\ Leto XXI., št. 259 Upravmstvo. Ljubljana, Knattjeva & — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Ins^ratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. L]ubqana, torek g. novembra 1940 Cena t D!n Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Volitve v Ameriki Za danes so državljani Zedinjenih držav poklicani, da oddajo svoj glas za novega prezidenta, ki mu bo za nadaljnja štiri leta poverjena najvišja oblast v te; največji ameriški republiki. Zna-biti niso bile še nobene predsedniške volitve tako velikega pomena za Zedinjene države in deloma tudi za ostali svet, kakor so sedanje; prav gotovo pa še za nobene ni bilo toliko zanimanja po vsem civiliziranem svetu. Volitve padajo namreč v eno izmed najbolj kritičnih razdobij mednarodnega razvoja, ko se nova evropska vojna usodno razširja v konflikt svetovnega razmerja, v katerem tudi Zedinjene države ne bodo mogle biti neinteresirane. Zakaj pripisujejo v Ameriki in v svetu tolikšno važnost izvolitvi novega državnega prezidenta? Za razliko od mnogih republikanskih in demokratičnih ustav daje ameriška ustava iz leta 1787 pre-zidentu izredno obx_.^t, večjo od oblasti večine vladarjev in večine ministrskih predsednikov. Zato pri izbiri novega prezidenta ne gre le za novo ime, temveč za novo osebnost, ki daje smer in pečat vsej ameriški politiki. Po ameriški ustavi pripada prezidentu tudi vsa izvršna oblast. On je poglavar države in obenem predsednik vlade. Z njim sodelujejo ministri, tako zvani »državni tajniki«, ki jih prezident imenuje s pristankom senata, a jih sme razrešiti njihovih funkcij po svoji volji. Ministri, ki po ameriški ustavi ne smejo biti izbrani iz vrst članov kongresa, kakor je to običaj v tako zvanih parlamentarnih režimih, niso odgovorni kongresu, temveč osebno prezidentu, ker so dejansko in formalno samo njegovi svetovalci. Vseh ministrov je danes deset. Zakonodajna oblast v državi pripada sicer kongresu, ki ga sestavljata senat in poslanska (reprezentančna) zbornica, vendar mora vsak zakon potrditi prezident. Značilnost ameriškega sistema pa je, da pripada senatu kot predstavniku zveznih držav, katerih vsaka ima v njem po dva člana (skupno je torej 96 senatorjev, ker je zveznih držav 48), odločilna beseda glede odobritve od prezidenta sklenjenih mednarodnih pogodb, ki morajo biti potrjene z dvetretjinsko večino, medtem ko pripada reprezentančni ali poslanski zbornici, ki šteje 435 neposredno od ljudstva izvoljenih zastopnikov, odločilna beseda v finančnih zadevah, glede katerih odloča sama brez senata. Volilni zakon za predsedniške volitve je navidezno precej kompliciran. Prezidenta namreč ne voli ljudstvo neposredno. temveč posredno. Aktivno volilno pravico imajo polnoletni ameriški državljani, v večini zveznih držav moški in ženske, v nekaterih pa samo moški. Za današnje volitve znaša število volil-cev okoli 50 milijonov. Ti bodo izbrali tako zvane volilne može ali »elektorje«, ki pa so v naprej vezani, da bodo pri pravih predsedniških volitvah čez nekaj tednov glasovali samo za kandidata svoje s+ranke. Ta je že postavljen, tako da dejansko vsak volilec, ko glasuje za določene volilne mcže, obenem odda svoj glas za »svojega« predsedniškega kandidata. Današnje volitve bodo torej že definitivno določile novega predsednika in bodo predsedniške volitve v ožjem smislu le še formalnost. Število volilnih mož je enako skupnemu številu članov senata in reprezentančne zbornice ter znaša sedaj 531. Kolikor ima posamezna zvezna država poslancev in senatorjev, toliko volilnih mož voli. Vsaka država ima dva senatorja in na četrt milijona prebivalcev enega poslanca, najmanj pa enega. Tako odpadejo na vsako od 48 zveznih držav najmanj trije volilni možje. Večje države volijo seveda več volilnih mož, tako na primer New York 47, Pennsylvanija 36, Illinois 29 in Ohio 26. Proporčnega sistema in ožjih volitev ameriška ustava ne pozna. Vsi volilni možje pripadajo torej oni stranki, ki je v dotični zvezni državi dobila re-lat ivno večino, to se pravi največ glasov med vsemi strankami. Zato je razumljivo, da se borba obeh glavnih kandidatov osredotoča v glavnem na večje države z velikim številom volilnih mož. Ako doseže na primer Roosevelt večino glasov v državi New York, potem glasuje zanj vseh 47 volilnih mož te države, kar lahko odtehta devet manjših držav. Za zmago kandidata zadostuje 266 glasov volilnih mož. Izvoljeni prezident ne prevzame takoj svoje oblasti. Po prvotni ustavi se je to moglo izvršiti šele 4. marca naslednjega leta, po zakonu z dne 20. januarja 1933 pa je ta rok skrajšan na nekaj več ko dva meseca, tako da prevzame sedaj prezident svojo oblast že 20. januarja po volitvah. Volitve volilnih mož so določene po ustavi na prvi torek v novembru vsakega četrtega leta. Kolikokrat sme kdo kandidirati za predsednika, v ustavi ni določeno. Iz strahu, da ne bi kak prezident, če bi bil predolgo na oblasti, spremenil republiko v monarhijo, pa se je razvil nekak nepisan zakon, da noben prezident ne sme biti izvoljen več ko dvakrat zaporedoma. Ta običaj je doslej a ofenziva ob morju Hitrejši razvoj vojnih operacij v Grčiji - V grški Makedoniji se Grki močno upirajo, v Epiru ob morju pa se razvija glavni italij anski napad — Angleži so se izkrcali na Kreti New York, 4. nov. j. (CBS). Po podatkih, ki so bili na razpolago do danes opoldne, so grške čete na severnem odseku fronte pri Florini nekoliko izboljšale svoje položaje ter so na nekaterih mestih celo napredovale za 2—3 kilometre. Po informacijah z obalnega frontnega odseka je tamkaj položaj za grške čete manj ugoden. Informacije pa so zelo po-redke in nezanesljive. Verjetno so tamkaj v teku močnejši boji. Po italijanskih pripravah sodeč bo tam v kratkem prišlo do glavne italijanske ofenzive. Italijani zbirajo močne motorizirane odrede ter do-važajo v postojanke ob obalnem frontnem sektorju velike množine topov ter drugega vojnega materiala. Pričetek ofenzive se lahko pričakuje vsak trenotek. Itali- jansko letalstvo še