokojna milijonarka in lastnica istoimenskega velepodjetja z a proizvodnjo žvečilnega gumj ja je namreč v svoji o poro Id praktično razdedinila svojo hčerko Joan in pri tem navedla njeno preveliko razsipništvo. In kaj je delala hčerka? Svojima dvema psoma je dajala za kosilo sočne zrezke, mačkom pa izbrano mleto meso. Sodišče se še ni odločilo, kako bo ukrepalo, zakaj razdedinjena hčerka se je pritožila ... Najbrž pa kuža (v strahu za svoje zrezke) tudi... In ko smo že pri takih čudnih -rečeh, dodajmo še eno: v južni Afriki je nekdo na tem, da po-, stavi svetovni rekord v dolžini bivanja v stekleni kletki, v kateri je tudi 25 najbolj stupenih kač «* Sfctu. Čeprav ga je medteni ena ze pičila (pa so mu dali takoj serum proti kačjemu piku), mož vztrajno nadaljuje z bivanjem med kačami... Vsakdo med svojimi... TEHERAN - Iranski revoluc narni svet je sklenil, da bodo iran parlament odprli 2R. maja. Po ukaf vodje islamske revolucije, naj iranski parlament odločil o uso 53. talcev, ki jih Iranci zadržuj^ od 4. novembra. LIZBONA — Portugalski pr e..v Sa Cameiro je prekinil uradni cti* v Veliki Britaniji Po prometni sreči ki jo je doživel po prihodi) London, se je portugalskemu pr' sodniku vlade poslabšala stara o k1' ra na hrbtenici. fii& — Notranje rezerve? Momentalno jih nimamo, smo Jih P* narodli In ne vemo, kdaj bodo prišle... T« variti. skrili’ DOLENJSKI LIST ♦ M » » ♦ »„ ♦ » ♦ » ♦ ♦ M * » ♦ ♦ ♦ ♦ Št. 21 (1606) 22, 'ftag $ -• — .uira« fuMBBMHa NIC VEČ PO MAKADAMU - V krajevnem središču Mimi peči in okolici kmalu ne bo več ma-kadamdtih cest in poti. V soboto, 17. maja, so delavci novomeškega Cestnega podjetja z asfaltom prekrili cestni odsek od središča Mirne peči do železniške postaje v dolžini 840 m. (Foto: J. Pavlin) VOJAKI MERUO MOČI - Prek dvesto vojakov—športnikov garnizije Novo mesto in Črnomelj se je pretekli teden v kasarni Milan Majcen pomerilo v vojaškem mnogoboju, atletiki, streljanju, športnih igrah in plavanju za letošnje armij-sko srečanje, ki bo od 26. maja do 2. junija v Tolminu. (Foto: Pavlin) ENKRATNO GLASBENO DOŽIVETJE - Pred polno zasedeno slavnostno dvorano brežiškega gradu je v petek (zvečer) odigrala samostojen klavirski koncert pianistka Dubravka Tomšič — Srebotnjak, dobitnica nagrade AVNOJ in Prešernove nagrade. Doživela je viharen aplavz. (Foto: J.Te- ppey) PRIZNANJA ZDRAVNIKOM - Slovensko zdravniško društvo je na zadnjem občnem zboru imenovalo nove častne člane, med katerimi so tudi štirje zdravniki iz Posavja: prim. dr. Vlado Berglez (na sliki), prim. dr. Anton Glušič, dr. Marija Jež in dr. Rudolf Malavašič. (Foto: Jožica Teppey) »Dolenjski list« v vsako družino IMV: DVAKRAT VEČ KOT LANI Izvoz, ki se je konec lanskega leta v IMV močno povečal, tudi v letošnjem letu kaže nadaljnjo tast. V prvih treh mesecih leta 1980 je IMV izvozila za 28,3 milijone dolarjev, kar je 222 odst. več kakor v tem obdobju lani. Hude težave pa imajo v tovarni z uvozom reprodukcijskega materiala in zaradi tega, ker še niso odobrene nove cene za prodajo na domačem trgu. Medtem ko so se od poletja 1978 cene nekaterim materialom v proizvodnji avtomobilov povečale tudi za 46 odst., pa je „katrca” še vedno obdržala predlansko veljavo. Seštevek postane spisek želja Pred odločilnim usklajevalnim delom v pripravi srednjeročnega plana - Pretiravanja in omalovaževanja skupnih problemov — Stališča odbora pri MS SZDL za Dolenjsko Sejmišča NOVO MESTO: Cene so tokrat le nekoliko popustile. Naprodaj je bilo 395 pujskov in 48 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa skupno 379. Pujski so bili po 1.050 do 1.400 din, starejši prašiči pa po 1.500 do 2.400 din. . BREŽICE: Rejci so na sobotni *jem pripeljali 478 pujskov in samo 13 nad tri mesece starih prašičev. . Prvih so prodali 341 po 65 din, jlrugih pa 7 po 35 do 38 din H°gram žive teže. Seštevanje je samoupravnem načrtovanju kaj malo uporabna računska operacija. Namesto srednjeročnega plana prinese spisek želja, ki ne upošteva stvarnih možnosti celotne družbe in je v skrajni posledici večkrat celo politično škodljiv. Razumeti je sicer treba razvojne težnje vsake delovne organizacije in vsake krajevne skupnosti, ki si želijo, da se bodo v prihodnje gospodarske razmere stalno izboljševale, vendar bi za tak razvoj, kot ga mnogi zdaj že načrtujejo, potrebovali v obdobju 1980 — 1985 15- ali celo večodstotno stopnjo rasti. Ta še zdaleč ni možna. Slej ko prej namreč ostane napoved, da v prihodnjem srednjeročnem obdobju v merilu vse Slovenije sploh ni mogoče pričakovati kaj več kot v obdobju, ki se izteka. V tej luči je treba potem obravnavati najave 18 milijard novih dinarjev investicij na Dolenjskem, ki vsaj za polovico presegajo denarne možnosti, ali kar 3 milijarde novih dinarjev komunalnih investicij v petih letih v novomeški občini, ki kar petkrat presegajo dosedanje letne investicijske vsote. i Resno in temeljito usklajevanje načrtov je nujna, bistvena zahteva samoupravnega, tako imenovanega srečujočega se planiranja. Kakšne so politične naloge pri tem, o tem je prejšnji teden razpravljal koordinacijski odbor pri medobčinskem Kmetijski j Ohrovt - hribovski rekorder , , Krmnemu ohrovtu, nekdaj podcenjevanemu strniščnemu j °°sevku, napovedujejo - zlasti po zaslugi izjemno dobre sorte ^geliter - lepo prihodnost. O sejanju, agrotehniki in uporabi te ] Pečine smo na tem mestu že poročali, danes seznanjamo talce z rezultati poskusov v pridelovanju krmnega ohrovta v S j “trnovskih legah, v katerih je z našega območja sodeloval tudi ^ ! 9iz Ceijak iz Zabukovja pri Sevnici. ^ Lanski poskusi s krmnim ohrovtom so potrdili predvsem to: ij^tttskih legah, kjer koruza ne uspeva več, je ohrovt najbolj tenzivna njivska krmna rasdina. Živinorejec ve, kaj to pomeni. PriH°ii^ največji pridelek zelinja in hranilnih snovi. Po f ».2. u beljakovin in škrobnih rastlin se le malokatera krmna Aim? lahko kosa z njim. rastr°^Z 9eriak je na nadmorski višini 540 m pri sklopu 57.000 ln pridelal 920 stotov ohrovta na hektar. Porabil je 1200 kg nih gnojil, ohrovt pa je krmil od 20. oktobra do 14. »*• in P1 tjttneraln svetu SZDL za Dolenjsko in ugotovil, da priprave srednjeročnih načrtov kasnijo za približno dva meseca in da prihajajo prav zdaj v odločilno obdobje. Temeljna organizacija združenega dela, pa tudi krajevne skupnosti večinoma že imajo pripravljene osnovne analize, smernice in elemente, zdaj pa prihaja na vrsto usklajevanje kot najbolj zahtevna faza. Računajo, da bodo septembra in oktobra v dolenjskih občinah že podpisovali ustrezne samoupravne sporazume, še prej pa načrte usklajevali tudi s sosednjimi regijami: posavsko, ljubljansko in karlovško. Koordinacijski odbor posebno odločno vztraja pri zahtevi, da je treba omogočiti delavcem, da bodo v resnici nosilci planiranja. Pripravo načrtov je treba naglo pospešiti, zlasti pa zaostriti odgovornost, saj ni mogoče načrtovati mimo splošnih resolucij o našem družbenoekonomskem razvoju ali mižati pred težavami v zaposlovanju, energetiki ali drugimi skupnimi problemi, ki jih je treba urejati s skupnimi močmi. Le tako bomo prišli do uresničljivega srednjeročnega plana, ne pa do elaborata, na katerem se bo v naslednjih petih letih nekoristno nabiral prah. M. LEGAN Skrivalnice Na dan z jasno besedo o kandidatih za vodstva Sindikalna organizacija ima pri kadrovanju v združenem delu zagotovljeno vlogo in beseda O tem ni več dilem, pač pa bi kazalo kdaj pobrskati po pismenih mnenjih, ki jih sindikalne organizacije dajejo o kandidatih na razpisana mesta vodilnih. Očitno je, da to nalogo marsikje v sindikatih jemljejo kot nujno zlo, premalo odgovorno postopajo, premalo preverjajo zahtevane lastnosti kandidata za poslovodni organ in tako se dogaja, da na taka mesta pridejo tudi nepravi ljudje. Lahko so najboljši strokovnjaki, vendar brez pravega smisla za delo z ljudmi, za medsebojne odnose itd. Posledice se pokažejo prej ali slej. Mnenja v pismeni obliki, ki jih sindikati v kolektivih dajejo, namreč kažejo, da jim ni povsem jasno, za kakšnega človeka gre. Mnenja so medla, skušajo se izogniti jasni besedi, skrivajo se za frazami in kopico besed, ki pa ne povedo nič pravega. Ce ima sindikat kje pomisleke, potem mora na dan z jasno besedo, dokler je čas. O tem so v razpravi spregovorili na nedavnem zasedanju občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu, kar daje upanje, da bo v prihodnje le drugače. Ni najdražje 20 od 50 stvari v marcu v Novem mestu najcenejših Primerjali smo L i. cene na drobno v letošnjem marcu, kakor jih za petdeset stvari v Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu prikazujejo statistični podatku Tudi tokrat smo lahko ugotovili, da Novo mesto ni več najdražje. Oglejmo si podatke: Enako vsoto denarja kot drugod so morali Novomeščani odšteti za črni kruh in emajliran štedilnik. Globlje kot v preostalih mestih je bilo treba v Novem mestu seči v žep pri nakupu šestih stvari (riža, olja, tkanin, ženskih čevljev, emajliranega lonca in 60-vatne žarnice). Na drugem mestu so bile marca novomeške cene v štirinajstih primerih (čebula, orehova jedrca, testenine z jajci, svinjska mast, vino, cement, lignit, vstopnica za kino in podobno). Za devet stvari so bile cene v Novem mestu na predzadnjem mestu (krompir, fižol v zrnju, jajca, kavč, zidna opeka itd.), kar dvajset stvari pa je bilo marca v dolenjski metropoli najcenejših (naj omenimo le solato, špinačo, jabolka, limone, mleko, govedino, teletino in svinino s kostmi, pivo, spalnico, krožnik iz porcelana, deske, delo za moško in žensko obleko. Če odmislimo osebne dohodke, ki zaostajajo za porastom življenjskih stroškov, potem Novomeščani v primerjavi z ljudmi iz omenjenih slovenskih mest nimajo pravega razloga za jadikovanje nad draginjo. dec k S00!11’ ohrovt pa je Krmil od zu. oKtoora ao 14. j Dri/1? Pridelal ga je na 25 arih peščene zemlje, ki joje ^ dok -a suša’ ki kil pridelek lahko Še mnogo večji. To * Sev/l^0 uspehi na Štajerskem, kjer je kmetovalec Ivan s stotQ a Hudinje, KZ Slovenske Konjice, pridelal celo 1800 ^ UtheT °krovta na hektar, res pa je, da gaje pognojil s 1.500 kg nega gnojila in približno 30 kubičnimi metri gnojevke. pripel "J®?* ljudje pridelovanja ohrovta še ne poznajo dovolj, je 3ekate ° naiPrei Posejah manjše površine. Naj ponovimo »— re osnovne zahteve. Krmni ohrovt lahko sejemo do i °knese /U*^a k°t strniščni posevek. Če ta rok zamudimo, se gojiti k tPre.sajanje sadik. Ohrovt je seveda mogoče uspešno ha hekh! ®avn* posevek. Zanj potrebujemo 4 do 5 kg semena ?°ti«bufr’ Če i53 8a nameravamo presajati (v razdalji 40x25 cm), kdatnt/em° Za kektar le še en kilogram semena. Zahteva gnojenje - predvsem z dušikom. Inž. M. L. slavno- 4 i n * 5 S ! — Mislim, tovariši, da sem bil dovolj kratek in jasen! (Milenko KosanoviČ) ■ EN HRIBČEK BOM KUPIL Ureja:Tit Doberšek Na splošno štejemo vino za alkoholno pijačo, kar je samo delno res, saj imamo v vinu sorazmerno malo alkohola. Lahko pa trdimo, da je vino hranilo, če ga zmerno, redno pijemo kot dopolnilo k obroku. Poleg energetske in hranilne vrednosti se odlikuje še s prijetnim vonjem in okusom. Kozarec vina med jedjo lahko samo koristi, saj ugodno vpliva na prebavo in presnovo. Znamo piti vino? Napaka, ki jo mnogokrat zagrešimo, je pitje alkohola na prazen želodec. To se nam dogaja v primerih, ko nam pred kosilom ponudijo a aperitiv močno žgano pijačo. Namen tega kozarčka je, da si zbudimo tek. Zaužiti alkohol deluje na želodec, začne se izločanje, poveča se izločanje sline in encimov v ustni votlini, kar nam vzbudi tek po jedi. Dejstvo je, da alkohola, ki ga zaužijemo na prazen želodec, ne prebavimo, ampak potuje naravnost v kri, kjer ga lahko dokažemo že v 5 minutah. Ta resnica govori PROTI primernosti močne žgane pijače za aperitiv. Preprost račun nam pove, da je v 0,5 del žgane pijače toliko alkohola kot v 2 del srednje močnega vina. Enaka količina alkohola,sprejeta v bolj razredčeni obliki, je organizmu manj nevarna, kot če jo zaužijemo v bolj koncentrirani pijači. Čas je, da začnemo ponujati tudi pri nas za aperitiv 1 del suhega vina; dosežen bo namen, spodbudili si bomo tek in ne bomo zaužili nevarne doze alkohola na prazen želodec. Katero vino je suho? Zakon o vinu, pravilnik o označevanju vina razvršča vina glede na vsebnost neprevrelega sladkorja na: - suha, če vsebujejo do 4 g/l sladkorja - polsuha, če vsebujejo od 4 do 12 g/l sladkorja -.polsladka, če vsebujejo od 12 do 50 g/l sladkorja - sladka, če vsebujejo nad 50 g/l sladkorja Bela krajina in Dolenjska imata do sedaj v proizvodnji samo suha vina. Na Štajerskem proizvajajo vse ostale navedene kategorije. Vina se zelo razlikujejo po sortah, sestavi in poreklu. Koristno je vedeti, katero vino je najbolj primerno ob določenem obroku. Obstajajo pravila, ki jih moramo spoštovati, če hočemo, da bomo ot pitju tudi uživali. Osnovno pravho je: bela vina k belemu mesecu in rdeča tein ine) k rdečemu! Ob bogatem,------------- stnem obroku (recimo ob ohceti J v gostinskem lokalu) lahko servi- 4 ramo več vin, toda upoštevati £ moramo ta načela: 4 - začenjamo s suhimi, konča- # mo s sladkimi vini; - najprej pijemo lažja, nato 4 močnejša vina; J - z mlajšimi vini strežemo 4 pred starimi; J - tudi barva vina pogojuje 4 vrstni red: najprej ponudimo Jj bela, nato rdečkasta in nazadnje J rdeča; 4 - najprej serviramo vina s j šibkejšo aromo, nato z bolj 4 izraženim vonjem; - ob slanih in začinjenih 4 jedeh ponudimo suha, ob sladid 4 sladka vina. ZAOSTAJAMO Z VINSKO KULTURO Bela krajina in Dolenjska imata lep izbor belih in predvsem rdečih vin, ki so primerna za serviranje od aperitiva do konca obroka. Zato ne bo prizadeto počutje ob še tako slovesnem in dragocenem obedu. Ne škodi, če se širši krog bralcev seznani s pravili, ki so nastala v svetu z visoko vinsko kulturo, in to znanje je lahko hobi ali pa del splošne izobrazbe ljubitelju vina, natakarji pa bi morali znati ta pravila enako kot poštevanko. Gostinski delavci trdijo, da morajo pri vinu zaslužiti, ker kuhinja ne ustvarja dovolj dohodka. Vinogradniki in potrošniki pa pričakujemo za tako visoko akumulacijo, ki jo imajo gostinske delovne organizacije in zasebni gostinci z vinom, ustrezen odnos gostincev do vina, primeren izbor in kvalitetno postrežbo. Dovolim si napisati, da je pri doseženem lepem napredku vinogradništva in kletarstva, družbenega in zasebnega, storjen najmanjši napredek pri ponudbi vina ravno v gostinstvu. Namen tega članka ni kritika samo gostincev, da še danes v 4 večini lokalov ne znajo ravnati z vinom, celo postreči ne. Vpra&-mo se lahko, zakaj ta delavec v gostinstvu tega ne ve. Tak gostinski ..strokovnjak” ne ve, kako visoko bi dvignil ceno in privlačnost lokala, če bi osebje obvladalo abecedo strežbe vin. Ugotavljamo, da smo turistično zelo zanimiva dežela in želimo te možnosti do skrajnosti izkoristiti ter privabiti čimveč tujih gostov in deviz. K nam prinašajo devize ravno gostje iz dežel z visoko vinsko kulturo: Inž.JULIJ NEMANIČ (Nadaljevanje prihodnjič) • m maja 1980 DOLENJSKI UST pisma in odmevi * Bogat teden Od minule sobote do prihodnje nedelje je bila na območju občin Kočevje in Ribnica vrsta prireditev. Kočevje: V soboto, 17. maja, je bila zanimiva seja programsko -volilne konference občinske organizacije ZK, na kateri so za predsednika izvolili Vlada Prebi-liča. V počastitev praznika Osilnice je bil tu v soboto šahovski turnir, na katerem je zmagal mojstrski kandidat Ivič iz Kočevja. Kočevski ribiči so začeli novo sezono gradnje ribiškega doma pri rudniškem jezeru, ki jo bodo nadaljevali tudi to soboto. V ponedeljek je bila v Kočevju proslava krvodajalcev, v torek pa seja predsedstva in izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so med drugim razpravljali o nadaljnem razvoju telesne kulture v Sloveniji, o stanovanjskem gospodarstvu, o mladinskih delovnih akcijah in delu delegatov v skupinah delegatov za zbore skupščine SRS. V sredo je bil občni zbor DKUD ..Svoboda” Kočevje. 24. in 25. maja pa bo več prireditev v okviru dneva mladosti, med drugim tudi tradicionalni sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo v Taborski steni. V soboto, 24. maja, bo še tekmovanje v lovu rib s plovcem na Rinži pri tržnici. Ribnica: V okviru dneva mladosti in praznika Sodražice, 25. maja, je bilo in bo v ribniški občini več prireditev. V ponedeljek, 19. maja je na svečanosti Kulturno umetniško društvo ..France Zbašnik” iz Dolenje vasi podarilo pionirskemu odredu »Jelenov žleb” na podružnični šoli v Dolenji vasi barvni televizijski sprejemnik. Jutri, 23. maja, bo tudi v Dolenji vasi pevska revija. V soboto pa bodo 'avne svečanosti ob prazniku " Sodražica. e K še boljšim odnosom s Cerkvijo Srečanje predstavnikov novomeške občine s predstavniki verskih skupnosti 14. maja je Uroš Dular, predsednik koordinacijskega odbora za odnose z verskimi skupnostmi pri občinski konferenci SZDL, povabil na sestanek duhovnike s področja občine. Na delovnem in družbenem srečanju je prišlo do izmenjave mnenj, kar je koristno za obe plati. Srečanje se je začelo z enominutnim molkom v spomin umrlega predsednika Tita. Petnajst duhovnikom, med katerimi so bili tudi Jože Lap, novomeški prošt, Roman Kavčič, predsednik Slovenskega duhovniškega društva, in pater Ciril, prokurator iz samostana Pleterje, je najprej predstavil novomeško občino v številkah in problematiki njen predsednik Marjan Simič. Zlasti podrobno je razložil stanje v kmetijstvu in industriji ter govoril o družbenem planiranju in možnostih za razvoj v novem srednjeročnem obdobju ob UGODNE POLITIČNE RAZMERE 19. maja je bila v Novem mestu seja komiteja občinske konference ZK, na kateri so ocenjevali aktivnosti in obnašanje delovnih ljudi v zadnjih tednih, poslušali informacijo o rezultatih gospodarjenja v prvem trimesečju 1980, obravnavali razvojne možnosti interesnih skupnosti do leta 1985 in se dogovorili za občinsko konferenco, ki bo 30. maja. Na tej konferenci bodo ocenjevali razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih razmer v krajevnih skupnostih, razpravljali bodo o mladinskem prostovoljnem delu in poslušali poročilo o plačevanju članarine. O seji in sklepih komiteja, kjer so bile trenutne politične razmere v novomeški občini ocenjene kot zelo ugodne, bomo obširneje še poročali. hkratnih stabilizacijskih prizadevanjih. Pogovor je nadaljeval Uroš Dular, ki je naglasil nekatere najvažnejše naloge zdajšnjega časa. Kot eno skupnih stičnih točk, ki jo bo za prihodnje treba urediti na novih NOV ČRNOMALJSKI IZVRŠNI SVET Na seji vseh zborov skupščine občine Črnomelj so v ponedeljek, 19. maja, izvolili nov 11-članski izvršni svet. Predsednik je Janko Gladek, podpredsednica Ksenija Khalil, člani pa Branko Pečjak iz sevniške Iskre, Ivanka Zunič iz skupnih služb interesnih skupnosti, Alojz Novak iz Goka, Milka Šprajcer iz Belsada, Jože Mrzljak iz Ljubljanske banke, Marjan Hutar iz Golfturista, Boris Lovrenčič iz Iskre, Alojz Kambič iz Belta, novega načelnika občinskega oddelka za gospodarstvo pa bodo izvolili naknadno. Profesionalno bodo svoje funkcije opravljali predsednik izvršnega sveta, podpredsednica, ki je načelnica oddelka za družbene službe, ter načelnik oddelka za gospodarstvo. Gre za razvoj kulturne zavesti Pogovor o akciji „ Knjiga" je bil v sevniški Jutranjki — Razumevanje za kulturo Na pobudo akcijskega odbora »Knjiga” pri CK ZKS in uredništva slovenske izdaje Komunista je bil 9. maja v sevniški Jutranjki pogovor o prizadevanjih in izkušnjah pri podružbljanju knjižne politike, pri ustvarjanju gmotnih in organizacijskih pogojev za razvijanje celovite bralne kulture v sevniški občini. Sodeloval je tudi izvršni sekretar v predsedstvu CK ZKS Franc Šali. Čeprav je občinska knjižnica v Sevnici glede knjižnega fonda naredila korak naprej, saj je od prvotnih 1490 kpjig letos število naraslo na 12.769, je v Sloveniji še vedno pri dna Pet podružničnih knjižnic je približalo knjigo bralcu, toda matična knjižnica ne zmore ugoditi željam Krmeljčanov, Ločanov in drugih po novostih, ker naj- večkrat dobi le en izvod. Izjema so menda mladinska literatura in dela naših pisateljev, saj poskrbi za brezplačno razdeljevanje republiška kulturna skupnost. Med 7069 bralci, ki so lani prebrali 14.195 knjig, so predvsem učenci, dijaki in študentje. Morda bodo prav zanimivi prijemi v Jutranjki prispevali, dabotudi Po maturi v 2. letnik Vrsta ugodnosti šolanja na srednji vojaški šoli v Ljubljani - Na voljo 8 poklicev oficirja JLA V splošno srednjo vojaško šolo Fjanca-Rozmana Staneta v Ljubljani bodo septembra letos vpisali jubilejno, deseto generacijo učencev, bodočih oficirjev Jugoslovanske ljudske armade. Temeljni namen te edine vojaške šole v naši republiki je predvsem usmerjanje Slovencev v vojaški poklic. Vpis so letos izjemoma podaljšali do 31. maja. Mladinci iz Slovenije se, glede na druge republike, manj odločajo za poklic častnika JLA. Prav zato SR Slovenija v starešinskem kadru JLA že nekaj časa ni ustrezno zastopana. Prav ipo zaslugi šole Franca Rozma-na-Staneta pa se stanje izboljšuje. Vsako leto se namreč na vojaško akademijo kopenske vojske v Beogradu vpiše blizu 60 maturantov ljubljanske šole. Ustanova je sprva nosila ime vojaSca gimnazija. S prehodom na usmeijeno izobraževanje -pri tem so bili prvi v Sloveniji -pa sta se spremenila ime in seveda tudi učni načrt. Zdaj imajo v 1. in 2. letniku 30 odstotkov vojaških predmetov, v zadnjih dveh letnikih pa že kar 70. V učnem načrtu so tudi predmeti voja&e akademije kopenske vojske, tako da se lahko učenci po maturi vpišejo kar v 2. letnik akademije. To je vsakakor pomembna novost, saj traja potem šolanje na akademiji samo tri leta. Pri vpisu na akademijo kandidati lahko izbirajo med osmimi smeTmi; to so: pehota, topništvo, protiletalska obramba, oklepne enote, enote AUK, enote za zveze, inženirske enote m intendanska služba. Praviloma naj bi se maturanti ljubljanske šole vpisovali le na akadem%) kopenske vojske. Le najboljšim, dovolijo vpis na druge akademije, kot sta na primer letalska ali mornariška. Učenci splošne srednje vojaške šole imajo med šolanjem vrsto ugodnosti. Stanujejo v sodobnem internatu, med šolanjem dobijo dvakrat vso obleko in opremo, zastonj so jim seveda na voljo tudi učila, knjige itd. Šolanje je praktično zastonj, vsi učenci so štipendisti zveznega sekretariata za ljudsko obrambo.. Učenci dobijo vsak mesec žepnino, plačajo pa jim tudi pot domov v poletnih in zimskih počitnicah. Med šolanjem imajo obvezen plavalni in smučarski tečaj, taborjenje z vojaškim urjenjem, v zadnjem letniku pa vsi opravijo šoferski izpit. Ugodnosti prinašajo seveda tudi obveznosti: učni uspeh mora biti najmanj dober; kdor ne naredi letnika, ga odslove iz šole. Po končani šoli se morajoi slušatelji vpisati na vojaško akademijo kopenske vojske. Izjema so, kot že rečeno, lahko le najboljši V nasprotnem primeru in če ne napravijo letnika, morajo dijaki poravnati vse . stroške šolanja. Edino opravičilo je hujša bolezen. 1 Vsi tantje, ki bodo letos končali osnovno šolo, se lahko na splošno srednjo vojaško šolo Franca Rozmana -Staneta vpišejo dokonča maja. Prijave zbirajo občinski organi za splošno Ijud-sko obrambo. Ti dajejo tudi podrobnejše informacije. ^ osnovah, pa so omenili novi odlok o pokopališkem redu. Ta bo v kratkem v javni razpravi, v kateri ima tudi duhovščina vse možnosti za pripombe in spreminjevalne predloge- V razpravi je sodeloval še Janko Goleš, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, gostje pa so se v sproščenem pogovoru zanimali zlasti za reševanje romskega vprašanja, za možnost zidave oziroma obnove cerkve v Žužemberku, za gradnjo novega mestnega pokopališča itd. V kratkem bo sklican celoten koordinacijski odbor za sodelovanje z verskimi skupnostmi, kjer bo še več možnosti za podrobnejšo razčlenitev posameznih vprašanj. V tem odboru so predstavniki oblasti, organizacij, vernikov in verskih skupnosti, delo pa se bo odvijalo po programu, ki ga bodo skupno oblikovali in sprejeli. R. B. delavcu knjiga bliže. Že akcijo človek - delo - kultura so v Jutranjki sprejeli kot živo tvorbo, za svojo. Sevniška OK ZKS je dobila tedaj zlato značko prav zavoljo razvejene amaterske kulturne dejavnosti v »Jutranjki” in Boštanju. V Jutranjki imajo 524 knjig, od tega 282 literarnih, 242 pa strokovnih in marksističnih. Vedo, da to ni veliko, zato pripravljajo police s knjigami v vseh petih tozdih. Pripravili bodo prostor, kjer bodo delavci lahko preživeli minute pred delom ali po njem ob dnevnem tisku in literaturi Organizirali bodo ustne časopise in pogovore s pesniki, pisatelji V poslovni umik si bodo prizadevali vstaviti poleg že uveljavljenega meseca kulture še kulturne dneve. Večletni predsednik kulturne komisije kipar Rudi Stopar je dejal, da so skušali z neposredno vključitvijo direktorjev tozdov v delo kulturnih komisij doseči še več razumevanja za kulturo. Franc Sali je poudaril, da je vse mani OZD, kjer bi bila kultura stvar posameznikov. Sindikat je notranja sila, ki daje kulturni utrip in skuša usmerjati kulturno življenje, razvoj. Res pa je, da je malo OZD, kjer bi kultura postala sestavina samo-’ upravne prakse. Tovariš Šali je govoril še o samoupravnem organiziranju in načrtovaniu kulturne politike na področju knjige in spodbujanju širše, kvalitetnejše bralne kulture delovnih ljudi in občanov. Menil je, da so stiki med založbami in bralci šibki in da naj bi ena ali več založb v povezavi z OZD pripravilo knjižne sejme. Komunisti so v kulturnih društvih premalo aktivni Akcijo .Knjiga” kaže širiti v sredine, kjer delavci živijo, potrebno jo je voditi v vseh tozdih v Posavju, da bi čim več storili pri razvoju kulturne zavesti, je sklenil pogovor o knjigi v Jutranjki Franc Sat P. PERC SPREJEM PIONIRJEV V ZSMS V petek, 23. maja, bo na OŠ sevniške občine v sodelovanju z OK ZSMS Sevnica sprejem pionirjev v ZSMS. Tako bo letos sprejetih v mladinske vrste 336 pioniijcv. Na OŠ Blanca, Boštanj, Ana Gale in Savo Kladnik Sevnica bo sprejem na vsaki šoli posebej. OŠ Šentjanž, Krmelj in Tržišče pa bodo organizirali sprejem v Murnicah pri spomeniku padlima junakoma Milana Majcna ni Jančija Mcvžlja. Pri sprejemu bodo sodelavci tudi pripadniki JLA iz Mokronoga, s katerimi te šole tudi občasno sodelujejo. ALBERT FELICIJAN Podeljena priznanja ob dnevn varnosti Republiška plaketa tudi metliški Predilnici Letošnji 13. maj, dan varnosti, so delavci uprave in postaj milice na dolenjskem območju počastili s skromnimi slovesnostmi, na katerih so najprizadevnejši prejeli priznanja organov za notranje zadeve. Tako so bile podeljene tri pismene pohvale, ena bronasta, tri srebrne in šest zlatih značk za zasluge za varnost in dve republiški ter ena zvezna plaketa. Republiški plaketi - eno je za posebne zasluge pri razvoju družbene samozaščite prejel tudi Novoteks - tozd Predilnica Metlika - sta pre-iemnika prevzela v skupščini SRS, medtem ko je ostala priznanja izročil podsekretar republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS Pavel Car na sprejemu 13. maja v Novem mestu. Priznanja so podelili tudi za prizadevno in uspešno večletno delo posameznikov. PRVENSTVO UAO V TOLMINU Od 27. maja pa do 2. junija bodo ■ 35. športnega prvenstva in 3. pregleda kultir- Tolminčani organizator; no-zabavnih dejavnosti ljublj anske-ga armadnega področja Zagotovo bomo ponovno priča ne samo pregledu telesne in fizične pripravljenosti pripadnikov JLA in njihove ustvarjalnosti, pač pa tudi vnovič potrditvi enotnosti in pripravljenosti, da branimo vse, lca nam je z pustil vrhovni poveljnik oboroženih sil Jugoslavije, maršal Josip Broz-Tito. ŠOLI KUPILI BARVNI TELEVIZOR KUD „France Zbašnik” iz Dolenje vasi pri Ribnici je kupilo učencem osnovne šole Dolenja vas barvni televizor. To je darilo dolenjevaškim pionirjem za dan mladosti Televizor bo omogočil šolarjem spremljanje šolskega programa TV in raznih drugih kulturnih oddaj ter tako pripomogel k uspešnejšemu učenju. HITRO PRODAL TITOVE SLIKE V domu JLA v Ribnici je pred osmimi dnevi neki trgovski potnik prodajal barvne Titove slike. Z okvirom in zastekljene so veljale 200 din. Čeprav jih ie prinesel okoli 100, je bilo povpraševanje po njih tolikšno, da je v približno četrt ure vse prodal. Ko slik že zdavnaj ni bilo več, so še vedno prihajali kupci, ki so z zamudo zvedeli za to prodajo. DAN MLADOSTI V ZALOKI V nedeljo, 25. maja, bo osrednja trebanjska proslava dneva mladosti. Začela se bo ob 9. uri dopoldne pod Pečicami pri Selu, kjer bodo odkrili spominska obeležja Jadlim aktivistom OF. Ob 0.30 pa bo osrednja prireditev v partizanskem taboru Jelovca pod Zaloko pri Šentrupertu. Ob tej priložnosti bo otvoritev obnovljenega partizanskega tabora, sprejem pionirjev v ZSMS ter kulturni program. Ljubica Božič 11. maja so mnogi znanci, prijatelji in sorodniki z obeh strani Kolpe pospremili žaro s posmrtnimi ostanki učiteljice Ljubice Božič na pokopališče v Žakanju. Ljubica Božič se je rodila 7. maja 1911 v Jurovskem Brodu v družini srednjega kmeta in obrtnika kot eden izmed 8 otrok. Kot mnoge druge so tudi njeno družino prizadele razmere v stari Jugoslaviji. Kljub gospodarskim težavam in razmeram v družini se je Ljubica odločila za humani poklic učiteljice. Po osnovni šoli se je šolala na učiteljišču in tam diplomirala. Že tedaj je bila naprednega mišljenja in je aktivno delovala v Sokolskem društvu. Tudi na Dedinja Zanimiv izlet novomeški upokojencev Skupina novomeških upokoji cev se je 14. maja odpravila tridnevni izlet po Jugoslaviji Potf je vodila najprej skozi partizan"1' Belo krajino in do Biliača, me*0 prvega zasedanja AVNOJ. Od Uj so šli v Drvar, kjer so si ogle“* Titovo pečino, domačin pa jim i* opisal znani desant. V Bosansk«9 Petrovcu so upokojenci videli M kjer je bilo med vojno zasil*' letališče, s katerega se je. Tit« spremstvom umaknil na . Vis. temeljitem ogledu Jajca, kjer so* seznanili s potekom drugega danja AVNOJ, jih je pot vodil**1 Travnika, mesta, ki ga je opi** nobelovec I. Andrič. Ogledali so tudi Sarajevo pa Jahorino, sotes*' pod Igmanom, videli so Fočo * Sutjesko, Višegrad, med potjo j Titovega Užica pa so obiskali legendarno Kadinjačo. Ogledali s°! še več srbskih mest, zadnji & izleta pa so izkoristili za ogif Beograda. Bili so prva skupi* Dolenjcev, ki so se priključili ntf koloni ljudi in se na Dedinju e grobnici poklonili spominu na Ti1' M. TRATA1 Kot učiteljica je službovala na osnovni šoli v Cerknici, Metliki, Orešju, 1943 v partizanski šoli na Štrekljevcu v občini Črnomelj, 1944 pa je bila organizatorka partizanskega šolstva v Beli krajini. Delala je v Dobličah, Črnomlju in Metliki. Po osvoboditvi je bila šolska nadzornica - svetovalka v Žužemberku, Trebnjem in Novem mestu. Bila je ravnateljica višje gospodinjske ile v Grobljah pri Domžalah, zatem več let do upokojitve ravnateljica osnovne šole na Pnilah v Ljubljani Ljubica je zelo zgodaj izgubila starše. Sama ni imela ne svoje družine ne otrok. Njena družina je bila naša socialistična skupnost, predvsem pa otroci, katerih ni vzgajala samo kot pedagog strokovr\jak, ampak tudi kot komunist in človek z bogatimi izkušnjami Že v stari Jugoslaviji napredno usmerjena, se je zelo zgodaj vključila v delo za OF. V začetku 1942 je sodelovala v odborih OF in potem v' AFŽ. V letih vojne je delala kot čla-' nica okrajnega odbora OF in okraj-' nega odbora AFŽ. Bila je tudi v okrožnem odboru OF za Belo krajino in članica SKOJ ter KPJ od 1944. Po osvoboditvi je bila vodja komisije za agitacijo in propagando pri okrajnem komiteju KPS Novo mesto. Pozneje je delala kot članica poverjeništva za agitacijo in propagando pri CK KPS. Bila je vodja in inštruktor okrajne partijske šole v Polhovem gradcu in v Logatcu. Medtem je opravljala odgovorne naloge v OF, AFŽ, SZDL in ZKJ. Pri svojem dolgoletnem delu v družbeno-političnih organizacijah je bila izredno delavna in požrtvovalna. Veliko svojega osebnega življenja je žrtvovala za razvoj samoupravne družbe. Rada je pomagala ljudem. Ljubica, doma na meji sosednje republike, je tudi sama bila živa vez med ljudmi obeh strani Kolpe. To je pokazal tudi njen pogreb: zahvalo za njen trud in življenjsko delo so ji ob poslednjem slovesu izrekli prijatelji z obeh strani r. f. TOVARNO ŽE GRADIJO Pred dvema mesecema so Šentrupertu začeli graditi Agrost jev obrat. To bo prva tovarna naši vasi Z deli hitijo, marsikaj krajan pa se vpraša: „Ali bo ta & še naprej tako lep? “ Odgovor & dobil takrat, ko bo tovarna zaVe- *Navosti: «Kaj je to, kaj til |ju’HSami kozmonavti," je spregovo-obra, L8rn okoli sebe, ki so imeli na objeli.