lurijče in Zorka.

Nekateri dečki so jako maloprid¬
ni in brezsrčni. Veseli jih, če mo¬
rejo mučiti uboge živali. Tak hudob-
nik je bil tudi Jurijče.

Kolikrat so ga kaznovali v šoli in
doma, če se je zvedelo, da je jemal
ptičja gnezda in brezčutno gledal,
kakd so ubogi ptički žalostno čivkali
in plaho iskali mladičev, katere je
bil že zdavna potisnil v žep! Koli¬
krat so ga kregali ljudje, če je lučal
kamenje na kure in pse! Ali nič ni
pomagalo. Jurijče je ostal vedno isti
hudobnik. Zategadelj ga ni maral
x 1


nihče. Pridni in vljudni otroci so se
ga izogibali že od daleč, zlasti Zorka,
modrooka, živahna, plavolasa deklica,
ki je rada s svojim kruhom pitala
uboge ptiče. Bala se ga je posebno
zato, ker jo je dražil. Kaj rad je
namreč lučal kamenito točo, kadar
je potresala krilatim gostom, da so
se hipoma razpršili.

Zorka je imela ljubeznivega psička.
Sneženobel je bil, samb na levem
ušesi je imel črno liso.

Jurijče ga je rad vabil k sebi.
Kadar pa je bil dosti blizu, polil ga
je s tinto ali z barvilom.

Zorkim oče ga je že nekolikrat
zatožil pri očetu. Ali če so danes
hudo kaznovali nepoboljšljivega dečka,
jutri je že znova premišljal, kaj bi
napravil.

Psiček ga seveda že dolgo ni
maral. Renčal je, ako ga je le od
daleč ugledal. Saj je brezsrčni deček
pogostoma tepel ubogega psa in nekoč
celo tako, da je šepal dobro dolgo.

x

2

— Nekega dne zakliče Jurijče preko
vrtne ograje Zorki, da odreže psu
črno uh6. Obdržal ga bode za spomin.

Zorka se prestraši. Vedela je prav
dobro, da bi se Jurijče kar nič ne
pomišljal zvršiti to surovo žuganje.
Zato odslej ni pred vrata ne pušča
psa. Kaj stori Jurijče?

Bodisi kakorkoli, zajeti hoče ži
valco. Trdostčnik sklene, da se znosi
do dobrega.

Res preži na psa, ali dobiti ga
ne more. Nekoč pa čaka, dokler
ne gredo Zorkini stariši z doma. Zdaj
ve, da je deklica sama doma s psic
kom. Hipoma se zažene preko
ograje in se splazi pri zadnjih vratih
v hišo. Res zaloti ubogega psa, ki
prčuej zalaje nanj. Hitro odpre z
desno roko nožič, z levico pa segne
po psu. Ali sicer jako pohlevna
žival je vsa razkačena. Ugrizne ga
v desno roko, da Jurijče kar zakriči
od bolečin. Nož mu pade na tla;
zbežati hoče iz hiše.

x

s

Psiček pa ga ne pusti. Za meča
popade bežečega dečka in se tak<5
zagrize, da jame Jurijče kričati na vse
grlo, naj ga venaer oproste razljučene
živali.

Ko pride naposled Zorka, zgrudi
se Jurijče nezavesten od bolečin. Iz
raznih ran mu curlja kri. Dekletce
le stežka umiri psa. Renčeč se umak¬
ne.

Zorka kliče pomoči. Ali dolgo
traje, predno prihite ljudjA Hudo
ogrizenega dečka nesejo domov.

Dokaj tednov mora razposajeni
deček prebiti v postelji. Močno ga
boli. Leva noga in leva roka pa
sta otrpli, zakaj razkačeni pes mu je
pregriznil nekatere kite.

Plezati na drevesa in dražiti pti¬
čev odslej ni mogel. Bodi vam ta
povest v svarilo, da nikoli ne mučite
ubogih živalij. Grozovitnika in trdo-
srčnika zadene kazen prej ali slej.
Vsako žival boli. Pomislile, kako
bi bolelo vas, da vas mučijo surovi

trinogi. Jurijčetaje zadela huda kazen
ali nikomur se ni smilil hudobni, raz
posajeni, grozoviti deček. Saj se
tudi njemu ni smilila nobena žival.

Mali psiček laje veselo kakor
prej. Zorka ga ima še rajši. Nikdo
ni zameril psičku, da se je branil za
svojo kožo.

NARODNA IN UNIVERZITETNA

KNJI C17Ui (17UNICA

S.

5

Pri J. Giontini-ji v Ljubljani se tudi

dobivajo:

Car i tesar. Zgodovinska pripor. . . 20 kr.
Cerkvica na skali. Pravljica ....  12 kr.

Čas je zlato. Povest.36 kr.

Darinka, mala Črnogorka. Povest. . 24 kr.

Doma in na tujem. Povest.20 kr.

Hubad, Pripovedke za mladino. I., II.,

III. a. 24 kr.

Izanami mala Japonka.24 kr.

Izdajalca domovine. Povest . . . .24 kr.
Knez Črni Jurij. Zgodov. povest. . . 20 kr.
Narodne pripovedke. I., II. a ... 24 kr.
Pravljice in pripovedke za mladino 36 kr.
Mali vseznalec ali zbirka lahko iz¬
peljivih poskusov iz fizike etc. . 30 kr.

C. In kr. dvorna tiskarna Karola Proohnski

Tesinu.