zmerom bombardira v prvi vrsti Solun, veliko število bomb je bilo vrženih tudi na begunsko taborišče. V Atenah včeraj ni bilo alarma. Po popoldanskih informacijah se je italijanska ofenziva proti Grčiji na obrežnem frontnem odseku najbrž že pričela. Grške sile na tem oddelku so dobile znatna oja-čenja, ki so že prispela v sprednje postojanke. Budimpešta., 4. nov. j. (TOP). Po informacijah dopisnikov madžarskih listov Italijani "a frontnem odseku pred Janino zelo naglo predirajo. Nadalje so italijanske čete zavzefe mesto Philiates, ki je 10 km oddaljene od obale. Na več krajih so se morale grške čete u.. iknlti že za tako zvano Metaksasovo obrambno črto. orociia Miiiardiranjem sovražnikovih postojank vzhodne od Korče. Naša letala s»o bombardirala Solun, Krf, pomorsko utrdbo Peno in gorsko pokrajino severovzhodno od Janine vzdolž železniške proge Janina—Kalibaki. Eno izmed naših letal se nI. vrnilo. V letalskem boju nad Solunom, o katerem govori naše poročilo št. 149, smo zbili še eno sovražnikovo letalo, tako smo v tem boju sestrelili vsega skupaj pet sovražnikovih letal. Neko naše ogledno vodno letalo, napadeno od nekega dv omot ornega letala tipa Blenheim, se je z napadalcem spustilo v boj ter ga prisililo, da se je hudo poškodovano oddaljilo. V Severni Afriki je neka naša hitra kolona odbila neko sovražnikovo formacijo oklopnih avtomobilov. Sovražnikova letala so napadla naše oddelke pri Gar-nulgru, severovzhodno od Džarabuda. Dve osebi sta mrtvi, nekaj jih je pa ranjenih. V Vzhodni Afriki je sovražnik napadel naše okupacijske oddelke severovzhodno od Suse v Kasali. Ta napad smo z majhnimi izgubami zavrnili. Več mož smo ujeli. V Rdečem morju so naša letala bombardirala neko ladjo, ki jo je spremljala križarka, in naprave na otoku Perimu. Sovražnikova letala so bombardirala Asab. Nekaj ljudi je ranjenih, trije so pa mrtvi. Mestna poslopja trpe nekaj škode. Preteklo noč so se sovražnikova letala skušala približati Neaplju, toda naše protiletalsko topnišstvo jih je prisililo k umiku. Sovražnikova letala so vrgla nekaj bomb, a so vse priletele v morje. Tri osebe so bile ranjene, ena pa je mrtva. Pretrgan prouraet na progi Atene—Solun Rim, 4. nov. j. (Štefani) železniška proga Atene — Solim je pretrgana. Italijanska letala so progo ponovno hudo bom-mardirala ter jo na več mestih razdejala. Kot posledica prekinitve prometa na tej progi, ki predstavlja edino .železniško zvezo Aten z inozemstvom, je pričakovati nadaljnje ovire v poteku grške mobilizacije. Terenske te£k&če Rim, 4. nov. AA. (DNB) Agencija Štefani priobčuje posebno poročilo z grško-al-banske meje o zemljepisnih razmerah na grškem ozemlju, kjer prodirajo italijanske čete. Poročilo pravi, da je pretiran optimizem tistih nasprotnikov, ki mislijo, da bi Grki mogli organizirati resen odpor. Priznati se pa mora, da so Grki oboroženi s topništvom, strojnicami in strelivom angleškega in francoskega izvora in z letali raznih tipov, toda razlika med obema vojnima organizacijama je tolikšna, da ni nikakršne možnosti resnega odpora. Italijansko prodiranje, pravi dalje poročilo, se ni začelo z bliskovitimi akcijami, prvič zato, ker so se tla zaradi slabega vremena iz-premenila v pravo močvirje, drugič pa tudi zato, ker je pomanjkanje cest preprečilo hitro akcijo. Dve možnosti prodiranja sta: prva v vzhodnem, druga pa v zapadnem delu. Tudi ti dve cesti sta izpremenjeni tako rekoč v močvirje, teren je pa še težji zaradi uničevalne akcije grških čet. Zato se je prodiranje moralo vršiti le ob znožju hribov. Neapelf ni bil bombardiran Rim, 4. nov. AA. (DNB). Italijanski poslanik Rocco, ki se ie zadnja dva dni mudil v Neaplju, ie izjavil časnikarjem, da so angleške trditve o bombardiranju Neaplja brez sleherne podlage. Poslanik je dodal, da so bencinska skladišča pri Pog- giu Realu popolnoma nedotaknjena, da ni tja priletela nobena bomba in da ni bilo v Neaplju nikakršnega požara. Promet med Bolgarijo in Turčijo prekinjen Carigrad, 4. novembra, j. (DNB). Promet na glavni železniški progi iz Carigrada proti Bolgariji in Jugoslaviji je na kratkem odseku, kjer vodi proga čez grško ozemlje. še zmerom prekinjen Navzlic temu. da so bili s turške strani storjeni v Atenah koraki za obne/vitev prometa, pa ni bilo mogoče doslej tega vprašanja praktično urediti. V primeru, da bo promet nc grškem ozemlju še nadalje prekinjen, bo med Turčijo in Bolgarijo sporazumno urejen avtobusni promet od turške obmejne postaje Usumkeprii pa do prve železniške postaje na bolgarskem ozemlju. Na ta način bi se lahko z izključitvijo grškega ozemlja vsaj za silo vzdrževal dnevni potniški in poštni promet Carigrada z ostalo Evropo. Italijanski kralj četam Rim, 4. nov. AA. (DNB) Kralj in cesar Emanuel ni. je poslal italijanskim četam v Albaniji odgovor na adreso lojalnosti, ki so mu jo čete poslale. Kralj in cesar podčrtava v tem odgovoru neomajno prepričanje o končni zmagi italijanskih čet. Presoja ameriških listov New York, 4. novembra. AA. (Štefani). Ne\vyorški listi pišejo o opcracijah italijanskih čet na Grškem in podčrtavajo uspešno gibanje italijanskih oddelkov. Listi se ne ozirajo dosti na britansko propagando, t. j. na glasove, ki jih širijo Angleži o dozdevnih grških zmagah pri Korči. Listi opozarjajo na to. da so britanski časopisi tudi med abesinske vojno širili vesti o abesin-skih uspehih, ki se niso uresničile. Nazadnje ugotavljajo newyorški listi, da Velika Britanija ni poslala Grčiji tiste pomoči, ki ji jo je obljubljala. Gifška vojna poročila Spopad z bajoneti in ročnimi granatami pri Florini — Odbit napad v Epiru — Bombardiranje Soluna Oddelki angleške vojske so se izkrcali na Kreti Atene, 4. nov. s. (Reuter.) Davi objavljeno grško vojno poročilo javlja: Na macedonskem bojišču je grškim četam v soboto uspelo zasesti vrsto višin na albanskem ozemlju. Močan italijanski napad v odseku Florine je bil odbit,z ročnimi granatami in bajoneti. Italijani so pretrpeli izgube in so pustili na bojišču nekaj ujetnikov. V Epiru močen artilerijski Ogenj na obeh straneh. Sovražni napad v tem odseku, podprt od tankov, se je posrečilo odbiti. Nekaj sovražnih tankov je bilo uničenih. Grške čete so zavzele važno mostišče na desnem bregu reke Kalamas. V zaledju so italijanska letala bombardirala Solun. Pri tem vojaški objekti niso bili zadeti, pač pa je bilo porušenih več hiš. Več civilnih oseb je bilo ubitih in ranjenih. Tri italijanska letala so bila nad Solunom sestreljena od protiletalskega topništva, četrto pa je bilo močno poškodovano. Atene, 4. nov. s. (CBS). O bojih na gr-ško-albanski meji poročajo danes še naslednje podrobnosti k podatkom, ki jih navaja že grško vojno poročilo: Napad pri reki Kalamas. ki ie bil po grškem uradnem poročilu odbit, je izvedlo 20 italijanskih tankov. 