- obvezne maske, in pred Pri^i ^°m fotografa Rašete, ki je $inoVnPosn?t radostni prizor srečanja s ma Žarkom in Mišem. NENAVADNI POGOVOR V BOLNIŠNICI Prava poplava nežnosti, ki je vedno podirala vse ovire, kadar je šlo za velike preizkušnje, je stekla od ljudi k Titu v tisočih in tisočih telegramih. Nekega dne se bo gotovo kdo spomnil in jih razvrstil v nov poseben literarni ..telegrafski zbornik", razburljiv zaradi povoda, ob katerem je nastal, in z' ganljivim sporočilom. Nekaterih telegramov se še spominjamo: „Nikar ne bodi žalosten. Če bo treba teči, bomo mi tekli namesto tebe," so pisali učenci. V spominu je ostal tudi telegram starega tovariša, partizana, predsednika republike Italije Sandra Pertinija: „Dragi prijatelj, znova vam pošiljam svoje želje. Trdno se držite, vašemu hrabremu narodu je še vedno potrebno vaše vztrajno delo miru, meni pa vaše prijateljstvo." To je bil, čeravno po telegramih, zadnji sestanek z ljudstvom. Sestanek s senco smrti, ganljiv in mogoče še bolj pristen kot kdaj prej. Zgodba, kakor majhen medaljon, je prispela iz Kliničnega centra: Fizioterapevtka, ki se je prvič v življenju srečala s predsednikom Titom, je bila presenečena nad njegovo izjemno živostjo: „To ni bolnik, ki so mu amputirali nogo in za katerega je vsak premik neskončno boleč, temveč ljubezniv gostitelj, ki sprejema gosta na prijeten obisk: .Najprej se usedite, da se bova spoznala, vzemite si Čokolado, ali pa bi morda raje vino? Zase imam na žalost ta dolgočasni čaj." „Toda, tovariš Tito, saj se čaja niste niti dotaknili, morali pa bi ga inhalirati, čeravno se vam upira. Dajte, storite to meni na ljubo, v znak dobrodošlice in za novo poznanstvo." „Dobro, ubogal vas bom, da se bova še naprej dobro razumela. Toda nisem vas še vprašal, imate otroke? „lmam sina." „Kako se uči? " ,,Ne vem, kaj naj storim, obupana sem, tovariš Tito. Hodi v šolo za učence v gospodarstvu in se noče učiti. Najslabši učenec je." TITO Tito - veliko srce domovine, Tito — sveta državljan, Tito - idol zgodovine, Tito — naprednih ide/ velikani Tito, res šel si od nas? Ne, saj legenda ne more umreti, duha korenin ni mogoče zatretiI Tu si, v srcih, v krvi vseh nas! Tu boš — bodočim rodovom Svetal smerokažl JOŽICA VOGRINC, KRŠKO „Četudi noče, se mora učiti, prisilite ga. Vsako delo je lepo. Mar vaše delo ni lepo? Recite mu, povejte mu, da sem bil vajenec, pa sem se na vse načine trudil, da bi kje našel kakšno knjigo, do knjig pa je bilo tedaj težko priti, hotel sem izvedeti kar največ, želel sem si odpreti okno v boljši svet. Povejte mu, da se jezim nanj, da mu kratko malo zapovedujem, da se mora učiti." Na koncu, pri odhodu, je terjal od fizioterapevtke, da je vzela vsaj -eno veliko hruško. „ Nesite jo sinu," je rekel že bolj popustljivo. „ln recite mu: ,Glej, predsednik republike te je zaprosil, da se popraviš in da se resno lotiš učenja." S STRAHOM PRIČAKOVALI SPOROČILA Kljub opozorilom, da lahko kasneje pride do krize, smo bili nenadoma vsi FOTOGRAFIJA UPANJA.KI JE OBKROŽILA SVET: predsednik Tito nekaj dni po amputaciji noge s sinovoma 7nrl/nm in m ŠTAFETNA PALICA MIMO KLINIČNEGA CENTRA: šopka cvetja in pismi za predsednikaTita in zdravnici konzilij, ki je storil vse, kar zmoreta vrhunsko znanje in najsodobnejša medicinska oprema. presenečeni, ko je konzilij okoli 12. februarja sporočil o dramatični noči: ..Stanje je zelo kritično." I Vsako naslednje poročilo smo pričakovali s strahom. Ponovno sta ga obiskala sinova, pa ju ni mogel sprejeti. Vsak dan je dvojica iz predsedstva dežurala v Kliničnem centru. Med tem časom sta prišla k predsedniku skupščine Ljubljane v staro mestno hišo zardela in užaloščena mladoporočenca s pričama, da bi vprašala, kaj naj storita. Dogovorili so se za poroko, toda nekako sram ju je, da bi to storila sedaj, ko je predsedniku hudo. Tovariš Rožič ju je ohrabril in jima s smehljajem dejal: ..Življenja ne moremo zaustaviti. Tito sam bi se razjezil, če bi vedel, da omahujete." Naslednji dan so iz vseh izložb, z ulic in iz kavarn pobrali pisane lampijone, trakove in maske, ki sojih dolgo pripravljali za veselo nedeljo, ki jo Slovenci imenujejo pust. Iz vseh krajev, kjer je ta poganska tradicija slovesa od zime zelo dolga, iz Litije, Ptuja, Cerknice, so prispele vesti, da so karnevali odpovedani. V Ljubljani je moral Marjan Rožič ponovno posredovati: „Tega jim nihče ni* naročil. Naj vsakdo stori po svojem občutku." Toda pred hotelom Slon je za mizico sedel direktor hotela osebno in vračal vnaprej plačane konzuma-cije. Celo mali osnovnošolci so svoje maske, ki so jih pripravljali dneve in dneve, porinili nazaj pod svoje postelje. ZA MISLI NA SMRT NI ČASA „Kako to, da to mesto ni povsem paralizirano?" se je čudil Vasja Predan, urednik Naših razgledov. „Ali sploh veste, kaj pomeni dneve in dneve živeti in delati samo kilometer stran od življenjske drame našega predsednika?' ’ Malo obupani gremo do starega Titovega prijatelja in soborca, 81-let-nega slikarja Božidarja Jakca. Tito je tolikokrat sedel pred Jakčevo skicirko in slikarskim stojalom. Tolikokrat sta se pogovarjala prav o vsem. Je morda Tito vendarle kdaj razmišljal o smrti? ,,Zdi se mi, da sem ga prav jaz nekoč napeljal na ta pogovor. Ali pa je morda prišel spontano. Tito je rekel: ,Kako naj, bi mislil o smrti, ko pa moram misliti o življenju. O življenju za vsak naslednji dan. Jakac, ti veš — na primer, ko sem bil ilegalec, sem odhajal iz države vedno na drugem mejnem prehodu. Ne ve se, kje je bilo bolj nevarno in težje. Zmeraj sem nosil glavo v torbi, tudi na Sutjeski, Neretvi, v Drvarju, in zmeraj sem moral misliti, kako bom ostal živ.' Spominjam se, da mi je Tito tedaj pripovedoval, kako je odšel iz okupiranega Beograda v spremstvu visoke vojaške osebnosti, ki je nosila njegovo prtljago. Tito je imel revolver, ki ga je nosil v žepu in ki ga je bil skupaj z denarjem na hitro nekako zavil v časopis, in ko sta morala dvigniti roke, da bi ju preiskali, ga je dvignil skupaj s časopisom. Preiskali so ga povsod, le v roke mu niso pogledali; tako je srečno ohranil glavo." GLOBOKO PRIJATELJSTVO V svoji predsedniški pisarni v prvem nadstropju mestne hiše je sedel povsem potrt, neprespan, z rdečimi očmi Matjan Rožič. Pred njim so ležali listi nedokončanega govora — ali je možno — govora, s katerim se bo Ljubljana za zmeraj poslovila od tovariša Tita. „Titov venec, položen ob obletnici smrti tovariša Bevca, še ni niti ovenel...." je rekel tovariš Rožič. „Ne vem, še do včeraj sem znal bodriti vse okoli sebe, zdaj pa mislim, da ga ni bolj obupanega človeka, kot sem jaz. Dve noči sem prebedel in mislil na to, da v presledku dobrega leta izgubljamo najprej Kardelja in mogoče tudi Tita. To je preveč. To je mnogo, to se je pred nami morda zgodilo samo Kitajski, ko je izgubila Cu En-laja in Mao Ze Donga. I1 „Tako globoka prijateljstva, kakršno je bilo med Josipom Brozom in Edvardom Kardeljem, so zelo redka," je izjavil stari Titov prijatelj in soborec akademik Josip Vidmar." „Toda motil bi se vsak, kdor bi mislil, da sta imela o vsem enako mnenje. Prav tako, kot bi se motil vsak, kdor bi mislil, da enega samega resnejšega sklepa nista uskladila." Na tiskovni konferenci je novinar Raman od indijskega radia, ki ima v stanovanju v Nevv Delhiju obešeno Titovo sliko, odkrito izrazil svojo jezo: „Kakšno je to današnje sporočilo! Še včeraj smo bili vsi optimisti Česa takega namenoma ne bom sprejel.. ." Kot da bi se mu želja izpolnila: spet je prispel val novih ugodnih vesti. Ko sta ga obiskala tovariša Avbelj .in Popit in mu sporočila pozdrave v imenu ljudstva Slovenije, se je Tito nasmehnil, pokimal in rekel: „Hvala." POSLEDNJA ANEKDOTA Nekaj dni smo se vsi oprijemali tega slabotnega „hvala", nato pa je kot pravo darilo prispelo nekaj, kar bo. mogoče zapisano tudi med anekdotami, vendar na žalost kot zadnja anekdota. Ko so po nekem vedrejšem jutru vstopili člani konzilija in malce plašno vpraša li: „Kako je, tovariš Tito? Kako se počutite?" je odgovoril: „Jaz, bogme, odlično, toda kaj je z vami, skrbi me, saj ste videti kot bolniki." Ta napor, da bi spravil v dobro voljo in dvignil moralo tistih, od katerih bi bil moral pričakovati rešitev, je bil menda njegov zadnji napor. Kajti vsak naslednji dan je bil videti kot neprestano sestopanje v temo. Nekaj stopnic navzdol, majhen zastoj, kot da bi hotel preiskati, kolikšna je večnost te teme. Nič ni pomagalo, da so nam tujci s spoštovanjem pravili: „Tito pripravlja svoj narod, da bo lahko živel brez njega. Tudi ko ga zapušča, misli nanj..." Medtem je prispela iz Firenc vest o nagradi za mir, mimo Kliničnega centra je tekla štafeta, toda vse je bilo brez veselja, brez nasmeha. Zastave, ki so jih obesili za sprejem štafete, so vihrale še za prvomajske praznike, 4. maja zvečer, 122. dan strahu in upanja za našega predsednika, pa so jih spustili na pol droga. Štiri besede: „Umrl je predsednik Tito", hladne in težke so padale kakor kamenje. Prihajali smo z vseh koncev, grizla nas je vest, ker smo preživeli tri sproščene praznične majske dni. Deževalo je. Menda je bil to prav tisti dež, ki je padal, ko je umrl Kardelj. Noč v tiskovnem centru. Molk kot staro običajno bedenje na vasi. Na Trgu revolucije ie v noči molčal narod. Malček v mraku je vprašal deda: „Dedek, kaj bom zdaj, ko je Tito umrl? Ne morem se več imenovati Titov pionir." Jutro 5. maja... Nikoli nismo videli takšnega dneva, ki ni hotel priti, in takšnega naroda, ki bi tako strahotno molčal. Kratko malo, kot da zaradi tega molčanja tudi dan ne bi hotel vstati. Kot da ne bi hotel pokazati te slike brezmejne žalosti. (NIN) STRAH IN UPANJE Drama v Kliničnem centru v Ljubljani DOLENJSKI LIST V pričakovanju odločilnih bojev Novomeščanke bijejo hud boj za naslov republiških prvakinj — Tesen poraz drugoligaša Inlesa — Sevničanom po daljši „suši" v endarle točka V soboto in nedeljo so z boji za točke nadaljevali rokometaši v vseh slovenskih in drugi zvezni rokometni ligi. Dolenjski predstavniki se tokrat ne morejo pohvaliti z dobrim izkupičkom, saj so točke osvojile le dekleta. Sicer pa so boibe od kola do kola vse zanimivejše. Še posebej velja to za žensko republiško ligo, kjer se bije hud boj za prvo mesto med ekipama Izole in Novega mesta. Slednje so po prikazani igri v zadnjih kolih v rahli prednosti, še posebej, ker so v zadnjem kolu domačinke najnevarnejšim konkurentkam za naslov prvakinj. ODLOČITEV V ZADNJEM SREČANJU? - Rokometašice Novega mesta so v soboto prepričljivo opravile tudi z vrsto Preddvora, tako da še naprej ostajajo v mrtvi tekmi z ekipo Izole. Končnega zmagovalca republi&e lige bo vetjetno odločilo zadnje kolo, ko se bosta obe prvouvrščeni ekipi srečali v Novem mestu. (Foto: Budja) UNION DALMACIJA - INLES 23:21(13:10) Igralci ribniškega drugoligaša so na gostovanju pri ekipi Union Dalmacije prikazali lepo igro, v kateri so bili od nasprotnika ravno toliko Pred zadnjim krogom točka naskoka Tudi nogometaši se bližajo zaključnim in odločilnim obračunom — Nejasno pri vrhu in na dnu — črnomaljčani še „v igri" — Po nedelji bolj jasno Pričakovana zmaga Cmomaljčanov v dolenjskem derbiju z Novomeščani in to, da so Jeseničani odščipnili točko Koprčanom, sta glavni značilnosti nedeljskega kola v zahodni območni skupini slovenske nogometne lige. ro takšnem razpletu dohodkov so nogometaši Bele krajine ponovno zasedli vodilno mesto in z morebitnim uspehom v nedeljo proti vrsti Primorja in ,počitku” Koprčanov bi prednost ponovno lahko povečali. za Novomeščane, ki bodo imeli v gosteh enajsterico Jesenic. Čmo-maljčani gredo tokrat na težko gostovanje k ekipi Primorja, s katero v letošnjem prvenstvu še niso izgubili. Upajmo, da v nedeljo tradicija ne bo prekinjena. slabši, kot kaže rezultat. Odločilno prednost so si domačini priborili že v prvem delu, medtem ko je bila igra v nadaljevanju izenačena in bi z malo več sreče lahko prinesla gostom tudi kaj več. S tem porazom Ribničani omajajo na 6. mestu drugoligaš-ke razpredelnice. V 20. kolu bodo ribniški rokometaši imeli v gosteh vrsto vodilnega Aero-Celja. Ob vse boljših igrah , .lesarjev’ v zadnjih kolih se ribniškim ljubiteljem rokometa obeta res prava rokometna poslastica, kajti zmaga je tako enim, kot drugim še kako pomembna. SEVNIČANOM VENDARLE TOČKA MARIBOR - INLES 25:17 (10:7) - Ribničani so se nepričakovano dobro upirali domačinom, neprimerno bolje, kot to kaže rezultat. BELA KRAJINA -ELAN 2:0 (0:0) Srečanje starih znancev na nogometnih igriščih je zadovoljilo blizu 300 gledalcev, kolikor se jih je zbralo v nedeljo na igrišč" v Loki. Po izenačenem prvem polčasu so domačini v nadaljevanju zbraneje zaigrali in plod takšne igre sta bila tudi dva zadetka v mreži Novomeškega vratarja Princa. Bela krajina: Ti. Furlič, Zupančič, Simčič, Stefanič, Vrščaj, Ta. Furlič, Dormiž, Kramarič, Grguraš, Vais, Curk. Novo mesto: Princ, Avbar, Pavlin, Vujičič, Berdanc, Perhaj, Venta (Žnidaršič), Janežič, Goričkič, Bradač, Bon. KOČEVJE -PRIMORJE 1:3 (0:0) Domačini so tokrat povsem razočarali kar 350 gledalcev. Gostje, ki so bili v prvem polčasu resda v podrejenem položaju, so v nadaljevanju spoznali, da domačinom ne gre, in zato zaigrali bolj odprto. Plod takšne igre so bili tudi trije zadetki in vodstvo s 3:0, medtem ko je častni zadetek za domačine 8 minut pied koncem takme dosegel Dobrič. Kočevje: Šalika, Džurovič.I. Raj-šelj, Dobrič, Klarič, Kozič, Kovač, Buzuk, J. Raiše lj, Briški, Gverek. Lestvica: 1. Bela krajina 26 ... 5. Kočevje 18... 7. Elan 15. Z nedeljskim porazom so Kočevci zašli v nevarne vode, zato morajo v nedeljo proti Taboru v gosteh zaigrati na vse ali nič. Podobno velja 1 S I Si Keržan 10,7 na 100 m! Na kvalifikacijah za atletski pokal Jugoslavije v Celju vrsta dobrih rezultatov — Dolenjski rekord Keržana Novomeški atleti so kot leta poprej tudi letos nastopili v Celju na Kvalifikacijah za APJ s Kladivarjem in Velenjem. Najboljši rezultat je dosegel Vane Keržan v teku na 100 m; zmagal je z novim dolenjskim rekordom 10,7. Zu^ek je z lahkoto v finišu zmagal na 1500 m (3:54,5), tretje mesto v tem teku pa je prav tako z rezultatom pod 4 minutami (3:57,5) zasedel P. Bučar. V štafeti 4 x 100 m je zmagala novomeška štafeta (44,2) pred Kladivaijem. Okleščen je z osebnim rekordom 13,83 m zasedel prvo mesto v metu krogle. Keržan je zmagal tudi v sprintu na 200 m z izenačenim dolenjskim rekorrdom 21,9, drugi pa ie bil Cujnik z 22,4. Kranjčič je bil najboljši v troskoku (14,55 m), na 800 m je bil Bučar tretji (1:56,1), Gimpelj pa je dosegel osebni rekord 2:01,3. V disku je bil Okleščen le za 4 cm krajši od osebnega rekorda, zmagal je 7. 49,86 m, v kladivu je bil Malnar drugi (47,08 m). V skoku v daljino sta mladinca Rus in Hudoklin skočila preko 6 m, v višini pa se je odlikoval Zoran z osebnim rekordom 195 cm, Šuštar in Florjane pa sta skočila 190 cm. Dober atletski naraščaj na Kočevskem Območno pnrenstvo SRS za pionirje in pionirke V kočevskem športnem parku .Gaj” je bilo pred dnevi območno atletiko prvenstvo SRS za pionirje in pionirke. Sodelovale so ekipe domačinov, Ribnice in Grosupljega. Rezultati: 100 metrov - pionirji: Modrič (Kočevje) 12,6; pionirke: Sladič (Kočevje) 14,3; 300 metrov - Pionirji: Ahlin (Grosuplje) 38,9- V Celju so bila zelo uspešna dekleta. Najboljša je bila Karmen Kenda, ki je zmagala kar v treh disciplinah: v obeh sprinterskih je dosegla časa 12,9 in 27,6, v daljini pa je presenetila z osebnim rekordom 526 cm. Kraljeva je s 516 cm zasedla 3. mesto. Osebni rekord in enak rezultat kot Karmen je dosegla druga, Tekstor Lili, v teku na 100 m. Sprinterska štafeta deklet ie bila druga s časom 52,0. V kopju je Hribar Vania zasedla 2. tneito z osebnim rekordom 35,70 m. Na ovirah je zmagala Erženova s 17,0. Na kvalifikacijskem tekmovanju v Mariboru je nastopil deseterobojec Darko Cujnik. Teden dni ped nastopom v Goctzisu (Avstrija) na velikem mednarodnem deseteroboju je dosegel naslednje obetajoče rezultate: krogla 14,42 m (os. rekord), 100 m 11,1, palica 380 cm (izen. os. rek.), kopje 67,72 m, disk 41,92 m. Cujnik je v kopju nastopil prvič po lanski poškodbi na MIS, zato ni metal z vso močjo. J. P. m\w TRIM V DRUŽBI S KOLESOM - Kolesarko društvo Novoteks je v nedeljo pripravilo prvo letošnjo trim akcijo „Kolo—zdravo telo” na progi Novo mesto-Otočec-Struga Ratež-Cikava v dolžini skoraj 30 km, ki se je je udeležilo 105 pretežno mladih tekmovalcev. Takih, ki jih bremenijo leta in še kaj, skorajda ni bflo videti, čeprav je bila akcija namenjena prav njim. Mogoče se bodo opogumili drugič, saj bodo letos pripravili še dva kolesarska trima. (Foto: J. P) Dan košarke v Kočevju Zeravica zadnji hip odpovedal — Priznanja najboljšim slovenskim mladincem — Kočevci premagali mlado ekipo SRS OBČNI ZBOR NOVOMEŠKIH ŠAHISTOV Šahovski klub Novo mesto obvešča vse svoje člane, da bo občni zbor društva v četrtek, 29. maja, ob 17. uri. Po zboru bo hitropotezni turnir. VABLJENI! Dnirke: Kolenc (Grosuplje) 46,9; 00 metrov - pionirke: Kren 1 uplje) 1:48,8; 1.000 metrov - pk irji: Kren (Grosuplje) 2:51,8: skok (Grp- sup......... nitji: v daljino - pioii suplje) 522; pioniri čevje) 479; skok v Obresta (Kočevje) 165; pionirke:Perkovič (Grosuplje) 135; met krogle - pionirji: Horvat (Kočevje) 12,55; pionirke: Javornik (Grosuplje) 9,90. Štafeta 4 x 100 metrov - pionirji: Grosuplje 48,3; pionirke: Kočevje 54,2. M.G-Č. onirji: Perm (Gro-nonirke: Pretnar (Ko-: v višino - pionirji: Obresta (Kočevje) 165; pionirke :Pe- ATLETSKO MRTVILO NA SREDNJIH ŠOLAH V okviru srednješolske atletske lige je bil tudi atletski miting za člane AK Novo mesto, ki so dosegli naslednje boljše rezultate, med njimi tudi osebne rekorde: 100 m Kranjčič 11,2/1000 m 1. Bučar 2:33,8 2. Škedelj 2:38,0 3. Gimpelj 2:40;3/40,3/400 m 3. Kranjčič 52,7 Srednješolska liga je pokazala, da jedra ekip sestavljajo mladinci, ki trenirajo pri atletskem klubu in da se raihovi mentorji na srednjih šalah predvsem omejujejo na določanje ekip pred tekmovanji; samostojna atletska dejavnost na srednjih šolah pa je šibka, zato bi za zgled lahko služilo zavzeto delo na osnovnih šolah. Prizadevni delavci kočevskega košarkarskega kluba so bili &upaj s KZS v soboto organi-zatoiji dneva slovenske košarke, na katerem je poleg številnih aktivnih igralcev sodelovalo še blizu 60 treneijev in košarkarskih delavcev. Strokovni referat na srečanju je imel prof. Janez Drvarič, medtem ko je Ranko Zeravica napovedani obisk v zadnjem trenutku zaradi obvez do državne reprezentance odjavil. Pc pozdravnem govoru domačina Andreja Smoleta so razglasili najboljše mlade košarkarje, zatem pa so gostoljubni domačini izročili predstavnikom košarkarske zveze Slovenije, Iskre-Olimpije in njenemu strokovnemu šefu Miku Pavlovi- FORMIA: ŽUŽEK ČETRTI Kot smo na kratko že poročali, je bil Novomeščan Metod Žužek izbran v državno atletsko reprezentanco, ki je branila naše barve v dvoboju z vrsto Italije. Žužek je nastopil v teku na 3.000 metrov z ovirami in zasedel četrto mesto z zanj ne preveč dobrim časom 8:52,4. Sicer pa se Jugoslovani v soboto in nedeljo nasploh niso ukazali, saj so dvoboj izgubili s kar 78:130. ču slike, delo domačega akademskega slikana Staneta Jarma. V večernih urah pa so bili ljubi- Resda so Mariborčani že na samem začetku povedli s 5:0, vendar je gostom žc na začetku drugega polčasa uspelo razliko zmanjšati na vsega en zadetek razlike 12:13 Srečanje je določil šele finiš, v katerem pa so bili domačini zbranejši in Srečanje je določil šele finiš, v katerem pa so bili domačini zbranejši in so slavili visoko zmago. Pri gostih so bili najboljši Strnad s 5, Hočevar s 4 in Ba-tinič s 3 zadetki. BREŽICE - SEVNICA 25:25 (14:13) - Tekma starih dolenjskih rivalov ni navdušila okoli 50 gledalcev, kolikor se jih je zbralo ob igrišču. V igri ekip je bilo vse preveč napak in živčnosti, vendar je rezultat po prikazani igri povsem realen. Pri domačinih so bili najuspešnejši Vervega (8), Tomše (6) in Verstovšek (4 zadetki), pri Sevničanih Sa Radenšek (7) ter Kneževič in pan (po 5). polet - Črnomelj 26:23 (12:13) - Črnomaljčani v tem delu tekmovanja res nimajo sreče. Kot že nič kolikokrat so bifi tudi tokrat na pragu podviga v srečanju z vodilno ekipo, vendar jim je v dramatičnem finišu športna sreča povsem obrnila hrbet. Gostje so vidili domala celo aečanje, polčas odločili v svojo korist in šele v zadnjih minutah so domačini s skrajnimi napori rezultat izenačili in povsem nezasluženo zmagali. Pri Čmomaljčanih gre pohvaliti prav vse, še posebej pa Hudeljo, ki je prispeval 7 in Rističa z 8 zadetki. Lestvica: 1. Polet 29,... 8. Brežice 17,... 10. Črnomelj 14, 11. Inles 7, 12. Sevnica 3. Pari 19. kola: Celje—Brežice, Sev-nica-Peko, Inles-Prule, Ru-dar-Čmomelj. DRAMATIČEN FINIŠ NOVO mesto - PREDDVOR 22:18 (14:9) - Novomeščanke s tekmo več in dokaj srečno zmago Izole v Ajdovščini ostajajo na prvem mestu, vendar bo končnega zmagovalca odločilo verjetno šele zadnje kolo, ko se bosta prvouvrščeni ekipi pomerili v Novem mestu. Sicer pa so telji košarke v Kočevju priča dvema zanimivima tekmama. V prvi so domači košarkarji odpravili mlado reprezentanco Slovenije z 82:76 (44:37), najboljši pri Kočevcih pa so bili Bončina z 29, Grgorič s 15 in Kunej z 12 ko ŠL V drugem srečanju je članska vrsta Slovenije premagala prvoligaša Iskro—Olimpijo s 115:107 (57:47). M.G-Č. NAJBOLJŠI ATLETI V ČRNOMLJU Minuli teden je bilo v Črnomlju, občinsko atletsko tekmovanje, na katerem so sodelovale ekipe pionirjev in pionirk iz Vinice, Dragatuša , Semiča, Starega trga in OS Milke Sobar-Nataša. Fantje in dekleta so se pomerili v tehničnih disciplinah: skoku v višino in d&ljino ter suvanju krogel, kot tudi v tekih na 100, 300, 600 in 1.000 metrov ter štafeti 4 x 100 metrov. Ekipni zmagovalec tako pri pionirjih, kot pri dekletih je bila OŠ Črnomelj. K. ŠOBER v sobotnem srečanju Novomeščanke tale pre začetka so zaigrale zbrano in disči- mj dokazale, da je bil strah o morebitnem presenečenju odveč. Od vsega po prvi kazale, da bosta točki ostali doma. eta - Šentjernej i0:ii (6:5) - ko je po slabem začetku za gostje - domačinke so namreč povedle s 3:0 - že vse kazalo na neuspeh Sentjernejčank, so se te zbrale in sc ob koncu prvega dela povsem približale domačinkam. V nadaljevanju so še bolje zaigrale, povedle s tremi zadetki prednosti in odločile srečanje. Največ zadetkov za gostje je dosegla M. Kovačevičeva (4). ITAS KOČEVJE - SLOVAN 23:17 (15:7) - Domačinke so pokazale eno najboljših iger v zadnjih kolih in zasluženo zmagale. Če bi med dobro ekipo iskali najboljše, potem sta to gotovo Jeričeva in Novakova. ŠMARTNO - LISCA 17:12 <10:6) ,, -Lestvica: 1. Novo mesto 27, 2. Izola 27 (tekma manj),... 4. Itas 20, .. .6. Šentjernej 16,... 11. Lisca 5. Pari naslednjega kola: Eta-Itas Kočevje, Šentjemej-Šmartno, Lisca-Mlinotest. LIBELA -NOVO MESTO 54:52(33:24) V soboto se je pričela slovenska mladinska košarkarska ligia za dekleta. v kateri igrajo tudi Novomeščanke. Gostovale so pri vrsti celjske Libele in izgubile srečanje z 52:54. Nekaj vzrokov za poraz gre prav gotovo pripisati dolgi in naporni vožnji, saj so Novomeščanke zamudile na začetek tekme in sc potem še dolgo niso mogle zbrati. VODITA BOŠTANJ IN BUCKA Pred tremi leti je mladinski aktiv Log pričel mladinsko nogometno ligo, ki se je v minulih dveh letih pod pokroviteljstvom OK ZSMS Sevnica razširila na območje celotne občine. V prvi in drugi ligi nastopa dvajset ekip, v vsaki po deset. Po 6. kolu -3 kola pred koncem spomladanskega dela - vodi v I. ligi Boštani z 12 točkami Sledijo: 2. Log 10, 3. Kamenica 9, 4. Blanca 7, 5. Partizan Boštanj 6, 6. Kopitarna 5, 7. Studenec 5, 8. Jelovec 3, 9. Drožanjska 3 točke in 10. Taborniki brez točk. Najboljša strelca sta Jože Lisec (Log) in Ivan Kmetič (Boštanj) s po 12 zadetki. V drugi ligi, kjer nimajo dovolj ažurne evidence, saj kapetani ekip ne oddajajo zapisnikov v roku, v odi Bučka, podobno kot B0-ŠTANJ v I. ligi, s šestimi zaporednimi zmagami MED NAJBOLJŠIMI - Ivan Zagore je s svojim 5. mestom * končni razvrstitvi bistveno pri' pomogel k uspehu Novomešče-nov. NaKosmaju prevzeli rumeno majico KAVŠKOVA PONOVNO DRUGA Minuli vikend so bili Ljubljančani Iji republiškega prvenstva v Izreden uspeh mladih No-voteksovih kolesarjev Mladi novomeški kolesarji, ki so po že znanih zapletih zaradi pomanjkanja sredstev vendarle nastopi' li na kolesarski dirki v Beogradu i. „Kosmajski partizani", so dosegli imeniten uspeh, saj so v ekipni razvrstitvi zasedli odlično 2.'mesto, ta* _ koj za ekipo Astre in pred moštvi Roga, Metaliacommerca, Branika in drugih. k Iran Zagorc, Branko Novak, San di Papež in Branko Bojane so v kon-kurenci 22 ekip iz vse Jugoslavije res K dobro vozili, kar konec koncev go- IPt vore tudi uvrstitve posameznikov. V' končni uvrstitvi je bil Zagorc 5., No-Jno vak 9., Papež, Bojane 11. Poročilojpc z dirke ne bi bilo popolno, če ne za omenimo še najtežje, tretjo etapo, zv rtni gimnastiki, na katerem je od dolenjskih predstavnic še največ dosegla Kavškova med članicami. Nasploh velja, da je bilo prvenstvo slednjih precej okrnjeno, saj ni nastopila lanska zmagovalka Doklova. pole£ tega pa se je tokrat po&odovala S Hočevarjeva, tako da sta se prvo mesto potegovali le Zupančičeva in Kavškova. Ljubljančanka je navzlic nekaj napakam prepričljivo slavila, zbrala je 36,90 točke, Kavškova, ki ji za prodor V sam vrh manjka še predvsem elegance, pa 36,50 točke. ki je Novoteksovim tekmovalcem M prinesla največji uspeh: v 9 km dol-gem vzponu na Kosmaj je bil naj- J* hitrejši Zagorc in Novomeščani so po tej etapi celo prevzeli rumeno P majico tako med posamezniki, kot med ekipami za in -------------------------------— lil HRASTAR t PPED GOLEŠEM za Pred dnevi se je končalo odprto & ško prvenstvo Novega mesta« za iterem je zmagal Marjan HW‘ nJ star, član ekipe „ Vseh 9”, podrl j6 872 kegljev, drugi je bil Goleš (Mer' ij. cator) 865 kegljev, tretji pa^Biato* *” pi iz ekipe IMV7 ki je podrl 847 k*” gljev. Trem prvouvrščenim tekm®' valcem so bili podeljeni pokali. PONOVNO DALMACIJA Na odprtem kegljaškem prven*1^ Novega mesta za posameznice je P~ pričakovanju slavila Angelca Daln’ dja iz ekipe Iskre pred vse boljajjr Krčankama Babičevo in Pavlino^ ' Dalmacija ie podrla 392 kegljev> bičeva 389 in tretjeuvrščena nova le kegelj manj. g. „Pilatusi” nad Dolenjsko Od petka do nedelje na novomeškem letališču 3-memorial Cvetke Klančnik—Belin — Pričakujejo ___________________jadralce iz vseh klubov___________________ mo vanju udeležbo vseh letalskU^ klubov, ki razpolagajo z omeni®' nimi „Pilatusi . Tekmovalci se bodo zbrali n* letališču v Novem mestu * F tek, 21 maja, do 11. ure> pa imeli od 12.30 naprej ž®J*J tekmovalno preizkušnjo. Slov na otvoritev bo v sob°to 9.00, tekmovanje pa P0*®1" ne. do svečanega zaključka v deljo ob 15 00,ko borazgto«« zmagovalcev in podelitev P0,, ]0. Zveze letalskih organizacij 310 venije. Na letališču v Novem mestu bo od petka, 23. maja, pa do nedelje, /5. maja, medrepubliško prvenstvo v jadralnem letenju za memorial Cvetke Klančnik-Belin. Letošnje tekmovanje bo že tretje po vrsti. Jadralni piloti se bodo pomerili na jadralnih letalih enakega tipa, Pilatusa B-4, tekmovali pa bodo v ročnosti pristajanja, hitrosti vzpenjanja in Eeletih. Organizator Dolenjski talski center pričakuje na tek- 'i 8 DOLENJSKI LIST Št. 21 (1606) 22. maja _ • i* kultura in izobra- ževanje Tretjič v avli Krke Na tradicionalnem dolenjskem knjižnem sejmu bo razstavljenih 1.000 kniig, del razstave pa bo posvečen predsedniku Titu — Svoj prvi knjižni ^jern bodo priredili tudi Belokranjci in sicer v Metliki Tretji dolenjski knjižni sejern, “ ga prireja Mladinska knjiga v sodelovanju s kulturnim društvom in mladino novomeške tovarne zdravil ter Studijsko Knjižnico Mirana Jarca, bo odprt °d 26. do 30. maja v avli upravne stavbe Krke v Ločni. Na razstavi bo kakih 1.000 Knjig, ki so jih izdale založbe v oveniji 'n Založništvo trža ške-ga tiska od lanskega do letošnje-8® maja. Pridružila se bo občin-,a kulturna skupnost iz Trebnjega s posebno izdajo »Samorastniške besede” oziroma s Pesniškimi listi. Vse razstavljene knjige bodo naprodaj s popustom. y zgornjem delu avle bo Pripravila Studijska knjižnica razstavo, posvečeno predsedniku Irtu. Na pjej bo poleg 300 knjižnih izdaj Titovih del tudi več slikovnega in drugega dokumentarnega gradiva. S tem se namerava tudi dolenjski knjižni sejem oddolžiti spominu na velikega sina naše domovine. Na otvoritvi v ponedeljek, 26. maja, bo literarni večer, na katerem bodo sodobno slovensko literarno tvornost zastopali predstavniki raznih pisateljskih in pesniških rodov. Po večeru bo organiziran pogovor z ustvarjalci. Knjižno produkcijo slovenskih založb bodo po izteku dolenjskega knjižnega sejma prepeljali v Metliko, kjer bo nato od 2. do 6. junija prvi belokranjski knjižni sejem. Tudi ta prireditev, ki bo odprta v metliškem kulturnem domu, naj bi postala tradicionalna. I.Z. P°LEN 1SKJ KNJIŽNI SEJEM ni samo paša za oči, ampaK J® tudi priložnost, da pridejo ljubitelji knjig ceneie do •skanega čtiva. Vse razstavljene knjige je namreč moč kupiti s popustom. Ol d prazniku M Samorastniške oesec le” V Trebnjem so v petek počastili izid prvih pesniških listov »Drobci sonca”, prvi pe*niški listi z verzi Franceta Režuna in risbami Lucijana Reščiča, so naposled izšli kot posebna in hkrati prva letošnja številka literarne revije »Samorastniške besede”, ki jo izdaja občinska kulturna skupnost v Trebnjem. Rojstvo te publikacije, ki je obenem knjižni prvenec pesnika Režuna in prva tiskana grafična mapa slikarja Reščiča, so počastili z literarnim večerom 16. maja v trebanjskem kulturnem domu. Obiskovalci, ki so proti pričakovanju skoraj povsem zasedli dvorano, so si lahko pesniško -grafične liste ogledali na razstavi v avli doma, kjer je bilo .Drobce sonca” moč tudi prvič kupiti po 100 dinarjev izvod. Na literarnem večeru sta Režu-nove verze s pesniških listov brala Zvonka in Jože Falkner. V vmesnih točkah so nastopili in popestrili prireditev pianistka Romana Rek, dekliški nonet „Carmen” pod vodstvom Slavke Kukman in godalni orkester glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta pod vodstvom Antona Corbiča. Poslušalci so prisluhnili tudi prof. Jožetu Zupanu, uredniku »Samorastniške besede”, ki je predvsem poudaril, da ostaja ta revija še nadalje odprta vsem uveljavljenim im neuveljavljenim piscem , ki so se odločili v njej sodelovati. O razvoju in kvalitetni rasti »Samorastniške besede” ter o poteh, ki jih je potrebno ubrati, da bo revija še bolj razšiijena, uveljavljena in odmevna tudi v krogih, ki se zdaj še muzajoče sprenevedajo ob njenem pojavu, je bil govor po zaključku literarnega večera na srečanju izdajateljev in uredniškega odbora s sodelavci »Samorastniške besede”. Ponovili so že znano ugotovitev, da bo revija živela, če bo ostala zvesta načelu odprtosti in obdržala dosedanje zaledje sodelavcev, da pa bo morala imeti s slednjimi pogostnejše stike. Pesniški listi kot posebna številka pa bodo sprva namenjeni objavam najboljših dolenjskih avtorjev. j -r „Potujoča” dediščina v Brežicah Razstava.,,Rešena arheološka dediščina Slovenije" je na ogled v Posavskem muzeju Razstava »Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945 — 1980” se je na krožni poti po Sloveniji ustavila v Brežicah. V Posavskem muzeju je na ogjed od 16. maja. Otvoritveno slovesnost je s koncertom popestrila znana slovenska pianistka Dubravka Tomšič - Srebotnjak. Čeprav smo o razstavi, pripravljeni in najprej odprti v Ljubljani, že pisali, naj ne bo odveč, če tokrat ponovimo nekatere ugotovitve in pristavimo dve, tri nove misli. Zapišimo najprej, da je naš del — gradivo z Dolenjske, Bele krajine in Posavja-dostojno predstavljen, pa naj gre za dediščino, izkopano v kateremkoli od znanih najdišč v tem delu Slovenije. Posebno nekatere najdbe iz novomeških grobov sodijo med najpomembnejše arheološke pridobitve zadnjega desetletja. Ob razstavljenem gradivu se po- nuja naročilo, da je nujno to dediščino ohraniti in varovati kot dokaz za življenje in kulturo staroselcev. Zezato, je poudaril predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, ker je ta dediščina sestavina narodne kulture, brez nje bi bili prikrajšani za predstavo o Trebnje vztraja pri usmeritvi nedavni skupščini Tabora likovnih samorastnikov so poudarili, da bodo ostali zvesti poostrenemu odnosu do naive, da pa svojih stališč ne nameravajo nikomur vsiljevati Komercializiianost, ponavljanje motivov, posnemanje ali pretiralo zgledovanje pri drugih in padec kvalitete so morda le najbolj /načini nezdravi pojavi, ki spremljajo jugoslovansko naivo, hočejo kvarno vplivati na njen razvoj, vrednotenje in uveljavljanje doma in (po svetu. moglo predstavljati našo naivo in kar bo moč šteti za nepogrešljivo sestavino likovne umetnosti tega °bd°bja- I. ZORAN OPERNIKI V ARTIČAH 12. maja so nastopili v Artičah operni pevci sopranistka Sonja Hočevar, tenorist Rajko Koritnik in basist Ladko Korošec. Zapeli so nekaj narodnih, umetnih in partizanskih pesmi ter odlomkov iz znanih oper. Poslušalci so doživeli izjemno lep kulturni dogodek. METKA STRGAR OŠ Artiče predzgodovinskem razvoju in oblikah življenja davnih prednikov na slovenskih tleh. POMEMBNA PRIDOBITEV Slovenci, ki živijo onstran Karavank, se veselijo nove kulturne pridobitve. To je kulturni dom »Danica” slovenskega prosvetnega društva »Danica” v Šentvidu v Podjuni. Dom so sezidali v Sentpri-možu, slovesno pa ga bodo odprli v ponedeljek, 26. maja. Partizanske delavnice Prva povojna razstava pomembne partizanske dejavnosti V Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani so prejšnji teden odprli zanimivo razstavo, ki prikazuje delovanje, rast in pomen partizanskih delavnic na Slovenskem. To je prva povojna razstava te vrste pri nas, hkrati pa druga, saj so prvo pripravili v Črnomlju že marca 1945, prikazovala pa je partizansko de-lavništvo 7. korpusa. Sedanja razstava, ki bo kasneje bržčas krenila iz Ljubljane na pot po Sloveniji, obsega po okoli 200 predmetov in fotografij ter kakih 50 dokumentov. Pripoveduje o času, ko so partizanske delavnice, ustanovljene na osvobojenem ali pol-osvobojenem ozemlju, opravljale različne dejavnosti za potrebe narodnoosvobodilnega boja. Večji del gradiva kaže delovanje delavnic na našem območju, tako iz Starih žag in z Roga, kjer so bili de-lavniški centri, pa iz Bele krajine, kjer so delavnice služile tudi civilnemu prebivalstvu. Dogovor likovnikov »Skupščina Zveze likovnih skupin Slovenije bo v Novem mestu Skupščina Zveze likovnih skupin Slovenije bo v Novem mestu predvi-domavpetek, 6. junija. Pripravam nanjo so novomeški slikarji amaterji, združeni v likovni skupini Vladimira Lamuta, posvetili večji del razširjene seje, kije bila 14. maja. Poudarili so, da bo omenjeno zborovanje likovnikov iz vse Slovenije v Novem mestu Tudi Trebnjemu je grozila nevarnost, da ga dosežejo tokovi teh pojavov in skalijo njegova prizadevanja, da bi v naivi kot posebni zvrsti likovne umetnosti obveljalo samo tisto, kar je resnično izvirno, Porojeno iz notranje nuje oziroma iz stiske ali radosti, in ima dovolj Prepričljivo humano sporočilo. Z uveljavitvijo poostrenih meril 23 sodelovanje na prireditvah z imenom ali pod imenom Tabora y ovnih samorastnikov je zlasti od 2L jubilejnega taborskega srečanja in 5- salona dalje brezkompromisno zavrnilo vse zakulisne, mešetarske in druge poskuse, h katerim so se | ^tekali posamezniki, ustvarjalci in njihovi managerji. ■ Njegovega »očiščenja in pomla-; -fp3 v naivi niso sprejeli vsi z obravanjem, kar je bilo tudi PPcakovatL Marsikdo je bil prepri-an, da je to zgolj lepotna »napaka” rebnjega in da se bo moglo priti »fnJ vsaj z dobro ponarejeno vstop-*co. Vsi ti so se krepko ušteli že pri se'T..bdu na Tabor, poleg tega so prepričali, da si Trebnje P°slej ne namerava premisliti n. P?1* poštenega, a še vedno ^mlenega bajanja. 