9 izmed njih je bilo v boju uničenih, predvsem s pomočjo grških bombnikov. Grivi so ob tej priliki zavzeli važen grič na desnem bregu Kalamasa. s katerega obvladajo sedaj cesto proti Janini. Italijanska letala so napadla približno 15 točk v neposrednem zaledju za fronto. Neprestani napadi italijanskega letalstva Atene, 4. nov. s. (Tass). Po podatkih uradne grške agencije so italijanska letala v soboto dvakrat bombardirala Patras, vendar je število človeških žrtev majhno, le nekaj zgradb ie bilo poškodovanih. Nadalje je bil v soboto dvakrat napaden Solun. Med prebivalstvom ie bilo mnoeo žrtev. povzročena škoda ie nrav tako velika. Dvakra' je bilo v soboto napadeno tudi mesto Krf Bilo je nekai žrtev med civilnim prebivalstvom. Trikrat ie bila istega dne bombardirana Janina, dvakrat pa Kreta. Uradno poročilo našteva še 10 drugih mest ki so bila v soboto bombardirana. Atene, 4. novembra, s. (CBS). Italijanski bobniki so včeraj popoldne ob 14. bom- bardirali Krf. Povzročena škoda ie velika. Pri napadu na Lariso ie bilo včeraj ubitih 5 oseb. 20 italijanskih bombnikov je včeraj bombardiralo Florino. Angleži na Kreti London, 4. nov. j. (Reuter.) Vlada je izdala danes službeno objavo, ki priznava, da se je nekaj britanskih čet izkrcalo na grškem otoku Kreti. Objava pravi, da zaenkrat ni mogoče podati nikakih podrobnosti niti o točkah, kjer so se angleške čete izkrcale, niti o njih moči, niti ne o času, kdaj so bile izkrcane. London, 4. nov. s. (Reuter.) V tukajšnjih grških krogih izražajo veliko zadovoljstvo nad angleško vojaško pomočjo Grčiji, kakor tudi nad odporom, ki ga nudi grška vojska Italijanom. V Atenah uradno potrjujejo, da so edi-nice angleške vojska prispele na Kreto in da je tja priplul tudi avstralski rušilec »Rynac«. Atene, 4. novembra, p. Grški general Peri je bil določen za poveljnika zveze med grškimi in angleškimi vojnimi silami. Prvo angleško poročilo Atene, 4. nov o. (UP). Prvič po izbruhu sovražnosti med Italiio in Grčijo ie bilo v Atenah izdano službeno naročilo ooveli-ništva angleškega letalstva, ki ooroča. da je prišlo do bitke med angleškimi izvid-niškimi letali in dvema italijanskima letaloma. Doslei so se poročila angleškega vrhovnega poveljništva objavljala samo z angleškega področja. Včerajšnji letalski alarmi Atene, 4. novembra, s. (Reuter). V Atenah je bil danes dan letalski alarm, ki je trajal 20 minut. V velik; višini nad mestom je bilo opaženo italijansko letalo, ki pa ni metailo bomb Tudi v Solunu in Pa-trasu je bil zjutraj ponovno dan letalski alarm, vendar bombe niso bile vržene. Pomorska bitka pri KrSu? New y°rk, 4. nov. s- (Tass) Po poročilu Associated Press iz Aten je včeraj popoldne ob 19. srednjeevropskega časa prišlo v bližini Krfa do pomorske bitke menda med angleškimi in italijanskimi vojnimi ladjami. Cez pol ure se je ena izmed udeleženih ladij, na kateri je nastal požar, oddaljila v severni smeri. London, 4. nov. (Reuter) Po informacijah iz Aten so se v pomorski bitki pri Krfu včeraj popoldne spoprijele italijanske in grške vojne ladje. Skupina italijanskih vojnih ladij je skušala prodreti v Krfski kanal, ki loči otok Krf od celine. Grške vojne ladje so to preprečile. Pomorska bitka je trajala približno eno uro. vedno obveljal, in bo Roosevelt, če bo izvoljen, prvi prezident, ki bo vladal več ko osem let. Za primerjavo prejšnjih volilnih izidov naj še navedemo, da je bil Roosevelt prvič izvoljen za prezidenta leta 1932, in sicer s 472 glasovi volilnih mož, za katere se je izreklo 22.8 milijona vo-lilcev, medtem ko je njegov tedanji nasprotnik Hoover, dotedanji pre^dent, zbral zase 15.7 milijonov glasov, a le 59 volilnih mož, ker se, kakor rečeno, izvolitev teh ravna po navadni ali relativni večini v posameznih državah. Pri ponovni izvolitvi leta 1936 je Roosevelt zbral 523 glasov volilnih mož, za katerimi je bilo 27,4 milijona glasov volilcev, njegov nasprotnik Landon pa le 8 volilnih mož, dasi je za njimi stalo 16.6 milijona volilcev. Po splošni sodbi se zdi le malo verjetno, da bi to pot zmagal Rooseveltov naisprotnik, republikanski kandidat Willkie. Njuna programa se namreč razlikujeta le notranjepolitično, zunanjepolitično pa sta oba na isti črti, saj se oba izrekata za čim večjo podporo Angliji in proti neposrednemu vstopu Amerike v vojno. Prav ta okolnost utegne biti za Willkiea usodna, kajti ameriški volilec se v sedanjih mednarodnih razmerah zaveda, da bi izvolitev Will-kiea namesto Roosevelta pomenila do 20. januarja prihodnjega leta, ko bi novi prezident dejansko prevzel oblast, nevarno praznino v vodstvu državne politike. To bi lahko postalo za Zedinjene države usodno, kajti v Evropi divja vojna, ki se vedno bolj razširja proti tako zvanemu »varnostnemu področju« Zedinjenih držav, dasi bi sicer tudi Willkiejeva izvolitev ne spremenila ameriške zunanje politike. Vendar pa je treba imeti pred očmi, da so Zedinjene države po zemlji in prebivalstvu tako orjaška tvorba, da se more v tem pogledu z njimi primerjati le Rusija, pa je zato glede njih prav tako težko z zanesljivostjo soditi o razpoloženju množic, kakor je to nemogoče glede Rusije. Vse sodbe in vse napovedi so zato le relativne. Nova mirovna ofenziva? Angleške vesti, Id pa jih Nemci odločno zanikajo Stockholm, 4. nov. j. (SDA.) Dopisnik švedskega lista Dagens Nyheter poroča iz Londona, da smatrajo v tamkajšnjih krogih neodločno nemško stališče v grško-ita-lijanskern sporu kot znak za utemeljenost govoric, da pripravlja Nemčija novo mirovno ofenzivo. Razširjenje vojne preko sedanjih meja bi ne bilo v skladu z nemško namero. p0 mnenju nekaterih angleških listov bi bila Nemčija v svoji mirovni ofenzivi deležna tudi podpore Vatikana. Po pisanju nekega drugega angleškega lista je bil v Washingtonu izročen nov nemški mirovni načrt ter je bil kot mirovni odposlanec poslan tjakaj vojvoda Kari Aleksander Wurtemberški. New York, 4. nov. j. (Ass. Press.) »New York Times« poroča iz Londona, da potrebuje Nemčija podporo Francije, Španije in Amerike v svojih načrtih za nov, na krščanskih osnovah zgrajen red v Evropi. V tem načrtu nove ureditve je zamišljena kot sestavni del tudi Sovjetska unija. Za propagiranje svojega načrta je bil poslan v Zedinjene države benediktinski menih vojvoda Kari Aleksander \Vurtemberški, ki je že odpotoval iz Lizbone v New York. Ime tega nemškega odposlanca, ki naj prične novo nemško mirovno ofenzivo, je bilo navedeno tudi že v oddajah angleškega radia. Berlin, 4. nov. AA. (DNB.) Glede na glasove, ki so se spet razširili v tujem tisku o dozdevnih mirovnih predlogih držav osi, so danes izjavili v zunanjem ministrstvu zastopnikom tiska, da sploh ni treba posebej omeniti, da Nemčija in Italija spričo sedanjega zunanjepolitičnega in vojaškega položaja nimata vzroka ponujati sovražniku mir. Sestanek Ciano—Rib&entrop ? New York, 4. nov. (CBS.) že snoči so se razširile vesti o sestanku med zunanjima ministroma Ribbentropom in Cianom, vendar še ni bilo mogoče dobiti do poznega popoldneva nobenih točnejših podatkov. Informacije iz Rima so vedele povedati, da se bosta zunanja ministra sestala bodisi v Berlinu ali pa nekje v Avstriji. Iz dejstva, da naj bi bil na sestanku navzoč tudi veleposlanik v Ankari Papen, sklepajo, da so na dnevnem redu sestanka predvsem vprašanja Balkana, zlasti pa Turčije. Proučen naj bi bil položaj po izbruhu grško-italijanske vojne. Nemčija si očividno prizadeva, da bi ostala Turčija izven konflikta na Balkanu. Nemški diplomatski krogi računajo, da bi Turčija ostala nevojujoča se država, dokler se ne bi Bolgarija zapletla v konflikt. Obenem pa najbrž proučujejo diplomatski krogi osnih držav, kaj bi se zgodilo, če bi tudi Nemčija vojaško podprla italijanske operacije proti Grčiji. Nemška diplomacija si prizadeva ugotoviti stališče Turčiio za ta primer, prav tako pa proučuje tudi, kako bi se proti takemu razvoju dogodkov zadržala Rusija. Madrid, 4. nov. s. (Reuter.) Nekateri španski listi spravljajo novi sestanek med zunanjima ministroma Ribbentropom in Cianom v zvezo s pogajanji, ki jih vodijo Laval in nekateri drugi člani francoske vlade z Nemčijo, španski listi izražajo mnenje, da gre v vseh teh pogajanjih za sklenitev dokončnega miru med Nemčijo in Francijo in ustanovitev protiangleškega bloka evropskih držav, ki bi vključeval vso Evropo, razen Turčije. Curih, 4. novembra, o. (CBS). Po vesteh iz Rima ni mogoče povsem točno ugotoviti, kje se je danes mudil italijanski zunanji minister Ciano. Po nekaterih vesteh se je danes sestal z Ribbentropom nekje v Nemčiji in sicer v Berlinu ali pa v AvstrijL V Berlinu ne demantirajo in ne potrjujejo nobenih izmed teh vesti, čeprav se širijo prav iz Berfina samega. Nemški demanti Washington, 4. nov. p. United Press poroča iz Berlir.a: V zunanjem ministrstvu demantirajo vesti o sestanka Ribbentropa z grofom Cianom in izjavljajo, da jim ni nič znanega o tem, da bi se grof Ciano mudil v Nemčiji. Danes so predsedniške volitve v Ameriki V nedeljo je bila volilna borba končana — Obe stranki računata z gotovo zmago — Volilcev je so milijonov Nemška vojna poročila Uspehi podmorniškega poveljnika — Zaradi neugodnega vremena imajo napadi aa Anglijo manjši obseg Tudi angleški poleti nad Nemčijo so le osamljeni New i*ork, 4. nov. j. (Ass. Press). Predsednik Roosevelt je v nedeljo zaključil volilno kampanjo ter se je vrnil v Wa-shington. Takoj do prihodu ie pozvai k sebi zunanjega ministra Hulla ter ood-tajnika Sumnerja Weilesa. ki sta mu poročala o najnovejšem razvoju zunanjepolitičnega položaja. Kakor poročajo z me-rodajnega mesta, so na konferenci v prvi vrsti proučevali položaj v Karibskem morju ter s tem v zvezi vprašanje francoskega otoka Martiniqua. Po mnenju gotovih washingtcnskih krogov je postalo vprašanje Martiniquea zelo aktualno zlasti v zvezi z dejstvom, da ie bilo tjakai poslanih več ameriških rušilcev Danes se je Roosevelt spet vrnil v svojo letno rezidenco Hvdepark. Na svojem zadnjem volilnem govoru v Clevelandu je izjavil, da absolutno ne namerava več kandidirati še v četrto, ako bo pri teh volitvah izvoljen. New York 4. nov. AA. (Reuter) Oba zadnja govora Roosevelta in Willkiea pomenita višek ene najpomembnejših volilnih borb v zgodovini Amerike Izgledi obeh glavnih kandidatov za usoeh n;so niti najmani jasni. Po prepričanju velike večine političnih poznavalcev bodo tokrat odločile o zmagi politično neopredeljene množice. Na drugi strani ie na potek in izid volitev mnogo vplivala uvedba splošne voiaške dolžnosti: to bo vplivalo zlasti na žene. ki sestavljajo 45% volilnega telesa. Demokrati računajo s tem dejstvom in so zelo optimistični. Demokrat Flyn meni. da bo Roosevelt dobil najmanj 427 glasov, republikanci pa izjavljajo, da bo Willkie dobil vsaj 324 glasov. Predsedniški kandidat mora dobiti vsaj 266 glasov za svojo izvolitev. Največ opore ima Roosevelt pri južnih državah, prav tako pa bodo najbrž tudi obmorske zvezne države in verjetno tudi države na zapadni obali glasovale za Roosevelta Glavni del Willkievih pristašev je v severovzhodnih državah in v tako zvanem srednjem zapadu. Volitve za eno tretjino senatorjev ne morejo v nobenem primeru spremeniti političnega položaja v senatu, kjer si bodo demokrati vsekakor ohranili večino. Senat ki ie bil izvoljen v letu 1936 šteje 69 demokratov in 23 republikancev. Ker bo sedaj 32 senatorjev izmenjanih in je med njimi 23 demokratov, ie prav gotovo, da bo več ko polovica demokratskih senatorjev ponovno izvoljena Republikanci računajo na velike uspehe pri volitvah v predstavniški dom. ki ima sicer demokratsko večino, vendar pa se je že v letu 1938 začelo pomikanje v korist renub'i-kancev. V letu 1937. je bilo izvoljenih 257 demokratov in 162 republikancev. Dodati je še treba, da ameriški volilni red doou-šča. da je predsednik države član ene stranke, večina parlamenta pa lahko ori-pada drugi stranki. Berlin, 4. nov. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljništvo poroča: Podmornica, ki ji poveljuje kapitan Kretschmer, je potopila dve britanski podmornici, in sicer »Lau-rentic« (1872 tem) in »Patroclus« (1314 ton). Potopila je tudi oboroženo trgovin-sko ladjo »Casanaro (5376 ton). Tako je kapitan Kretschmer potopil doslej 217.918 ton sovražnikovega brodovja in je drugi podmen-ruš ki poveljnik, ki je doslej potopil več kakor 200.000 ton. Neugodno vreme ni hranilo nemškim letalom, da ne bi nadaljevala svoje napade na London in druge vojaške cilje na Angleškem in škotskem. Napadi so se nadaljevali, čeprav v manjšem obsegu. Napadli smo neko tovorno postajo v severnem delu Londona in razdejali poslopja in skladišča. Nemška letala so pri tej priložnosti prisilila s svojimi strojnicami : ve< sovražnikovih protiletalskih baterij, J da so umolknile. Uspešno smo napadli tu-j di več letališč. Tako je letališče v Stra-! tishallu v plamenih, na letališču v Wati-i shamu so pa porušeni hangarji in uničena letala. Bombardirali smo vojaške objekte na škotskem in letališča. Nedaleč od irske obale in ob vzhodni irski obali so letala napadla konvoje in posamezne ladje, ter nevarno zadela neko trgovinsko ladjo za 19.000 ton. Pri Kinersdu smo za-I deli neki rušilec, neki motorni obrežni čoln, neko trgovinsko ladjo in neko tovorno ladjo. Britanska letala so izvršila posamične polete nad Nizozemsko in severno Nemčijo. Na Nizozemskem so porušila dve poslopji: dve osebi sta mrtvi, dve pa ranjeni. V Nemčiji so bombe priletele samo na tri kraje, niso pa napravile škode. Zbili smo tri britanska letala, dve nemški letali se p«, nista vrnili. Berlin, 4. nov. AA. (DNB) Državni kan-celar Hitler je odlikoval kapitana Kret-Bchmerja z železnim križem viteškega re-j da s hrastovim listjem, ker je potopil 200.000 ton sovražnikovega trgovinskega brodovja. Kapitan Krtlschmer je šesti oficir, ki ima to odlikovanje. Angleški baražni baloni na Švedskem in Danskem S^c^holin, 4. nov. AA. (DNB) KaKor poročajo časopisi v Goteborgu se je včeraj pojavilo več britanskih baražnih balonov nad švedskim ozemljem. Tri so opazili v okolici Goteborga. Eden od njih je poškodoval anteno radijske postaje v Torslandu. Nekaj baražnih balonov so opazili v okolici Kungsbaka, Helsingborsa in na nekaterih drugih mestih. Poškodovana je bila na več krajih električna napeljava v Ha-landu Nek balon se je zaletel v glavni električni vod v Oskarshamu ter je mesto ostalo več ur v temi. Drugi balon se je vžgal ter povzročil požar v nekem mestu. Na zapadni švedski meji je angleški baražni balon potrgal električne žice v nekem mestu, povzročil pa tudi večjo škodo na antenah in hišah. Kjobenhavn, 4. nov. AA. (DNB) Zaradi včerajšnjega viharja so se nad Dansko pojavili angleški zaporni baloni. Največ jih je bilo nad Jiitlandom. Baloni so prizadejali nekaj škodr na elektrovodih. Pojavili so se celo nad Kjobenhavnom ir. tudi tam napravili motnje v elektrovciih, tako da nekaj časa tramvaji niso vozili i Izmenjava diplomatov Italije In Graje Budimpešta, 4. nov. p. Italijanska vlada je naprosila madžarskega zunanjega, ministra Csakyja, naj prevzame posredništvo med grško in italijansko vlado zaradi izmenjave diplomatskih zastopnikov ter poslaniškega in konzularnega osebja obeh držav. Madžarsko zunanje ministrstvo je že stopilo v radiotalefonsko zvezo z madžarskim in italijanskim poslanikom v Atenah. Kolikor se je moglo zvedeti, bo grški poslanik v Rimu Politis z osebjem svojega poslaništva odpotoval nocoj s posebnim vlakom, ki se bo ustavil ob naši meji v Postojni, kjer bo počakal, da bo prispel italijanski poslanik s svojim osebjem na grško-jugoslovensko mejo. Računa se, da se bo to zgodilo istočasno, nakar bosta oba vlaka nadaljevala svojo pot. Atene, 4. nov. o. Italijanski poslanik Grazzi je danes odpotoval z posebnim vlakom iz Aten. Z njim so odpotovali posla-nifeko osebje, italijanski konzuli, oseb j® konzulatov' v Grčiji ter člani italijanske kolonije. Z istim vlakom je odpotovalo iz Aten tudi okrog 70 nemških državljanov. Vsi potujejo preko jugoslovenskega ozemlja. Japonci ne bodo zaplenili grških ladij Tokio, 4. novembra, j. (Domei). Japonska vlada je obvestila Grčijo, da bodo vsi grški parniki. ki bi prispeli v japonske !u-ke, lahko po odložitvi tovora neovirano nadaljevali svoja potovanja kamorkoli Na podlag) tega zagotoviila je grška admiralite-ta že obvestila vse proti Japonski plodeče grške parnike, da lahko nadaljujejo pot v namembne japonske luke. Grški konzul v Trstu izvršil samomor ? Trst, 4. novembra o Šele sedaj se je zvedelo, da je grški generalni konzul v Trstu Hristo Nikollaidis ob pričetku vojne med Italijo in Grčijo izvršil s svojo ženo in dvema sinovoma samomor Vsi so se zastrupili s plinom. Podrobnosti se ne morejo izvedeti. Bivši »rezide«t Španije umrl Vichy, 4. nov. s. (Ass. Press) Danes je v Mont Dobanu v Franciji umrl bivši španski predsednik Azana, star 60 let. Azana je živel od lani v emigraciji v Franciji. Frffead našega novega divizionarja Ljubljana, 4- nov. Nocoj ob 22.10 je prispel v Ljubljano iz Zagreba novi poveljnik dravske divizijske oblasti briga/j ni general Ljubomir Stefano-vič. Na kolodvoru so ga pričakovali njegov brat, dosedanji poveljnik dravske divizije diviz. general Dragoslav Štefancvič pomočnik komandanta divizije brigadni general Milan Mašič, komandant topništva dravske divizije Ferdo