'J|hščenje in pomlajenje” je * lahko tudi na zajelo v enaki, če ne celo večji meri, tudi razstavno politiko, tako tisto, ki jo vodi umetniški svet za samostojne razstave, kot ono, ki odloča o salonih - preglednih razstavah najboljšega, kar v zadnjem času ustvarijo jugoslovanski avtorji. Ta usmeritev je bila nedavno na drugi skupščini Tabora vnovič potrjena. Skupščina je menila, da Trebnjemu ni treba nikomur ponujati svojih prepričanj, stališč in meril; vse, karkoli počne, je za druga središča naive v Jugoslaviji neobvezno. Na skupščini pa so dodali, da Trebnje poslej ne sme dovoliti, da bi mimo njega delali reprezentance jugoslovanske naive, pa naj gre za tiste, ki bi to likovno zvrst predstavljale doma ali na tujem. Svojo radikalno usmeritev se je odločilo Trebnje sproti preverjati in kritično motriti. Pri tem misli že na to, kaj bi moralo pokazati čez sedem let - ob dvajsetletnici Tabora. »Tedaj,“ pravijo Trebanjci, »bo že moralo biti razčiščeno, kaj je s tako'imenovanim čudežem jugoslovanske naive.” Odgovor na to vprašanje nameravajo dati sami: Trebnje naj bi jugoslovanski javnosti in svetu ponudilo nekaj, kar bo res Kelti v srednji Evropi O mednarodni arheološki razstavi v Halleinu v Avstriji i J*?0 PODPIRA TREBANJSKE NAPORE - Predsednik jNdahi ^r' Janez Milčinski je v govoru na otvoritvi 5. salona. *laivJ)0n?en trebanjskih prizadevanj za očiščevanje jugoslovan-nalraz**’ki°?8®izaciji taborskih srečanj in pripravah na 6. . bodo pripravili prihodnje leto. fcftf *2606) t i i.ii m i t t i t i t it * te* M 30. aprila je bila v mestu Hallein pri Salzburgu odprta velika arheološka razstava o keltski zapuščini v srednji Ev ropi, na kateri sodeluje deset dižav. Iz Slovenije sodelujeta z izbranimi najdbami Posav&i muzej iz Brežic in Pokrajin&i muzej iz Ptuja. V treh nadstropjih Keltskega muzeja v Halleinu so razstavljeni predmeti keltske ustvarjalnosti, ki ponazarjajo njihovo kulturo, umetnost in gospodarstvo. Eksponati so predstavljeni v smiselnih zaključenih enotah, kot na primer: keltski bogovi, dragocenosti v grobovih, keltski bojevnik, Kelti v rimski državi, keltski denar in podobno. Osnovo razstave tvorijo številni in bogato opremljeni keltski grobovi z Duerrnberga nad Halleinom, kjer so že v 1. tisočletju pred n. št. kopali kameno sol. Bogato ilustriran in zelo obsežen katalog z vrsto odlično napisanih člankov, ki osvetljujejo keltsko zgodovino in keltsko ustvarjalnost, je pospremil to razstavo. Katalog je zanesljiv vodnik skozi keltsko materialno zapuščino in obenem priročnik, ki odlično informira o Keltih in njihovem času. Poudariti velja še dejstvo, da so organizatorji razstave pripravili obiskovalcem tako imenovano komplet- 243 BRALNIH ZNAČK Pred dvema tednoma smo učenci OS Baza 20 v Dolenjskih Toplicah zaključili tekmovanje za Župančičevo bralno značko. Na sklepno prireditev smo 23. aprila povabili pisatelja Vitana Mala in slikarja Matjaža Schmidta. Ta dva sta nam povedala veliko zanimivega o svojem ustvarjanju, podelila sta 243 bralnih značk in priznanj, enajri učencev 8. razreda pa je dobilo tudi knjižno nagrado, ker so za bralno značko tekmovali vsa leta šolanja. HELENA TURK **♦♦**♦****»♦ no ponudbo: v recepciji lahko obiskovalec poleg kataloga izbira med desetinami (!) barvnih razglednic razstavljenih predmetov, značkami, prospekti, diapozitivi, raznimi knjigami o Keltih, majicami z znakom razstave, kopijami keltskega nakita, številnimi plakati itd. Sodoben in učinkovit propagandni prijem, ki ga ob razstavah pri nas še pogrešamo. Lepa, obsežna in poučna razstava o Kžltih v Halleinu bo odprta do konca septembra 1980. TONE KNEZ RAZSTAVLJAJO V SODRAŽICI V počastitev krajevnega praznika Sodražice bodo od 23. maja do 1. junija razstavljali v novi dvorani družbenopolitičnih organizacij svoja dela člani Likovne skupine iz Kočevja Dušan Vidmar, Ivo Paradžik, Marjan Kužnik, Stane Hočevar, Janez Arko, Savo Vovk, Peter Vovk, Alč Babič in Matija Glad. Otvoritev bo jutri ob 18. uri. Učenke osnovne šole »Zbora odposlancev” iz Kočevja bodo prebrale nekaj pesmi delavca pesnika Franceta Lovšina iz Itasa. Drugi obraz Krasa V Krškem razstavlja zamejski rojak Andrej Košič ,,En srečen, veseli inu vseh troštov poln dan voščim.” Tako se začne ena od znamenitih pridig Janeza Svetokriškega. Krčani sojih poslušali 14. maja na otvoritvi likovne razstave v galeriji pri Valvasorjevi hiši, pripovedoval pa jim jih je igralec Jože Zupan iz SNG Maribor. Tokrat razstavlja v Krškem svoje akvarele zamejski slovenski slikar Andrej Košič iz Gorice. Dr. Ivan Sedej je zapisal, da je za tega umetnika značilno, da slika iz veselja in notranje nuje, še posebej pa zato, ker bi rad posredoval ljudem nekaj tistega navdušenja in ljubezni do barv, oblik in do tistega Krasa, ki ga sam pozna in občuti. V akvarelu, kjer je Košič zgradil zanj tako značilen osebni slog, je pokazal lirično, mehko in sanjavo plat trde zemlje in krajine. Kras, ki smo ga vajeni dojemati kot trdno sestavino sivega kamenja in trdoživega rastlinja, se pokaže v Košičevi obdelavi s svojim drugim, jesenskim in melanhohičnim obrazom. Razstava je zavoljo pravkar povedanega obiskovalcem blizu. Bliže pa jim je tudi zato, ker prihaja Košič iz onega dela zamejstva, kjer mu v vzdušju medsebojnega spoštovanja in strpnega ocenjevanja umetniških dosežkov ni bilo težko najti mesto za svojo vizijo- kraškega sveta, njegovih barv in otožnosti. Razstava bo odprta do 28. maja. pravzaprav priznanje za njihovo dosedanje organizirano in strokovno delo. Na razširjeni seji je tekla beseda tudi o organizacijskih in vsebinskih vprašanjih nadaljnjega dela novomeške ikovne skupine. Med drugim so se zavzeli za še o bolj poglobljene in vsestransko izobraževanje članov, v zvezi s tem pa za to, da novomeška večerna likovna šola nadaljuje delo. Program dela te šole bodo ustrezno dopolnili, krog predavateljev pa razširili z domačimi strokovnjaki za področje likovne umetnosti Kaj v petletki 900-letnica Ribnice bo počaščena s pestrim kulturnim sporedom Ribniška kulturna skupnost bo poleg dejavnosti, načrtovane z no-v im srednjeročnim planom, uresničila do konca leta 1985 še nekaj' pomembnejših kulturnih akcij. Obnoviti nameravajo vse fasade stavb v Ribnici in se tako pripraviti na praznovanje 900-letnice tega mesta v letu 1982. V prazničnem letu bo temu jubi’eju posvečen celoten kulturni program. Nekaj pridobitev bodo deležna tudi nekatera društva. Tako naj bi v Loškem potoku uredili kulturni dom in splošno izobraževalno knjižnico, kulturno društvo v Sodražici naj bi dobilo denar za nabavo novih instrumentov za potrebe tamburaš-tega orkestra, pevski zbor »Lončar” v Dolenji vasi pri Ribnici pa naj bi ra novo oblekli. SPODBUDEN ZAČETEK - Galerija v Krškem je začela letošnjo sezono z razstavo akvarelov Andreja Košiča, zamejskega Slovenca iz "Gorice. Prireditev, popestrena z recitalom pridig Janeza Sveto-kiiškega, je privabila nenavadno veliko obiskovalcev, kar je za galerijo v novem razstavnem obdobju prav gotovo spodbudno znamenje. Posnetek je z otvoritve razstave 14. maja 22. maja 1980 DOLENJSKI LIST IGM „SAVA" KRŠKO komisija za delovna razmerja sprejme v delovno razmerje v DE gramoznica in cementnine Drnovo: 1 RUDARSKEGA NADZORNIKA s tremi leti delovnih izkušenj za opravljanje nalog operativnega vodenja del; 1 DELOVODJO ELEKTRO STROKE s tremi leti delovnih izkušenj za opravljanje nalog operativnega vodenja del; 1 KV DELAVCA STROJNE ALI ELEKTRO STROKE z opravljenim tečajem za upravljanje vrtljivih stolpnih žerjavov; 2 KV TESARJA ALI 2ELEZOKRIVCA za opravljanje tesarskih del; 2 PRIUČENA ALI NEKVALIFICIRANA DELAVCA za opravljanje manj zahtevnih ostalih del. Za vse delavce traja poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM „Sava" Krško, CKZ 59. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 399/21-80 V J MERCATOR R02NIK TOZD METLIKA Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 57 Komisija za delovna razmerja ponovno razpisuje prosta deta in naloge: 1.VODJE RAČUNOVODSTVA TOZD (za 4—letno mandatno obdobje) 2. FINANČNEGA KNJIGOVODJA Pogoji: Pod 1: viija ali srednja izobrazba ekonomsko—finančne smeri, 3 — 5 let delovnih izkušenj pri tovrstnih delih. Pod 2: srednja izobrazba ustrezne smeri, 2 — 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Nastop dela pod 1 in 2 možen takoj. Prošnje z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov TOZD v 15 dneh po dnevu razpisa 383/21-80 ONPZ „BOHOR''SEVNICA P. O. 68290 SEVNICA, Glavni trg 40 RAZPISNA KOMISIJA v skladu z določili statuta DO razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE POGOJI: 1. visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske, pravne ali tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih; 2. srednja šolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih; 3L ustrezne moralno—politične kvalitete; 4. prednost imajo kandidati s poznanjem problematike v malem gospodarstvu. Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj raj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ONPZ „BOHOR", SEVNICA, Glavni trg 40, z oznako „Za razpisno komisijo''. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po izbiri. Sredstva za nakup družinskega stanovanja zagotovljena. 381/21-80 SVETU OKOLI NEUMNOST — Ameriški astronavt Alan Bean je dal intervju nekemu časopisu in med drugim odgovoril na večkrat navedeno domnevo, da je v vesolju bolj varno kot na katerikoli avtomobilski cesti. Bean pravi: „To je ogabna neumnost, največja, kar sem jih slišal v zadnjih desetih letih. Če se nahajate v nečem, kar leti s 40.000 kilometri na uro, pod ritjo pa imate 3 milijone kilogramov najbolj eksplozivnega pogonskega goriva, ste norec, če samo pomislite na varnost. Živeti nevarno pa po drugi strani bogati življenje. Zato sem raje astronavt kot bančni uslužbenec.” ZA PREDSEDNIKE IN OTROKE - V Washingtonu je umrl 85-letni Drederick Moffit, pisec govorov za kar tri ameriške predsednike: Eisenhovveija, Kennedyja in Johnsona. Moffit je bil dolga leta tudi glavni urednik lista „Jack and Jill”, namenjenega otrokom, mlajšim od deset let. PRIZNANJE - Britansko združenje kolesarjev - amaterjev je imenovalo za častnega člana nekega Keitha Castla, ki vsak dan eno uro kolesari po londonskih ulicah. Zadeva ne bi prišla v časopise, če ne bi vnetemu kolesaiju pred 7 meseci vsadili tujega srca. PARKIRANJE - Anglež Barry Pamplin trdi, da seje rešili vseh neugodnosti, ki jih povzroči parkiranje na prepovedanem mestu. Po britanskih zakonih, mora zakoniti lastnik avta plačati kazen, če stoji avto tam, Iger ne bi smel stati. Po drugem zakonu pa otrok, mlajši od deset let, ne more biti kršilec zakona. Zaradi tega je Pamplin registriral avto na ime svojega 6-letnega sina Jonathana in s tem prihranil 384 funtov. Napačno je parkiral 64-krat. NEVARNOSTI - Japonskim policajem groze pri opravljanju poklica tri velike nevarnosti: alkohol, ženske in podkupnina. Tako vsaj piše v priročniku o vzornem obnašanju, ki »a je izdala policijska prefektura tokijske četrti Saitama. Priročnik dele mladim policistom. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Jih pa kar z drevesa dol smuka (V d o s t i h) krajih po Doienjskem so češnje ravno tako fine, bodisi glede debelosti sadu, kakor glede okusa, kakor vipavske, pa sloveče, v sadni trgovini zahtevane niso. Od kod pride to? Pač od tod, ker se jih jpravilno ne obira, in ker se jih vsled tega v pravi obliki na prodaj ne postavlja. Vipavec obira svoje češnje s peclji vred, Dolenjec jih pa kar z drevesa dol smuka. Smukanje češenj vzeme po blagu velik del svoje prave vrednosti, kajti osmukane češnje se morajo skoraj slehernemu studiti, ker so deloma zmečkane in vsled tega opolzle, mastne. Kako da smukanje dolenjskim češnjam vrednost znižuje, dokazuie nam pač najboljše ljubljanski sadni trg ... No, in kakor je po Dolenjskem smukanje češenj tako neugodnega vpliva na njih ceno, isto tako je tudi otresanje ter klatenje jabolk in hrušek jednakega neugodnega upliva na ceno tega sadja. (Bolnišnica) „Usmilj. bratov v Kandiji” - premajhna. V kratkem bo treba tudi ustanoviti bolnico za ženske, ktera je, odkrito- . srčno rečeno, še bolj potrebna, ko možka, če je o tem sploh mogoče govoriti z ozirom na število možkih bolnikov. Od tukajšnjih gg. zdravnikov smo poizvedeli, da prihaja v Res 100 metrov v petih sekundah? ..Sanjske meje" športnih rekordov silijo navzgor — V višino 3 metre? Znanstveniki trdijo, da izkoristijo današnji vrhunski športniki samo 40 odstotkov svojih zmogljivosti. Vendar pa prodor znanosti in tehnike v šport omogoča tekmovalcem vse boljše rezultate. Danes sodelujejo pri pripravah športnikov fiziologi, biologi, zdravniki, biomehami-ki, psihologi in kibernetiki. Rezultate zmagovalcev prvih olimpijskih iger modeme dobe dosega danes že na desettisoče športnikov. Mge telesnih zmogljivosti jprei prestopijo posamezniki, potem pa desetine, stotine in tisoči. V tej dialektiki športa je dialektika življenja. Človekove telesne možnosti še deleč niso izčrpane. No, v daljni prihodnosti bo človek vendarle prišel do konca. Težko je namreč veijeti, da se bo nekoč našel športnik, ki bo skočil v višino na primer 3 metre, njegov kolega šprinter pa pretekel 100 metrov v petih sekundah. Rekorde 2e dolgo napovedujejo. V tridesetih letih tega stoletja je bilo objavljenih veliko tablic in proračunov, ki so napovedovali panjske meje” posameznih športnih panog. Najbolj je aovela Hamiltonova tablica. Vsi rezultati, kijih je predvidevala, so že zdavnaj izboljšani. „Težko je napovedati, kakšne rezultate bodo dosegali športniki leta 2000,” pravi Genadij Semjonov, voditelj sovjetske skupine za napovedovanje športnih rezultatov, ,.napoved za letošnje in prihodnje leto pa je dokaj zanesljiva. Sanjska meja, rezultat, ki zanesljivo zagotovi zmago v teku na sto metrov, je 9,81 sekunde, na 5.000 metrov pa 13.01,4. Seveda ni rečeno, da bodo taki rezultati doseženi na olimpijskih igrah v Moskvi, veliko slabši pa gotovo ne bodo.” ■ t- — as s. j. jj i. j. Idr*! 111111111111111111111111' iiiiilliillliM!!!!!! Namesto moči lepota? Moška lepota na pohodu? Močnejši spol se vse obilneje poliva z vodicami Tovarne si manejo roke, Francozinje pa ljubijo „Dognali so,” je rekel francoski književnik Charles Nodier, „da od vseh živalskih vrst mačke in ženske porabijo največ časa za lepotičenje.” Če bi ta Francoz živel v današnjem času, bi moral svojemu seznamu dodati tudi moške. Vodja velike tovarne parfumov trdi, da se današnji moški ne zadovolji več s tem, Še eno čudo tehnike 2ice, ki bodo spajale elektronske elemente, tanjše od živčnih vlaken Dosežek strokovnjakov znane ameriške družbe IMB bo nedvomno kmalu izzval pravo revolucijo v elektroniki in računalniški tehnologiji. Pred kratkim so namreč objavili, da so napravili elektronske elemente, ki so tanjši od živčnega vlakna v človeških možganih. Novi elektronski element je sestavljen iz „krpic” niobija, ki so velike komaj tisočinko milimetra in so spojene z „žicami”, širokimi 40, debelimi 30 in dolgimi 120 milijonink milimetra. Ker je tako droben (vod ni debelejši od sloja 100 atomov), je supra prevoden in polpre-voden. Prav zaradi tega bodo te elemente lahko uporabljali pri izdelavi mini računalnikov. Takšni računalniki bodo od današnjih bistveno manjši in tudi veliko hitrejši. V eni sami sekundi bodo lahko opravili, odvisno od velikosti, do 50 milijard elementarnih računskih operacij. dolenjski ust pred 20 leti da diši po vodici po britj • Direktorica ugledne specialki' ne prodajalne ličil, vod in vo® je izjavila: ,,V začetf so prihajali, ker so jih k nf1 nagnale žene. Nato so občaslfj prihajali po nasvet. Danes so* povsem „vpeljani”. K n31? prihajajo kot ženske ginekologu.” Poglejmo, kaj trdi fljr frizer. „Odstotek moških,’ j izjavil mož dobičkonosi1! Škarij, „ki si barvajo lase, I danes dosegel številko 20, pj* petimi leti je na barvo pornič samo 5 odstotkov naših stralj Vse bolj pogosto delamo vo®1 trajne, in to ne samo rosjjj 1 mladeničem. Naše naj^ zveste in zanesljive stranke i poslovni ljudje, odvet# zdravniki, višji uslužbenci.” Očitno je torej, da so se P tisočletjih in stoletjih, v katef so po lepoti in tem, kat/ zraven, cvetele samo že začele stvari menjati. Moški iz dneva v dan bolj urejaj lepše oblečeni. Proizvaj^ moške kozmetike si man®!; roke, delo za naslednjih desetletij je po njihove) mnenju zagotovljeno. Je torej stanje z mo lepoto res tako resno, kot tri nekateri? Če sklepamo anketi, v kateri je sodelo1 1700 Francozinj (slednje naj slab še poznava’ močnejšega spola), je vrstni I vrlin, ki naj bi jih imel n j it mož naslednji: inteligeij šarm, plemenitost, zveste sorodnost duš, hrabrost * Moška lepota je po mnenju H* denk z galsko krvjo kot $ nost šele na dvanajstem, zadnjem mestu. Stoji med J beznijo do živali in zmerno? v pitju. Nekaj časa so mo^ lahko grdi. ordinacijo na dom na 100 možkih bolnikov 130 do 140 ženskih . . . Upamo, da bomo imeli v teku treh let v našem mestu prepotrebno žensko bolnico. (Cigana in) ciganko, ki so v tovaršiji z znanim ciganom Heldom Novljana ubili in druge grozovitosti uganjali, so ujeli in pri tukajšnjem sodišču zaprli. (Vojna v A f r i k i) se menda bliža svojemu koncu. Ubogi Buri se morajo angleškemu prediranju vedno bolj umikati. Naj pa bo že kakor hoče, Buri so si s svojim pogumom, mirnim obnašanjem in častnim ravnanjem pred vsem svetom spoštovanje pridobili. (Za Novo in e s t o) in okolico! Vsojam si slavnemu občinstvu in p. n. gostilničarjem naznaniti, da sem letos poleg zaloge pive vstanovil tudi vinsko tergovino na debelo, linam na zalogi pristna naravna čma in bela Istrijanska kakor tudi različna Dolenjska in Štajerska vina, vsi po jako niških cenah. Z odličnim spoštovanjem Anton Jakaz. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1900) Vse dobro in veliko znanja Z LASTNO GODBO, V ENOTNIH OBLEKAH, nasmejani in veselih obrazov so pozdravili v sobodo dopoldne Novomeščane dijaki obeh četrtih razredov novomeške gimnazije. Še lani bi jim rekli maturanti, česar pa jim po novih predpisih ne moremo več. Mature, dosedanjega izpita zrelosti in hkrati važne prelomnice v življenju mladih ljudi, ni več; na njeno mesto so stopili zaključni izpiti. Tudi tu želimo našim srednješolcem, ki smo jih leta in leta srečevali na ulicah našega mesta, vse dobro in veliko znanja! VELIKI GABER. V osemletki dobro delata kmetijski in vrtnarski krožek. Obema pomaga pri delu kmetijska zadruga Šentlovrenc. Vrtnarski je posejal zelenjavo, kmetijski pa posadil krompir ter koruzo v pasovih: 2 vrsti koruze in 5 vrst krompirja. Krompiija so posadili dve sorti: merkuija in cvetnika, da bodo šolarji in kmetje praktično videli, kateri pri njih bolje uspeva. Za delo obeh krožkov bi morali nekaj prispevati tudi kmetje, namreč gnoj, toda razen Žubine ni darovala nobena vas nič. ŠKOCJANSKI PORAVNALNI SVET je imel že okoli 30 razprav. Pri tem mu je uspelo poravnati nad 20 sporov. Ljudje se največkrat tožarijo zaradi motenja posesti (če pogleda kakšna krava preveč poželjivo na sosedov travnik, je že lahko tožba) in zaradi razžaljenja časti. KMETJE NA PODROČJU KZ URŠNIH SEL se še vedno ukvarjajo s pridelovanjem vsega mogočega, namesto da bi začeli rediti govedo in prašiče ter se ukvaijati s sadjerejo, kar bi jim prineslo večje koristi. Zadrugi manjka kmetijskega strokov-njaka, ki bi ljudem to tolmačil in jim pri prehodu na povsem drugačen način proizvodnje pomagal in jim svetoval. ATLETSKI MITING NOVOMEŠKEGA PARTIZANA. Tine Zaletelj je zelo dobro tekel na 100 metrov. Štoperice so pokazale čase: 11,0 - 11,1 in 11,4. Sodniki so se odločili, da mu določijo čas 11,2. Zelo dober je bil tudi Igor Penko, kije dosegel letos najboljši rezultat v metu krogle v Sloveniji. Člansko kroglo je zalučal kar 14.51 metrov daleč. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 19. maj 1960) POS 'mm 'tuL m® Poglavarji so se ^jf jeni sum jih je seve. k bolnici. Našli so J pjl ostrmeli v nedou«n1 s{0^ krili v sosednjem P :ei ka. »Kje je ^ vprašanje. Poved;“ so mu na sledi. ? , poto,« so vzklikala RAZPIS ŠTIPENDIJ ŽELEZNIŠKEGA GOSPODARSTVA L JURIJANA železniško gospodarstvo ljubfjana SOZD, n. sol. o., Ljubljana Moša Pijadejeva 39 razpisuje kadrovske štipendije za šolsko leto 1980/81 1. Zg—Železniška transportna organizacija LJUBLJANA, n. sol. o., Ljubljana, Moša Pijadejeva 39 a) TOZD za promet Jesenice, n. sub. o., Jesenice, Cesta Maršala Tita 19 št. štip. 1 Poklicna administrativna šola" Kranj 1 Pravna fakulteta Ljubljana/smer gospodarsko—pravna Prijave sprejema TOZD za promet Jesenice, Cesta Maršala Tita 19 — kadrovska služba. b) TOZD za promet Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Trg OF ' 7 V 2 Gimnazija Ljubljana Prijave sprejema TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7 — kadrovska služba. c) TOZD za transport Ljubljana Moste, n. sub. o., Ljubljana, Kajuhova 51 2 Poklicna adminstrativna šola Ljubljana 2 Ekonomska srednja šola Ljubljana 4 Gimnazija Ljubljana Prijave sprejema TOZD za transport Ljubljana Moste, Kajuhova 51 - kadrovska služba. [R, d) ,TOZD za vleko vlakov Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, ;iw Vilharjeva 2 1 Elektrotehniška šola Ljubljana, šibki tok Prijave sprejema TOZD za vleko vlakov Ljubljana, Vilharjeva 2 - kadrovska služba. ,! >e) TOZD za tehnično vozovno'dejavnost Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Vilharjeva 2 2 Ekonomska srednja šola Ljubljana 1 'Tehniška šola za strojno stroko Ljubljana '1 Elektrotehniška šola Ljubljana, smer jaki tok 1 'Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča Ljubljana, I. stop., ‘ 17 smer računovodska 1 Fakulteta za strojništvo Ljubljana, I. stop., smer tehnološka 1 Višja upravna šola Ljubljana, smer splošna 1 Pravna fakulteta Ljubljana, smer gospodarsko pravna 1 Fakulteta za strojništvo Ljubljana, II. stop., energetika 1 Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, II. stop., smer hrierilno procesna Prijave sprejema TOZD za tehnično vozovno dejavnost Ljubljana, Vilharjeva 2 — kadrovska služba. f) TOZD za upravljanje in vzdrževanje signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Trg O F 7/11 Poklicna elektro šola Ljubljana: 3 RTV mehanik Poklicna kovinarska in elektro šola Kranj: 3 mehanik TK naprav Poklicna kovinarska in elektro šola Ljubljana (Litostroj): 3 mehanik TK naprav 6 Elektrotehniška šola Ljubljana, smer šibki tok 3 Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, II. stop., smer telemomunikacije Prijave sprejema TOZD za upravljanje in vzdrževanje SV in TK naprav Ljubljana, Trg OF 7/11 — kadrovska služba. 9) TOZD Kontejnerski terminal Ljubljana, Kajuhova 51 Ekonomska srednja šola Ljubljana Gimnazija Ljubljana Tehniška šola za strojno stroko Ljubljana Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča Ljubljana, I. stop., računovodska smer Fakulteta za strojništvo Ljubljana, I. stop., tehnološka smer . Višja tehniška varnostna šola Ljubljana prijave sprejema TOZD Kontejnerski terminal Ljubljana, Kajuhova 51 — kadrovska služba. h) TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Ljubljana, n. 2 ***b. o., Ljubljana, Masarykova 15 g Ekonomska srednja šola Ljubljana ^ Gradbena tehniška šola Ljubljana, nizke gradnje fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana , II. stop.. Gradbeništvo, smer prometna — p . železniški promet Ljubp6 SDreiema TO? JOZD za promet Zalog, n. sub. a, Ljubljana, Zaloška 2 <14 b * Prj.^onomska srednja šola Ljubljana kan e sPrejema TOZD za promet Zalog, Zaloška 214 b — lovska služba. Ljubljana, n. sub. o.. 2 2 2 1 1 1 tt li 4 5< Ant sprejema TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog "lana, Masarykova 15 — kadrovska služba. pi' 2. ZG-ZELEZNISKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA CELJE, n. sol. o., Celje, Titov trg 1 a) TOZD za promet Celje, n. sub. a, Celje, Titov trg 1 3 Ekonomska srednja šola Celje 3 Upravno administrativna šola Celje 1 Gimnazija Celje 1 Višja pravna šola Maribor 1 Višja upravna šola Ljubljana, splošna smer 2 Visoka ekonomsko—komercialna šola Maribor, I. stop., smer računovodska 1 Pravna fakulteta Ljubljana, smer gospodarsko—pravna 1 Visoka ekonomska—komercialna šola Maribor, II. stop., smer organizacija in poslovno upravljanje Prijave sprejema TOZD za promet Celje, Titov trg 1 — kadrovska služba. b) TOZD za transport Celje, n. sub. o., Kidričeva 34 4 Ekonomska srednja šola Celje 1 Tehniška šola Celje, strojna smer 1 Višja pravna šola Maribor Visoka ekonomska—komercialna šola Maribor, I. stopnja: 1 transport in poslovna logistika 1 organizacija in poslovno upravljanje 1 Visoka tehniška šola Maribor, I. stop., strojništvo, tehnološka smer 1 Pravna fakulteta Ljubljana, gospodarsko-pravna smer Prijave sprejema TOZD za transport Celje, Kidričeva 34 — kadrovska služba. c) TOZD za upravljanje in vzdrževanje signalno-vanostnih in telekomunikacijskih naprav Celje, n.subo., Celje, Ul. XIV. divizije 2 b 3 Elektrotehniška šola Ljubljana, šibki tok Prijave sprejema TOZD za upravljanje in vzdrževanje SV in TK naprav Celje, Ul. XIV. divizije 2 b - kadrovska služba. d) TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje, n. sub. a Celje, Ul. XIV. divizije 2 2 Gradbena tehniška šola Ljubljana, smer nizke gradnje 1 T ehniška šola Celje, gradbena smer 1 Višja šola za socialne delavce Ljubljana, smer kadrovsko socialno delo > 1 Ekonomska fakulteta Boris Kidrič Ljubljana, II. stop., komercialna smer Prijave sprejema TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje, Ul. XIV. divizije 2 — kadrovska služba. 3. ZG - ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA NOVA GORICA, n. sol. o.. Nova Gorica, Kolodvorska 8 a) TOZD za promet Nova Gorica, n. sub. o. Kolodvorska 8, Nova Gorica 2 Ekonomska srednja šola Nova Gorica 2 Gimnazija Nova Gorica Prijave sprejema TOZD za promet Nova Gorica, Kolodvorska 8 — kadrovska služba. b) TOZD za vleko vlakov Nova Gorica, n. sub. o.. Nova Gorica, Prvomajska 33 2 Ekonomska srednja šola Nova Gorica 2 Elektrotehniška šola Ljubljana, šibki tok 1 Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča Ljubljana, I. stop., smer računovodska 1 Pravna fakulteta Ljubljana, gospodarsko pravna smer 1 Fakulteta za strojništvo Ljubljana, II. stop. Prijave sprejema TOZD za vleko vlakov Nova Gorica, Prvomajska 33 — kadrovska služba. c) TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Nova Gorica, n. sub. o.. Nova Gorica, Kolodvorska pot 8 Poklicna gradbena šola Ljubljana: 2 zidar Poklicna kovinarska in usnjarsko-galanterijska šola Domžale: 1 monter vodovodnih naprav Poklicna kovinarska šola Ljubljana: 1 klepar 4 Gradbena tehniška šola Ljubljana, smer nizke gradnje 2 Ekonomska srednja šola Nova Gorica 1 Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča Ljubljana, I. stop., smer ekonomika OZD 1 Visoka tehniška šola Maribor, I. stop.. Gradbeništvo, smer gradbena operativa 1 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, II. stop.. Gradbeništvo, smer prometna — železniški promet Prijave sprejema TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Nova Gorica, Kolodvorska pot 8 - kadrovska služba. 4. ZG - ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA MARIBOR, n. sol. o., Maribor, Kopitarjeva 5 a) TOZD za promet Maribor, n. sub. o., Maribor, Kopitarjeva 5 1 Administrativna šola Maribor 4 Ekonomska šola Maribor 4 Upravno administrativna šola Maribor 1 Višja pravna šola Maribor 2 Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor, smer transport in poslovna logistika (1 — I. stop., 1 - II. stop.) Prijave sprejema TOZD za promet Maribor, Kopitarjeva 5 — kadrovska služba. b) TOZD za vleko vlakov Maribor, n. sub. o., Maribor, Valvazorjeva 13a 2 Poklicna avtomehaniška šola Maribor 2 Elektrotehniška šola Ljubljana, šibki tok 2 Ekonomska srednja šola Maribor 1 Visoka ekonomsko-komercialna šola, Maribor I. stop., smer računovodska Visoka tehniška šola Maribor, II stop.: 1 Elektrotehnika, smer elektronika 1 Strojnišvo, smer tehnološka Prijave sprejema TOZD za vleko vlakov Maribor, Valvazorjeva 13a — kadrovska služba. c) TOZD za tehnično vozovno dejavnost Maribor, n. sub. o., Maribor, Kopitarjeva 5 5 Poklicna šola za industrijske kovinarje in risarje Maribor, smer ključavničar 1 Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor, I. stop., smer računovodska Visoka tehniška šola Maribor, Strojništvo 1 tehnološka smer, I. stop. 1 konstrukcijsko-transportna smer, 11. stop. Prijave sprejema TOZD za tehnično vozovno dejavnost Maribor, Kopitarjeva 5 — kadrovska služba. d) TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Maribor, n. sub. o., Maribor, Valvazorjeva 19 5 Gradbena tehniška šola Ljubljana, smer nizke gradnje 1 Ekonomska šola Maribor 1 Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor, I. stop., smer poslovne finance 1 Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča Ljubljana, II. stop., smer poslovne finance Prijave sprejema TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Maribor, Valvazorjeva 19 — kadrovska služba. 5. ZG - ZELEZNISKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA NOVO MESTO, n. sol. o.. Novo mesto. Kolodvorska 1 a) TOZD za promet Novo mesto, n. sub. o.. Kolodvorska 1 1 Višja šola za socialne delavce Ljubljana, smer kadrovsko socialno delo 1 Pravna fakulteta Ljubljana, gospodarsko-pravna smer 1 Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča Ljubljana, II. stop. Prijave sprejema TOZD za promet Novo mesto, Kolodvorska 1, kadrovska služba. b) TOZD za vleko vlakov Novo mesto, n. sub. o.. Novo mesto Kolodvorska 9 2 Elektrotehniška šola Ljubljana, smer šibki tok Prijave sprejema TOZD za vleko vlakov Novo mesto, Kolodvorska 9 — kadrovska služba. c) TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto, n. sub. o.. Novo mesto. Ljubljanska 5 2 Ekonomska šola Novo mesto 3 Gradbena tehniška šola Ljubljana, nizke gradnje 1 Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, I. stop., smer poslovne finance 1 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, I. stop., smer geodezija 1 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, II. stop., prometna smer — železniški promet Prijave sprejema TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto, Ljubljanska 5 - kadrovska služba. 6. ZG - Z E LEZNISKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA POSTOJNA, n. sol. o., Postojna, Kraigherjeva 11 a) ŽTO Postojna — delovna skupnost skupnih služb, Kraigherjeva 11 4 Ekonomska srednja šola Ljubljana (dislociran oddelek Postojna) 1 Višja pravna šola Maribor 1 Višja šola za cestni promet Zagreb 1 Ekonomska fakulteta Ljubljana, II. stop., smer poslovne finance 1 Pravna fakulteta Ljubljana, gospodarsko-pravna smer Prijave sprejema DSSS ŽTO Postojna, Kraigherjeva 11 -kadrovska služba. b) TOZD za promet Postojna, n. sub. o., Postojna, Kolodvorska 25b 1 Ekonomska srednja šola Koper (dislociran oddelek Postojna) 1 Upravno administrativna šola Koper 2 Gimnazija Postojna 1 Višja upravna šola Ljubljana, splošna smer 1 Pravna fakulteta Ljubljana, gospodarsko-pravna smer Prijave sprejema TOZD za promet Postojna, Kolodvorska 25b — kadrovska služba. c) TOZD za transport Postojna, n. sub. o., Postojna, Kolodvorska 25 1 Višja šola za cestni promet Zagreb Prijave sprejema TOZD za transport Postojna, Kolodvorska 25 — kadrovska služba. d) TOZD za vleko vlakov Divača, n. sub. o., Divača, Ul Ludvika Požrlja 25a !