Janeš. ban dr. Natlačen in številni oficirji. Škofovska konferenca v Zagrebu Zagrebi 4. nov. o. V sredo se bodo pričela v Zagrebu posvetovanja jugoslovenskega episkopata pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Steplnca. že danes je prispel v Zagreb kotorski škof dr. Buto-rac, za jutri pa pričakujejo prihod ostalih udeležencev konference, škofje bodo raz- , pravljali o aktualnih cerkvenih zadevah, ki jih je treba rešiti glede na sklepe prejšnjih konferenc, kakor tudi z novimi vprašanji. ki so se pojavila po njihovi zadnji konferenci. Poplave -m jugu Karlovac, 4. nov. o. Zaradi hudega deževja sta močno narasli reki Korana in Mrežnica. Kolpa je v nekaterih okrajih Karlovca vdrla v hiše ter povzročila znatno škodo. Reka Korana je poplavila velika zemljišča štirih vasi ter prav tako povzročila mnogo škode. Sarajevo, 4. nov. o. Na progi Sarajevo— Višegrad se promet razvija zopet normalno. Včeraj je na tej progi skočilo s tira 14 vagonov tovornega vlaka. Delavci so očistili progo. Ugotovili so, da so narasli hudourniki povzročili pogrešanje železniške proge. Voda je poškodovala tudi železniško progo Doboj—Tuzla. Slavonski Brod, 4. nov. o. Pri Slavonskem Brodu Sava rapidno narašča. Okolica ie že močno poplavljena. Mnogo prebivalcev v okoliških vaseh in na periferiji mesta se pripravlja za evakuaciio. Črnačko in Lonjsko polje sta povsem poplavljena. Med Staro Gradiško in Slavonskim Brodom so poplavljene ogromne površine. Petrinja, 4. novembra, o. Že drugič letoš-jo jesen je Kolpa prestopila bregove ter poplavila vse področje v Prokoplju. Voda se je razlilla od Karlovca do Siska ter je poplavila na tisoče oralov polja. Povzročena škoda je ogromna. Ponekod spravljajo kmetje koruzo s polja v čolnih. Velika je tudi poplava na področju srezov Petrinja in Glina. Slovo nemških nogometašev Zagreb, 4. nov. o. Davi je nemška nogometna reprezentanca odpotovala nazaj v Nemčijo. Snoči ji je bil prirejen banket v hotelu »Esplanade« kjer se je razvil v manifestacijo nemško-jugoslovenskega prijateljstva, Govorila sta predsednik vrhovne nogometne zveze dr. Andrejevič ter vodja nemškega nogometa Lienemamn, ki je dejal med drugim: »Potovanje v Jugoslavijo, o kateri setm vedno čul najlepše, mi je bilo velik užitek. Nekaj tako prisrčnega in tako lepega, kakor danes tukaj, sem le redkokdaj doživeL Zapuščam vas s čustvom, da odhajamo iz prijateljske države.« Svoj govor je končal z željo, da bi se ju-goslovenski narod še nadalje v miru razvijal, večino v prijateljstvu z nemškim narodom. Zemunska vremenska napoved: Prevlar- dovalo bo oblačno v vsej državi. Tu pa tam v severni polovici dež, posebno v severo-zapadnih krajih. Ohladitev v zapadni polovici in v severnih krajih, drugod bo pa temperatura nekoliko poskočOa. Moskva je odklonila angleški protest Protest se je nanašal na sestavo nove dunavske komisije brez Anglije in Francšje — Rusija bo v komisiji še dalje sodelovala Moskva, 4. nov. j. (SDA.) Kakor poroča agencija »Transocean« iz Moskve, je angleški poslanik Cnpps 29. oktobra posetii sovjetskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Molotova ter mu izročil protestno noto angleške vlade proti ustanovitvi nove dunavske komisije, v kateri sodelujejo poleg Rusije samo še Nemčija, Italija m Rumunija. V protestni noti izjavlja angleška vlada, da nove dunavske komisije ne more priznati ter zaradi tega tudi ne njenih sklepov. Dne 2. novembra je namestnik ministrskega predsednika Sovjetske unije Višinski posetil angleškega poslanika Crfppsa ter mu izročil odgovor sovjetske vlade. V odgovoru je med drugim rečeno, da smatra Sovjetska unija angleško noto z dne 29. oktobra za neutemeljeno. Sklicanje nove dunavske komisije je samo popravilo nepravičnosti, ki je bila storjena Sovjetski uniji z določbo versajske mirovne pogodbe ter še nadaljnjih posebnih dogovorov, s katerimi je bila Sovjetska unija izločena Od sodelovanja pri obravnavanju vprašanj, tičočih se plovbe na Dunavu, da-si je Sovjetska unija država, ki na Dunav neposredno meji. Nasprotno se Velika Britanija zaradi svoje zemljepisne oddaljenosti ne more smatrati kot na Podunavju interesirana država. Zaradi tega smatra sovjetska vlada za potrebno, odkloniti protest angleške vlade. Jutri zopet seja komisije Bukarešta, 4. nov. j. (DNB.) Podunav-ska konferenca se bo v sredo v Bukarešti ponovno sestala k seji. Podoficirski čini v sovjetski vojski Moskva, 4. nov. AA. (Tass.) Maršal Tl-mošenko, ljudski komisar za vojsko, je odredil, da se v sovjetsko vojsko uvedejo naslednji podoficirski čini: kaplar, podna-rednik, narednik, narednik-vodnik in višji narednik. V svojem dnevnem povelju pra- »Premirje" nad Londonom Prvič od začetka septembra je bil London noč in dan brez letalskega alarma — Drugi angleški napad na Neapelj vi maršal Timošenko, da ima uvedba pod-oficirskih činov v sovjetski vojski namen, da se okrepe disciplina, odgovornost predpostavljenih in njihova avtoriteta. Smernice ruske politike Moskva, 4. nov. s. (CBS.) Boljčeviška j stranka je objavila za narodni praznik 7. ; novembra programatično izjavo, v kateri glede zunanje politike poudarja nevtralnost Rusije, potrebo sodelovanja med narodi in potrebo obrambe in varnosti mej sovjetske Rusije. j Odlikovani ruski igralci IViosKva, 4. nov. A A. (iass.j ob ;s0ietni- ■ ci proslave gledališča »Nemirovič Dančen- j ko« je predsedstvo vrhovnega sovjeta po- ' delilo naslov narodne umetnice Nadeždi Kemarsld, 11 igralcev pa je bilo odlikova- j nih z naslovom zaslužnih umetnikov. Na Japonskem ne bo daljnosežnih sprememb Tokio, 4. nov. AA. (DNB) Po razgovoru s predsednikom vlade knezom Konojem je izjavil ravnatelj gibanja za podpiranje cesarske politike, da predsednik vlade nima namena izvršiti kakšne spremembe v j vladi in tudi ne izdati ukrepov, ki bi ute- i gnili vznemiriti gospodarske in finančne kroge. Knez Konoje je izjavil, da so vsi podobni glasovi netočni. j Odnosa j! med Japonsko in Rusijo Tokio 4. nov. AA. (DNB) Dosedanji ja-pemski moskovski poslanik