_ 1 T ehniška šola za strojno stroko Ljubljana 3 Elektrotehniška šola Ljubljana (1 — jaki tok, 2 - šib*-' s tok) 1 Ekonomska srednja šola Koper (dislociran oddelek Sežana) 1 Fakulteta za strojništvo Ljubljana, I. stop., tehnološka smer 5) 22. ir a ja 1980 msm železniško gospodarstvo ljubfjana Prijave sprejema TOZD za vleko vlakov Divača, Ul. Ludvika Požrlja 25a — kadrovska služba. e) TOZD za tehnično vozovno dejavnost Divača, n. sub. o., Divača, Trg 15. aprila 7 1 Tehniška Sola za strojno stroko Ljubljana Prijave sprejema TOZD za tehnično vozovno dejavnost Divača, Trg 15. aprila 7 — kadrovska služba. f) TOZD za upravljanje in vzdrževanje signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav Pivka, n. sub. o., Pivka, Kolodvorska c. 33 6 Elektrotehniška šola Ljubljana, šibki tok (za področje Kopra) Prijave sprejema TOZD SVTK Pivka, Kolodvorska c. 33 -kadrovska služba. g) TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Postojna, n. sub. o.. Kolodvorska 25a 5 Poklicna kovinarska šola Maribor — smer kovač 5 Gradbena tehniška šola Ljubljana - nizke gradnje 1 Upravno administrativna šola Koper 2 Ekonomska srednja šola Ljubljana (dislociran oddelek Postojna) 1 Višja upravna šola Ljubljana, splošna smer 1 Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, I. stop., smer organizacija in poslovno upravljanje 2 Visoka tehniška šola Maribor, I. stop., Gradbeništvo, smer gradbena operativa 1 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, II. stop., prometna smer - železniški promet Prijave sprejema TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Postojna, Kolodvorska 25a — kadrovska služba. h) TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Pula, n. sub. o., Pula, Vodnjarska 21 2 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, II. stop., prometna smer — železniški promet Prijave sprejema TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Pula, Vodnjarska 21 — kadrovska služba. 7. 2G - CENTRALNE DELAVNICE LJUBLJANA, n. sol. o., Ljubljana, Zaloška c. 217 a) CD Ljubljana — Delovna skupnost skupnih služb 1 Elektrotehniška šola Ljubljana, smer jaki tok 1 Ekonomska fakulteta Ljubljana, II. stop., smer analiza in planiranje OZD 1 Fakulteta za strojništvo Ljubljana, II. stop. 1 Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, II. stop., smer elektroenergetika Prijave sprejema delovna skupnost skupnih služb Centralnih delavnic, Ljubljana, Zaloška c. 217 — kadrovska služba. b) TOZD za vzdrževanje voz in lokomotiv Divača, o. sol. o., Divača, Divača 8a 1 Poklicna avtomehaniška šola Nova Gorica, smer avtomehanik 2 Tehniška šola za strojno stroko Ljubljana 1 Elektrotehniška šola Ljubljana, smer šibki tok Prijave sprejema CD-TOZD za vzdrževanje voz in lokomotiv Divača, Divača 8a — kadrovska služba. c) TOZD za vzdrževanje voz Dobova, o. sol. o., Dobova, Dobova 53 1 Poklicna lesna šola Škofja Loka, smer mizar 1 Poklicna elektro šola Maribor, smer elektrikar 1 Ekonomska srednja šola Celje 1 Tehniška strojna šola Krško 2 Tehniška šola za strojno stroko Ljubljana Prijave sprejema CD—TOZD za vzdrževanje voz Dobova, Dobova 53 — kadrovska služba. d) TOZD za vzdrževanje lokomotiv Moste, o. sol. o., Ljubljana, Zaloška 217 1 Poklicna šola za industrijske kovinarje in risarje Maribor, smer kovač 3 T ehniška šola za strojno stroko Ljubljana 3 Elektrotehniška šola Ljubljana ( 1 — smer jaki tok, 2 — smer šibki tok) 1 Ekonomska srednja šola Ljubljana 1 Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča Ljubljana, I. stop., smer računovodstvo 2 Visoka tehniška šola Maribor, I. stop.. Elektrotehnika ( 1 — smer energetika, 1 — smer elektronika) 1 Fakulteta za strojništvo Ljubljana, II. stop., smer energetika Prijave sprejema CD — TOZD za vzdrževanje lokomotiv Moste, Ljubljana, Zaloška 217 — kadrovska služba. e) TOZD za vzdrževanje voz Ptuj, o. sol. o., Ptuj, Rogozniška 21 5 Poklicna kovinarska šola Ptuj, smer ključavničarstvo 2 T ehniška šola za strojno stroko Ljubljana 2 Visoka tehniška šola Maribor, I. stop.. Strojništvo, tehnološka smer Prijave sprejema CD - TOZD za vzdrževanje voz Ptuj, Rogozniška 21 — kadrovska služba. f) TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška, o. sol. o., Ljubljana, Parmova 35 1 Poklicna kovinarska šola Ljubljana, smer orodjar 4 Poklicna kovinarska metalurška in elektro šola Jesenice, smer metalurg 1 Poklicna voznoličarska šola Ljubljana, smer avtoličar 2 Poklicna šola za industrijske kovinarje in risarje Maribor, smer varilec 2 Tehniška šola za strojno stroko Ljubljana 1 Tehniška metalurška šola Ljubljana 1 Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, II. stop., smer energetika Prijave sprejema CD — TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška, Parmova 35, Ljubljana — kadrovska služba. g) TOZD za vzdrževanje lokomotiv Maribor, o. sol. o., Maribor, Valvazorjeva 13a 2 Poklicna šola za industrijske kovinarje in risarje Maribor, smer orodjar 2 Ekonomska šola Maribor 2 Tehniška šola za strojno stroko Ljubljana Prijave sprejema CD — TOZD za vzdrževanje lokomotiv Maribor, Valvazorjeva 13a — kadrovska služba. 8. ZG - GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA, n. sol. o., Ljubljana, Ob Zeleni jami 2 a) GP Ljubljana — delovna skupnost skupnih služb 2 Ekonomska srednja šola Ljubljana b) TOZD Visoke gradnje Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Ob Zeleni jami 2 3 T ehniška šola za strojno stroko Ljubljana 6 Gradbena tehniška šola Ljubljana, nizke gradnje 1 Višja tehniška varnostna šola Ljubljana 1 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, II. stop.. Gradbeništvo, smer železniški promet c) TOZD Nizke gradnje, n. sub. o., Ljubljana, Ob Zeleni jami 2 3 Tehniška šola za strojno stroko Ljubljana 6 Gradbena tehniška šola Ljubljana, nizke gradnje 2 Visoka tehniška šola Maribor, I. stop.. Gradbeništvo, smer gradbena operativa 1 Fakulteta za strojništvo Ljubljana, II. stop., smer energetika 1 Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, II. stop., smer elektroenergetika 2 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, II. stop.. Gradbeništvo, prometna smer — železniški promet d) TOZD Kamnolom Verd, n. sub. o. Verd, Verd 165 1 Tehniška rudarska šola Velenje, rudarski tehnik Prijave sprejema Gradbeno podjetje, Ljubljana, Ob Zeleni jami 2 — kadrovska služba. 9. PODJETJE ZA TURIZEM, TRANSPORT IN GOSTINSTVO LJUBLJANA, n. sol. o.. Medvedova 2, Ljubljana a) TTG Ljubljana — Delovna skupnost skupnih služb 2 Poklicna administrativna šola Ljubljana 4 Ekonomska srednja šola Ljubljana 2 Upravno administrativna šola Ljubljana 2 Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča Ljubljana, I. stop., računovodska smer 1 Višja pravna šola Maribor 1 Višja upravna šola Ljubljana, splošna smer 1 Visoka šola za organizacijo dela Kranj, I. stop., organizacijsko-računalniška smer Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča, II. stop.: 1 ekonomika OZD 1 zunanja trgovina 2 Pravna fakulteta Ljubljana, gospodarsko-pravna smer Prijave sprejema TTG — delovna skupnost skupnih služb, Medvedova 2 — kadrovska služba. b) TTG — TOZD Gostinstvo Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Trg OF 7 1 Poklicna administrativna šola Ljubljana Poklicna gostinska šola Ljubljana: 5 kuhar . 4 natakar 1 Ekonomska srednja šola Ljubljana Prijave sprejema TTG — TOZD Gostinstvo Ljubljana, Trg OF 7 — kadrovska služba. c) TTG — TOZD Gostinstvo Jesenice, n. sub. o., Jesenice, Ul. Maršala Tita 19 Gostinska šola Bled: 2 kuhar 2 natakar Gostinski šolski center Izola (dislocirana enota pri Šolskem centru za blagovni promet Gorica): 1 kuhar 1 natakar 2 Ekonomska šola Jesenice 1 Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča Ljubljana, I. stop., računovodska smer 1 Višja pravna šola Maribor Prijave sprejema TTG — TOZD Gostinstvo Jesenice, Ul. Maršala Tita 19 - kadrovska služba. d) TTG — TOZD Gostinstvo Pivka, n. sub. o., Pivka, Kolodvorska 40 Poklicna gostinska šola Ljubljana: 2 kuhar 2 natakar Prijave sprejema TTG — TOZD Gostinstvo Pivka, Kolodvorska 40 — kadrovska služba. e) TTG — TOZD Maribor, n. sub. o., Maribor, Kopitarjeva 5 Poklicna gostinska šola Maribor: 5 kuhar 3 natakar , 1 Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, I. stop., računovodska smer Prijave sprejema TTG — TOZD Gostinstvo Maribor, Kopitarjeva 5 — kadrovska služba. f) TOZD Turizem Maribor, n. sub. o., Maribor, Kopitarjeva 5 Poklicna gostinska šola Maribor: 2 kuhar 2 natakar 1 Ekonomska srednja šola Maribor 1 Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, I. stop., smer turizem Prijave sprejema TTG — TOZD Turizem Maribor, Kopitarjeva 5 — kadrovska služba. g) TOZD Atomske Toplice Podčetrtek, n. sub. o., Podčetrtek Poklicna gostinska šola Celje: 5 kuhar 5 natakar 1 Poklicna frizerska šola Celje 1 Ekonomska srednja šola Celje 1 Zdravstveni šolski center, medicinska sestra 1 Višja šola za zdravstvene delavce Ljubljana, fizioterapevt Prijave sprejema TTG — TOZD Atomske Toplice Podčetrtek — kadrovska služba. h) TOZD Gostinstvo Celje, n. sub. o., Celje Aškerčeva 2 Poklicna gostinska šola Celje: 5 kuhar 8 natakar 1 Ekonomska srednja šola Celje 1 Upravno administrativna šola Celje Prijave sprejema TTG — TOZD Gostinstvo Celje, Aškerčeva 2 — kadrovska služba. 10. ZG - TISKARNA LJUBLJANA, p. o., Ljubljana, Moša Pijadejeva 39 5 Poklicna grafična šola v Ljubljani, grafik 1 Višja grafična šola Zagreb Prijave sprejema Tiskarna Ljubljana, Moša Pijadejeva 39. 11. ZG - MOSTOVNA LJUBLJANA, Podjetje za izdelovanje jeklenih konstrukcij in dvigal Ljubljana, p. o. Ljubljana, Verovškova 60 Poklicna kovinarska in elektro šola Ljubljana — Litostroj: 3 elektromehanik 2 rezkalec 2 Ekonomska srednja šola Ljubljana 4 Tehniška šola za strojno stroko Ljubljana 2 Elektrotehniška šola Ljubljana, jaki tok 1 Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, I. stop., smer poslovne finance 1 Fakulteta za strojništvo Ljubljana, II. stop., konstrukcijska smer 1 Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, II. stop., smer elektroenergetika. Prijave sprejema Mostovna, Ljubljana, Verovškova 60 -kadrovska služba. 12. ZG - PODJETJE ZA ELEKTRIFIKACIJO PROG LJUBLJANA, p. o. Ljubljana, Prešernova 35 1 Ekonomska srednja šola Ljubljana 2 Elektrotehniška šola Ljubljana, jaki tok 1 Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča Ljubljana, II. stop., smer ekonomika OZD 2 Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, II. stop., smer elektroenergetika Prijave sprejema Podjetje za elektrifikacijo prog Ljubljana, Prešernova 35 — kadrovska služba. 13. ZG - ZAVOD ZA INVESTICIJE LJUBLJANA, p. o. Ljubljana, Robbova 2 2 Gradbena tehniška šola Ljubljana, nizke gradnje Fakultega za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, II. stop.. Gradbeništvo: 1 konstrukcijska smer 1 prometna smer — železniški promet Prijave sprejema Zavod za investicije Ljubljana, Robbova 2 — kadrovska služba. 14. ZG - PROJEKTIVNO PODJETJE Ljubljana, p. o. Ljubljana, Moša Pijadejeva 39 2 Gradbena tehniška šola Ljubljana, smer nizke gradnje 2 Elektrotehniška šola Ljubljana, šibki tok Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, II. stop.: 1 industrijska elektrotehnika 1 elektroenergetika 3 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, II. stop.. Gradbeništvo, konstrukcijska smer 2 Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, II. stop., transport in poslovna logistika 1 Prometna fakulteta Beograd, 11. stop., železniška smer Prijave sprejema Projektivno podjetje Ljubljana, Moša Pijadejeva 39 — kadrovska služba. 15. ZG - ŽELEZNIŠKI SOLSKI CENTER LJUBLJANA, n. sol. o., Ljubljana, Aljaževa 32 2 T ehniška šola za strojno stroko Ljubljana 1 Višja železniška šola Beograd, prometni oddelek Prijave sprejema Železniški šolski center Ljubljana, Aljaževa 32 — kadrovska služba. 16. ZG - PROMETNI INSTITUT LJUBLJANA, p- o. Ljubljana, Moša Pijadejeva 39 3 Poklicna administrativna šola Ljubljana 2 Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča Ljubljana, II. stop., ekonomska analiza in planiranje narodnega gospodarstva 2 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, II. stop.. Gradbeništvo, prometna smer — železniški promet Prijave sprejema Prometni institut Ljubljana, Moša Pijadejeva 39 — kadrovska služba. 17. ZG - ŠPEDICIJA ZA MEDNARODNI lN NOTRANJI PROMET FERSPED, p. o., Ljubljana, Moša Pijadejeva 39 1 Ekonomska srednja šola Ljubljana Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, I. stop.: 1 smer zunanja trgovina 1 smer notranja trgovina t Prijave sprejema Špedicija za mednarodni in notranji Fersped Ljubljana, Moša Pijadejeva 39 — kadrovska sluz00, 18. 2G - ŽELEZNIŠKI ZDRAVSTVENI D0,VI MARIBOR, p. o., Maribor, Partizanska 59 1 Šola za zobotehnike Maribor .. Qti Prijave sprejema Železniški zdravstveni dom Mari Partizanska 59. 19. ZG - ŽELEZNIŠKI ZDRAVSTVENI D01''1 LJUBLJANA, p. o., Ljubljana, Celovška 4 1 Medicinska fakulteta Ljubljana, splošna medicina n3( Prijave sprejema Železniški zdravstveni dom Lju Celovška 4 — kadrovska služba. 20. 2ELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA - DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B, Moša Pijadejeva 39, Ljubljana 3 Ekonomska srednja šola Ljubljana 1 Upravno administrativna šola Ljubljana 1 Fakulteta za strojništvo Ljubljana, I. stop., tehnološka smer 2 Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, I. stop., smer transport in poslovna logistika Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča Ljubljana, II. stop.: 2 smer analiza in planiranje OZD 3 smer bančništvo 3 Pravna fakulteta Ljubljana, gospodarsko pravna smer 2 Fakulteta za strojništvo Ljubljana, II. stop., konstrukcijska smer Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, II. stop.: 1 poslovne finance 1 računovodstvo 2 Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana, II. stop., smer splošni ljudski odpor Prijave sprejema ŽG Ljubljana — delovna skupnost skupnih služb, Moša Pijadejeva 39 - kadrovska služba. ŽG - ŽELEZNIŠKI ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, n. sol. o., Ljubljana, Aljaževa 32 objavlja razpis za vpis novincev in kadrovskih štipendij v Prometno-transportno šolo Maribor in Elektro-kovi-narsko šolo v Ljubljani I- 2G 2ŠC Ljubljana, TOZD za vzgojo in izobraževanje Maribor, n. sub. o., Maribor, Prerado-vičeva 33 Prometno-transportna šola Maribor izobražuje za poklic prometno-transportnega tehnika in transportnega komercialista (šolanje traja štiri leta), za vlakovodjo — sprevodnika in skladiščnika (šolanje traja tri leta). Kandidate sprejemajo naslednje organizacije združenega dela, ki bodo podelile štipendije: 1. 2G — 2elezniška transportna organizacija Ljubljana, n. sol. o., Moša Pijadejeva 39, Ljubljana a) TOZD za promet Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Trg OF 7 št. štip. 9 prometno-transportni tehnik 4 transportni komercialist 5 vlakovodja 14 sprevodnik 5 skladiščnik Prijave sprejema TOZD za promet Ljubljana, TrgOF 7 Ljubljana — kadrovska služba. b) TOZD za promet Zalog, n. sub. o., Ljubljana, Zaloška 214 b 4 prometno-transportni tehnik Prijave sprejema TOZD za promet Zalog, Zaloška 214b, Ljubljana — kadrovska služba. c) TOZD za promet Zidani most, n. sub. o.. Zidani most, Zidani most 9 5 prometno-transportni tehnik 3 vlakovodja 3 sprevodnik Prijave sprejema TOZD za promet Zidani most. Zidani most 9 - kadrovska služba. d) TOZD za transport Ljubljana-Moste, n. sub. o., Ljubljana, Kajuhova 51a 8 prometno-transportni tehnik 10 transportni komercialist Prijave sprejema TOZD za transport Ljubljana-Moste, Kajuhova 51a — kadrovska služba. 2. 2G — Železniška transportna organizacija Maribor, n. sol. o., Maribor, Kopitarjeva 5 a) TOZD za promet Maribor, n. sub. o., Maribor, Kopitarjeva 5 9 prometno-transportni tehnik 19 skladiščnik Prijave sprejema TOZD za promet Maribor, kopitarjeva 5 — kadrovska služba. b) TOZD za promet Pragersko, n. sub. o.. Pragersko, Pragersko 95 3 prometno-transportni tehnik 1 transportni komercialist Prijave sprejema TOZD za promet Pragersko, Pragersko 95 — kadrovska služba. c) TOZD za transport Maribor, n. sub. o., Maribor, Partizanska c. 50 4 transportni komercialist 4 skladiščnik Prijave sprejema TOZD za transport Maribor, Partizanska c. 50 — kadrovska služba. 2G — 2elezniška transportna organizacija Celje, n. sol. o., Celje, Titov trg 1 g TOZD za promet Celje, n. sub. a, Celje, Titov trg 1 prometno-transportni tehnik transportni komercialist p . vlakovodja ^jave sprejema TOZD za promet Celje, Titov trg 1 — Kadrovska služba. ^ TOZD za transport Celje, n. sub. a, Celje, Kidričeva 34 c ^ansportni komercialist p .. skladiščnik kLliave sPreiema TOZD za transport Celje, Kidričeva 34 — kadrovska služba. 4. 2G - Železniška transportna organizacija Postojna, n. sol. o., Postojna, Kraigherjeva 11 a) TOZD za promet Postojna, n. sub. o., Postojna, Kolodvorska 25b 5 prometno-transportni tehnik 2 transportni komercialist 10 vlakovodja 4 skladiščnik Prijave sprejema TOZD za promet Postojna, Kolodvorska 25b — kadrovska služba. b) TOZD za promet Sežana, n. sub. o., Sežana, Skladiščna 1 5 prometno-transportni tehnik 6 vlakovodja 7 sprevodnik 2 skladiščnik Prijave sprejema TOZD za promet Sežana, Skladiščna 1 — kadrovska služba. c( TOZD za promet Pula, n. sub. o., Pula, Ul. Vladimirja Gortana 9 4 prometno-transportni tehnik Prijave sprejema TOZD za promet Pula, Ul. Vladimirja Gortana 9 — kadrovska služba. 5. ZG — Železniška transportna organizacija Novo mesto, n. sol. o., Novo mesto. Kolodvorska 1 a) TOZD za promet Novo mesto, n. sub. o.. Novo mesto. Kolodvorska 1 5 prometno-transportni tehnik 3 transportni komercialist 9 vlakovodja Prijave sprejema TOZD za promet Novo mesto, Kolodvorska 1 — kadrovska služba. 6. ZG — Železniška transportna organizacija Nova Gorica, n. sol. o., Nova Gorica, Kolodvorska 8 a). TOZD za promet Nova Gorica, n. sub. o.. Nova Gorica, Kolodvorska 8 6 prometno-transportni tehnik 2 transportni komercialist 2 vlakovodja 1 sprevodnik 2 skladiščnik Prijave sprejema TOZD za promet Nova Gorica, Kolodvorska 8 — kadrovska služba. 7. ZG — Podjetje za turizem, transport in gostinstvo Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Medvedova 2 a) TTG Ljubljana — Delovna skupnost skupnih služb. Medvedova 2 1 transportni komercialist Prijave sprejema TTG — DSSS Ljubljana, Medvedova 2 — kadrovska služba. 8. ZG - Železniški šolski center Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Aljaževa 32 2 prometno-transportni tehnik 1 transportni komercialist Prijave sprejema Železniški šolski center Ljubljana, Aljaževa 32 — kadrovska služba. II. ZG — 2ŠC Ljubljana, TOZD za vzgojo in izobraževanje Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Aljaževa 32 Elektrokovinarska šola izobražuje za naslednje poklice: elektromehanik železniških vozil in naprav, mehanik železniških vozil, elektromehanik signalno-varnostnih naprav, strojni ključavničar in strugar (šolanje traja tri leta). Kandidate sprejemajo naslednje organizacije združenega dela, ki bodo podelile štipendije: 1. 2G — Železniška transportna organizacija Ljubljana, n. sol. ol, Ljubljana, Moša Pijadejeva 39. a) TOZD za upravljanje in vzdrževanje signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, TrgOF7/ll 3 elektromehanik signalno-varnostnih naprav Prijave sprejema TOZD za upravljanje in vzdrževanje signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav Ljubljana, TrgOF 7/II — kadrovska služba. b) TOZD za vleko vlakov Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana Vilharjeva 2 35 elektromehanik železniških vozil in naprav 3 mehanik železniških vozil 5 strojni ključavničar Prijave sprejema TOZD za vleko vlakov Ljubljana, Vilharjeva 2 — kadrovska služba. c) TOZD za tehnično vozovno dejavnost Ljubljana, n. sub. a, Ljubljana, Vilharjeva 2 8 elektromehanik železniških vozil in naprav 5 strojni ključavničar Prijave sprejema TOZD za tehnično vozovno dejavnost Ljubljana, Vilharjeva 2 — kadrovska služba. 2.2G — Železniška transportna organizacija Maribor, n. sol. o., Maribor, Kopitarjeva 5 a) TOZD za vleko vlakov Maribor, n. sub. o., Maribor, Valvazorjeva 13a 5 elektromehanik železniških vozil in naprav 2 mehanik železniških vozil Prijave sprejema TOZD za vleko vlakov Maribor, Valvazorjeva 13a - kadrovska služba. 3. ZG — Železniška transportna organizacija Celje, n. sol. o., Celje, Titov trg 1 železniško gospodarstvo ljubfjana a) TOZD za upravljanje in vzdrževanje signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav Celje, n. sub. o., Celje, Ul. XIV. divizije 2 9 elektromehanik signalno-varnostnih naprav Prijave sprejema TOZD za upravljanje in vzdrževanje signalno-varstvenih in telekomunikacijskih naprav Celje, Ul. XIV. divizije 2 — kadrovska služba. 4. ZG — Železniška transportna organizacija Postojna, n. sol. o., Postojna, Kraigherjeva 11 a) TOZD za vleko vlakov Divača, n. sub. o., Divača, Ul. Ludvika Požrlja 16 8 elektromehanik železniških vozil in naprav 5 mehanik železniških vozil Prijave sprejema TOZD za vleko vlakov Divača, Ul. Ludvika Požrlja 16 — kadrovska služba. b) TOZD za tehnično vozovno dejavnost Divača, n. sub. o., Divača, Trg 15. aprila 7 5 strojni ključavničar Prijave sprejema TOZD za tehnično vozovno dejavnost Divača, Trg 15. aprila 7 — kadrovska služba. c) TOZD za upravljanje in vzdrževanje signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav Pivka, n. sub. o., Pivka, Kolodvorska c. 33 8 elektromehanik signalno-varnostnih naprav (1 za področje Pule, 5 za področje Kopra, 2 za področje Nova Gorica, zato je zaželeno, da se učenci javijo iz teh področij) Prijave sprejema TOZD za vzdrževanje voz in lokomotiv Divača, Divača 8a, - kadrovska služba. b) TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška, Ljubljana, o. sol. o., Ljubljana, Parmova 35 1 elektromehanik železniških vozil in naprav 2 mehanik železniških vozil 6 strojni ključavničar 1 strugar Prijave sprejema TOZe za vzdrževanje voz in strojev Šiška, Ljubljana, Parmova 35 — kadrovska služba. c) TOZD za vzdrževanje lokomotiv Maribor, o. sol. o., Maribor, Valvazorjeva 13a 3 elektromehanik ?ele7niških vozil in naprav 3 mehanik železniških vozil 5 strojni ključavničar 3 strugar Prijave sprejema TOZD za vzdrževanje lokomotiv Maribor, Valvazorjeva 13a — kadrovska služba. d) TOZD za vzdrževanje lokomotiv Moste, o. sol. o., Ljubljana, Zaloška 217 11 elektromehanik železniških vozil in naprav 6 mehanik železniških vozil 6 strojni ključavničar 2 strugar Prijave sprejema TOZD za vzdrževanje lokomotiv Moste, Ljubljana Zaloška 217 — kadrovska služba. Prijave sprejema TOZD za upravljanje in vzdrževanje signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav Pivka, Kolodvorska c. 33 — kadrovska služba. 5. ZG — Železniška transportna organizacija Novo mesto, n. sol. o.. Novo mesto, Kolodvorska 1 a) TOZD za vleko vlakov Novo mesto, n. sub. o.. Novo mesto. Kolodvorska 9 4 mehanik železniških vozil Prijave sprejema TOZD za vleko vlakov Novo mesto. Kolodvorska 9 — kadrovska služba. 6. ZG — 2elezniška transportna organizacija Nova Gorica, n. sol. o.. Nova Gorica, Kolodvorska 8 a) TOZD za vleko vlakov Nova Gorica, n. sub. o.. Nova Gorica, Prvomajska 33 5 mehanik železniških vozil Prijave sprejema TOZD za vleko vlakov Nova Gorica, Prvomajska 33 — kadrovska služba. 7. 2G — Centralne delavnice Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Zaloška c. 217 a) TOZD za vzdrževanje voz in lokomotiv Divača, o. sol. o., Divača, Divača 8a 2 elektromehanik železniških vozil in naprav 4 mehanik železniških vozil 3 strojni ključavničar b) TOZD za vzdrževanje voz Dobova, o. sol. o., Dobova, Dobova 53 8 strojni ključavničar 2 strugar Prijave sprejema TOZD za vzdrževanje voz Dobova, Dobova 53 - kadrovska služba. 8. ZG — Gradbeno podjetje Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Ob Zeleni jami 2 a) TOZD — Visoke gradnje, n. sub. a, Ljubljana, Ob Zeleni jami 2 1 elektromehanik železniških vozil in naprav b) T OZD — Nizke gradnje, n. sub. o., Ljubljana, Ob Zeleni jami 2 1 elektromehanik železniških vozil in naprav 2 mehanik železniških vozil Prijave sprejema GP Ljubljana, Ob Zeleni jami 2 — kadrovska služba. NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI! NADALJEVANJE S PREJŠNJE STRANI! železniško gospodarstvo Ijubfjana 9- 2G — Podjetje za elektrifikacijo prog Ljubljana, p. o. Ljubljana, Prešernova 53 5 elektromehanik železniških vozil in naprav Prijave sprejema Podjetje za elektrifikacijo prog Ljubljana, Prešernova 35 — kadrovska služba. 10. 2G — MOSTOVNA* Podjetje za izdelovanje jeklenih konstrukcij in dvigal Ljubljana, p. o., Ljubljana, Verovškova 60 6 strojni ključavničar 3 strugar Prijave sprejema MOSTOVNA, Podjetje za izdelovanje jeklenih konstrukcij in dvigal Ljubljana. Verovškova 60 -kadrovska služba. 11.ZG — 2elezniški šolski center, n. sol. o., Ljubljana, Aljaževa 32 3 elektromehanik železniških vozil in naprav Prijave sprejema Železniški šolski center Ljubljana, Aljaževa 32 — kadrovska služba. Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 1,65 (Prošnja za štipendijo) in 1,65 a (Predlog za obračun razlike iz združenih sredstev) priložiti še spričevalo ali fotokopijo spričevala oziroma spričevalo I. polletja. Spričevalo o končani šoli pa predložijo naknadno. Višina kadrovske štipendije je določena z Družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji (Ur. I. SRS, št. 25/75). Opomba: Te razpisane štipendije so objavljene tudi v skupnem razpisu za vso Slovenijo. 391/21-80 Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ" KRŠKO TOZD TOVARNA EMBALAŽE SENOVO Brestanica « objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: - OPRAVLJANJE ELEKTROVZDR2EVALNIH DEL — 1 delavec z dokončano poklicno šolo ustrezne stroke, dvoizmensko delo - OPRAVLJANJE TRANSPORTNIH DEL z viličarjem — 2 delavca z dokončano osnovno šolo in izpitom za vožnjo z viličarjem, dvoizmensko delo - OPRAVLJANJE DEL IN NALOG NA KARTONSKEM STROJU — 14 delavcev z dokončano osnovno šolo, dvoizmensko delo - ROČNO PAKIRANJE KARTONOV - 9 dela* cev z dokončano osnovno šolo, dvoizmensko delo - PLANIRANJE DELOVNIH NALOGOV - 1 delavec z dokončano 4-letno srednjo šolo tehnične stroke Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 2-meseč-nim poskusnim delom. Stanovanj ni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih del v 15 dneh po objavi na naslov: TOVARNA EMBALAŽE SENOVO 68281 Brestanica Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. 386/21-80 ZVEZA DRUŠTEV SLEPIH IN SLABOVIDNIH SLOVENIJE -izvršni odbor, Ljubljana, Groharjeva 2, ponovno objavlja naslednja prosta dela v domu oddiha slepih in slabovidnih NA OKROGLEM PR! KRANJU: -UPRAVNIKA - KUHINJSKE POMOČNICE -DELAVKE V KUHINJI - SERVIRKE - TOČAJKE -SOBARICE-ČISTILKE Vsa navedena dela so za določen čas. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu zveze. Pismene in osebne ponudbe pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: Zveza društev slepih, in slabovidnih Slovenije, Ljubljana, Groharjeva 2. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po izbiri. 390/21-80 r RAZVELJAVLJAMO RAZPIS za prosta dela in naloge direktorja nabavnega sektorja, ki je bil objavljen v časopisu »Dolenjski list" dne 15. 5.1980 pod številko 361 /19-80. Tekstilna tovarna TEKSTI LANA Trata XIV/8 Kočevje 382/21-80 J V. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ” KRŠKO TOZD KOMERCIALA objavlja prosta dela oz. naloge DELAVCA V SKLADIŠČU Pogoji: - KONČANA OSNOV NA SOLA - 6 MESECEV DELOVNIH IZKUŠENJ Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku objave. 385/21-80 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO - v ustanavljanju, 68270 Krško, objavlja prosta dela in naloge: 1. INOKORESPONDENTA — za določen čas — 1 leto 2. DAKTILOGRAFA — za določen čas — 1 leto Pogoji: pod 1.: , — opravljena filozofska fakulteta — angleščina — 36 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju delovnih nalog inokorespondenta — znan!e daktilografije — poskusno delo 3 mesece pod Z: — opravljena 4-letna srednja šola — 18 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 384/21-80 NUKLEARNA ELEKTRARNA Krško v ustanavljanju, 68270 Krško objavlja prosta dela in naloge STENODAKTILOGRAFA Pogoji: — dokončana 4—letna administrativna ali ekonomska šola, gimnazija — 18 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo kandidati prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 380/21-80 CGP DELO, Podružnica Novo mesto, RAZNAŠALCA za raznos dnevnika DELO na območju Novega mesta. Prijave pošljite na Podružnico DELO, Novo mesto. 401/21-80 Komisija za delovna razmerja TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge za: 4 ČISTILKE za novi zdravstveni dom za nedoločen čas. POGOJI: NEKVALIFICI- RANA DELAVKA Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni dom Novo mesto, Partizanska cesta. Kandidatke bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 400/21-80 V. SPLOSNI POZIV ZA VPIS V VOJAŠKO EVIDENCO Na podlagi četrtega odstavka 9. člena in 15. člena zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ št. 22/74) pozivamo vse moške osebe, rojene v letu 1963, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Novo mesto, ki iz kakršnihkoli razlogov niso bile klicane z osebnim pozivom k vpisu v vojaško evidenco, naj se zglasijo čimprej na sekretariatu za ljudsko obrambo skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, zaradi vpisa v to evidenco. Ta poziv velja tudi za tiste moške osebe, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Novo mesto, rojene v letu 1962 in starejše, ki iz kakršnihkoli razlogov še niso vpisane v vojaško evidenco. Vse osebe, ki zapadejo temu pozivu, se morajo po njem ravnati, v nasprotnem primeru storijo kaznivo dejanje po 214. členu kazenskega zakonika (Uradni list SFRJ št. 44/76 in 36/77). Številka: 821/94-80 13 5. 1980 SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO 388/21-80 KONFEKCIJA „LISCA", SEVNICA -TOZD BLAGOVNI PROMET vabi k sodelovanju gostinske delavce, ki imajo ustrezno znanje in delovne izkušnje (gostinska šola in praksa) za delovna opravila GLAVNEGA KUHARJA IN NATAKARJA (2) v gostinski poslovni enoti Tončkov dom na Lisci. ' Sprejetim delavcem nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom, ustrezne delovne pogoje, stimulativne osebne dohodke in rešitev stanovanjskega vprašanja rjCI Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 drii po objavi na naslov: Konfekcija „LISCA" Sevnica — TOZD Blagovni promet. 68290 Sevnica, kjer dobite tudi dodatna pojasnila Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključku objave. : ,™i 387/21-80 NOVOLES Komisija za delovna razmerja TOZD „BOR''KRŠKO razglaša prosta dela in naloge -.i;boq rno,» Ojw»il ,-zi*: VZDRŽEVALCA z naslednjimi pogoji: dokončana poklicna šola ključavničarske stroke, zaželene delovne izkušnje pri vzdrževanju. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: „NOVOLES”, lesni kombinat TOZD BOR Krško, kadrovska služba, 68270 KRŠKO. _________________392/21-80 j TOVARNA OBUTVI TRZIC 14 DOLENJSKI LIST ij^NOVI MODELI SOLIDNA POSTREŽBA OD 23. 5. '80 DALJE V PRENOVLJENI PRODAJALNI OBUTVE KRŠKO -------------------- •„ 1980 št 71 (1606) 22. maja Rešitev prejšnje križanke .. s. rr 3S. M „ =1 ... i' l S T A P A T h lil >K / i. 1 T A L 1 J A M I i 1 | H 1 H A L A J £ c. | p A H 0 E N 0 T A >v L A K. -- A N T UM " ■— Š 7 o o k f F N 1 S "■* 0 ■ £ P — P 1 P A k T | v •i«. J> 0 L 0 H i T 1 i i Z A - A L E M A N | ic n A ž A / " Uta 1 N t s —« V A V A p A " - 3 1 6. A tr A IC 1 i A R. mui imii( prgišče misli bivši svet.sah. prvak slov.san mojster letalec rim cesar navpičen m miecm proizvod m pergam. kralj Ern* jstanova podnebje ribnik vrsta lov £sa igralka nlelsen vzpenjalka adran.luk del stavbe mesec rezanje pritok donave zapornik Mladost se hoče igrati, starost delati. H. HESSE Svetovna zgodovina je knjiga, 10 jo človek lahko bere samo naprej. Nikoli ne more listov te s"etovne zgodovine zalistati na- I. B. SINGER ^■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiii Računalnik v vlogi zdravnika Banke zdravstvenih podatkov bodo omogočile, da se bo zdravnik lahko še bolj posvetil bolniku — Izključiti možnost zlorabe — Kompjuter je samo služabnik '''''■iiiiiiiiiiiiiiMiitiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiim Kakor piše francoski list „Le Monde”, sta pred nekaj leti skupina strokovnjakov za obdelavo podatkov in skupina zdravnikov poskušali poenostaviti delo v zdravstvenih ustanovah. Zdravnikom v prihodnje ne bo treba ved premetavati grmad papirjev, temveč bodo s pogledom na zaslon računalnika zvedeli skoraj vse o bolezni ali boleznih pacienta. Zdravniki iz kakih 30 zdravstvenih ustanov so poslali v center za obdelavo podatkov kratke preglede bolezni svojih bolnikov. V teh kratkih povzetkih, ki so imeli po pet, šest stavkov brez jezikovnih in slovničnih zvijač, so bili podatki o izvoru bolezni, o simptomih, pregledih, zdravljenju, razvoju in napovedi o razvoju. Podatke so shranili v bankah podatkov, kar je drugim zdravnikom omogočilo, da so v nekaj sekundah od računalnika zvedeli vse tisto, za kar bi z običajnimi metodami potrebovali znatno več časa. Vpeljava računalništva v medicino obeta zdravnikom prihodnosti več časa za bolnika. Ali kot pravijo: ..Zdravilo je tudi lepa beseda.” Z natančnimi podatki iz računalnika si bo zdravnik laže ustvaril splošno podobo o bolni- ku, lahko se bo bolj posvetil njegovim trenutnim problemom, razmerje zdravnik-bolnik pa bo manj administrativno, bolj osebno in seveda humanejše. Poleg tega bo mogoče mnogo hitreje in zanesljiveje določiti diagnozo. Ce pa bo zdravnik menil, da je treba določene preglede nujno ponoviti, bo lahko nove rezultate primerjal s starimi, kar pri določanju diagnoze in terapije nikakor ni brez pomena. Pri predpisovanju zdravljenja bo zdravnik na temelju računalniških podatkov vedel, katero zdravljenje prej ni dalo želenih rezultatov ali je bilo celo Škodljivo, zatem bo lahko odredil terapijo, ki ne bo nasprotovala terapiji, ki že poteka, način zdravljenja pa bo izbral z upoštevanjem vsega, kar je bilo proti bolezni storjenega že prej. Za bolnika, ki naj bi ga zdravili v bolnišnici ali ki je že bil v njej, ne bodo več potrebne nove preiskave in dolgotrajno iskanje dosjejev v drugih bolnišnicah. To bo skrajšalo tudi bivanje bolnikov v bolnišnicah. Ne nazadnje bo laliko zdravnik po zaslugi povzetkov hitro prišel do obsežnih podatkov in mnenja ustanov, kjer se je bolnik že prej zdravil. Seveda pa se zelo resno postavlja tudi vprašanje varnosti tako hranjenih podatkov o bolniku-človeku. Sistem naj bi bil zasnovan tako, da bi podatke o pacientovih boleznih lahko dobil samo zdravnik, ki mu bolnik zaupa. Kompjuter bi odgovarjal na vprašanja samo s pomočjo posebnega ključa, nudenje podatkov bi bilo mogoče samo z bolnikovo privolitvijo. Računalniški sistem o boleznih in zdravljenju bi bil na voljo samo zdravstvenemu osebju, do njega ne bi smele imeti dostopa niti služba socialnega zavarovanja niti zavarovalnice in druge ustanove, ki se po uradni ali kakšni drugi dolžnosti še kako zanimajo za zdravje svojih klientov. Pred uvedbo zdravnikov-raču-nalnikov pa ho treba rešiti še številne probleme, človeške in tehnične. Najprej bo treba izdelati programe za povezovanje ambulant in bolnišnic z osrednjim računalnikom (banko podatkov), oziroma poskrbeti za medsebojno izmenjavo podatkov. Potem je treba zagotoviti in izbrati najpomembnejše podatke, ki so nujni za potek zdravljenja. Ne smemo zanemariti materialnih prihrankov, ki bi jih lahko dosegli z bankami zdravstvenih podatkov. Dragocen je ne le prihranek časa, ki ga bolnik preživi v bolnišnici, temveč tudi manjše število zdravnikov, pregledov in sploh obiskov zdravstvenih ustanov. Vsak bolnik si želi, da bi po vstopu v ordinacijo ali ustanovo naletel na ljubeznivega in prijateljsko razpoloženega zdravnika ter da bi čimprej opravil vse, pogosto zelo mučne preglede. Vsak zdravnik pa si želi, da bi čimprej ugotovil izvor in značilnosti bolnikovih težav ter določil najbolj učinkovito zdravljenje. Uvedba računalnikov in vsega, kar gre z njimi v zdravstvo, bo k temu verjetno veliko pripomogla. Ne smemo pa pozabiti, da ostaja zdravnik tudi poleg vsemogočnih računalnikov in bank podatkov glavni in edini bolnikov skrbnik in zaščitnik. Računalnik ga v nobenem primeru ne more nadomestiti, lahko mu samo pomaga. EDNJI MOHIKANEC -i zb»- '*» n, ?del v kočo i’ hLv° .in sPet niso od- “S Usj,- o d* tisovo prvo i« "H da p. Udar» S sle- 122 »Zli duh!