Togo je podal izjavo, da se je razmerje med Japonsko in Sovjetsko Rusijo po sklenitvi obmejnega dogovora znatno popravilo. Togo je pouda-| ril, da je ta dogovor o določitvi meje v j vzhodni Sibiriji mnogo pripomogel tudi k ■ ureditvi nekaterih doslej še neurejenih vprašanj. Laval vnovič v Parizu Odpotoval bo danes ali jutri — Petam na inšpekciji Sporazum s Francijo bo objavljen v ponedeljek ? Ženeva, 4. novembra. AA. (DNB). Podpredsednik vlade in zunanji minister Pier-re Laval se v torek ali sredo ponovno odpelje v Pariz. Iz Vichyja poročajo, da pojde maršal Pe-tain na daljše inšpekcijsko potovanje po državi V ta namen se maršali Petain odpelje drevi iz Vichyja v Toulouse. Njegovo potovanje bo trajalo več dni Budimpešta, 4. novembra, p. (UP). V poučenih krogih trdijo, da se bodo v najkrajšem času pripetili politično diplomatski dogodki velikega pomena za nadaljnje sodelovanje Francije z Nemčijo in Italijo. Baje bo na dan premirja, 11. novembra, slovesno objavljen poseben akt o tem sodelovanju. Spor med Lavalom in Weygandom Bern, 4. nov s. (Reuter) Švicarski listi poročajo iz Berlina, da vlada v nemških krogih veliko nezadovoljstvo zaradi izjave generala Weyganda. objavljene v nekem maroškem listu, v kateri se ie Wey-gand izrazil proti vsaki odstopitvi francoskega ozemlja. Švicarski listi pravijo, da zaradi Weygandove opozicije proti La-valu sedaj ni pričakovati, da bi bil v do-glednem času sklenjen dokončni mir med Nemčijo in Franciio. Obenem opozariaio listi na okoliščine, da je pričelo italijansko časopisje zopet napadati Francijo. Petainov odgovor Rooseveltu Ženeva, 4. nov. j. (DNB) Iz Vichyja poročajo: Kakor zatrjujejo v krogih, ki so blizu vladi, je maršal Petain na osebno poslanico preži d en ta Roosevelta, ki Jo je prejel pred približno 10 dnevi, zdaj odgovoril prav tako z osebno poslanico, ki je bila Rooseveltu izročena po običajni di- plomatski poti. Vsebina Petainovega odgovora ne bo objavljena, kakor tudi ni bila objavljena vsebina Rooseveltovih vprašanj maršalu Petainu. Zaradi velike tajnosti okrog vsebine obeh poslanic, so v imenovanih francoskih krogih mnenja, da je maršal Petain Rooseveltu verjetno samo ponovil tista osnovna načela glede bodočega položaja Francije v okviru evropskih držav, ki jih je bil že naznačil v svojih dosedanjih govorih. Mladinska vzgoja v Franciji Vichy, 4. nov. j. (Havas). Pri predsedstvu francoske vlade ie bilo osnovano novo državno tajništvo, katerega vodstvo je bilo poverjeno bivšemu zunanjemu ministru Baudoinu. Novemu državnemu tajništvu ie bilo podrejeno tudi sedanje generalno tajništvo za vzgoio mladine S tem ie bila ministru Baudoinu poverjena naloga, da bo tvoril direktno vez med vsemi francoskimi institucijami in organizacijami mladinske vzgoie ter predsednikom vlade maršalom Petainom. ki smatra mladinsko vzgojo kot eno najvažnejših vprašanj v organizaciji bodoče Francije. Dosedanji generalni tajnik za mladinsko skrbstvo, Georges Lamirand, ostane tudi po osnovanju novega državnega tajništva na svojem dosedanjem mestu ter mu bodo v prvi vrati poverjena socialna vprašanja v mladinski vzgoji. Agencija nHavasu bo podržavljena Vlchy, 4. nov. s. (Tass). Uradno poročajo, da je francoska vlada izvedla reorganizacijo francoske poročevalske agencije Havas. Vlada dobi sedaj pravico, da prevzame akcije Havasove delniške družbe v vrednosti 25 milijonov frankov. Prav tako dobi vlada pravico, da bo odslej nadzorovala vse posle agencije. London. 4. nov. j (Reuter). London je bil. počenši od včeraj celih 24 ur brez letalskega alarma. To ie bila doslei največja perioda zatišja od početka oiačene nemške letalske aktivnosti nad Anglijo, ki se ie pričela s septembrom. Večerni komunike letalskega ministrstva pravi, da je preko dneva le nekai redkih nemških letal preletelo obalo Bombe so bile vržene okrog Londona ter na daleč narazen ležeče točke v osrednji in vzhodni Angliji. Bombe so napravile nekai škode na nekaterih stanovanjskih hišah Tudi nekaj ljudi ie bilo ubitih in ranjenih. Napadi na Kiel in Heapelj L&ndon. 4. nov. j. (Reuter). Med glavnimi ciiji. ki so jih ponoči obiskala angleška letala, sta bila nemška vojna luka Kiel in Neapeli v Italiji. Bombard ranje Kiela. ki so ga izvršila angleška letala v več zaporednih valovih, ie traialo v celoti skorai 70 minut. V Neaplju so bili bombardirani velika železniška postaja ter pe-trolejski rezervoarji v Poggio Reale v južnem neapeljskem predmestju. Včeraj podnevi so angleška letala bombardirala pristanišče v Vlissingenu in letališče pri Soesterburgu. Dve letali se nista vrnili s teh poletov. London. 4 novembra s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Angleški bombniki so napad na Neapelj izvedli kljub gostim oblakom. Letala so vrgla več raket na padalih in so se spustila nizko nad zemljo, da so našla odrejene cilje. Ogenj protiletalskega topništva je bil močnejši in učinkovitejši nego ob prvem napadu. Mesto je bilo med napadom popolnoma zatemnjeno. Rim, 4. novembra, s. (Ass. Press). V Rimu je bil preteklo noč dan letalski alarm, ko so angleška letala letela v bližini mesta proti Neaplju. Alarm v Rimu se je pričel ob 3.45 in je trajal 1 uro in 45 minut. Iz angleškega letalskega poveljstva London, 4. nov. j. (Reuter) Za viceko-mandanta glavnega štaba angleškega letalstva je bil imenovan letalski maršal sir Wilfrid Freernan. ki bo nadomestil sira Richarda Peirseja. ki je nedavno prevzel poveljstvo nekega angleškega bomniškega odreda. Gradnja novih zaklonišč London, 4. nov. s. (Reuter) Včeraj opoldne je govoril po radiu o protiletalski obrambi notranji minister Morrison. Napovedal je, da bo pričela država graditi za prebivalstvo v Angliji globoka zaklonišča, kjerkoli bo to le mogoče. Obenem pa je Morrison opozoril, da je tehnično nemogoče zgraditi za vse prebivalce Anglije sedaj globeka zaklonišča. V Londonu, je dejal Morrison, se poslužuje javnih globokih zaklonišč samo 15%> prebivalstva, medtem ko se ostalih 85% tudi med letalskimi napadi ponoči mudi v svojih