« jim je oponesel Lisjak, »da, tisti zli duh, ki je že marsikaterega Minga spravil pod rušo in ki mu bije pod njegovo belo kožo indijansko srce. Tisti zli duh, ki se imenuje Stezosledec!« Zdaj šele so poglavarji zazijali, a v onemoglem besu so lahko le škrtali z zobmi. Svojega najhujšega sovražnika so imeli tako rekoč v rokah, pa jih je premotil! V- KIT KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ n. sub. o. TOZD „BELSAD" n. sub. o. Komisija za delovna razmerja pri TOZD „Belsad" objavlja prosta dela in opravila KUHARJA(ICE) Pogoji: za ta dela in opravila se zahteva KV ali PKV kuhar (ica). 00 po pravilniku o delitvi OD. Rok prijave: 10 dni po objavi oglasa na naslov: KIT KZ Črnomelj. 398/21-80 Oddelek za splošno upravo in družbene službe skupščine občine Črnomelj objavlja prosta dela in naloge: 1. TAJNICE PREDSEDNIKA SOb Črnomelj in predsednika IS 2. OSKRBNIKA PREMOŽENJA IN KURIRJA 3. SNAŽILKE Pogoji: Pod 1: gimnazija, srednja ekonomska ali srednja administrativna šola 1 leto delovnih izkušenj ter 1—mesečno poskusno delo Pod 2: poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj ter 1-mesečno poskusno delo Pod 3: 1—mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave na delovno skupnost oddelka za splošno upravo in družbene službe Skupščine občine Črnomelj v 15 dneh po objavi. 394/21-80 UPRAVA JAVNE VARNOSTI NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE na Oddelku milice v Šentjerneju za nedoločen čas, s 3-urnim delovnim časom. Osebni dohodek je določen s pravilnikom (okoli 2.000,00 din). Stanovanje ni zagotovljeno. , Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki so določeni v 3. ČL pravilnika o delovnih razmerjih delavcev v delovni skupnosti RSNZ in PM. Pismene ponudbe z življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi Upravi javne varnosti Novo mesto, Novo mesto. Jerebova ul. 1. 389/21-80 123 Medtem so se tudi že vrnili bojevniki, ki so bili pohiteli za ubežnikoma in povedali, da sta izginila. Poglavarji so neodločno ugibali, kaj bi, tedaj pa je Lisjak predlagal načrt, ki so ga vsi sprejeli brez pridržka. Zaupali so mu tudi poveljstvo in Lisjak je brez odloga krenil z vsemi razpoložljivimi bojevniki po poti, ki sta jo prej ubrala major in Aliče. HP Kolinska TOZD Tovarna za predelavo krompirja, Mirna Po sklepu 10 delavskega sveta razpisujemo dela in naloge 1. 2 KURJAČEV VISOKOTLAČNEGA KOTLA 2. 1 KLJUČAVNIČARJA POGOJI: Pod 1: kvalificirani ključavničar ali električar — delovne izkušnje niso potrebne — možna je pridobitev kvalifikacije za kurjača — ostali pogoji po dogovoru Pod 2: kvalificirani ključavničar — 1 leto delovnih izkušenj — ostali pogoji po dogovoru 393/21-80 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI, PODRUŽNICA KRŠKO objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. INŠPEKCIJSKI PREGLEDI zaključnih računov in periodičnih obračunov in posamezni po vsebini zelo zahtevni pregledi, — 2 delavca za nedoločen čas. 2. SESTAVLJANJE ANALIZ iz podatkov zaključnih računov in periodičnih obračunov, tekočeg; gospodarskega pregleda in drugih posameznih r-formacij, -- 2 delavca za nedoločen čas. Pogoji: Pod 1: — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, -- moralno—politična neoporečnost. Pod 2: — visoka strokovna izobrazba ekonomske '.meri, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — moralno—politična neoporečnost. Predvidevamo, da bosta dve družinski stanovanji v prihodnosti zagotovljeni. Prijave z dokazali o strokovni izobrazbi, kratkim življenjepisom in podatki o dosedanjih zaposlitvah sprejema Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Krško, Cesta 4. julija 42, 15 dni po objavi. Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku sprejemanja prijav. 396/21-8T POTA ix sm/ Ni vsaka samska mati samohranilka Po treh obravnavah je sodišče združenega dela v Novem mestu zavrnilo pritožbo Hudo-rovčeve — Ni vsak prostor, kjer je štedilnik, kuhinja, in vsaka neporočena mati tudi ne samohranilka Leta je trajala tožba, ki jo je zoper Rudnik rjavega premoga Kanižarica vložila Nada Hudorovac iz Kanižarice S zoper po njenem mnenju nezakonito odločitev podjetja o dodelitvi stanovanja drugemu prosilcu, in ne njej. Za dokončno (upajmo!) rešitev spora so bile potrebne kar tri obravnave, dve pred senatom novomeškega sodišča združenega dela in ena na sodišču združenega dela SR Slovenije. Kronolo&o je vsa stvar, ki bo morebiti poučna še za katero delovno organizacijo, potekala takole. RAZBIJAL POHIŠTVO IN GROZIL S PRETEPOM - Semiški miličniki so 22. aprila zvečer pridržali do iztreznitve 43-letnega Milana Švajgerja iz Semiča, ker je razgrajal, doma pa celo razbijal pohištvo in stanovalcem grozil s pretepom. Zagovarjal se bo pred sodnikom za prekrške. RAZGRAJAL V GOSTILNI -26-letni Novomeščan Suljo Omerovič se ga je 23. aprila nekolikanj preveč nalezel ter pričel zato razgrajati in razbijati steklenino v gostilni Gorenc v Brusnicah. Omeroviča so pridržali novomeški miličniki, nanj pa čaka tudi sodnik za prekrške. RAZGRAJAL V GOSTILNI -Novomeški miličniki so v soboto zvečer pridržali do iztreznitve 25-letnega Marjana Kacina iz Reger-če vasi, ker je razgrajal v gostilni Trdinov hram. Razbijal je steklenino in se hotel pretepati. Rogovilil je še potem, ko so prišli miličniki. Poleg hlajenja čaka Kacina še sodnik za prekme RAZBIJAL STEKLENINO - V nedeljo zvečer so metliški miličniki pridržali do iztreznitve 25-letnega Stjepana Resanoviča iz Metlike. Vin-ien je prišel v hotel in želel alkoholne pijače. Ker mu je niso postregli, se je zelo razburil in začel razbijati steklenino. Grozil je tudi natakarici in drugim osebam. Do iztreznitve je moral na hladno, zagovarjati pa se bo moral še pred sodnikom za prekrške. SLADKOSNED NA DELU - V noči na minuli torek so imeli v trgovini »Dolenjke” na Mirni vlomilski obisk. Storilec je odtrgal žično mrežo na oknu in splezal v notranjost. Po sledovih sodec, je bilo kaj lahko ugotoviti, da je bil na delu sladko-snedec. Zmanjkale so namreč napolitanke, čokolada in nekaj soka. OSTAL BREZ AVTOMOBILA -V noči na četrtek je izginil izpred stanovanjskega bloka v Semiču ■ osebni avtomobil. Nesrečna lastnica Rozalija Cekuta iz Semiča in tamkajšnji miličniki skušajo ugotoviti, kdo se je odpeljal z avtomobilom. PREHITRO V OVINEK V nedeljo popoldne se je Ljubljančan Milan Tomaževič peljal z osebnim' avtomobilom iz, Novega mesta proti Metliki. Pri Trnovcu je vozilo zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zaneslo na levo v osebni avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal Josip Dumešič iz Tamašnice pri Malem Erjavcu. Pri trčenju so bili ranjeni trije sopotniki v avtomobilih, vsi pa se zdravijo v novomeški bolnišnici. Gmotno škodo cenijo na 70.000 din. Nada Hudorovac je na sodišče združenega dela v Novem mestu naslovila vlogo, s katero je grajala odločitev Rudnika rjavega premoga v Kanižarici, ki je stanovanje namesto njej dodelilo Francu Izlakarju. Sodišče je pregledalo vse razpoložljive papirje in akte ter ugotovilo, da komisija v rudniku ni upoštevala vseh kriterijev pri točkovanju, še posebej je »pozabila” na to, da je Hudorov-čeva samohranilka, da so njeni otroci bolni, saj bolehajo za astmo ipd. Senat sodišča je takrat odločil, da ob upoštevanju vseh naštetih okoliščin pripiše Hudorovčevi 150 točk, medtem ko jih Izlakar »zasluži” 133. Temu primerna je bila tudi odločitev, po kateri je senat razveljavil sklep delovne organizacije, in stanovanje dodelil Hudorovčevi. Takšni odločitvi je sledila pritožba Rudnika rjavega premoga na republiško sodišče SRS, ki je v obrazložitvi svoje odločitve, da se pritožbi ugodi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, zapisalo med drugim: .Ni povsem jasno, od kod je sodišče prve stopnje dobilo 150 točk ... Dejstvo, da Hudorovčeva ni sklenila zakonske zveze, še ne po meni, da je samohranilka ... Ob neupoštevanju nekaterih točk se pokaže, da predlagateljica po seštevku točk ne prekaša Izlakarja, zaradi česar je potrebno izpodbijano odločbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopnemu sodišča” Vsa zadeva se je tako pred kratkim ponovno znašla pred senatom novomeškega sodišča združenega dela. Hudorovčeva nedvoumno vztraja pri svojih zahtevah, ki jih podkrepljuje s tem, da je samohranilka, da živi v nemogočih razmerah, da je Ijrez vode in sanitarij, da ima bolnega otroka itd.HPredstavniki kanižarskega rudnika in OO sindikata podobno kot na prvi obravnavi očitke zavračajo in poudarjajo, da je bila ocena njihove komisije popolnoma pravilna in Izlakaiju povsem upravičeno dodeljeno stanovanje. Sodišče je tokrat ob že znanih ugo- Ni „našel” računov Sodišče potrdilo izrečeni disciplinski ukrep . Senat novomeškega sodišča združenega dela je nedavno tega razpravljal o predlogu Franca Cekute iz Leskovca pri Krikem, ki je grajal odočitev disciplinskega ukrepa IMV — tozd Tovarna avtomobilov Novo mesto o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja. Cekuta je trdil, daje bil disciplinski postopek pravilen, ne pa tudi izrečena kazen, ki bi jo bilo po njegovem potrebno pogojno odložiti za primerno dobo. Pravi, da je res huje kršil delovne dolžnosti, ko je odna-ial predmete iz delovne organizacije in si jih prilaščal. Pri hišni preiskavi so delavci našli 80 predmetov, vendar je disciplinska komisija upoštevala pri izreku kazni le tiste predmete, za katere Cekuta ni predložil računa. Vrednost teh predmetov znaša blizu pol starega milijona. Disciplinska komisija, ki je izrekla kazen, je pri odločitvi upoštevala tudi olajševalni okoliščini, nekaznovanost in družinske razmere, vendar je bilo tudi veliko obtežilnih okoliščin, predvsem ta, da je Cekuta izkoriščal svoje delovno mesto skladiščnika. Sodišče je v dokaznem postopku nesporno ugotovilo pri Cekuti hujšo kršitev delovnih dolžnosti, in ker slednji za vzete predmete ni predložil nikakršnih računov, kot je vseskozi zagotavljal, je sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in izrečeni disciplinski ukrep spoznalo za primernega. Konec koncev je takšen disciplinski ukrep podprla tudi sindikalna organizacija. PODBORSr: ČELNO TRČENJE - V petek zjutraj se je Vitomir Glid-žič iz Trstenika vozil z osebnim avtomobilom proti Ljubljani. Pri Podborštu je prehiteval tovornjak, ko mu je nasporti pripeljal Gojko Lakič iz Oboaina. Avtomobila sta čelno trčila, pri čemer sta bili laže ranjeni sopotnici Milena Lakič in Radmila Glidžič. Pol ure po nesreči je do Podboršta pripeljal še osebni avtomobil Ljubljančana Franca Vidica in zaradi neprimerne hitrosti trčil v zadnji del Lakičevega avtomobila. Skupno škodo so ocenili na 330.000,00 din. ZADEL V STOJEČI AVTOMOBIL — Prejšnji ponedeljek zjutraj se je Novomeščan Jože Novinec peljal z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti Straži in pri mostu na Potoku ustavil, ker mu je nasproti pripeljalo drugo vozilo. Zdenko Dular iz Vavte vasi, ki je vozil ta osebni avtomobil, pa je peljal po levi strani in trčil v stoječe Novinčevo vozilo. Pri trčenju je bilo za 15.000 din škode, Novinec pa je bil laže ranjen in so mu prve pomoč nudili v novomeški bolnišnici • MOTOR BREZ LUČI IN ZAVOR - Minuli četrtek je Čmomalj-čan Franc Koplan peljal osebni avtomobil po viniški cesti v Črnomlju in v križišču s Kidričevo ulico zavil na levo. Tedaj pa je pripeljal nasproti na kolesu z motorjem, ki je bilo brez luči in zavor na predi\jem kolesu, Mehbija Mehič iz Lokve. Prišlo je do trčenja, v katerem pa je bil motorist le laže ranjen in so mu nudili prvo pomoč v zdravstvenem domu Črnomlju. Na pločevini je bilo za 5.000 din škode. tnvitvah prišlo še do naslednjih spoznanj: Hudorovčeva si je medtem namreč že zgradila hišo in v njej že prebiva, da pri njej živi tudi Slavo Hudorovac, oče njenih štirih otrok, ki za mladino skrbi in ji kuha. Da tudi ni samohranilka, saj z njo, četudi nista poročena, živi oče njenih otrok. Senat novomeškega sodišča, ki mu je predsedoval Vladimir Bajc, je tako odločil, da se zahtevek Hudo-rovčeve zavrne in potrdi odločitev Rudnika rjavega premoga Kanižarica. B. R. PONOVNO VLOM V ZIDANICO Vlom v zidanico je v soboto pii-javila tudi Rozalija Planinšek z Dolnjih Kamene. Na delu je bilo več vlomilcev, ki so, tako kažeio sledovi, vdrli skozi vrata. V kuhinji so snedli dve domači salami in kuhali kavo. Kot je povedala Planinškova, slednje ni imela na zalogi, tako da so jo storilci verjetno prinesli s seboj. Lastnica je oškodovana za 1.000 din. NEKDO POSTAJA OBRTNIK V noči na petek se je še neznan tat polotil orodja zasebnega obrtnika Viktorja Šinkovca z Malkovca. Na gradbišču »Kometa” v Metliki mu je iz zaboja odnesel dva vrtalna stroja, električni kabel in drugo orodje. Šinkovec je tako »olajšan” za 10.000 din. OBA V ISTO SMER Ko je Francka Dejak iz Dolnjih Lazov vozila iz Kota pri Jurjeviči v občini Ribnica in prehitevala skupino pešcev, ji je nasproti pripeljal z motornim kolesom Mirko Merhar iz Kota 27. Dejakova se je hotela trčenju izogniti tako, da je nameravala zapeljati na levo izven ceste. Na nesrečo im se je v isto smer umikal tudi motorist. Pri trčenju se je Merhar hudo. poškodoval PREHITRO JE VOZIL - Takšne so bile posledice prometne nesreče, ki se je pred dnevi zgodila pri Drnovem. Voznik avtobusa IMV je zaradi prehitre vožnje končal, kot kaže posnetek, na srečo pa so jo potniki odnesli brez poškodb, pa tudi na pločevini ni bilo večje škode. Kasetofon „stal” leto dni Pogojna obsodba nekaj let ni zalegla — Tokrat pa tuje stvari v avtomobil — Enotna kazen: 1 leto zapora Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je prejšnji teden sodil 22-letnemu Milanu Lazareviču iz Jazovnika, ki gaje obtožnica bremenila, da je predlani, ko je bil v Novem mestu na služenju vojaškega roka, vlomil v osebni avtomobil in iz njega odnesel kasetofon in štiri kasete. Po ugotovitvah ipiličnlkov je Lazarevič dejanje storil 14. junija 1978 med 21. in 22. uro na parkirnem prostoru pred kasarno Milana Majcna v Bršljinu. V omenjenem času je, to je pokazala tudi glavna obravnava, vlomil v osebni avtomobil Celjana Branka Dolinška. Z močnim potegom je odprl leva zadnja vrata in z zadnje police vzel kasetofon, s sprednje pa še štiri kasete. Te stvari je v Lazarevičevi omarici med pregledom našel njegov starešina in o tem takoj obvestil nadrejene in novomeško postajo milice. Klobčič se je potem kar hitro odvil. Lazarevič je v preiskavi očitano mu dejanje v celoti zanikal izgovarjal se je, da te stvari niso njegove, vendar je prejšnji teden na glavni obravnavi pod težo dokazov vendarle kloniL Storjeno dejanje je v celoti priznal za kar mu je senat odmeril kazen osmih mesecev zapora. Ker pa! je bil Milan Lazarevič za kaznivo dejanje velike tatvine obsojen tudi že enkrat poprej in mu je bila takrat izrečena pogojna kazen 5 mesecev, ki pa še ni potekla, mu je novomeško sodišče preklicalo pogojno obsodbo in izreklo enotno kazen enega leta zapora. Sodba še ni pravnomočna. DEL TRANSPORTERJA PADEL NA DELAVCA V petek dopoldne je prišlo do delovne nezgode v rudniku Kanižarica. 29-letni Jože Drenovec iz Kanižarice je nalagal na transporter dele dragega transporteija, ki so ga razstavljali. Pri tem se je del zataknil in padel na Drenovca. Hudo poškodovanega po glavi in prsnem košu so prepeljali v novomeško bolnišnico. IZGUBIL TOVOR - Primerov, kot se je prednji teden pripetil na karteljevskem klancu, ko je voznik tovornega avtomobila na posnetku izgubil nekaj tovora, je vse več. Na srečo se je tokrat vse končalo brez posledic, vseno pa bodo kakšno o neprevidnosti in malomarnosti rekli tudi miličniki. 16 ir fr »»» ♦ ♦ * * * * * * * * **»«*. PREČKAL CESTO Novomeščan Alojz Bobar je v petek zvečer neprevidno prečkal cesto na. Drskl Prišel je iz Segove ulice, na regionalni cesti pa ga je z osebnim avtomobilom zadel Anton Cunk iz Orehovca pri Kostanjevici. Cunk se je pripeljal iz Straže. Bobnarja so zaradi dobljenih poškodb prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. 2ICA ODREZALA PALEC Prejšnji ponedeljek popoldne se je pri žaganju lesa huje poškodoval 42-letni Stanislav Scwejger, obrtnik iz Črnomlja. Omenjenega dne je žagal deske na krožni žagi, obteženi z jekleno žico in utežmi Med potegom pa je jeklena žica zanihala, zadela Scweigerja v roko in mu odrezala palec na levici KESON PADEL S TOVORNJAKA V petek popoldne je Vinko Jamnik iz Breg pri Krškem vozil tovornjak od Ponikev proti Mimi peči. V ovinku pod Vrhpečjo je s tovornjaka padel keson, ki ni bil pritrjen na šasijo. Na srečo ni nikogar poškodoval, škode pa je bilo kar za 50.000 din. O Tudi noge so bile orožje Zvone Čargonja se spominja svojih prvih dni službovanja na postaji milice v Novem mestu pred tremi desetletji — Aretiranec častil s pijačo Vse do svojega dvaindvajsetega leta Zvone Čargonja še zdaleč ni slutil da bo naslednja, domala tri desetletja posvetil poklicu, ki ga je tako spoštoval in vzljubil že v zgodnjih otroških letih, še posebej ni mogel misliti, da ga bo pot zanesla v Novo mesto, kajti v njegovem rodnem Bakru in kasneje na Reki, kjer je služboval na okraju kot finančni knjigovodja, mu prav nič ni manjkalo. Ko seveda ne bi bilo nekega tečaja, na katerem je bila tudi „neka” Novomeščar.ka. Zvone Čargonja seje 1950 preseli) v Novo mesto. „Ne morete si misliti, kako težko mi je bilo! Nisem znal jezika, bil sem brez službe. A stvari so se kmalu,, obrnile na boljše. Naučil sem se vaših besed in 18. avgusta 1952 sem prvikrat oblekel modro uniformo, ki sem jo neprekinjeno nosil vse do pred nekaj dnevi, točneje do 1. maja, ko sem postal upokojenec.” Čargonja je tako natanko 28 let živel z novomeško postajo milice, doživljal in pomagal pri nienem razvoju, napisal delček njene zgodovine. »Spominjam se tistih časov. Prostore smo imeli v sedanji stavbi Studijske knjižnice, naša posadka pa je skupaj s komandirjem štela bore 9 mož. Kaj več jih tudi nismo potrebovali, saj so bile postaje milice takrat še v Mimi peči, Škocjanu in celo ha Težki vodi. S čim smo se ukvarjali? No, vsega je bilo seveda neprimerno manj kot danes. Slo je za kraje, posebej veliko je bilo pobegov čez mejo, kaj posebnega pa v tistih letih nisem doživel Seveda je bila služba precej malo podobna današnji. Takrat smo poznali patrolno in opazovalno službo. Se posebej prva je bila včasih zelo naporna. Naj samo v ponazorilo navedem, da smo imeli manjše in večje patrole. Prva je trajala 24, draga pa kar 48 ur. Med opravljanjem slednje si moral prehoditi kar polovico postajnega območja: od Otočca preko Gabrja, Podgrada pa do Birčne vasi in nazaj do Novega mesta. Pa so se naše noge teh naporov kar hitro privadile. Nekoliko manj naporna je bila opazovalna služba, ki je trajala 24 ur in so jo opravljali štirje miličniki ki so se menjavali vsaki dve uri.' Selc leta 1954 smo dobili prva kolesa, s katerimi pa se po dolenjskih hribih in bregovih ni dalo kaj prida pomagati sl Sele leta 1955 in 1956 so se pred novomeško postajo milice zasvetili bleščeči motorji.” Iz svojih prvih dni službovanja v modri uniformi se Čargonja spominja tudi prenekaterega dogodka. Tudi tistega, ko ga je „predvi-deni“ aretiranec peljal v mesto in celo povabil na pijačo. „Dobra dva meseca sta pretekla, kar sem bil v službi Bilje neki novembrski ponedeljek, točnega datuma se ne spominjam. Iz nočnega sanjarjenja me je zbudil glas kolege, da moram nemudoma v vas Krka pri Otočcu, da nekoga aretiram. Pogledal sem na uro. Bilo je ob štirih zjutraj. Kolega me še posvari, da moram biti previden, ker gre za nevarno osebo. Hitro sem se oblekel in jo, ne da bi izgubljal čas, mahnil peš skozi Ragov log do Krke. Hišo sem po opisu, ki mi ga je dal kolega, hitro spoznal še toliko bolj, ker je v Ujej gorela luč. Potrkam. Bil sem seveda brez uniforme. Ženo, ki je odprla, povprašam po možu. Po^e ml da je pravkar odšel, točneje, odpeljal s čolnom, da ga morebiti še lahko prikličem. To sem prepustil ženi Zavedal sem se, da se z nobeno kretnjo, kaj šele besedo, ne smem izdati, da sem miličnik, sicer jo bo osumljenec popihal, sam pa se lahko obrišem pod nosom. Ženin klic v noč je mojo »žrtev” res pripeljal nazaj. Brez pomislekov in brez vsakih sumničenj me je povabil v čoln, kajti dejal sem mu, da moram tudi sam ‘nemudoma v mesto. Tako me je oseba, ki sem jo moral aretirati a sem na to čakal primernega trenutka, saj je bila še zmeraj noč, prepeljala čez Krko in zapeljala do mesta. V Ločni me je celo povabil na pijačo. In če sem hotel biti kar najmanj sumljiv, sem se moral vabilu odzvati Zvrnila sva vsak po en kozarček in potem nadaljevala pot do sejmišča, kjer si je želel moj spremljevalec ogledati prašiče. In kaj sem hotel drugega, kot da sem z največjim veseljem in Zvone Čargonja: »Včasih smo bili odvisni le od svojih nog, pa smo vendar bili kos vsem nalogam...” vnemo isto željo izrazil tudi sam! Končno dejanje pa se je odigralo pred hotelom Metropol na novomeški avtobusni postaji. Namesto da bi spremljevalcu odzdravil v slovo, sem mu sporočil, da je aretiran. Moj nastop in veijetno bližina naše postaje mu nista dajala nikakršnih upov na odpor. Poslušno je odšel z mano. Sele kasneje sem zvedel da ie bil moj jutranji spremljevalec obsojen zaradi vzdrževanje zveze čez mejo.” Primer, ki kaže, kako hitro je treba v danem položaju oceniti položaj, človeka in temu primerno ukrepati Zadi\je potrdilo temu je dal Zvone Čargonja lani, ko je bil dežurni na postaji milice v času, ko je prišlo do demonstracij več kot pol stotnije mladih pred postajo milice. Hladnokrvnosti in trezni presoji dežurnega miličnika je šla zahvala, da lanskoletni incident ni dobil še večjih razsežnosti. „Ne čudim se, ko starejši kolegi pravijo, da ne bi dali svojih sinov v modre uniforme, vendarle je prav iz njihovih družin največ miličniš-kega pomladka. Kajti to je služba, ki ti nudi vse, a ti lahko veliko tudi vzame. Ne more pa vzeti ljubezni spoštovanja in dostojanstva, ki morajo poleg humanosti, požrtvovalnosti in poštenja krasiti slehernega mladega miličnika. Zase, ki sem skoraj cela tri desetletja preživel v tej službi lahko trdim, da teh lastnosti nikoli niti za trenutek nisem izgubil In inorda bi prav zato - to sem povedal že mnogim, ki so mi postavljali v teh dneh takšna vprašanja - če bi danes imel 18 let, ponovno želel obleči medro uniformo.” BOJAN BUDJA *• * * * * t » *■ ir* * * * . . > « Št. 21 (1606) 22. maja 1980 t EETRTK0V INTERVJU Novograd na novi poti naj bi Novograd postal izrazito komunalna delovna organizacija — Kako po poldrugem mesecu ukrepov? Konec maica letos je bil v No-vogradu uveden ukrep družbenega varstva, direktorji-tozdov, delovne organizacije in samo-uI*avni organi so prenehali delati, za predsednika začasnega poslovodnega organa pa je bil imenovan Ivo Steblaj. Z njim je tekel pogovor o trenutnem stanju v kolektivu ter o možnostih za bodočo usmeritev in donosno poslovanje. »Po poldrugem mesecu na Sega dela smo izgotovili, da so bili ukrepi občinske skupščine potrebni. Motnje pri poslovanju so bile dokaj hude, nastale pa so v glavnem zaradi neustrezne usmeritve dejavnosti posameznih tozdov. Glavna hiba je bila ta, da * je tozd gradbeništvo usmeril v gradnjo stanovanj za tig, ne pa v komunalo. Delo je bilo oteženo Ivo Šteblaj: ,.Novograd naj' bi bil enovita delovna organizacija s sedežem na enem mestu.” in je še zaradi številnih delovišč, razen tega pa dela Novograd še zdaj (brez Vrtnarije) na 11 različnih lokacijah. Pri tem so všteti samo sedeži posameznih služb, kar pa brez dvoma onemogoča stalen nadzor in dobro gospodarjenje. Eden od razlogov za tako stanje v Novogradu je tudi! v tem, da je širša družbena skup« nost nudila premalo pomoči, saj samo z izrekanjem kritike in ugotavljanjem še ni nič narejenega." - Kakšni so bili vaši prvi notranji ukrepi v kolektivu? „Naš tričlanski odbor, ki ga razen mene sestavljata še Jože Florijančič in Meta Pavlič, je moral prevzeti delo direktorjev tozdov, delovne organizacije in delavskih svetov. Najprej smO' imeli sestanke z delovnimi ljudmi po tozdih in jih natančno seznanili z ukrepi in vzroki za te ukrepe. Uskladiti pa smo morali tudi osebne dohodke v 2 tozdih z določili resolucije.” - Kako so delavci vse to sprejeli? So bile težave? »Neposredni proizvajalci sc ukrepe z odobravanjem sprejeli in pokazali vso pripravljenost pomagati, da bi čimprej prišli iz težav. Takoj smo imeli 4 delovne akcije s prostovoljnim delom, v katerih smo štiri delovišča dokončali. Tudi družbenopolitične organizacije v podjetju so dale temu vso podporo.” - Kakšno je finančno stanje po prvem trimesečju leta 1980? „Izguba je bila izkazana v treh tozdih, kaj več pa o tem še ne bi mogel povedati” - Ali je vaš tričlanski odbor že predvidel, kako naj bi Novograd posloval v bodoče? ,.Predlagamo, da bi Novograd postal čista komunalna delovna organizacija, ki bo zagotavljala redno in nemoteno oskrbo in vzdrževanje komunalnih objektov. Gradbena operativa naj bi se specializirala za gradnjo vodovodov, čistilnih naprav, kanalizacije itd., skratka, v komunalne objekte. Stranski obrati naj bi po novem prevzeli skrb za vzdrževanje in adaptacije stanovanjskega sklada in poslovnih prostorov. Da pa bi lahko uvedli uskladeno delo, menimo, da bi moral Novograd delati kot enovita delovna organizacija s sedežem na enem mestu. - Ali za predlagano usmeritev kolektiv že ve in pristojni organi na občini tudi? »Izvršnemu svetu občinske skupščine smo dali prvo poroči-. £ I Končno druga črpalka Nova črpalka ob Ljubljanski cesti v Novem mestu NOVA ČRPALKA — Nova črpalka ob Ljubljanski cesti v Novem mestu je odprta vsak dan od 6. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa goriva ne bodo točili. (Foto: J. P.) Po krajšem govoru predstavnika Petrola iz Ljubljane je predsednik delavskega sveta TOZD Petrol Brežice Jože Sepec prerezal trak. Tako slovesno in nemo je šla mimo otvoritev težko pričakovane bencinske črpalke ob Ljubljanski cesti v Novem mestu pretekli četrtek dopoldan. Razen sedmih uslužbencev nove črpalke in predstavnikov iz sedeža organizacije drugih ni bilo navzočih. Vabilu se niso odzvali tudi predstavniki občine Novo mesto, ki bi jih položaj Petrolovih poslovalnic v občini moral zanimati, pa čeprav z njimi upravljajo v TOZD Brežice, ki oskrbuje tako rekoč vso Dolenjsko. Prav bi bilo razmisliti o sedežu TOZD tudi v Novem mestu, saj bi bila zaradi velikega števila motornih vozil v občini tako zagotovljena re-dnejša dobava, brežiška „ centrala” pa bi bila delno razbremenjena. Novo črpalko je gradilo SGP Pionir in je z opremo vred veljala 13 milijonov, kar je 4 milijone dinarjev dražje, kot je bilo prikazano v predračunu. Novomeščani imajo sedaj dve črpalki goriv, za zadovoljitev vseh potreb bi potrebovali še najmanj eno črpalko nekje ob križišču v Žabji vasi. J. PAVLIN Odgovornost se je povečala Enoletni mandat za predsednika in podpredsednika občinskega sindikalnega sveta -Predsednik Stane 2unič,podpredsednica Tilka Sašek, sekretar Marjan Somrak 14. maja je, komaj sklepčen, občinski sindikalni svet v Novem mestu ocenjeval uresničevanje stabilizacij&ih prizadevanj v prvem trimesečju letos, nato pa uresničil Titovo pobudo o enoletnem mandatu. Ko so še kar ugodno ocenili k), pripravljamo bolj točno izdelan predlog, ki ga bo obravnaval izvršni svet s komunalno skupnostjo, nato bo v razpravi med Novogradovimi delavci. Zaposleni v vseh Novogradovih tozdih pa so bili s tem že seznanjeni.” R. BACER •Vi prve podatke o poslovnih rezultatih novomeškega gospodarstva v prvem trimesečju letos, so se v razpravi zadržali zlasti pri napakah, za katere vsi vemo, pa jih še vedno ni moč izkoreniniti. Tako sindikat ne bi smel dopustiti, da ponekod porinejo predsedniku v roke kup tabel in številk, češ pa jih razlagaj na zboru delovnih ljudi, da bodo o vsem obveščeni! Finančne podatke samo s številkami zna brati le finančnik, zato številke brez razlage za delavce nimajo nobene vred- HINJE BREZ ZVEZE Krajevna skupnost Hinje je ena izmed 31 krajevnih skupnosti v novomeški občini in je izrazito nerazvita. Da je to res, dokazuje tudi to, da so prebivalci povsem odrezani od občinskega središča. Niti enega avtobusa na dan nimajo, ki bi jih pripeljal v Novo mesto. Kdor nima svojega vozila, ki pa tam tudi niso tako pogosta, mora še vedno več kilometrov peš, da na glavni cesti ujame redni prevoz. Zaradi takega stanja večkrat tudi delegati ne prihajajo na seje in to povzroča motnje v samoupravnem življenju. nosti. Prav tako sindikalne organizacije ne bi smele mimo dejstva, da v občini vsak dan izostaja z dela okrog 1000 ljudi iz najrazličnejših vzrokov. In končno so menili, da ni prav, če o slabostih govorimo na splošno, namesto da bi imenovali kolektive, ali osebe, ki delajo narobe. V drugem delu zasedanja so sprejeli statutarni sklep in poslovnik, nato pa so zmanjšali število članov sveta od 58 na 45 članov. Od teh se je eden odselil, 8 so jih razrešili na lastno željo zaradi preobre- menjenosti, verjetno pa se je prvič zgodilo, da so bili trije odpoklicani zaradi nedelavnosti. Predsedstvo, ki je štelo doslej 18 članov, se bo po novem sestajalo le v 13-članski postavi. Za predsednika z enoletnem mandatom so izvolili dosedanjega predsednika inž. Staneta Zuniča, podpredsednica ostaja Tilka Sašek, novi sekretar pa je postal Marjan Somrak, inženir organizacije dela, doslej zaposlen v Novo-teksu. Dosedanji sekretar Miha Burgar gre na novo službeno dolžnost, za vestno in uspešno delo pa so se mu na seji lepo zahvalili. R.B. Stroški preveč rastejo V prvem trimesečju se stabilizacija pozna pri večini delovnih organizacij — O izjemah bo potrebna resna beseda S kurjavo ta hip slabo kaže Kurilnega olja ni, premoga ni, drva pa šele bodo, toda po novi ceni Uradna kurilna sezona se je ^ala, ledeni možje pa so letos ■ ^arsikoga premrazili do kosti, tako h8 bi zakuril, če bi imel s čim. 'Ploh je skrb za kurjavo med ljudmi ‘nsotna ves čas in mnogi razmišljajo a Pragu vroče sezone, kaj bo jeseni. e dni smo se uradno pozanimali pri °v°meškem Kurivu in Petrolu, kaj ®**j° trenutno in kakšni so obeti za UP kurjave, pa smo dobili take Pohitite s predlogi ^fomno, a dostojno pobiti 30 let b* .rctekli teden je bil v okviru Klu-* c!a,nouPiavUalcev sklican sestanek ^edstavniki večjih delovnih orga-j7ac,J in informiranja, kjer so Javljali o počastitvi 304etnice samo-v novo- Ijanja samouprav- so, naj bi povsod na način poudarili to oble-v®ndar tako, da ne bi bilo no- ^nv počastitvi ju uftaJIP^V^anja dneva >o£il‘ 2?’ jU"ija ’ red lagali ttii — bet,:.’ '**'*« ioau, iu lic ui uuu iiir* obijjj ,troškov. Kot najprimernejšo Ha n-? *° Predlagali slavnostni govor lovniifr*'c®m 81,6411 m zboru de-, ia pj 9UdL Zlasti ne bi smeti jubile-Labo-f1®!' *** P*°niiju, v Novoteksu, ^Prei*1 ^ovolesu, kjer so začeli °bC»nl kovati delavski sveti v naši Ker h« skuPn 0 26. junija na svečanem °b4jn_Jn Usedanju vseh treh zborov Urw. e skupščin i„ K)uba samo- od govore: Poslovodja skladišča Petrol v Novem mestu: „Spadamo pod enoto Petrol v Brežicah, kjer bi morda vedeli kaj več povedati. Lahko rečem samo to, da je bilo pred kratkim v Uradnem listu, da kurilnega olja za gospodinjstvo ne smemo prodajati od 1. maja do 31. avgusta. V tem času ga lahko dobe le bolnice, šole, vrtci, pekarija in delovne organizacije, kjer poUebuje-jo to snov za tehnološki postopek v proizvodnji.Za široko potrošnjo, se pravi za zasebnike, naročil zaenkrat ne sprejemamo več. Kar imamo že zapisanih, a še ne dobavljenih naročil, bo šlo k strankam po vrstnem redu naročanja. Tisti, ki so januarja ali februarja naročili kurilno olje, bodo prišli na vrsto enkrat jeseni.” „Meni ni več živeti,” je potožil vodja poslovalnice Kuriva v Bršljinu. „Ljudje kar naprej kličejo po telefonu, hodijo tarnat sem, pa jim ne morem drugega reči, kot: nimamo in ne vem, kdaj bomo premog ™el'’ Ko sem prišel danes zjutraj ob 5.30 v službo, sem pred našimi vrati videl množico ljudi. Misleč, da seje zgodila prometna nesreča, sem šel gledat, pa ugotovim, da čakajo na premog, češ da ga bomo dobili. Res so ga pripeljali iz Velenja 30 ton in v hipu je bil prodan. Veliko premoga je naročenega, ampak dobava je mnogo manjša, neredna in neenakomerna. Cena premoga se giblje med 830 do 1.600 din za tono. Tudi drv zaenkrat nimamo niti za vzorec." Ni še uradnih računalniških podatkov SDK za poslovne uspehe novomeškega gospodarstva v prvem četrtletju 1980, na osnovi poslanih periodičnih obračunov pa sp že v javnosti neki podatki doseženih rezultatov. Ce ne bi stroški tako naglo rasli, pa cene proizvodom ostajale na isti ravni, sploh ne bi bilo težav, tako pa podražitev surovin in energije večje delovne organizacije ne morejo več dohajati, ne da bi ogrozile poslovnost. Celotni prihodek je bil v letošnjih prvih treh mesecih za 38 odst. večji kot v tem času lani, porabljena sredstva so se povečala za 42. odst., čisti dohodek je za 30 odst. boljši, medtem ko je šlo v masi sredstev za osebne dohodke za 21-odstotni porast. Najbolj razveseljiv podatek pa je, da so se sredstva za poslovni sklad zelo povečala. Kljub ugotovljeni stabilizacijski naravnanosti pri večini delovnih organizacij bo pottebno enkrat na dan s politično oceno tistih delovnih organizacij in njihovih odgovornih, ki se pojavljajo na vseh listah kot kršilci resolucije ob preveč izplačanih osebnih dohodkih, po drugi strani pa izkazujejo komaj komaj donosno poslovanje ali pa še tega ne. OŽIVLJENI B^USNIŠKI KUD Pred leti je kultumo-umetniško društvo v Brusnicah kar dobro delalo, potem pa je nenadoma zamrlo. Po večletnem premoru so lani društvo na novo ustanovili in ga postavili na noge. Kažejo se prvi uspehi: ženski pevski zbor redno vadi in je že nekajkrat nastopil. Isto velja za recitatorsko skupino, medtem ko imajo tudi glasbeni ansambel, vendar se javnosti še ni predstavil. V društvu je trenutno 85 članov, svoje delo pa bodo še razširili. V načrtu je, da bo jeseni začela delati dramska skupina. Letos skromneje Kot je dejal Matevž Franko, predsednik sveta krajevne skupnosti Brusnice, se letos v kraju ne nadejajo kakih večjih javnih del, ker so lani ogromno investirali, saj je brusniški konec vgradil za 25 milijonov dinarjev. Letos bo bolj skromno, kaj pa vendarle nameravajo, je predsednik Franko povedal: »Predvsem bomo urejali pokopališče. Obzidje razpada, dovozno pot bi radi asfaltirali, naročen je mrliški voziček. Tega najbolj pogrešamo, da ne bo potrebno več nositi krsto od pokojnikovega doma na pokopališče, ker je tu še tak običaj. Pridobitev bo gotovo tudi vrsta novih telefonskih priključkov, ki jih omogoča lani zgrajena avtomatska centrala v Brusnicah. Zdaj je 40 možnih priključkov, ni pa še toliko telefonov, ker še ni napeljan kabel. Letos bomo telefon napeljali na Ratež, v Sela, Gumberk in Male Brusnice. Ce bo še kaj denarja, se bomo lotili javne razsvetljave skozi naselje, v vsakem primeru pa bomo urejali okolje. Potok je v Brusnicah reguliran, okrog šole v njem že skrbijo za čistočo, više in niže pa je v vodi in na bregu vse polno navlake. Tudi uradno smetišče v Leskovcu ni dobro obiskano, pač pa ljudje še vedno odmetuje-jo staro kramo v gozdu. In to ne samo krajani, tudi Novomeščani vozijo sem.” Posebej pa je tovariš Franko poudaril, da imajo najboljši namen nadalje graditi vodovod Leskovec-DoL Suhadol, vendar letos na to ni računati, pač pa v srednjeročnem obdobju. Pripravljalna dela pa je začeti dosti prej in s tem se bodo letos začeli baviti. *nai podeljenih nekaj pri- uft*vii,i naj*a»lužnejSim občini, je Priznanje iz d Predl°ge' ** boP^me lavci izkoristijo vsako priložnost za zaposlitev v drugih delovnih organi-« zacijah. Lani so znašali povprečni osebni dohodki komaj 5.705 dinar-' jev, medtem ko so drugod v gospodarstvu dosegli 6.705 dinarjev. Na tej meji po mnenju izvršnega sveta v ~ :n n< spodbudila k urejanju okolja, tod javne gredice ob grajskih kaščah in v drugih delih mesta so ostale zaraščene s travo, katere nihče ne kosi. Tudi na oknih še ni videti cvetja. Z DELEGATI VEC STIKOV -Krajevna konferenca SZDL v Brežicah bo poslej začela navezovati trajnejše sodelovanje 7. delegati za zbor krajevnih skupnosti kakor tudi za skupščine SIS. Delegati so se namreč doslej pogosto čutili osamljene, Opekarni ne bodo mogli ostati, saj sanacija potemtakem ne bo prinesla 3polne rešitve. V težave so delavci pekarne zabredli tudi zaradi pomanjkanja kadrov, torej je t,u potrebno upoštevati drugačno nagraje-vanje. Tega v kolektivu sami namreč ne morejo izpeljati brez ustrezne zu-nanje podpore. nihče jih ni nič vprašal, se zanimal obleme, o katerih je ' da ha omenjenih 'dcup&inah. Takoi niso mogli prenašati nanje ‘ ijti zl ‘ " tudi mnenja volilcev, kajti zbori volilcev so redki in slabo obiskani, zato bi se delegati prav radi oprli na SZDL in interese ljudi, ki jih ta organizacija združuje. UUDJE SE ODHAJAJO - V Opekarni so osebni dohodki podpovprečni, zato zlasti strokovni de- PRSTANI - Slika prikazuje zanimivost z arheološke razstave v Posavskem muzeju. Odprta bo samo še do neddie, 25. maja, vsak dan od 8. do 13. . ure. BREŽIŠKE VESTI Pobratena godba v gosteh 1 ■■ - ■ -- — — Na Senovem bo koncert orkestra iz Burgaua v nedeljo, v Kostanjevici v sredo Dan mladosti bodo imeli senovčani bogato izpolnjen s kulturnim 1 pihalni orkester iz programom. V goste bo že dan prej prišel piliš bavarskega mesta Burgau, s katerim so se senovski godbeniki 1978. leta pobratili. V domu XIV. divizije bo gostujoča godba priredila koncert. Začd se bo ob 18. uri, uro prej pa bosta obe godbi v sprevodu krenili in igrali skozi Senovo. Pihalni orkester iz zahodno- Eska in župan Burgaua Alfred nemškega mesta Burgau je bil prvič na Senovemm 1972. leta, Senovčani pa so mu vrnili obisk 1978. Takrat so se tudi pobratili in vpisali v zlato knjigo. V tej godbi igrata že vrsto let tudi dva zdomca, ki sta bila prej člana senovske godbe. Ta dva sta pobudnika za boljše medsebojno poznavanje in gojitev trajnih stikov med godbeniki. Senovčanom se je ob obisku v Burgauu posebej vtisnil v spo-| min koncert, ki so ga priredili za 800 jugoslovanskih delavcev in zdomcev na gradbišču bližnje jedrske elektrarne. Povsod so naleteli na izredno tople sprejeme. Pihalni orkester iz Burgaua je bil ustanovljen po vojni, medtem ko ima senovska godba že 52-letno tradicijo. Na koncertu gostov, ki bo 25. maja na Senovem, bodo godbi izročili spominsko darilo. Darila bodo prejeli tudi dirigent godbe Wili Schmid, predsednik godbe Hans je topolovih plantaž v sodelovanju s tovarno „Djuro Salaj’ Krškem. JTa delovna organizacija financira 85. odst. vseh del. Topolovih plantaž je v Vrbini že 550 hektarov. Na leto posekajo približno 40 hektarov, prazne površine pa takoj spet zasadijo. Pri pogozdovanju sodelujejo s šolami in organizirajo za učence zanimivo obliko šole v naravi. Drevesnice imajo Rimšu, Kostanjevici in Vrbini. Vse skupaj obsegajo 16 hektarov. Zdaj načrtujejo nabavo specialne strojne opreme za drevesnice in za gradnje, sami pa so začeli izdelovati zaščitna sredstva proti objedanju divjadi, termično obdelano PVC folijo za spiralno ovijanje drevesc. To bodo z veseljem pozdravili zlasti sadjarji. JOŽICA TEPPEY Nova domova za milico in teritorialce Oboji obljubili še vestnejše izpolnjevanje dolžnosti Za brežiško občino sta dom postaje milice in dom teritorialne obrambe izjemnega pomena, so poudarili govorniki ob njuni otvoritvi dne 13. maja. Obe poslopji skupaj sta veljali 20 milijonov dinarjev. Stojita tik drugo ob drugem, kar bo omogočilo še boljše sodelovanje med organi varnosti in zaščito. Generalpolkovnik in komandant teritorialne obrambe Slovenije Branko Jerkič se je ob tej priložnosti zahvalil delovnim organizacijam in občanom, da so zbrali sredstva za dva tako pomembna objekta. Za dom teritorialne obrambe je dejal, da bo dom mladih ljudi, ki se bodo zdaj še raje udeleževali številnih aktivnosti v okviru usposabljanja za obrambo svoje domovine. Novi dom milice ima tudi nekaj garsonjer za samske miličnike, za katerih stanovanja je bilo doslej le slabo poskrbljeno. Vlak bratstva bo pripeljal 5. junija V Krškem prvi postanek na slovenskih tleh v Slovenijo delegacij« gostitelji nekdanjih sloven- V Krškem se pripravljajo na slovesen sprejem vlaka bratstva, s katerim vsako leto ob tem času pripotujejo legacije in skih izgnancev v Srbiji. Vlak bo pripeljal na krško železniško postajo 5. junija ob 11. uri. Med enournim postankom bo gostom spregovoril predstavnik republiške konference SZDL in jim izrekel dobrodošlico ob prihodu v Slovenijo. Krčani jih bodo povabili, naj prisostvujejo mitingu, za katerega so pripravili bogat kulturni program. Na odru pred postajo bo zaplesal folklorni ansambel „France Marolt” iz Ljubljane, zapeli bodo združeni pevski zbori krške občine in igrali bosta tudi združeni godbi na pihala iz „Celuloze” in s Senovega. Sprejem vlaka v Krškem bo največja manifestacija v Sloveniji. Krčani bodo zadržali uradno delegacijo iz pobratene občine Bajina Bašta, ki si bo naslednji dan ogledala muzejsko zbirko o slovenskih izgnancih na brestaniškem gradu. Seidler. Godba bo ostala na Senovem teden dni. Medtem bo prirejala koncerte tudi v drugih krajih. Drugi koncert bo imela v ponedeljek popoldne v Stu-biških Toplicah. Isti dan si bodo godbeniki ogledali Avgu-stinčičevo galerijo v Klanjcu, Titov rojstni, kraj in spomenik kmečkim uporom v Dolnji Stubici. V torek jih bodo peljali v Brežice, Mokrice m Cateške Toplice, v sredo pa bodo obiskali delovne organizacije na Senovem. Gostom iz Burgaua bo v ponedeljek, 27. maja, priredil sprejem predsednik krške občinske skupščine Silvo Gorenc. V četrtek bo imela godba dva koncerta: ob 13. uri za kostanjeviške šolarje v grajski cerkvi v Kostanjevici, ob 16.30 pa koncert v Šmarjeških Topli- POSLEJ TRGI IN ULICE Senovo do zdaj ni imelo ulic, toda kraj se veča, zato se bo vedno teže znajti v njem samo s hišnimi številkami in nazivom kraja. Občani so na zboru predlagali poimenovanje ulic. Dogovorili so se tudi za imeni dveh trgov, prvega naj bi poimenovali v Trg rudarjev, drugega v Trg Štirinajste divizije. Vsi predlogi bodo seveda še v javni razpravi, preden bodo dokončno oblikovani cah. V soboto bodo godbeniki odpotovali v domovino. J. TEPPEY , NOVA TRŽNICA BO NA LEVEM BREGU Mesto Krško že nekaj časa nima več tržnice. Stara je bila na desnem bregu Save, vendar tam zanjo ni vec prostora, razen tega, pa večina prebivalstva stanuje na videmski strani kjer so zrasli številni novi stanovanjski bloki. Prostor za tržnico so it" brali ob bivšem hotelu Semič. Pri it"1 gradnji bo sodelovalo več investitorjev, med katerimi je na prvem mestu samoupravna komunalna interesn® skupnost. Svoje lokale bodo gradil*' tam še Agrokombinat, Preskrba, Agraria in Koka iz Varaždina. ŠTIRILETNI OBRAČUN ZK V KRŠKI OBČINI Za v sredo, 28. maja, je v Krškem sklicana programska volilna seja občinske konference ZK. Obravnavala bo poročilo o delu in vlogi občinske organizacije Zveze komunistov, na dnevnem redu pa so tudi volitve predsednika in sekretarja konference in komiteja ter novih članov obeh organov. Od leta 1977 se je število komunistov v občini pomnožilo od 1059 na 1239 članov, število organizacij pa od 53 na 74. Po kongresu so na novo sprejeli 165 članov, kar predstavlja 15 odst. Žensk imajo 28 odst. in mladih do 27. leta 27 odst. Delu z mladimi se bodo poslej še več posvečali in spodbujali politično osveščanje od vrtca naprej. junija svetovno prvenstvo v speedwayu za dvojice, zato hiti)0 urejati stadion, na katerem so zgradili tudi nove tribune. N* gradbišču je vsak dan tudi po 50 brigadirjev — mladincev, ki vneto pomagajo. (Foto: Jožica Teppey) KRŠKE NOVICE SAJENJE - V Krški občini mladina osnovnih šol vneto zasaja drevje in tako skrbi za zdravo zeleno okolje. Na sl id učenci sedmih razredov osnovne šole ,rlurij Dalmatin” med delovno akcijo ob železniški progi. Pusti svet ob njej so zasadili z bori, smrekami, lipami in topoli. (Foto: Jožica Teppey) TOKRAT S FINŽGARJEM -Igralska skupina krške ..Svobode” je znova stopila na oder. Tudi tokrat je posegla po domačem dramskem delu, po Finžgarjevi ljudski drami ..Razvalina življenja”. Z njo se je prvič predstavila minuli petek, uprizorila pa jo bo po vsej verjetnosti še večkrat, tudi izven domačega kraja. PREDLOG SPREJET - Na Senovem, v drugem največjem naselju krške občine, bodo odpravili sedanje oštevilčenje stanovanjskih po-riopij in ga nadomestili z novim. Zbor krajanov je namreč že sprejel predloge o imenih dvajsetih ulic in dveh trgov. Ta bosta nosila ime po legendarni Štirinajsti diviziji in po rudarjih. KRŠKI BAZEN ŽE POLN - Že pred prvomajskimi prazniki so z ogrevano vodo napolnili veliki bazen pri tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj”. Najprej so se vanj ................ ’ — e)j pognali domači plavalci, me prazniki pa so se jim pridružili tud* člani slovenskih plavalnih reprez®1'' tanc. Ker je to ta čas edino od p* plavališče, ki že služi namenu, se t poslužujejo tudi državni repr^Ijj tanti, člani klubov. zagrebških V SREDO VOLITVE - Občin^J organizacija Zveze komunistov y sredo ocenila svoje delovanje . minulih dveh letih. To bo progfa*\j sko-volilna konferenca, na bodo volili sekretarja Komitej® predsednika občinske Konfete**' ter člane nekaterih komisij. PRVI DO KLJUČEV - M^Jn sflboto so v novem stanovanjski naselju Spodnji Grič razdelil* o y 40 ključev za nova stanovanj . štirih zgradbah. V njih je "V skupno 96 stanovanj, a bodo os y to je več kot polovica, vseh* ^ juniju. Istočasno so vselili tu°> je stanovanja v Kostanjevici, *°JnjS|ca prav tako zgradila stanov skupnost. Pet let uspehov pa tudi težav sagr -*r ka*«M Novi obrati na podeželju — Trikon se je rešil izgube — Načrt gradnje stanovanj bol predvidoma nekoliko presežen — Družbeni proizvod rastel počasneje, kot je bilo| predvideno, število zaposlenih pa hitreje — Investiranje po načrtu Srednjeročni načrt občine Kočevje za obdobje 1976/80 bo v javnem uresničen, ugotavlja analiza, o kateri te dni razpravljajo naj višji organi občine in političnih organizacij. Med uspehe lahko or štejemo izgranjo industrijskih obratov na podeželju (ITAS Pirčah in LIV v Osilnici), objektov družbenega standarda, m LIV v vodovodov, cest itd. Pomembni uspehi so plod kupnih akcij, dogovarjanj in todi sovlaganj, na primer pri fpadnji obratov družbenega krrtetijstva in njegovih sanaciji. Uspešno so bile rešene težave v uspeš Trio: konu. Zgrajeni so bili prostori za center usmerjenega izobraževanja. Razširili so zmogljivosti v vzgojno varstvenih zavodih. Na področju gradnje stano-Vanj bo srednjeročni načrt predvidoma presežen, čeprav je bilo tu nekaj zapletljajev in je na tem področju še mnogo skritih rezerv. Vse te dosežke pa so spremljale tudi težave in nekatera neustrezna gibanja, ki lahko Ovirajo nadaljnjo gospodarsko rast. Letos se da še marsikaj bujenega nadoknaditi. Vse sile bo treba usmeriti v odprav- ljanje slabosti in zagotoviti izvajanje poostrenih ukrepov gospodarske stabilizacije. Le tako bo možno doseči ugodna izhodišča za razvoj gospodarstva v naslednjem srednjeročnem obdobju. V obdboju 1976 - 1979 je bila dosežena 6,5-odstotna rast družbenega proizvoda, medtem ko je bila načrtovana 7,5. Rast je zaostala predvsem v zadnjih dveh letih. Prav zato je za letos predvidena 8-odstotna rast, da bi tako dosegli za petletno obdobje načrtovano povprečno 7,5-odstotno stopnjo rasti. Na področju zaposlovanja je za ten pet let načrtovana 3-odstotna rast. V prvih štirih letih je znašala že 4,7 %. Zaradi počasnejše rasti družbenega proizvoda in hitrejše rasti zapo- Šola zgodovinski spomenik V šoli v Kočevski Reki je bil I. kongres slovenske mladine — še dve spominski obeležji: padlim in CT ri- ia, P' in iih iši l v iri-no nu na no as-ne- P® lo. Na nedavni konferenci krajevne organizacije ZZB NOV Kočevska Reka, ki šteje preko UO članov, so se najprej Poklonili spominu desetih preminulih članov njihove organizacije, ki so umrli v zadnjih dveh letih. Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Drago Gril je v razpravi Poudaril, da člani ZZB prizadevno delajo v političnih in drugih organi-z*cijah. in jim priporoči), naj to (telo nadaljujejo. Prisotne je nadalje Oznanil, da bo priznavalnina socialno šibkim članom povečana. Poudaril pa je tudi, da je dokončno zaključeno uveljavljanje posebne delovne dobe. Borci so sklenili, da bodo obnovili spomenike in spominska obeležja, kar bo letos veljalo okoli 30.000 din. Osvojili so predlog, naj že letos Postavijo spominsko obeležje v tehniki, ki je delovala na njihovem ^močju med vojno. Za spominsko °beležje na Plešu pa so predlagali, nai bi ga postavili šele, ko bo točno *j8otovljeno število pobitih, natan-]er> kraj in ko bo urejena še druga dokumentacija. PREDLOG STANOVALCEV '.Zbor stanova cev iz Tomšičeve | _ /21 v Kočevju je v okviru razprav postopnem prehodu na eko-~ 'ce stanarine in in ' o subven- Prisotni so bili seznanjeni s tem, da je predvidena obnova šole v Kočevski Reki. Tu je kmalu po kočevskem zboru oktobra 1943 zasedal prvi kongres slovenske mladine. Kaže, da bo ta spomenik sprejet v spomeniško varstvo. Sklenili so, da bodo sodelovali tudi v letošnji akciji NNNP, ki bo trajala vse leto. slovanja je znašala povprečna rast družbene produktivnosti le 2.4 odst. namesto načrtovanih 4.4 odst. Investicije potekajo v glavnem, v okviru načrta. Prvi dve leti so naraščale sicer nekoliko počasneje, kot je bilo predvideno, v zadnjih dveh letih pa hitreje. Predvidene investicije bodo torej uresničene, le njihova uresničitev je časovno premaknjena proti koncu srednjeročnega obdobja. Tako ne bodo prispevale k hitrejši rasti družbenega proizvoda v tem srednjeročnem obdobju, ampak šele v naslednjem. V sedanjem planskem obdobju tudi ni bilo dosledno uresničeno dogovorjeno načelo, naj bi osebna, skupna in splošna poraba naraščale počasneje kot družbeni proizvod. Zato tudi ni bilo uresničeno načelo, naj bi sredstva za razširjeno reprodukcijo rasla hitreje kot ostale oblike porabe. J. PRIMC MLADINA GRADI Mladinska delovna brigada bo pomagala pri dokončnem urejanju okolja v Kajuhovem naselju v Kočevju. Uredili in opremili bodo tudi novo otroško igrišče. Mladinska delovna akcija se bo začela danes, 15. maja, in bo trajala teden dni. KS je že prej pripravila material in opravila potrebna strokovna dela. Tu je predvideno tudi rekreacijsko igrišče za mladino in odrasle, izgradnja pa je preložena v prihodnje leto. il I o "pmski ^nuanju stanarin naslovil na skup-,,100 Samoupravne stanovanjske '*Pnosti naslednji predlog: Ker v uporabnikov SSS ni delegatov družbenih stanovanj, predlagamo, l ^ skliče delegate (katere, določi-jZbori stanovalcev ali hišni sveti). ‘i bi fahko v svojstvu zbora upo-j. •ukov po delegatski poti v skup-razvozlali in rešili kočljiva • ja, ki jih zdaj namesto njih Jejo drugi. Krajevna skupnost Kostel in osnovna šola Vas—Fara sta pripravili ob dnevu zmage svečanost, ki je bila 11. maja v dvorani v Fari. Najprej je bila komemoracija v počastitev spomina na našega dragega tovariša Tita, nato pa še osrednji kulturni spored. Posvečen je bil DROBNE IZ KOČEVJA u ^BELJA BOLEZEN - Varooza Vj J^na zajedalska bolezen čebel, k n-a10 5iru žarišča te bolezni, ki »trok k nam P° ugotovitvah Itjjjj'°vnjakov iz Dalmacije, so od-*e na območju kočevske tirni?6’ novogoriške občine in pri '** &iL<-’or'5“ čebelarji opozarjajo Cv*te^i*arie> ki so prejšnja leta ob alčacije vozili Čebelje družice Poj®*0 na Goriško, naj letos tega ' 0u.TlMO IN ONESNAŽUJEMO aianu° mesto je v ponos vsakemu Komunalno podjetje f°Pravr ’ P0S‘Pava s peskom m "i ii!a. ^ne pomanjkljivosti. S “"ajo veliko dela, skrbi in stroškov. V mestu pa potekajo- še druga dela, zaradi katerih je težko vzdrževati čistočo. Tako popravljajo več hiš, razširjajo telefonsko kabelsko omrežje itd. ŽEBLJI V DREVESIH - Plakatiranje in objavljanje v mestu še ne poteka v redu, čeprav je za ureditev tega sprejet poseben predpis. Ker so javne oglasne deske često razbite, nekateri obešajo plakate na pročelja hiš, vhodna vrata ali na bližnja drevesa. Debla dreves so že polna žebljev, da so videti kot ježu Stari plakati razcefrani plapolajo, kar gotovo ni v okras mestu niti ne govori v prid naši kulturi. Sicer pa se kar na plakatih vidi, kdo jih izobeša. "J?* : sr® PSI PRED OCENJEVALNO KOMISIJO - Na dvorišču pri Cenetovi gostilni v Ribnici je bilo pred kratkim ocenjevanje psov. Tokrat so pripeljali na oceno največ istrijancev in brak-jazbečaijev. Tako ocenjevanje psov je v Ribnici vsako leto. (Foto: Milan I Glavonjič) IZLET V JELENOV 2LEB Za izlet v kraje, znane iz NOB v ribniški občini, se je doslej prijavilo že 600 uslužbencev Ljubljanske banke iz Ljubljane, računajo pa, da se bo izleta, ki bo 31. maja, udeležilo kar 700 do 800 ljudi. Na pot bodo krenili v treh kolonah, katerih glavni cilji bodo Jelenov žleb (zmaga brigad nad Italijani), Ogenjce (partizanska bolnica, ki je bila zaradi izdaje odkrita in uničena) in Mrtaloz (streljanje Potočanov). Spotoma si bodo ogledali še druge kraje, znane iz NOB,kot so Grčarice (zmaga nad plavo gardo), Travna gora (prva ribniška četa itd.) in druge. Izletnike bodo vodili vodiči, ki jih bo priskrbela organizacija ZZB občine Ribnica. Sporazum o vzdrževanju spomenikov Podpisan je že za precejšen del občine, zdaj pa ga bodo še za območje Sodražice in Loškega potoka — Dobro poskrbljeno za zdravstveno varstvo borcev OTVORITEV JULIJA? - Zdravstvena postaja, ki jo gradijo v Dragi, je bila pod streho že lansko jesen. Te dni — včasih s presledki - potekajo v njej obrtniška dela. Investitorji pričakujejo, da bodo dela končana in da bo postaja opremljena do 4. julija, dneva borca. To pa jim bo uspelo, po videzu sodeč, le, če bodo izvajalci pohiteli z deli. (Foto: Primc) Slavje ob dnevu zmage Počastili spomin na tovariša Tita — V kvizu »Tito — revolucija — mir" zmaga ekipe ZSMS iz Kostela Spomin na prvega borca naše revolucije, voditelja, učitelja in tovariša maršala Tita so najprej počastili udeleženci nedavne občinske konference ZZB NOV Ribnica. Nato so se seznanili s položajem doma in v svetu, končno pa so presedali še delo svoje organizacije in se dogovorili o bodočih nalogah. Med zelo uspešnimi je bila zgodo- delavna komisija za internirance ter vinsko-spomeniška komisija, ki pa zaradi pomanjkanja denarja ni uresničila vseh nalog. V občini je 56 spomenikov, spominskih obeležij in grobišč, za katere organizacija nima dovolj denarja, da bi jih dostojno vzdrževala. Zato so pripravili poseben sporazum o patronatu nad temi spomeniki, ki jih bodo vzdrževali in urejali po nasvetu strokovnjaka arhitekta. Za del občine od Rakitnice preko Ribnice in do Jelenovega žleba so že dobili pokrovitelje. Zdaj se dogovarjajo še za območje Sodražice in Loškega potoka, kjer bosta gotovo prevzela glavno breme Inles in Donit. Odbor aktivistov OF Barje-Kol-pa bo predvidoma do konca maja opravil popis aktivistov. Težave so, ker je precej aktivistov pomrlo, umrlo pa je tudi že*nekaj popisoval-|cev.Meniliso tudi, da je bila premalo KAKO URESNIČUJEMO STABILIZACIJO Izvršni svet občine Ribnica in občinski svet Zveze sindikatov sta te dni spet zahtevala od delovnih organizacij, naj poročajo, kako uresničujejo svoje stabilizacijske programe. Take preglede opravljajo mesečno, posebno temeljito pa vsake tri mesece ob periodičnih obračunih. Zdaj bodo presedali dosežke prvega letošnjega trimesečja. Kočeuske nouke da je bilo premalo stikov z domicilnimi enotami in odbori. Na področju stanovanjskih zadev borcev so menili, da samoupravna stanovanjska skupnost premalo upošteva želje borcev za zamenjavo stanovanj. Mnogim borcem je bilo tudi omogočeno, da so obnovili svoja stanovanja; zdaj ugotavljajo, da so potrebe še vedno velike, denarja pa je za te namene malo. Borci iz ribniške občine lahko pošljejo v zdravilišča na leto le 21 svojih tovarišev. To je premalo, saj je v občini blizu 1000 članov ZZB NOV, kar pomeni, da bi vsak borec prišel na vrsto šele približno na vsakih 50 let. V zdravstvenem domu v Ribnici pomagajo bolnim borcem tako, da j im ni treba čakati predolgo, da pridejo na vrsto, medtem ko onemogle in nepokretne obiskujeta zdravnik ali patronažna 9estra na domu. V novem zdravstvenem domu, ki je v gradnji, pa bodo še lažje poskrbeli za boljše zdravstveno varstvo borcev. J. P. Srečanje pevcev Jutri pevska revija Dolenji vasi Tradicionalna revija pevskih zborov, že šesta po vrsti, bo jutri, 23. maja, v dvorani DC-16 v Dolenji vasi pri Ribnici. Tudi letošnjo prirejata Zveza kulturnih organizacij Ribnica in KUD France Zbašnik iz Dolenje vasi. Svoj nastop so doslej prijavili pevski zbor Sodražica, moški pevski zbor DKUD Svoboda Kočevje, oktet Donit Sodražica, pevski zbor „Lončar” iz Dolenje vasi, oktet „Lovci” iz Sodražice, pevski zbor Slemena, nonet,,Vitra” iz Ribnice in pevski zbor iz Loškega potoka. S pevsko revijo v Dolenji vasi bodo pevski zbori iz ribniške občine zaključili sedanjo pevsko sezono. Udeležili se bodo le še republiškega pevskega tabora.Za pevsko revijo v Dolenji vasi je vsako leto veliko zanimanja poslušalcev iz domače občine pa tudi iz sosednjih občin. Srečanje v Dolenji vasi izkoristijo pevci tudi za izmenjavo izkušenj in za razgovore o nadaljnjem sodelovanju pa tudi za kovanjfe načrtov za bodoče delo. Tisoč delavcev - sodelavcev V Ribnici izvolili poseben odbor za informativno-propagandno dejavnost spominu'na pokojnega pisatelja Toneta Ožbolta. Mladinci iz osnovne organizacije ZSM Vas-Fara so gostom predstavili zadnjo Ožboltovo knjigo „Utrinki iz podzemlja”, ki je izšla že po njegovi smrti. Pri tem so poudarili vse tiskarje in tiskarne, ki so delovali na našem območju. V drugem delu proslave so se mladinci iz osnovne šole Vas-Fara in ekipa osnovne organizacije ZSM KS Kostel pomerili v znanju o samoupravljanju pod geslom „Tito-revolucija-mir”. Pokazali so odlično znanje. Zmagala je ekipa KS z rezultatom 16:14. Krajevna konlerenca SZDL Kostel je na svečanosti podelila letošnja priznanja in bronasta odličja OF. Prejelo jih je 20 najbolj prizadevnih krajanov. Proslave se je udeležilo veliko gostov. Med njimi naj omenimo narodna heroja Andreja Cetinske-ga-Leva in Jožeta Boldana-Silnega, soprogo pokojnega pisatelja Olgo Ožbolt, članico medvojne Centralne tehnike KPS Mico Skerlavaj ter predstavnike vodstev občinskih in krajevnih družbeno-političnih organizacij, sosednje KS Brod na Kolpi, sveta šole in druge. Tekmovalci so na zaključku prejeli bogato knjižno nagrado, ki jim jo je izročila Mica Skerlavaj. S prireditvijo smo dostojno proslavili 3S-letnico osvoboditve in zmage nad fašizmom. MARIJA VOLF Občinski svet Zveze sindikatov Ribnica je minuli četrtek izvolil odbor za informativ-no-propagandno dejavnost, zdaj pa volijo podobne odbore oziroma komisije osnovne organizacije sindikata v vseh OZD. Glavna naloga teh odborov bo, da bodo pravočasno in dobro obveščali delavce. Novi odbori bodo organizirali obveščanje preko svojih glasil, ki bodo izhajala vsak mesec, najmanj pa na dva ali tri mesece. V njih bodo objavljeni razni osnutki in predlogi, o sprejemu katerih bodo nato lahko delavci temeljito razmislili in zato tudi preudarno odločali. Doslej pogosto delavci takih Rredlogov niso dobili v roke. (ovi način obveščanja bo velik korak naprej pri uveljavljanju samoupravljanja. V glasilu bodo pred dokončnim sprejemom objavljeni tudi drugi predlogi in osnutki, na primer osnutek načrta investicij itd. Seveda pa bodo v svojem glasilu delavci obveščeni tudi o tem, kako so bili njihovi predlogi končno sprejeti in uresničeni. V nekaterih OZD imajo obveščanje organizirano razmeroma dobro že zdaj. V največjih kolektivih izdajajo tudi glasila, ki ponekod izhajajo bolj, drugod pa manj redno. Se vse preveč OZD pa je obveščalo člane kolektiva le preko oglasne deske ali celo samo ustno. To za uspešno odločanje ni dovdj. Le pismena oblika obveščanja je primerna za današnji čas. Seveda bo treba člane teh novih odborov tudi usposobiti za obveščanje in poročanje. Zanje bodo organizirali poseben seminar. Ta bo potreben tudi za sodelavce sedanjih tovarniških glasil, saj bodo imela sedaj glasila nekoliko drugačno vsebino, poskrbeti pa bo treba tudi za njihovo večjo aktualnost. J. P. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI POKROVITELJI SPOMENIKOV - V ribniški občini podpisujejo sporazume o pokroviteljstvu nad spomeniki, spominskimi obeležji in .grobišču Pokrovitelji bodo spomenike tudi vzdrževali, ker organizacija ZZB za te namene nima dovolj denarja. Pokrovitelj spomenika pred stavbo občinske skupščine je občin- Sa skupščina, pred gradom pa ajevna skupnost Ribnica. Plošče po Ribnici bosta vzdrževala občinski vodstvi ZK in SZDL. Spomenik talcev sodi pod pokroviteljstvo Inlesa, grobišče v Hrovači pa Rika. Gozdarji so prevzeli v oskrbo spomenike in obeležja od Rakitnice preko Grčaric do Jelenovega žleba. SODRAŽICA PRAZNUJE -Vsako leto 25. maja praznine v spomin na osvoboditev in množičen odhod krajanov v partizane svoj krajevni praznik Sodražica. V počastitev praznika več prireditev. osrednje pa bo v soboto, 24. maja, ob 19. un. KMALU NA DELOVNE AKCIJE - Mladina ribniške občine zaključuje priprave na letošnje mladinske delovne akcije. Glavni bosta od 22. junija do 25. julija Velikih Poljanah v domači občini, kjdr bo mladina pomagala graditi cesto, in republiška akcija „Kras 80”, na kateri bo ribni&a mladina od 15. julija do 10. avgusta. PREHITRO V OVINEK - Za 50.000 din škode je bilo v prometni nesreči 4. maja ob 19.25 v Sodražici, voznik Boris Fink iz Ribnice, ki je prehitro pripeljal v ovinek, pa je bil lažje poškodovan. Vozilo je na ovinku zaneslo s ceste in se je ustavilo šele na vrtu nove stanovanjske hiše.Voznika so preizkusili z alkotestom, ki je pokazal, da je bil Fink pod vplivom alkohola. Miličniki so mu odvzeli prometno in vozniško dovoljenje. RESET0 11606) *★ 22. maja 1980 DCLEHJSKI LIST I9 Žaga se ne ogiba razvojnih poti Naložbe bodo omogočile boljše delo — Dohodkovno povezovanje in skrb za delavce Sevniška Žaga, tozd brežiškega Gozdnega gospodarstva, ima v zadnjih letih spodbudne poslovne uspehe. Se 1975 so imeli 3,08 jjiilijona izgube; večino (2,80 milijona) so solidarnostno pokrili tozdi, ostalo pa sami. Nago rast tega majhnega, komaj 5-cianskega delovnega kolektiva nazorno kaže podatek, da so že kri«!^* *,oal3e ustvarili dovolj za povrnitev združenih sredstev za tje izgube in tudi za pogumno načrtovanje razvoja. V tem in prihodnjem letu bodo dela in še pod streho bodo. Direktor . x piuivuiijcill 1CIU uuuu v ' Z ^vanajstmilij°nsko naložbo dodatno linijo v žagalnici za Polovico povečati zmogljivost; lani t k v deske 24 tisoč Kubičnih metrov hlodovine, po .. °bitvi dodatne linije bodo razža-j 1 35 tisoč kubikov hlodovine. ® Pomembneje bi se vključili v • ozna prizadevanja, saj so lani h,VbZ1*' odstotkov, predvsem °v les v Italijo in češnjev v rancijo, v prvem trimesečju letos m '2V0Z'*‘ na konvertibilno Kr k *e Za *nil'jona dinarjev. VJU uvozni usmerjenosti zado-jujejo tudi vse domače potrošni- Delovni pogoji na Žagi so razme-lin^3 ^ naložbo v dodatno •jo v žagalnici, ki zajema transporterje, tračno žago — hlodarko agala bo lahko hlodovino premera o do 120 cm), stranski viličar in °J za tlačenje žaginih listov (edini j opreme iz uvoza), bodo lahko e ali bolje in več. Delavci pa se ndar najbolj veselijo sortirnice, saj 0 precej manj težkega fizičnega tekmovanje iz PRVE POMOČI Nedavnega občinskega tekmovan- * ‘z prve pomoči se je udeležilo °|em šolskih ekip in šest ekip, ki so sestavljali odrasli. Med slednjimi zmagala ekipa Metalne iz Krmelja,' "jed mladimi pa so bili najboljši tek-"»valci OS Blanca. Žage Ivo Bec ponosno opozori na vzorno storilnost, kajti po projetku za novo naložbo - izdelal ga je „Institut za drvo” iz Zagreba - so predvidene dobre štiri ufe za kubik razžagane hlodovine, pridni delavci Žage pa že sedaj potrebujejo za to opravilo, vključno z manipulacijo, le 3,2 ure. Verjetno so pogoste zahteve občinskih družbenopolitičnih organizacij, zlasti ZK, češ, da bi bilo potrebno več storiti za večjo stopnjo predelave lesne mase, našle določen odsev v srednjeročnem načrtu 1981 - 1985. Vanj so namreč za Žagi vnesli izgradnjo decimirnice. Tako bi predelali 7 tisoč kubikov desk v razne elemente, predvsem za Stiles in Kopitarno. S sosednjim Stilesom jih povezuje samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev za izgradnjo skupnih proizvodnih zmogljivosti na osnovi skupnega prihodka in dohodka. S sodelovanjem so zadovoljni, pričakujejo pa večjo pomoč SEJA IS V KRMELJU Občinski izvršni svet z današnjo 36. sejo v Lisci v Krmelju pričenja uresničevati nov način dela. Ko namreč danes obravnavajo izjemno pomembne zadeve, kot sta analiza poslovnega uspeha sevniškega gospodarstva v prvem trimesečju letos in problematika Jugo-tanina, načrtujejo tudi ogled Lisce in Metalne. Tako se bodo seznanili tudi z aktualnim družbeno-gospodar-skim položajem v krmeljski krajevni skupnosti. STREHA — Streha sev-gradu je na več koncih Frčala, zato se je občinska ‘uma skupnost odločila de-• m« podpreti prekritje gradu. . e«vci krovstva Ivana Abrama Uobrave pri Kostanjevici že te i maJa ^J'e zamenjujejo la-ro " Prekrivajo streho z bob-del, LTt Predvidevajo, da bodo *°nčali v šestih tednih, po stali^!ČUnu P3 bo nova streha (Nto dUr’) mflii°nadina,iev- FANTAZIJA ZA DRAMILO Petkov koncert mešanega pevskega zbora brežiške gimnazije je dobro ogrel dlani številnih ljubiteljev zborovske pesmi v Sevnici. Umetniški vtis je bfl popolnejši tudi zavoljo trdne odločenosti zborovodje profesorja Josipa Klepca, da predstavi celovit spored, saj številni gimnazijci obiskujejo srednjo glasbeno šolo in obvladajo nekatere inštrumente. Toda da so lahko popestrili prijeten kulturni večer z Mozartovo Fantazijo za klavir v d-molu in še nekaterimi instrumentalnimi vložki, so morali gimnazijci pripeljati pianino celo iz Brežic. Sevniška kulturna dvorana še tega ne premore, kaj šele klavir. Morda pa bo Mozart, čeprav s fantazijo, le še koga predramil. Mnoge Sevničane v dvorani je že opomnil na predolgo kulturno sušo in da bo potrebno čvrsto zgrabiti za vajeti malce opešane kulture. P.P. ibut SEVNIŠKI PABERKI b®cf TEMU DA ima GG Pnkoit^P^J počitniških hišic in S Savudriji S1' !rožinju’ v Umagu 2age 2a J®, odzivnost delavcev ob Jadrann i*an-ie letnega oddiha ‘oda Si zelo pičla. Težko bo, *avce n njJno> da bi prepričali ['etn delu j VJU škodljivem napor-0 bi si doma na zemlji poleti, 14 težko Irf°iIa,i nabrati novih moči Potrebno ,v ‘ova™i. Seveda bo niit ? 't* tudi gmotno in še Plat tega problema. SEKRETARIAT Su L^JE ZADEVE je sevni-S ^eto or^L društvu podelil u Priznanif ,°V za notranje zadeve ySPehe „5 *a •ztedne zasluge in £ . Vgradnji varnostnega s?^ite » “tema družbene samo-*etnikj|^ eno ^oko priznanje o^TvnSPD?nr, TURISTIČNO d n«*,,. PRIPRAVLJA tudi letos mladosti „majske igre Juui ob 20. uri bo na strelišču na Radni nočno streljanje za tričlanske ekipe. Gotovo bodo zanimivi izidi straljanja z vojaško puško M 48, saj mora ekipa v minuti izstreliti 5 strelov v isto tarča Nad tako, bolj družabno prirejenim streljanjem bodo bedeli strokovnjaki občinske strelske zveze. Pojutrišnjem, v soboto ob 13. uri bo nadaljevanje »majskih iger” pri mlaju v novem delu Sevnice. Posamezniki se bodo pomerili v plezanju na mlaj in skakanju v vrečah, dvojice bodo tekmovale v žaganju hloda, osemčlanske ekipe pa bodo preizkušale moč in spretnost pri vlečenju vrvi. Za izvedbo teh iger bo skrbela občinska zveza telesnokultumih organizacij. Pozornost bo veljala tudi sevniškim radioamaterjem v njihovem lovu na lisico. Na ..majskih igrah” lahko sodeluje tisti, ki mu je več do družbenih, prijetnih preizkušenj, a tudi tisti, ki se nadeja kakšnega priznanja. Sevniško Turistično društvo je poskrbelo za vse! Ovnički viistnii Stillesovega „investicijskaga štaba”, kot je nekdo označil skupino strokovnjakov Stillesa med nedavnim obiskom delovne skupine CK ZKS, prav ob novi naložbi. Podoben sporazum kot s Stille-som snujejo na Žagi tudi s Kopitarno. Prizadevanja za humanizacijo dela se na Žagi kažejo tudi v najnovejši pridobitvi na področju družbenega standarda. Družno s sosednjo STT tovarno konstrukcij so uredili prepotreben obrat družbene prehrane. Od prvih dni maja pripravljajo tri kuharice v dopoldanski izmeni 120 malic, v popoldanski pa do 70. Visokokalorični in obilni obedi so očitno dovolj okusni, da pritegnejo tudi druge delavce, iz tozda Gozdarstvo in TOK, tudi pisarniškim močem tekne. Ker so delavci Žage zvečine iz okolice Sevnice, nimajo želja po družbenih stanovanjih. Zadovoljni so z manjšim posojilom za pričetek gradnje stanovanjske hiše v domačem kraju. Letos imajo na voljo za 650 tisočakov kreditov za individualno gradnjo ali za nakup stanovanja. To so sredstva komaj za nakup manjšega stanovanja! P. PERC KAJ BO Z BRIGADAMI MLADIH Predsedstvo občinske konference SZDL je včeraj med drugim razpravljajo o mladinskih delovnih akcijah. Občinska mladinska organizacija je bila prejšnja leta zelo uspešna na zveznih in republiških akcijah, saj so se brigadirji vračali z najvišjimi priznanji za dosežene rezultate na trasi cest, vodovodov in za razvejeno samoupravno in kultumo-družabno življenje. Lani so brigadirji nekako zagrenjeni odhajali iz Sevnice, saj brigada ni bila kompletna, zato se niti niso nadejali spodbudnih priznanj. OK ZSMS si prizadeva vključevati v MDB predvsem štipendiste, torej dijake in študente, žal pa ni ustrezne odzivnosti. Tako še vedno ostajajo jedro brigad iz sevniške ob'čine mladi dclavci, ki se razumljivo, srečujejo z določenimi problemi, predvsem z zamenjavami na delu in priznanjem izrednega plačanega oddiha. Sporazum pomeni podražitev Za Titov sklad Mnogi so prispevali denar za štipendiranje V sevniški občini so spontano začeli uresničevati pobudo, naj bi OZD, družbenopolitične organizacije, društva in občani namesto cvetja in vencev ob izgubi tovariša Tita namenili denar v Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in delavskih otrok. Podatki, ki jih imamo na voljo, niso popolni, saj je marsikdo nakazal denar neposredno, mimo komiteja OK ZK, kjer smo dobili posamezne številčne podatke. V Jutranjki so se odločili, da prispevajo vsi tozdi in DS SS po 3.000 dinarjev, torej skupaj osemnajst tisočakov; Lisca (krmeljski in vsi sevniški tozdi ter DS SS 10.000 din, senovški tozd pa 5.000 din); komite OK ZK in ONPZ Bohor po 5.000 din; OS Tržišče 4.000 din; Dom počitka Impoljca, OS Blanca, Gostinsko podjetje skupaj s tozdom Žaga, TOK - tozd Gozdarstvo po 3.000 din; Poklicna oblačilna šola 2.500 din; Lekarna 2.000 in Šolski center Sevnica 1.500 dinarjev. Med obrtniki se je izkazal zidar Vinko Milek, ki je za Titove štipendiste namenil štiri tisočake. Posebej naj omenimo skromno cvetličarko in vrtnar ko Cecilijo Sotlar iz Boštanja. Ta s solzami v očeh pripoveduje, da je kot desetletno dekletce med vojno izgubila očeta, družino pa so izeselili na Kočevsko. Cilki -tako ji pravijo prijatelji in znanci - se je za vedno vtisnilo v spomin nepričakovano srečanje s Titom; to se je zgodilo kmalu po osvoboditvi v dalmatinskem mestu Kaštel. O Titu je Cilka veliko slišala že med vojno, zdaj, ob boleči izgubi jugoslovanskih narodov in narodnosti, pa je za 1 itov štipendijski sklad namenila 2.040 dinarjev, da bi tako pripomogla k šolanju mladih, če že sama v težkih časih ni imela možnosti obiskovati šole. P.P. Kmetijska zadruga Trebnje je sklenila sporazum o dobavi sredstev za zaščito rastlin Čeprav se skoraj vsako leto okoli krompirja pletejo povsem enake zgodbe, katerih $avni motiv je vprašanje cene, ostaja, ta poljščina najbolj rentabilna rasdina. Zato jo kmetje v trebanjski občini še naprej pridno sade. Inž. Alojz Metelko iz pospeševalne službe kmetijske zadruge v Trebnjem je povedal, da so letos že podpisali pogodbe o dobavi krompirja z okoli 800 kmeti. Vsega skupaj bodo od njih kupili 7.000 ton krompirja, ki ga bodo vsega tudi odprodali Kolinski na Mimo. Večina bo posajena sorta igor, nekaj pa bo tudi nove slovenske sorte jaka ter ostalih sort. Prej kot slej pa ostaja pri pridelovanju krompirja vprašanje še zmeraj majhnih količin na enega pridelovalca. Pridelovanje krompirja je namreč še vedno precej razdrobljeno, saj ga vsak kmetovalec pridela poprečno le 5.000 do 7.000 kg. Tudi pridelki so še vedno dokaj majhni, saj kmetje na en hektar pridelajo le do 15 ton tržnih presežkov krompirja, kar je za bolj rentabilno proizvodnjo še vedno premalo. Upanje ostaja Marsikaj je že izboljšano v življenju kmetov, precej vprašanj pa ostaja še odprtih — Kakšna bo prihodnost? Kaj pomeni kmetovanje v kooperaciji s Kmetijsko zadrugo Trebnje, lahko povedo tudi Viščkovi z Volčjih njiv pri Mirni. Medtem ko pred začetkom kooperacijskega pridelovanja skoraj niso videli prihodnosti za svoj poklic, so zdaj kljub težavam, s katerimi se več ali manj srečujejo vsi kmetje, vendarle zadovoljni. Predvsem lahko pokažejo velik nov hlev, v katerem imajo zdaj 27 glav živine, od katere 11 glav pitajo za kmetijsko zadrugo. Seveda pa njihovo delo ni omejeno samo na rejo živine za meso, marveč se ukvarjajo tudi s pridelovanjem na poljih. Tako med drugim kot skoraj večina kmetov iz trebanjske občine sadijo krompir, pridelujejo pa tudi krmo za rejo živine. Delaje na 15 hektarih zemlje vsekakor za vse dovolj, čeprav Poldetu in Francki Višček pri tem veliko odležeta dva traktorja in več druge kmetijske mehanizacije. „V dvanajstih letih, kolikor že delamo na tej kmetiji, se je marsikaj spremenilo,“ pravi Polde. „Precej stvari je šlo na boljše, tako na primer solidni kooperantski odnosi s kmetijsko zadrugo, na podlagi katerih smo dobili tudi kredite. Se zmeraj pa je ostalo precej nerazrešenih vprašanj glede odnosa do kmeta, ali bolje, njegovega položaja. Predvsem se nam z vsakim dnem bolj zastavlja vprašanje naše bodočnosti. Kako bo, ko ne bomo mogli več tako delati kot zdaj, ko smo še kar mladi in sposobni.” Podobno govori tudi Francka, ki pogreša predvsem dopuste za kmete, saj ti ne morejo iti med poletno sezono za teden ali deset dni na dopust na morje. Tudi po drugih ugodnostih kmetje niso izenačeni z drugimi kategorijami delavcev. Prav zato čutijo negotovost in razmišljajo o zmanjšanju pridelovanja, saj je to v velikih količinah ob sedanjem sistemu socialne varnosti za kmete precej bolj tvegano kot proizvodnja v manjši meri. Kljub temu pa vedo, da ne bomo mogli začeti delati v tovarni. Za tak način življenja je vendarle prepozno. Zato jim ostaja upanje na izboljšanje. Čeprav kmetje pričakujejo težave z dobavo sredstev za varstvo rastiin in umetnih gnojil, ker so surovine zanje še vedno skoraj vse uvožene, pa kmetijska zadruga po sedanjih obetih zagotavlja njihovo redno dobavo. Dobava pa bi se gotovo ustavila, če zadruga ne bi pravočasno sklenila sporazumov z izdelovalci omenjenih sredstev, s katerimi si bodo zagotovili potrebne količine, kar pa bodo morali pokriti z višjo ceno.. Čeprav, se bodo kmetijski pridelki v tem času smeli podražiti le za 13 odstotkov, reprodukcijski material pa se je že podražil in pričakujejo nove podražitve, pri kmetovalcih ni vprašanje, ali uporabiti sredstva ali ne. Pri materialnih stroških znaša cena za ta sredstva zelo majhen delež, njihova uporaba pa lahko poveča pridelek tudi za 50 odstotkov. Zato se bodo kmetovalci seveda odločali tudi za iako draga sredstva, ki jih bodo dobili po posebnih sporazumih. J. S. SODELOVANJE Z ITALIJANI Po vesti o Titovi si italijanska občina Guast poslala sožalno brzoj; trebanjski občini. S to jansko občino, v katere vodstvu so komunisti socialisti, Trebanjci že 4fllj časa sodelujejo, to sodoo-vanje pa nameravajo v prihodnje še razširiti. Trni Italijani imajo v svojem občinskem središču svojo galerijo naive, pihalni orkester in druge dejavnosti. Tako naj bi sodelovali na teh področjih, obiske pa naj bi izmenjali tudi športniki, taborniki, nekaj italijanskih mladincev pa naj bi se udeležilo mladinske delovne akcije v Suhi krajini. Z I ‘ I • * - S ' \ . * ’ f ^ n 111 i' .. m ' VSE BO ODKUPILA KOLINSKA — Krompir, ki ga bodo trebanjski kmetje prodali Kmetijski Zadrugi Trebnje, skoraj ves odkupi Tovama za predelavo krompirja z Mirne. Zmaga „Dane” Na občinskem tekmovanju enot prve pomoči je bilo 25 ekip Preteklo soboto je bilo v Veliki Loki že peto tekmovanje ekip prve pomoči enot civilne zaščite iz trebanjske občine. Pokrovitelj je bil Donit, sodelovalo je 25 ekip iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, skupaj 175 tekmovalcev. Na tekinovanju, ki je že tradicionalna oblika preverjanja znanja in spretnosti, so tekmovalci pokazali, kaj so «e naučili na številnih tečajih, ki jih prireja občinski štab CZ. Najboljši so se uvntili na iepubli3co tekmovanje, med prvih pet pa so se uvrstile ekipe mirenske „Dane” (prvo mesto), potem trebanjske, šentruperške in dobmi&e krajevne deupnosti ter mokronoška Iskra. ZASILNI PRISTANEK - Tale karoserija starega volkswagnaje takole zasilno pristala v gobeli pod cesto med Poljanami in Trebelnim. Kdor jo potrebuje, gre lahko kar ponjo, saj na mestu, kjer leži, ni v poseben okras. IZ KRAJA V KRAJ NIKOLI NI VSEM PRAV -Medtem ko so nekateri Trebanjci hvalili tudi podnevi prižgano javno razsvetljavo, češ da jim pomaga vedriti te turobne spomladanske dneve, so drugi godrnjali nad tem. Bili so mnenja, da to v sedanjem času stabilizacije ni nikakršen prispevek k varčevanju z energijo. In verjetno bodo morali takšnega mnenja biti še nekaj časa, saj to zelo počasi prodira do odgovornih. BO SPET O CENI? - V Tovarni za predelavo krompirja na Mirni bo 27. maja že osmi zbor pridelovalcev krompirja. Poznavalci menijo, da bodo na njem spet največ tarnali nad nizkimi cenami te poljščine. Zanimivo pa je, da ga kmetje kljub tarnanju sadijo vse več. Kdo ve. zakaj! Pa ne da zaradi ljubezni do domače predelovalne industrije? PRAZNIK FOLKLORE - Mo-kronožani, ki sicer ne slove posebno po prizadevnosti na kulturnem področju, kar pa bi seveda na vso moč zanikali, se pripravljajo na svoj mali festival folklore, ki bo v začetku junija v Mokronogu. Tudi domača folklorna skupina že nekaj časa prizadevno vadi, tako da bo do nastopa dobro pripravljena. BO S KRUHOM ENAKO? -Čeprav zdaj trebanjske gospodinje niso zadovoljne z novomeškim kruhom, saj je pogosto nekvaliteten, pa tudi njegova dobava je nekako neredna, se nove pekarije, za katero je bilo rečeno, da bo dograjena letos, nič kaj ne veselijo. Boje se namreč, da bo potem z domačim kruhom enako kot z mesom. Trebanjska občina je namreč močan pridelovalec mesa, vendar v njenih mesnicah ni najti vedno najboljših kosov. I: TREBANJSKE NOVICE 22. maja 1980 DOLENJSKI UST 19 salon pohištva novo les NOVO MESTO VAM NUDI IZ SVOJEGA PROGRAMA: • STILNO POHIŠTVO »MONACO« • MODERNO POHIŠTVO »GOTA« • KOPALNIŠKI PROGRAM »KOLPA« Programe drugih proizvajalcev za opremo stanovanjskih prostorov, kuhinj, belo tehniko in notranjo dekoracijo. novoles-novomesto, Komandanta Staneta 38,telefon (068)25-091 r OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge: - 1 KV KLJUČAVNIČAR - 5 DELAVCEV V PROIZVODNJI OPEKE Pogoji: — KV ključavničar z dveletnimi delovnimi izkušnjami in znanjem strugarskih del — NK delavec, starost do 40 let, primerno za moške ali ženske Vsa dela in naloge so za nedoločen čas in z enomesečnim poizkusnim rokom. Prijave naj interesenti pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa. 395/21-80 NON STOP AVTO T A X I ZVONE PAVEG £> telefon 22-744 od zmCIJG - ZVTIGJ super Nova alkalna baterija — za vse aparate, ki zahtevajo veliko električne energije. Uporabna in priporočljiva je za otroške igrače, filmske kamere, prenosne magnetofone, gramofone kasetne radijske aprate itd.* Kjer navadne Leclancheove baterije zaradi velike obremenitve odpovedo, baterije SUPER ZMAJ vedno zadovoljijo naše potrebe. Baterija SUPER ZMAJ je zaščitena proti iztoku in je dvakrat boljša od navadne Leclancheove baterije. Za električne aparate in žepne svetilke — univerzalne baterije »ZMAJ«. Baterija SUPER 9 V je zračno depolarizacijska, zato je trikrat boljša od navadne baterije. Namenjena je za tranzistorske radijske aparate, male kalkulatorje, TV — pilote. Uporabna je za vse vrste tranzistorskih aparatov. HlZmCU Ljubljana INTEREXPORT Ljubljana INEX Potovalna agencija POTOVANJA V TUJINO TUNIZIJA — različne variante, od 3—7 dni, letalo, odhod od 20. 5. dalje - FRANKFURT — sejem mesnopredelovalne industrije, 3 dni, letalo, odhod 3. 6. 1980 - LICHTENSTEIN — avtobus, odhod vsak petek - LONDON in PARIZ, letalo, odhod vsak petpk - VARŠAVA - 3 dni, letalo, odhod vsak četrtek oz. petek - TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA v Veliki Britaniji POTOVANJA PO DOMOVINI - BEOGRAD-FRUŠKA GORA-KRAGUJEVAC, 2 dni, letalo-avtobus, odhodi vsak petek -BEOGRAD, 1 dan - VOJVODINA - 3 in 4 dni, letalo-bus, odhodi vsak petek - SARAJEVO-TJENTIŠTE-DUBROVNIK, 3 dni, letalo-bus, odhodi vsak petek - PO BOSNI in HERCEGOVINI, 4 dni, letalo-bus, odhodi vsak petek - ČRNA GORA-DUBROVNIK, 3 dni, letalo—bus odhodi vsak petek - PO MAKEDONIJI, 4 dni, letalo—bus, odhodi vsak petek - DOJRANSKO, PRESPANSKO in OHRIDSKO JEZERO, 4 dni. letalo-bu* odhodi vsak petek od 16. 5. dalje DOPUSTI - SPLIT-KAŠTEL STARI, hotel PALAČE, RESNIK, privatna namestitev, letalski in osebni prevoz - MALI LOŠINJ, hotel ALHAMBRA, vila DUBROVNIK, hotel BELLEVUE, hotel PUNTA 354/18-80 PRODAJA MEDNARODNIH IN DOMAČIH LETALSKIH VOZOVNIC VSI PROGRAMI SO NA VOLJO V POSLOVALNICI IN V POOBLAŠČENIH AGENCIJAH Informacije in prijave: INEX, NOVO MESTO, Novi trg 4, telefon (068) 23-773 INEX, LJUB L JAN A,. Titova 25, telefon (061) 312-995 V času od 8. do 14. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Ivanka Kokalj iz Stavče vasi - Anito, Jožefa Šobak iz Krškega - Marjana, Slavica Dujakovič iz Gotne vasi - Slobodanko, Irena Lah iz Dolnjih Ponikev - Estera, Milena Čin-kole iz Dolenjega Krenovega - Petro, Katica Volf iz Sečjega sela - Matejo, Marija Medved z Vrha - Lidijo, Sonja Kahteian iz Sevnega - Sa- miija, Štefanija Petrinič iz Brezovice — Danijela, Božica Sarič iz Gorenje Straže - Gordano, Sonja Sladič z Roj - Igorja, Majda Kapler iz Smar-jetc - Brigito, Jožica Avguštin iz Podturna - dečka, Kristina Vidmar iz Kleč e ta - Majo, Martina Cvelbar iz' Šentjerneja - Mojco, Darinka Be-ccle s Sela pri Zburah - Klavdijo, Štefka Zakrajšek iz Mokronoga -Željka, Vida Trenz-Kralj iz Šentjerneja -- Kristjana, Majda Mikec z Malega Slatnika — Janjo, Darinka Kosem iz Trebnjega - Dejana, Slavica Kralj z Zajčjega vrha - Andreja, Stanislava Kosar z Rožnega - Tomaža, Marija Povše z Mirne - 'Mitja, Marija Lešnjak iz Volčkove vari " Tomaža, Marija Kunfek iz Leskovca — Severi no, Ruža Kokalj iz Trnovca - Denisa, Marija Zupančič z Dolnj? Prekope - Jožico, Milica Količ ii Pravutine — Gordano, Jožica Fabjan iz Regerče vasi - Sašo, Ana Selak z Roj — Matejo, Marija Golob iz Gornjega Vrhpolja - Alenko, Lidija Miklič z Gornjih Kamene - Tatjano, Vera Starič s Cikave - Mojco, Ivanka Špehar iz Dragatuša — Andreja, Amalija Pekolj iz Velike Sevnice - Anito, Agata Derganc iz Gabra - deklico, Janja Trgovčič iz Črnomlja - deklico in Ana Opalk iz Brezja - dečka. Čestitamo! ZAHVALA je v devetdesetem ljubi mož, oče in stari oče Po dolgi bolezni nas je v devetdesetem letu starosti zapustil ‘ T>ii..................................... ANTON ŠUŠTERŠIČ upokojenec iz Birčne vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih lajšali bolečino, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, dr. Vodniku pa za skrbno zdravljenje in nego, delegaciji Sob Center Ljubljana, kolektivu tovarne IMV, kolektivu tovarne zdravil Krka, OS Dragatuš, KS in DPO Dragatuš, SOS Črnomelj, ZŠ Novo mesto in vsem, ki ste počastili njegov spomin in pa v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred. Se enkrat vsem prisrčna hvala. Žalujoči: žena, sin,hčerke z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete ANGELE KOŠIR iz Dol. Straže 14 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za-podarjene vence in cvetje, za. izraženo sožalje, sosedom za nesebično pomoč, posebno Dergančevim, Marici Jurkin».Me-dicevhn ter Plutovim iz Novega mesta, Opekarni Zalog, GG TOZD Straža VVZ Rezke Dragar-jeve Šentvid, TIKI Ljubljana in župnikoma za opravljeni obred. Vsem, ki ste drago pokojno spremili k zadnjemu počitku, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Tone, Lojze, Jože, hčerki Jožica in Marica z družinami ter ostalo sorodstvo Dol. Straža, 9. 5.1980 ZAHVALA Ob hudi izgubi dragega moža, tate, deda, pradeda, brata, strica in svaka PETRA BUNJEVCA -MAJORA iz Marindola 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in našega dragega spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizaciji Zveze borcev Adlešiči, govorniku tov. Vranešiču-Cerarju, pevkam iz Adlesičev ter kolektivom Zdravstveni dom Črnomelj, Vzgojnovarstveni zavod Črnomelj, IMV Čmornelj, Petrol Ljubyana - TOZD Kranj in Vezenine Bled. Žalujoči: žena Ana, sin Svetozar z družino, hčerka Zora J^ubica, Matica, Nada in Darinka z družinami, sestra Dragica z družino in ostalo sorodstvo Marindol, Jesenice, Črnomelj, Koritno pri Bledu,Metlika, Ljubljana, Berlin, Ib. 5.1980 20 DOLENJSKI UST (TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 27. V. PETEK, 23. V. Glabod 1 8.55 TV V ŠOLI: Pod gobo, Ruščina, Od tovarne do potrošnika 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izobraževalna reportaža, Kraji in ljudje 14.55 TV V SOLI, ponovitev 17.10 POROČILA 17.15 KAKO JE POLUHEC ODKLONIL ROKO OŠABNE NEVESTE 17.30 PTIČJE STRAŠILO 17.55 ROCK KONCERT: JOHN Martyn 18.30 OBZORNIK 18.40 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V POMORSTVU V tokratni nanizanki poučnih oddaj o poklicih bodo ljubljanski televizijci šolarjem, ki so pred odločitvijo, kam po osnovni šoli, predstavili tiste poklice, za katere je W,■H^- potrebna srednješolska izobrazba. Danes bodo prikazani poklici v pomorstvu, npr. navtik, strojnik, kuhar, medicinec ip. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 7+7, glasbena oddaja 21.00 MARTIN LUTHER KING „Mojim otrokom ne smejo soditi zaradi barve kože.” Tako je govoril črnski revolucionar, ki je pri šestih letih starosti sam spoznal osti rasne diskriminacije, saj mu starši belega sošolca niso dovolili, da bi se igral z njihovim sinom. Ponižanja so se vrstila še naprej, dokler ni Martin 1956 v Montgomeryju pripravil upor črncev. Več ko leto dni je trajala ta akcija, ki jo je budno spremljal ves svet. King je postal vodja gibanja za enakopravnost in od oblasti nenehno zahteval, naj ga podprejo v boju proti rasistom. 1963 je v Washingtonu pred 200.000 udeleženci pohoda miru dejal: ,,Sanjal sem, da bodo nekega dne sinovi nekdanjih sužnjev in sinovi gospodarjev sedeli za skupno mizo bratstva.” Ta nobelovec za mir je v dvanajstih letih revolucionarnega delovanja dosegel več za pravice črncev, kot pa so si jih slednji izbojevali v prejšnjih dveh stoletjih. Dosegel bi kajpak še več, če ne bi 4. aprila 1968 v Memphisu krogle iz atentatorjevega orožja povzročile njegovo smrt. 22.30 V ZNAMENJU 16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Med domom in šolo - 18.15 Mladinska oddaja - 18.45 Zabavna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Človek in čas SOBOTA, 24. V. Glabod 8.00 POROČILA 8.05 MALI PINGVIN 8.20 K. Kovič: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB 9.35 .RTEC NA OBISKU: SREČANJE S SLIKARJEM 8.50 F. Bevk: PESTRNA, 2. del 9.15 PISANI SVET: MORJE 9.55 H. Fallada: ČLOVEK HOČE Navzgor 10.55 PRED ODLOČITVIJO 11.15 ČAS, KI 2IV1: BESEDA -OROŽJE REVOLUCIJE 11.50 625 12.30 in 14. 35 POROČILA 14.40 MLADI JUAREZ. film Mehiški film bo govoril o mladih letih znanega mehiškega revolucionarja in kasnejšega predsednika Benita Juareza. Pripoved bo omejena na tisto obdobje njegovega življenja, ko je Benito začel spozna- vati krivice in trpljenje mehiškega 1M0 NAŠ KRAJ 16.50 CRVENA ZVEZDA: DINAMO, prenos nogometne tekme 18.50 JAZZ NA EKRANU: PAUL BLEY 19.10 ZLATA PTICA, pravljica 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 PESEM, film Pokojni Radoš Novakovič je film z gornjim naslovom posnel 1961 po romanu Oskatja Daviča. Pripoved teče o skupini mladih komunistov, ki imajo med zadnjo vojno vrsto težkih nalog. Miča je zadolžen, da pretihotapi pesnika Vekoviča iz okupiranega mesta na osvobojeno ozemlje. Med akcijo je pesnika zalotil v kočljivem položaju z neko perico, zato je menil, da zanj ni vredno tvegati. S tem se je komunist prekršil zoper ukaz in disciplino. Pesnik medtem pokaže izredno privrženost partizanom in pade v roke gestapa. Miča ima slabo vest, zato se loti reševanja Vekoviča. Igrajo Zoran Milosavljevič, Vasa Pantelič, Špela Rozin, Rade Marko- vič, Bata Zivojinovič in drugi. 21.45 H. Innes: ZLATO BREZNO 22.35 TV KAŽIPOT 22.55 POROČILA 17.45 Zapisi z vasi - 18.30 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dokumentarna oddaja - 21.40 Športna sobota X NEDELJA, 25. V. Glabod 1 r.KU. »tč.Og: 8-15 POROČILA. 8-20 TEKMOVANJE UČENCEV IN STUnPNTOV GLASBE 10.35 I. Ivanac: NIKOLA TESLA 11.35 TV KAŽIPOT GRIS, dokumentarni film 9.40'PRAG Pod gornjim naslovom bomo . gledali finsko oddajo o fantu, ki je 0a pragu pubertete. Začenjajo ga . *®nimati dekleta, še zlasti sosedova Zardeva, ko jih srečuje na cesti, ^burjajoče občutke pa si ne zna j^Iožiti. Primernih knjig si ne upa ’ ■ Piti, tudi z materjo ga je sram nadeti pogovor o tem. Na prav ; Jfikupen način je prikazano pravo , °vekovo zavedanje spolnosti. ‘0.10OSTRŽEK 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 13.40 OLIMPIJA:HAJDUK, prenos nogometne tekme RAZVOJ POPULARNE GLASBE POROČILA JUŽNI BANAT, potopisna oddaja GLASBENA ODDAJA ŠPORTNA POROČILA PESANT NA DRVAR, film Fadila Hadžiča film o nemškem desantu na Drvar so televizijci nekajkrat že predvajali. Da je Nemcem prišla v roke le maršalska uniforma, zaman pa so načrtovali uničenje Tita in njegovega štaba -to so znani dogodki, glavne vloge v filmu pa igrajo Ljubiša Samardžič, Maks Furjan, Pavle Vujisič, Marija Lojk, Franek Trefalt in drugi. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 DAN MLADOSTI, prenos slovesnosti iz Beograda 21.00 BOŠKO BUHA 2150 NOVA GORICA - MESTO MLADOSTI, dokumentarna oddaja 22.25 POROČILA 22.30 NAMIZNI TENIS, reportaža 22.45 ŠPORTNI PREGLED 15.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik — 19.55 Dan mladosti — 21.00 Sumersko potovanje (dokumentarna oddaja) - 21.45 Včeraj danes, jutri — 22.05 Igrani film Ponedeljek, 26. v. Glabod 8oh u V V SOLI: Obisk pri kiparju, lo nn retorika, Osebnosti Rj' TV V ŠOLI: Materinščina, ljUdj a Zgodba, Zemljepis, Kraji in *7.3<: V SOLI, ponovitev •40 . OČI LA ^eli1N1godci V GLASBENI '8.05 J;!VaLSTVO AVSTRALIJE Hu 0JENE P0T1 •rientarni fdm z gornjim naslovom bo govoril o dejavnosti slovenskih jamarjev, prikazal bo priprave na odpravo, iskanje jame in prodiranje v neznani podzemni svet. Videli bomo jamarsko opremo in tehniko pa tudi to, koliko naporov zahteva ta dejavnost od mladih, pogumnih in tovariških ljudi. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 G. Gagliardo: MATI IN HČI. Po lastnem scenariju je televizijsko dramo Mati in hči posnela italijanska režiserka Giovana Ga-gliardo. Glavni junakinji sta mati in hči. V njuno vsakdanjost sc vriva preteklost, za katero je značilno, da je mati pomagala hčeri, ki je imela težave z nogami in je morala uporabljati bergle. Dogodi pa se, da hči ozdravi, odraste, postane neodvisna, mati pa zboli. Toda zdaj hči materi ne vrača ljubezni, ki je bila deležna, mati ostane sama s svojimi spominu Igrajo Carla Gravi-na, Anna Ghcrardi, Marino Masi, Francesca Muzio in drugi. 21.45 V ZNAMENJU 22.00 KOLIKO SE MED SEBOJ POZNAMO 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Šola za junake - 18.00 Narodne pesmi -18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Telcsport - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Črni krah (televizijska nadaljevanka) Glabod 9.15 TV V ŠOLI: Nevidna kletka, Poštni nabiralnik, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Dokumentarni filmi, Risanka, Glasbeni pouk, Pisatelji med nami, Kraji in ljudje 16.15 ŠOLSKA TV: Vidiki inženirske psihologije, Delitev celic, Tajništvo v BOspndinKtvu 17.10 POROČILA 17.14 MALI PINGVIN 18.40 MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 17.30 DALMATINSKE KLAPE glasbena oddaja 17.55 POLETA VČEK 18.30 OBZORNIK 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 AKTUAL NA ODDAJA 20.55 B. Prus: LUTKA 22.15 V ZNAMENJU 22.30 BALETNI PORTRETI: DR. HENRIK NEUBAUER 22.30 BALETNI PORTRETI: DR. HENRIK NEUBAUER 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Nove knjige - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.05 Igre brez meja (prenos iz Vilamoura) - 21. 45 Igrani film - 23.20 Dnevnik SREDA, 28. V. Glabod 9.30 TV V ŠOLI: Zvok v filmu 10.Q0 TV V ŠOLI: Izobraževalni film, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba 17.05 POROČILA 17.10 ŠPORTNO PRVENSTVO LJUBLJANSKEGA ARMADNEGA OBMOČJA 17.30 K. Kovič: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB 17.45 UMETNOST NA TLEH JUGOSLAVIJE 18.05 OTROŠKA PESEM 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: ZEMELJSKI DNEVI TEČEJO Tretji film Gorana Paskaljeviča govori o starih ljudeh v domu upokojencev. Za igralce glavnih vlog je režiser izbral ljudi, ki se z igranjem ne ukvarjajo poklicno, po vsebini, tematiki in načinu obdelave pa v tem filmu ni nič sentimentalnega, prej gre za spodbuden pogled na vsakdanjik ljudi, ki so blizu smrti. Pripoved je tako rekoč dokumentarna, v filmu, ki je vzbudil veliko pozornosti gledalcev in kritikov, pa se menda kaže vpliv Paskaljevičevega praškega šolanja, to pa je občutek za drobne, na pogled manj pomemb- ne življenjske dogodke, ki film odlikujejo s poetičnostjo. Po filmu bo kratka oddaja o filmski ustvarjalnosti tega režiserja. 21.45 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 2150 MINIATURE 22.10 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Amaterski studio - 19. 15 Glasbena medigra - 19.20 Nogometni finale pokalnih prvakov (prenos iz Madrida) - 21.30 Včeraj, danes, jutri - 21.50 Izviri - 22.20 Dubrovniške poletne igre (koncert zagrebških solistov) ČETRTEK, 29. V. labod i 9.10 TV V ŠOLI: Doba zorenja, Jegulje, Klub mladih tehnikov 10.00 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Umetnost, Pravljica, Kraji in ljudje 16.05 ŠOLSKA TV: Vidiki inženirske psihologije, Delitev celic, Tajništvo v gospodinjstvu 17.00 POROČILA 17.05 TIGRIS, dokumentarni film 17.55 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA Mladinska nadaljevanka, posneta po literarni predlogi Glavka Pregla, bo čim bolj neposredno prikazala brezskrbni vsakdanjik otrok, njihove domislice, dogodivščine in potegavščine. V prvi oddaji bodo gledalci spoznali glavne junake, med katerimi bo tudi Old punca, star, odslužen avto, ki je pripraven za potepanje. Režiserske posle je opravil Staš Potočnik, glavno vlogo pa igra Peter Ternovšek. 18.30 OBZORNIK 18.40 MLADI ZA MLADE 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 V ŽIVO 21.35 GLASBENA ODDAJA 22.05 V ZNAMENJU „ 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik - 17.45 Svetilnik - 18.15 Znanost — 18.45 Zagrebulje - 19.30 Dnevnik — 20.00 Neposredni stiki: Poljska - 22.00 Včeraj, danes, jutri tf' zelena luč zeleni v na relaciji: Novo mesto-Ljubljana Kandija 07,12 07,15 07,35 08,32 Novo mesto Trebnje na Dol. Ljubljana 17,38 17,36 17,16 16,22 Razen ob sobotah, nedeljah in praznikih železniško gospodi arstvo uDiiana vaš poslovni partner J ja 22. maja 1980 DOLENJSKI UST ti t)»* * ♦ * 21 tH MU f t Četrtek, 22. maja - Renata Petek, 23. maja - Željko Sobota, 24. maja - Marija Nedelja, 25. maja - Dan mladosti Ponedeljek, '' Torek, 27. maja - Avguštin , 26. maja - Filip Sreda 28. maja - Vojislav Četrtek, 29. maja - Majda LUNINE MENE 29. maja ob 2127 - ščip BREŽICE: 23. in 24. 5. japonski baivni film Čeng. 25. in 26. 5. ameriški barvni film F. I. S. T. 27. in 28. 5. ruski barvni film Vročekrvna leta. BRESTANICA: 24. in 25. 5. jugoslovanski barvni film Poslednji podvig diverzanta Oblaka. ČRNOMELJ: 22. 5. italijanski film Bitka za Maret. 23. in 25. 5. jugoslovanski film Živemu človeku Je vse pripeti. 24. in 25. 5. angleški film Zvezda disko kluba. 27. 5. italijanski film To je resnična ljubezen. 29. 5. ameriški film Jaguar. KOSTANJEVICA: 14. 5. ameriški film Krvni sorodniki. 25. 5. zahodno nemški film Old Surehand. 28. 5. danski film Hopa punca v posteljo. KRŠKO: 22. 5. italijanski film Zapeljevanje. 24. in 25. 5. jugoslovanski film Bravo, maestro. 28. 5. italijanski film Karamurat, bojevnik iz Anadolije. 29. 5. francoski film Simon in Sara. MIRNA: 24. 5. film Profesionalci. MOKRONOG: 24. in 25. 5. francoski lilm Če skače slon čez plot. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 22. do 25. 5. domači barvni film Part banska eskadrila. 26. in 27. 5. italijanski barvni film Nepremagljiva dvojčka. 28. in 29. 5. nemški barvni film Nož v glavi. NOVO MESTO - KINO LJA: Od 23. do 25. 5. jugoslovanski film Vrhovi Zelen gore. 26. in 27. 5. jugoslovanski film Užička republika. RIBNICA: 24. in 25. 5. ameriški barvni film Herbie znova tekmuje. Og SPREJEMEM dva mizarska vajenca in pomočnika ali fanta za priuči-tev. Hrana in stanovanje pri mojstru. Miroslav Novak, Mizarstvo, Log 77, Brezovica pri Ljubljani. ZAPOSLIMO KV kuharico(-rja), natakarico in čistilko. Stanovanje je možno v hiši, OD dober, po dogovoru. Gostilna Dremk, Bršljin 29, Novo mesto. FRIZERSKO POMOČNICO ajrej mem takoj. Frizerski salon „Slav-ka”, Drska 53, Novo mesto. FRIZERSKI SALON „JELKA”, Dolenjske Toplice, sprejme pomočnico in učenko. Stanovanje ie preskrbljeno. IŠČEMO dve dekleti za delo v gostilni - kuhinji. Dva dni v tednu prosta. Nastop službe takoj. Gostilna Budič, Čatež -Brežice. BRIVSKO FRIZERSKO POMOČNICO zaposli salon Pucelj, Komandanta Staneta 26, Novo mesto. MLADO SPRETNO DEKLE ZAPOSLIMO v cvetličarni AMARYLLIS na Dolenjski cesti 41 v Ljubljani. Imamo tudi sobo, če jo potrebujete. ZAPOSLIMO 2 KV MIZARJA pohištvene ali stavbne stroke ter več vajencev za uk ali priučitev.. Samsko stanovanje je zagovoru, Motorna vozila PRODAM Z 750, letnik 1970, ka- roserija 1975, registrirano do de-tin Pe: kro polje 1 3, Šentjernej cembra. Martin Penca, DoL Mo- UGODNO PROAM Z 101, letnik 1976 december, registrirano do 21. 12. 1980. V Brezov log 50, teL 25-115 od 14. ure dalje. PRODAM avto Zaporožec, letnik 1973, registriran do januarja 1980. Informacije pri Jerič, Dol. Straža 94. Z 750, letnik 1972, registrirano do aprila 1981, dobro ohranjeno, prodam. TeL 21—468 od 14. ure dalje. PRODAM NSU 1200. Jože Kos, e led mo- gotovljeno, OD po dogov možnost nadurnega dela. Bojan in Neda Gerden, 61295 Ivančna Gorica 92. TAKOJ ZAPOSLIM KV kleparja. Avtoličarstvo Alojz Luzar, Gor. Brezovica, Šentjernej, j. STANOVANJA PRODAM enosobno stanovanje v prvem nadstropju. Jože Valas, Stari trg 37, Trebnje. MLAD ZAKONSKI PAR išče stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. TeL 22- 889. ODDAM SOBO v Krškem dvema samskima fantoma ali dekletoma. Katič, Kajuhova, Krško. STANOVANJE, laliko neopremljeno išče dekle. Ponudbe pod šifro „TAKOJ”. Veliki Kal, Mirna peč. PRODAM LADO 1200. Oeli žen vsak dan od 7. do 13. ure v po st or ih AMD Novo mesto, Ljubljanska 8 b. PRODAM osebni avto 125 P, oktober 1976. BaScovič, Lebanova 19, Novo mesto, teL popoldne 22-864, dopoldne 22-331. PRODAM osebni avto Z 750 lux v dobrem stanju. Slak, Šmihel 11, Novo mesto. POCENI PRODAM VW 1 200, letnik 1967, potreben manjšega popravila. Hrovat, DoK 50, Stopiče. PRODAMZ 616 diessel, letnik 1978, nosilnosti 1,5 t, vozen z B kategorijo. Jože Teropšič, Otočec, Gor. Kjonovo 7, teL 84-981. PRODAM Z 101 lux. letnik 1977, dobro ohranjeno. Janez Velikonja, Krka 22, Novo mesto. ZASTAVO 101 obnovljeno, registrirano do 1. 4. 1981, prodam ali; z ainenjam za 126 P. Ogled v so- boto in nedeljo. Gregorčič, Tomaž ja vas 3, Šmarješke Toplice. AMI 8 Break, prodam, letnik 1972, vozen, neregistriran. Prodam ga tudi po delih. Dušan Sečen, Slo-vin, Brežice. OPEL ASCONO, letnik 1973 in la-do SL, letnik 1976, oboje v odličnem stanju, ugodno prodam. Za-kot 20, Brežice, tel. (068) 61-089. PRODAM Z 70 lux, letnik 1974. Martin Krakar, Kot 88, Semič. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniškopodjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T rebrne. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Matjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: J anko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene romanizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarj (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - E Š2100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenj- )evizni račun ska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 diru L cm na srednji ali zadnji strani 250 dia 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (51 plačuje davek od ] skupščine SRS (št. 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne lacuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v 5210(^603-30624 - Naslov uredništva: Glavni trg ;m mestu: 33, telefon 22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto -Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Ogovska 9 a/III nad., tel. do-joldne 25—930, Novo mesto. RENAULT 12 TL, letnik nov. 1974, garažiran, prodam. Tel. 21-776. PRODAM LADO, letnik 1972, v dobrem stanju. Aleksander Konček, Uršna sela 73. PRODAM Z 750, letnik 1972, karoserija 76, registrirano pamo številko do 21. 4. 1981. Jože Prah, Brod 19, Podbočje. PRODAM za gradbeni ček ohranjeno Z 750, letnik september 1974, cena ugodna. Ogled vsak dan. Penič, Bistrica ob Sotli, Žagaj. PRODAM R 12,letnik 1974,cena po dogovoru. Ogled vsak dan popoldne. Franc Kuhel, Žužemberk 114 a. PRODAM novo Z 750 SC. Naslov v upravi lista. (1881 /80). PRODAM Z 101, staro pet let in obračalnik za BCS kosilnico. Informacije na teL 23-290. PRODAM obnovljeno nekaramboli-rano Z 101, letnik 1974. Tel. (068) 23-109. LADO 1200, letnik 1975, prevoženih 60.000 km, karambolirano, prodam za 2,5 M. Starešinič, Rai S Ml gled na Mirana Jarca 17, Novo mesto. PRODAM Z 750, letnik 1976. Janez Primc, Zalog 4. ČZ 350 športno opremljeno, prodam. Branko Uhemik, Otočec 48. PRODAM dobro ohranjenega spačka, letnik 1974. Ogled v soboto in nedeljo popoldan. Gros, Strit 11, Bučka. PRODAM dobro ohranjeno lado 2103 SL. Cvar, Majde Sile 10, Novo mesto, tel. 23-342. PRODAM LADO 1200, letnik 1972, prevoženih 86.000 km. Informacije po telefonu 22-013, v petek popoldne. RENAULT 17 TL, sive metalne barve, letnik 1975/76, dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije po tel. (068) 22-365 od 6. do 14. ure. Marko Klinc, Dolenjski list, Novo mesto. UGODNO PRODAM 2 t hanomag, lahko tudi po delih. Zbure 4. UGODNO PRODAM osebni avto AMI 8, letnik 1973. Emfl Bajec, Smolenja vas 71, Novo mesto. ZAPOROŽCA, letnik 1975, prevoženih 70,000 km, ugodno prodam. Informacije: Eržen, tel. (068) 84 -530 int. 29, od 7. do 14. ure. PREVZAMEM VRSTNI RED za osebni avto GOLF ali kupim novega. Naslov v upravi lista (1877/80). PRODAM Z 750, registrirano eno leto. Stane Vin tar, Loka 13, Šentjernej. PRODAM skoraj nov Wartburg. Anton Vidmar, Skrjanče 7, Novo mesto. PRODAM Z 101, letnik 1977. Ivan Brulc, Pot na Gotjance 9, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen FIAT 132 GLS 1600, letnik 1976. Jože Srčič, Majde SUc 4, Novo mesto, tel. 25,-443. FORD ESCORT 1300, letnik 1977, 42.000 km, prodam. Milčinovič, CBE 6, Metlika, tel. 77-394. PRODAM NSU 1200, dobro ohranjen. Franc Ucman, Smolenja vas 65, Novo mesta ODDAM VRSTNI RED za fička. Tel. 22-602. PRODAM NSU 1000, dobro ohranjen, registriran do aprila 1981. Tel. 71-944. PRODAM FIAT 850 special, registriran do marca 1981. Silvo Koželj, Loka 3 a, Šentjernej. Z 101 lux, september 1976, zaščiteno proti rji, garažirano, prodam. Tel. 22-893. JAWO 350 ccm, skoraj novo, ugodno prodam. Trdinova 21, Novo mesto. PRODAM Z 101, letnik 1979, prevoženih 13.000 km, in F 1100 za rezervne dele. Hrovatič, Stranska vas 1, Novo mesta PRODAM dobro ohranjen austin 130Q letnik 1972. Ogled v popoldanskem času. Matjan Čin-kole, Srebrniče 7, Novo mesto. UGODNO PRODAM obnovljen kombi IMV 1600. Karel Kocjan, Mokronog 167 - Iskra. Ogled možen vsak dan. PRODAM Z 126 P, letnik 1977, in Z 750, letnik 1972. Martin Juršič, Dolšce 1, Kostanjevica. PRODAM KRATKODLAKE ISTRIJANCE, rodovniške, stare dva meseca, prodam. Tršar, Voljčeva 30, Vrhnika, tel. (061) 751-082. PRODAM odlično ohranjeno 4-del-no garderobno omaro in zakonsko posteljo. Špiletič, Kolarjeva 2, Novo mesto. PRODAM kosilnico Rapid 101. Irča vas 28, Novo mesto. PRODAM hladilnik Gorenje 230 1. Kinčič, Mestne njive 9/21, Novo mesto. PRODAM 10 snopov lanene slame. Alojz Avsec, Mali Slatnik 16, Novo mesto. PRODAM novo kosilnico BCS. Franc Mikešič, Kot 55, 63333 Semič. De po KLJUČ UGODNO PRODAM traktor 25 KM Deuz s koso, hidravliko ter 4000 BH 4 opeke. Tomažin, Smednik 6, 68274 Raka. PRODAM nov motokultivator Lom-borghini Diesel (12 KM) s priključki in pogonsko prikolico. Leopold Hudclja, Nova Loka 3, Črnomelj. PRODAM hrastove plohe debeline 5 cm. Naslov v upravi lista (1878/80). PRODAM 3m3 smrekovih plohov. Naslov v upravi lista (1879/80). PRODAM nov enoosni traktor Co-libri s kultivatorjem, plugom in kosilnico. Informacije po tel. 21-393, dopoldne 23-728. PRODAM kosilnico BCS, novo, še z farancijo, Franc Mikešič, Kot 57, emič. NOVE 12-13-14-15 in 16 col gumi vozove za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego, prodam. Delamo tudi vse vrste osovin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova /3, Ljubljana-Rakovnik. PRODAM raztegljivo skoraj novo sedežno garnituro „MOJCA’Y (kavč, fotelj dvosed, foteliin ta-' bure) - Sandi Mikulan, ČZP Dolenjski list, Novo mesto. PRODAM traktor Tomo Vinkovič (30 KM 200 ur) ali zamenjam za osebni avto. DoL Gradišče 12, Šentjernej. PRODAM 50 m2 hrastovega lamelnega parketa. TeL 23—5 30 med 20. in 21. uro vsak dan. PRODAM motorno žago Partner in čistokrvne mlade nemške ovčarje. Janez Velikonja, Krka 22, Novo mesto. PRODAM trivrstno diatonično harmoniko. Janez Velikonja, Krka 22, Novo mesto. FREZO skoraj novo, valpadano (12 KM). Jože Gorenc, Brusnice 2. PRODAM mlado čistokrvno Terierko. Janez Velikonja, Krka 22, Novo mesto. DVE PRENOSNI 40-kanalni primopredajni postaji MIDLAND 27 MHZ — z atestom na baterije ali akumulator, prodam. Naslov v upravi lista. (1980/80). PRODAM dobro ohranjen športni otroški voziček domače izdelave. Ljuba Tiran, Še gova 12, Novo mesto. PRODAM dve plemenski telici. Alojz Črne, Dobiavica 16, Šentjernej. PRODAM 18 naseljenih AŽ panjev ter tovorno prikolico primemo za predelavo v prevozni čebelnjak. Čebele so pregledane in zdrave. Jože Rom, Ručetna vas 19, Črnomelj. UGODNO PRODAM vinsko prešo, starinsko, na kamen. Rodič, To-mažja vas 3, Šmarješke Toplice. PRODAM traktor TV 18 KM s plugom in frezo. Milan Petrisič, Vitna vas 30, Bizeljsko. UGODNO PRODAM skorai nov šotor za štiri osebe. Špilar, Šego PRODAM 9 a vrta na lepi sončni legi, pet minut od glavne ceste, primerno za vikend, in 4 parcele (njive); vse v lepi košnji, na Loki, pri Klancu, Poljanščici, Deve. Poizve se pri Ogrnicu, Vel. Poljane 12, Škocjan. PRODAM parcelo za vikend v bližini Škocjana. Na parceli je elektrika in voda, dostop možen z avtomobilom. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod šifro »RESNI INTERESENTI”. PRODAM starejšo hišo z gospodarskim poslopjem v Rigor.cah 10 pri Dobovi. Ogled možen vsako soboto in nedeljo pri Jožetu Cimski. ZAMENJAM enostanovanjsko hišo z vrtom v Polju pri Ljubljani za enako v Novem mestu. Oranič. Polje 16/19, Ljubljana. PRODAM 2 njivi, travnik, borov fozd in smrekov gozd na Svibni-u pri Črnomlju. Anton Lukežič, Vavpčja vas 20, 68333 Semič. PRODAM travnik, površine 70 arov na ravnini v Spodnjih Miadetičah. Ciril Logar, Malkovec 32, 68295 Tržišče. RAZNO VDOVEC, star 57 let, želi spoznati dobro žensko srednjih let za skupno gospodinjstvo. Matija Mali, Nad mlini 42, Novo mesto. POŠTENEGA NAJDITELJA zlate verižice z večjim obeskom (rdeč kamen) nagradim. Javite se Milki Me sojedec, Ljubljanska 20, Novo mesto. PETER PENCA iz Gumberka 6, Otočec, opozarjam Marijo Ucman iz Gumberka 6 a, Otočec; naj pusti pri miru mene in vse ostale. Ce tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjaL DOBRI ŽENI JOŽICI TURK iz Otočca 93 želijo za njen 30. rojstni dan, da bi bila še naprej zdrava in srečna v krogu družine, mož Tone, sin Matej, Toni, Turkovi in Hitijevi. , : DRAGI mami, stari mami LOJZKI FRANKO z Leskovca 9, Brusnice, za dvojni praznik vse najboljše, največ pa zdravja, še dolgo let med nami, želijo hčerka Aru * možem, Mimi z družino, vnukinj* Silva, Milena, Metka pa ji pošilja* jo koš poljubčkov. DRAGIMA JOŽETU IN ANGEU ŠULC iz Prečne 22, želijo ob 1’ letnici poroke vse najlepše teti Amalija, hčerke Brigita, Dijan»> Helena, najmlajša Tamara pa jim* pošilja koš poljubčkov. SLAKOVEMU ATKU IN MAMI iz STANKO NOVAK iz Orehovice, n. h., Šentjernej, prepovedujem lažne govorice, ki so bile izgovorjene na postaji in tovarni Iskra. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Volčičeve v Novem mestu iskrene čestitke za 35-letnico poroke* mami pa še za rojstni dan, vsi nji*' ni! 1^OBVESTI LA I BOJLERJI - čiščenje, popravila in dela izvajam z jamstvom. Naročl-i la po teL 23— 882 popoldan VULKANJ ZACIJSKA DELAVNI-1 CA v Šentjerneju smer Pleterje, je odprta vsak dan razen četrtka do 15. ure, v ponedeljek in sredo do 18. ure. | CENJENE STRANKE OBVE* j ŠČAM, da je zopet odprt nov fri-' ; zerski salon v Šmarjeških Topli- j cah vsak dan od 9. do 18. ure, v soboto od 8. do 15. ure, nedelja i in ponedeljek zaprto. Vljudno J prosim za naročila po teL B4-979. Se priporoča Darinka ; Stvorič! gova 10, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno 4 tonsko diatonično harmoniko znamke Slovenka. Duri C, F, B, Es. Marjan Novak, Žabja vas 1, Novo mesto. PRODAM skobeljni stroj Standard Osije, žago, poravnalko in vrtalko. Franc Jamnik, Jelše 14, Leskovec pri Krškem. PRODAM DVA KOMPLETNO UREJENA AKVARIJA že vgrajena v omarico. Informacije na teL 23-213. KUPIM KUPIM nakladalko za seno. TeL (068) 22-304. KUPIM zazidljivo parcelo v Šmarjeških Toplicah ali bližnji okolici. Slavko Skedelj, Kandijska 4 3, Novo mesto. V BU ZINI NOVEGA MESTA KUPIM večjo zazidljivo parcelo ali staro hišo. Slavko Gril, Kandijska 1, Novo mesto. KUPIM starejšo hišo do 50 km iz Ljubljane (cena do 15 M). Ponudbe pod šifro „DENAR - V SPOMIN Boleč je spomin na 27. maj, ko mineva žalostno leto, odkar je tragična smrt iztrgala iz naše sredine JOŽICO KLEMENČIČ z Dol. Kamene Rana v naših srcih je še vedno sveža, spomin nate bo vedno živ, naša nepozabna hčerka, sestra, teta in žena. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 26. maja bo minilo žalostno leto, odkar me je zapustil dobri mož LEOPOLD KRAMARIČ mizar Polde, nc morem si misliti, da si me za vedno zapustil. Dom je prazen brez tebe, spomin nate še živi in bo ostaL Žalujoča žena Mid Sporočamo, da je umrl naš delavec j, r IVAN BLAŽIČ trgovski poslovodja Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delovna organizacija Emona - Dolenjka, Novo mesto k D01ENTSKI UST Št. 21 (1606) 22. maja ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož,oče in stari oče ANTON REMIH z Blance 38 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem, prijateljem, ZZB NOV iz Blance, sodelavcem iz Lisce Sevnica, učencem 7. razreda OŠ Blanca za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Kirinovim, Kraljevim za pomoč v težkih trenutkih. Prisrčna hvala tudi Vinku Hercogu, Tonetu Lopatcu in Župniku za poslovilne besede. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena, hčcika Vera z družino, Marjana z družino, brata Loize in Jože, sestre Pepca, Anica, Micka, Julka in Fanika z družinami ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, babica, sestra in teta TEREZIJA SIMONČIČ iz Cerovega loga 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, za številne vence in cvetje. Posebna zahvala ZB Orehovica za podarjeni venec in poslovilne besede, podjetju Kremem Novo mesto, Verigi Lesce, Sentjemejskemu oktetu ter duhovniku za opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ter pokojnico v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: sinovi Rudolf, France, Stanko, Gustelj, Lojze z družinami, Karol, hčerka Pepca z družino ter drugo so- —-s rodstvo ZAHVALA 9. maja nas je v 66. letu starosti za vedno zapustil naš dragi in nadvse skrbni mož, oče, stan oče, brat, stric in svak ANTON ŠPEHAR z Dolenje Pake Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so težke trenutke delili z nami, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in v tako lepem številu spremili našega ne- Poslovilne besede, godbi na pihala iz Črnomlja ter duhovniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi !*rei Ijjjrj V ** ^»j§anje bolečin med težko boleznijo. Iskrena hvala tudi župnjl*1 9S Šentjerneja za podarjene vence in denarno pomoč, u, lz Pleterij in Šentjerneja za spremstvo in lepo opravljeni u ob njenem zadnjem in preranem slovesu. ujoči: mož Martin, sin Martin,hčerki Tončka in Joži-03 z družinama ter sestre in brat z družinami. Splošne posebno pa i ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene MARIJE BEVK se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi ob težkih trenutkih stali ob strani, posebno prim. dr. Trobišu, pljučnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, Osnovni šoli Grm, Iskii, pevcem, sorodnikom in sosedom. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v komaj SO. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ANTONIJA CVELBAR roj. Jevnikar iz Vratnega 4 pri Šentjerneju ZAHVALA Nepričakovano nas je v 52. letu starosti zapustila naS« draga žena, mama, sestra in teta ANTONIJA ŠTEFANI€ iz Bušinje vasi 26 pri Suhorju Zahvaljujemo se vsem, ki ste. nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadimi poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, sosedom Sa-vomovim, štefaničevim, Gornikovim in Turkovim. Žalujoči: mož Franc, hčerka Irena, sin Franci in drugo sorodstvo Z A H V A L A V 78. letu starosti me je za vedno zapustil moj najdražji mož FRANC KARAŠ frizerski mojster v pokoju iz Novega mesta Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani in mi nudili posebej se zahvaljujem sostanovalcem za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih, pokojnemu darovali cvetje in ven- pomoč ce. Se i . K____________________________r________ in podarjeni venec, pevcem iz Šmihela, pljučnemu oddelku Splošne bolnicc za vso pomoč v zadnjih trenutkih življenja, za ustno in pismeno izražena sožalja ter spremstvo na zadnji poti, župniku pa za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Anka in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in sestre JOŽEFE FABJAN upokojenke z Jame pri Dvoru sosedom, prijateljem in znancem za ujemo dr. Kocutarju in delavcem v ambu- se najlepše zahvaljujemo pomoč. Lepo se zahvaljuj« lanti za borce NOV v Novem mestu, GD Dvor za organizacijo pogreba, krajevni organizaciji ZZB NOV Dvor in Žužemberk za pomoč in poslovilne besede. Posebno se zahvaljujemo Domu starejših občanov iz Šmihela pri Novem mestu za izredno pozornost in trud v času bivanja pokojnice v domu. Hvala godbi na pihala, svojcem In znancem za podarjeno cvetje in vence ter vsem, ki ste spremili pokojno na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin z ženo, sestra in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega mofe, očeta, starega očeta in brata ALOJZA MARKOVIČA s Sel pri Dolenjskih TopHcab se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje m vsestransko pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Moreli, zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice Novo mesto za ves trud in lajšanje trpljenja, Gasilskemu društvu Podturn, kolektivu Novolesa iz Straže in duhovnikoma iz Dolenjskih Toplic za opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za izkazano pomoč. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Skromno in tiho kot vedno, nas je v 79. letu starosti zapustila naša draga mama in stara mama KATARINA ROGINA z Belčjega vrha pri Vinici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter za vso nudeno pomoč v težkih trenutkih ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Ivan, sinova France in Vinko, hčerka Kristina z družinami ter šest vnukov ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega dragega brata, strica, svaka, nečaka in botrčka ALOJZA HRASTARJA s Sel pri Karteljevem, Mirna peč se iskreno zahvaljujemo Splošni bolnici Novo mesto za nego in lajšanje bolečin v Času bolezni. Prav tako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno so-ž alje in podarjeno cvetje in vence. Zahvaljujemo se Alojzu Progarju za govor pred domačo hišo, GD Hmeljčič za govor in venec in GD Mirna peč in Štatenberg za spremstvo. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Železniškega podjetja Ljubljana-Moste za podarjeni venec, govor ter veliko udeležbo na pogrebu. Hvala tudi župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: bratje z družinami, sestra ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage in dobre mame in stare mame MARIJE ROŽIC iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju kirur-Scega oddelka Splošne bolnice No”o mesto in osebju Zdravstve-Čmomelj za vso požrtvo> idarjene vence se zahva Črnomelj, Beti Črnomelj i se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred in tolažilne besede, nega doma Črnomelj za vso požrtvovalnost in trud ter lajS bolečin. Za podarjene vence se zahvaljujemo kolektivom Zc stvenega doma Črnomelj, Beti Črnomelj in Iskri Semič. Posebej cerkvenemu pevskemu zboru, sosedom in vsem, ki ste s cvetjem zasuli njen prerani grob, nam izrazili sožalje ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vscin še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Vinko in Drago ter hčerki Katica in Majda z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ALOJZIJE KOVAČ roj. Gospodarič iz DoLPorukev 5 se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojni darovali vence in cvetje ter zdravstvenemu osebju ZD Trebrgc za nudeno zdravstveno pomoč zlasti dr. Jerneju Kranjcu in medicinski sestri Milki Lenič za obiske na domu. Žalujoči: vsi njeni 22. maja 1980 DOLENJSKI LIST j Videz je lahko varljiv; ,,Zajedljiv”, bi morda kdo rekel o Slavku Vuteju po prvem vtisu. V resnici gre pri njem le za ošpičen jezik in šaljivost, ki pa jo prinaša na dan na svojski način. Po govorici ne more zatajiti, da je doma iz Štajerske, vendar ga vsi imajo za našega, dolenjskega človeka. Minilo je že 30 let, kar tu živi. Pozna ga staro in mlado od Trebnjega do Novega mesta, Vinice in Posavja. Po partizanščini in prvih povojnih letih se je 1049 pojavil na šoli v Šentjanžu, bil referent za prosveto in kulturo na občini v Trebnjem, medtem doštudiral na VPŠ in postal ravnatelj žu-žemberške osnovne šole. Celih deset let je bil med Suhokranjci, si tam nabral prijateljev pa tudi izbral mesta ob Krki, kjer ribe rade prijemajo. ,,0 meni ni kaj napisati, razen to, da grem čez tri leta v zasluženi pokoj, ” je dejal že potem, ko je najmanj trikrat odgnal novinarje, ko je šlo za tak pogovor. Slavko Vute, uradno Miroslav, je najboljši (upam, da pri drugih ne bo zamere!) poznavalec šolskih in prosvetnih razmer na Dolenjskem. Ve č let je služboval na Zavodu za izobraževanje kadrov, bil predstojnik Zavoda za šolstvo v Novem mestu, sekretar občinskega komiteja ZK, ravnateljeval na grmski šoli, a zadnja tri leta spet zašel med poklicne funkcionarje. DO nedavnega je bil načelnik oddelka za družbene službe na novomeški občini in eden štirih podpredsednikov izvršnega sveta, po reorganizaciji občinske uprave pa je edini podpredsednik v izvršnem svetu. „Tega sploh ni potrebno pisati, ker sem povsem po nepotrebnem fiadel v to funkcijo in morda niti ne bom dolgo, ” je spet z ošpičenim jezikom pripomnil. Zelo živahno, nič zafrkljivo in zelo resno pa je pravil o reorganizaciji občinske uprave, s čimer se zdaj na občini precej ukvarajajo. Ni pa si mogel kaj, da čez čas ne bi spet zajadral v svoje vode: ,,Sicer pa to ljudi čisto nič ne zanima! Zanje je važno le, kako občinska uprava dela, ni pa jim mar, kakšne so težave pri organiziranju te službe. ” Precej se je mzgovoril o gobarstvu. Vute je že februarja nabiral gobe in vse od decembra ne pride iz hoste, ne da bi kaj našel. Če ne upoštevam njegove pripombe, da se tudi to včasih zgodi, če zaidejo gobarji slučajno v gostilno. Več let ie bil strasten ribič, pa pravi da je glede tega opešal, ker ima dan samo 24 ur. Med prijatelji se rad pošali še na račun vinograda nekje nad Kostanjevico, kjer že štiri leta obdeluje trte, pa še ni pridelka. Enkrat je toča, drugič pozeba. Kjerkoli je bil za šefa, so ga v kolektivu imeli radi in ko sem ga glede tega povpraša la, češ da je vendarle ljudomil, naj se dela še tako trdega, je rekel: „Šef, ki ga hvalijo, je gotovo slab. Premalo oster, in to nekateri izkoriščajo. ” Se dve, tri besede sva rekla o smučaniu, mimogrede mi je omenil bicikel. To da je njegova najnovejša, pridobitev. Trdno sem prepričana, da je vse to v zvezi z njegovim načetim zdravjem, ampak glede tega se je naredil, kot da je v najboljši formi. „Če bova govorila samo o gobah, ribarjenju, športu in še boleznih povrhu, kaj le si bodo mislili občani: saj ta zlomek samo postava in nič ne dela na občini!!!” Če pa ne bi bile težave z zdravjem resne, se najbrž ne bi na mah odrekel cigaretam, ki jih je še pred leti vlekel drugo za drugo ... RJABAČER I I DVA HUDO POŠKODOVANA IN ZA 80.000 DIN ŠKODE V vasi Breg pri Ribnici je prišlo 9. maja ob 14.15 do prometne nesreče, v kateri sta bila hudo po&odo-vana Frančiška Čampa iz Sušja 19 in Alojz Tanko iz Vinic 10, na obeh osobnih avtomobilih pa je skupno za 80.000 din škode. Tanko je vozil iz ^ubijanške smeri proti Ribnici za nekim osebnim avtom, a v prekratki razdalji. Ko je avto pred njim zavijal v desno, je Tanko zavil v levo, da ne bi trčil vanj, takrat pa je nasproti pripeljala Čampova in prišlo je do hude nesreče. Oba ponesrečenca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, na vsakem vozilu pa je za okoli 40.000 din škode. Mladi tehniki s tekmo počastili mesec mladosti ^n„Ilt,........ H*«*«! I Prvak angleške folk glasbe v Novem mesta! Najuspešnejši pionirji o. š. »Katja Rupena" — Srednje šole zanemarjajo tehniko 27. maja v kinu Krka JAVNA ZAHVALA UČITELJICI - Na koncu baletnega večera so se gojenke javno zahvalile svoji učiteljici koreografinji, scenografin-ji in kostumografinji Milici Buli. (Foto: J. Pavlin) Doživetje domačega baleta Praznovanje meseca mladosti, 35-lctnici osvoboditve in Jugoslovanskih pionirskih iger »Zdravje, lepota, narava” je bilo posvečeno 3. srečanje mladih tehnikov in mladine občine Novo mesto zadnjo soboto na osnovni šoli Grm. Tekmovanja, ki je zajemalo kar 7 različnih disciplin, so se udeležili mladi iz 13 osnovnih šol in ene same sednje šole. Prav med slednjimi naj bi v prihodnje tudi tehnični Vzgoji dajali več poudarka, saj marsikje te dejavnosti sploh ne razvijajo. Prva skupina mladih je nabirala točke pri spoznavanju proizvodnega procesa v novomeški tovarni IMV, drugi so sestavljali sestavljeno Fisc- Novomeško Folk glasbeno! društvo je dobilo izjemno pfl"j ložnost, da organizira koncert j prvaka sodobne angleške ljudske! pesnii Martina Carthyja. Slednji! je začel svoje glasbeno udejstvovanje pred več kot dvajsetimi k" ti po londonskih folk klubih in že tedaj je vplival na, redmOt Boba Dylana in Paula Simona, ki. Uspel baletni večer v Domu kulture v Novem mestu her UT-1, zmajarji in modelarji so tekmovali v Prečni, radioamaterji so Pred polno dvorano novomeškega Doma kulture je bil 16. maja baletni večer gojenk baletne vzgoje pri glasbeni šoli »Marjan Kozina” b. Novega mesta. Baletni koraki so na novomeškem odru živi že enajsto leto, od takrat, ko je v Novo mesto prišla baletna umetnica Milica Buh in pričela orati ledino. Njeno delo z mladimi se je hitro obrestovalo, saj danes skorajda ni enakovredne amaterske baletne skupine v Sloveniji. V pripravljalnici spoznava prve korake baletne umetnosti 14 gojenk od 4. do 8. leta, v srednji skupini pleše 9 gojenk, ki tvorijo baletni zbor. V višjem oddelku so solistke. Med njimi je požela prav gotovo največ aplavza jubilant- ka z desetletnim baletnim udejstvovanjem, Mojca Jerman— Zoretič. Navdušile pa so tudi ostale solo plesalke Karmen Udir, Liliana Mitič, Tjaša Kordiš, Marjetka Struhar in Sabina Milinkovič. Novomeški balet ima poleg kvalitet še eno »zanimivost”, učiteljico MiUco Buh, ki ni le učiteljica pivih baletnih korakov, ampak tudi koreografinja, scenografinja in kostumografinja. Gojenke sama pripravi na nastop, pogostoma derbi tudi za luč, zavese in glasbo, skratka, brez prizadevne tovarišice prav gotovo še ne bi prišlo do rojstva novomeškega baleta, ki ima danes že toliko privržencev. J. PAVLIN se pomerili v lovu na lisico, zadnja skupina pa je na pohodu pokazala sposobnosti iz obrambe. Najbolje so bili pripravljeni pionirji o. i »Katja Rupena”, saj so v petih disciplinah osvojili prva mesta, le med radioamaterji so zmagali pionirji iz Žužemberka, v sestavljenki Fischer pa pionirji Dolenjskih Toplic. Najboljših dvanajst se bo 13.in 14. junija udeležilo republiškega tekmovanja v Ljubljani Na srečanju so mladim pokazali tudi dejavnosti potapljačev, jamarjev, radioamaterjev m drugih dejavnosti tehnične kulture. Pokrovitelj srečanja, iz katerega so poslali tudr pozdravno pismo predsedstvu SFRJ, so bile ZOTK, ZPM, OK ZSMS. J. P. : Jezero le vsakih 50 let Kaže, da ga je prvi fotografiral Drago Mohar iz Ribnice V Loškem potoku nad vasjo Tfavnik za Malni nastane po zelo močnih deževjih na približno vsakih 50 let jezero. O Trčila sta avtobus in medved Medved po nesreči pobegnil, na avtobusu za 3.000 din škode Do nenavadne nesreče je prišlo 12. maja ob 21. uri na Jasnici, na meji med občinama Kočevje in Rib- njem je pisal že Valvasor. Imenoval ga je zeleno jezero, ker so ga tako imenovali domačini. V jezeru seveda ni rib, ker ostane le nekaj dni, največ en teden. Ker traja tako malo časa, in še to le vsakega pol stoletja, ga redko kdo vidi. K temu pripomore tudi, da nastaja jezero sredi gozda, visoko v hribovju in na nenaseljenem območju. Pred nekaj leti je imel B)sebno srečo ribniški fotograf rago Mohar, da ga je videl in tudi fotografiral. Ni znano, da bi to jezero kdo fotografiral že pred njim. J. PRIMC : : ..... jjjp fcvvnmm- KJE JE LISICA? - Med radio-amateiji, ki so tekmovali v lovu na lisico, Je b3a najuspešnejša trojka iz Žužemberka (na sliki). (Foto: J. Pavlin) sta kasneje naredila bleščeči k*' rieri. Oirthy je dolgo sodelovali violinistom Daveom Svvarbric-kom (Fairport Convention), kasneje pa je igral v popularnih skupinah, kot so bili Steeley« Span, Albion Countrj' Band in Watersons. Carthy je pomemben ne le kot pevec, ampak tudi ko* izvrstem akustipni kitarist, kije z leti ustvaril povsem samosvoj slog igranja. Njegov spored sestavljajo izključno priredbe ljudskih skladb. Do danes je sodeloval pri snemanjih nekaj ducatov plošč,, bodisi samostojno ali pa z drugimi glasbeniki In kljub' vsemu temu se je društvo odločb lo, da bo cena vstopnic, ki so že v predprodaji pri blagajni Kin* Kriče (od 16. do 19. ure), le 40 din.! Koncert bo v kinu Krka v torek, 27. maja, ob 19.30. D. V. lik, PO PRIČAKOVANJU »DALMACIJA” KRŠKO:REČANKE NAJBOLJŠE E' ki Na kegljišču Sremič v Krškem so pred .dnevi gostovale najboljše jugoslovanske kegljačice. Naslov najboljših so odnesle Rečanke, ki so podrle 1.585 kegljev, sledijo Varteks 156 L Belišče 1540 Celje 1528 itd. N. G. Kegljaško prvenstvo Dolenjske osameznice se je končalo s pril ovano zmago Dalmacije iz ,,Isk; ki Je podrla 1558 kegljev, drugi bila njena klubska kolegica Baške 1540. Sledijo: Fliser 1473, Ve1 (obe Merkator) 1463, Poljak (IV 1452, Vencelj (Mercator) 1426. prvenstvu je sodelovalo 13 pi meznic, med katerimi so se ši prvouvrščene uvrstile na republik prvenstvo. N. GOLČ nica. Na magistralni cesti SkofljF " - ‘ -.................kP, ca-Kočevje sta trčila avtobus SAP ki ga je vozil šofer Jože Mihelič iz Ribnice, in medved. Do trčenja je prišlo v biližini avtobusnega postajališča Jasnica. Medved je nenadoma priracal na cesto iz smeri motela Jasnica, kjer je zdaj vzgojni center RSNZ. Presenečeni šofer nesreče ni mogel preprečiti. Ker so domnevali, da je bil kosmatinec hudo ranjen, so ga iskali z lovskimi psi vendar ga niso našli. Vsekakor pa je imel manj sreče okoli 320 kg težki medved, ki je pred nekaj leti prečkal magistralno cesto tudi na Jasnici Vanj se je najprej zaletel avto znamke volkswa-gen, ki ga je nato odbil v drugi, nasproti vozeči avtomobil. Zanimivo pa je, da je bDa trofeja (koža) tega medveda, ki zdaj krasi posebno sobo hotela Pugled v Kočevju, ocenjena na mednarodni lovski razstavi z zlato medaljo. J. P. »Dolenjski list« v vsako družino JEZERO NA 50 LET — Le redki se lahko pohvalijo, da so p videli. (Foto: Mohar) r ji Devizna gospodinja pred sodiščem AVTOMOBILSKI VETERAN - Andrej Drobež iz Gornjega pri Šentjerneju je zelo ponosen na svoj fiat — Balina iz i. Kljub starosti veteran ne kaže rjave t še dela kot ura. (Foto: Pplde Miklič) motor mu! 4 4. I Včeraj se je končalo sojenje zoper Metličanko Ljubico Plut Po domala enomesečnem premoru se je v ponedeljek, torek in včeraj nadaljevalo sojenje zoper Metličanko Ljubico Plut, ki jo obtožnica bremeni več kaznivih dejanj prekupčevanja in prodaje mark, kot tudi preprodaje avtomobilov. Po zagovoru obtožencev prejšnji mesec je veliki senat črnomaljske enote Temeljnega sodišča Novo mesto izvedel tudi dokazni postopek in vč e-raj izrekel sodbo, o kateri bomo še poročali. Kot je znano, je Ljubica Plut obtožena več kaznivih dejanj. Ponovimo samo na kratko ugotovitve delavcev novomeSce UJV, ki so pred la svoje »zbiralnice" po sose-mi Hr tem že dalj časa spremljali skupino oseb, ki so se organi- zirano pečale s prekupčevanjem tujega denarja, največ seveda mark. Kot je pokazala obravnava, je bila organizator vseh donosnih kupčij z devizami nihče drug kot metliška gospodinja Ljubica Plut. Po jot ugotovitvah obtožnice,je ime- dnji Hrvaški in tudi Beli krajini. Marke je potem oddajala doma, največ »zanesljivim” kupcem, nekaj pa jih sama raznesla po Novem mestu, Ljubljani in še kje. Ob tem ni niti tako nepomemben zaslužek: pri eni marki je znašal tudi do 1,00 din. Kriminalisti novomeške UJV so deupaj s kolegi iz Karlovca, Zagreba in Ljubljane pripravili konec lanskega junija akcijo, v kateri so v enem samem dnevu zasegi* 300.000 DM, obenem pa do* bili dodatne podatke o razširjenosti prekupčevalske mre* že. Ljubica Plut pa je po ugotovitvah preiskovalcev imel* tudi »izostren" posluh z* uvoz avtomobilov in strojev-Tudi o tej njeni dejavnosti je v minulih dneh tekla beseda pred velikim senatom Črnomaljskega sodišča. Zaradi storjenih deviznih prekrScov J® svoje rekel že tudi devizni **J" špektor, kakšna pa je bila odločitev črnomaljskega se na12 o teh in seveda ostalih kaznivih dejanjih, pa bomo P° drobneje poročali v prihodnj številki. B.