stanovanjih ali v malih Andersenovih zakloniščih. Morrison je izrazil vse priznanje pogumu teh Londončanov. Angleška psrečila iz Afrike Kairo, 4. novembra, j. (Reuter). Po poročilih iz Egipta Italijani v Libiji nadaljujejo z ofenzivnimi pripravami. Opažati je nove koncentraoije čet in urejevanje novih velikih skladišč ter oskrbovališč Navzlic temu trenutno še ni znakov, ki bi napovedovali skorajšnji pričetek nove italijanske ofenzive. Aktivnost angleških patrulj je nezmanjšana ter so zlasti pri Kasali dosegle nekaj znatnih uspehov Na več mestih je prišlo tamkaj do spopadov s so-vwu:i!mi oddelki Angleške patrulje so tako proti vzhodu kakor tudi proti severu in jugu operirale proti raznim vojaškim ciljem. Kairo, 4. novembra. AA. (Reuter). Angleški vojni minister Eden se je vrnil v Kairo s svojega nadzorstvenega potovanja po vseh bojiščih Srednjega vzhoda. Obiskal je že Palestino, Transjordanijo, Zahodno puščavo, Kartum, Port Sudan in Dzedraf. Povsod se je posvetovali s svojimi poveljniki o bodočih načrtih in o sta- nju vseh vrst orožja. Ugotovil je da so povsod prispele pravočasno vse okrepitve Kairo. 4. nov. AA (Reuteri Današnje uradno poročilo britanske vojake v Egiptu pravi, da se položai niti na enem bojišču ni prav nič spremenil. Južna Afrika v območju sovražnih letal Capetown, 4. nov. s. (Re}Liverpoolu" London. 4. novembra, j. (Reuter). Admi-raliteta je objavila seznam žrtev izmed po-' sadke križarke »Liverpool«, ki je bila. ka-; kor je znano, v pomorskem spopadu v Sre-! dozemskem morju sredi oktobra poškodo-i vana. Seznam navaia imena 3 častnikov in 1 24 mornarjev, kt so bili v spopadu ubiti. Trije ranjeni mornarji so naknadno podlegli poškodbam. Ranjenih je biio v ceioti 35 mornarjev. Sofija zavrača turške opomine Sofija, 4. nov. AA. (DNB) Sofijski listi se obširno bavijo z opominom, ki so ga turški listi naslovih na Bolgarijo v zvezd z italijansko-grškim konfliktom. Minister Smiiov pravi v nedeljski števlki »Dume«, da je treba te turške opomine odkloniti. Minister ugotavlja, da kažejo turški listi s svojim pisanjem o Bolgariji popolno nerazu-i mevanje sedanjih dogodkov in nove uredi-{ ve Evrope. Tudi »Zarja« odklanja turške ; opomine in pravi da Bolgarija nima nikakršnih napadalnih namenov nasproti Turčiji in da na Bolgarskem nI navada, da bi takšne vesti postale predmet političnih re-i akcij. Plovba Turčija—'Rumunija j Carigrad, 4. nov. AA. (DNB). Med Turčijo in Rumuniio se je spet začel normalen parni ški promet. Ponesrečen brzovlak v Španiji Madrid, 4. nov. AA. (DNB) Včeraj se je iztiril brzovlak, ki je vozil iz Santiaga de Compostelle. Nesreča se je pripetila med postajama Esclasdtud in Padron. Nekaj oseb je laže ranjenih, škoda še ni precenjena. Maši kraji in ljudje Kakor smo poročali, je Nj. Vis. kneginja Olga v nedeljo prisostvovala v Beogradu svečanemu vzidan ju temeljnih kamnov za novo kuhinjo zimske pomoči in za delavska stanovanja. Celotna ustanova se bo imenovala po kneginji Olgi. Blagoslovitev je opravil pravoslavni škof Arsenij, župan Jevrem Tomič pa je v daljšem govoru orisal prizadevanja beograjske občinske uprave v prid delavstvu. Nova ustanova bo zgrajena na tako imenovanem Pionirju, kjer so zemljišča v občinski lasti. Na naši sliki so: Nj. kr. Vis. kneginja Olga, minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Srdjan Budisavljevič in beograjski župan Jevrem Tomič se svssto oklepajo marljivega Akademskega kluba Beograd, 4. novembra Pretekli teden je bil v prostorih Društva Slovencev v Beogradu občni zbor naprednega Akademskega kluba. Občni zbor je poteka! ob velikem številu članstva, ki je v poslednjih letih naraslo skoraj na sto članov, zelo živahno. Društveni obračun je pokazal veliko delavnost v pretekli poslovni dobi. Akademski klub ni samo vestno vršil svojega kulturnega poslanstva s prirejanjem rednih tedenskih predavanj in z organiziranjem javnih kulturnih večerov. S široko zasnovanimi odličnimi prireditvami je dostojno zastopal Slovence pred beograjsko javnostjo. Vsakoletni akademski ples slovenskih akademikov je že nekaj let ena izmed najodličnejših zabavnih prireditev v Beogradu. Letos namerava klub pripraviti prijetno presenečenje beograjskemu občinstvu s prireditvijo brucovskega večera, ki je določen za 16. november. Največje zasluge si je pridobil klub s tem, da nudi svojim revnim tovarišem gmotno pomoč in jim na ta način lajša skrb za življenje. Pri volitvah je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika g. Rozenštajn Karel, cand. prava. Klub naprednih slovenskih akademikov v Beogradu uživa v prestolnici velik ugled in je po njegovih uspehih sodeč eden najkonstruktivnejših slovenskih akademskih klubov. avtor »Učbenika življenja« sprejema dnevno v hotelu Metropol«, Ljubljana od 17. do 18. življenjska pomoč. mne ceste v radarskem revirju Oh plsšISsiem daevu je kupčija moeno živahna Trbovlje, 4. novembra Tržni dan v četrtek je bil v Trbovljah v znaku plačilnega dne in praznikov. Obisk je bil prav dober. Ponudba je zaradi slabega. vremena nekoliko zaostajala. Zlasti je izostal dovoz krompirja in zelja. Slednjega so zadnje dni prodali pri nas v velikih množicah po dinarju kg. Precej je bilo tokrat perutnine, piščanci po 16 do 24 din, kokoši po 30 do 45 din po kljunu. Jajca so se spet podražila. Vsi prodajalci so zahtevali din 2 za komad, neka ženica pa je ponujala celo samo 4 komade za 10 dinarjev. Jabolka so po 6 do 8 din kg, največ srednje vrste. Prodajalci so te ko j razprodali vso robo. Grozdje izabela je po din 8. le- po smederevsko pa po 14 do 16 din kg. Zadnje paprike so prodajali po 3 komade za dinar. Mlečni proizvodi: kisla smetana din 14, Sladka din 16 liter. Maslo kmetsko 32, boljše vrste 42 din kg. Fižol liter 6 do 8, ajdova moka din 6 liter. Mleko se je s prvim novembrom podražilo od 2.50 na 3 din liter, kmetje so pa zahtevali celo 4 din za liter. S tem so prizadete zlasti delavske rodbine. Meso in mesni izdelki so pri nas zaenkrat še po neizpremenjenih cenah. Pač je občutno pomanjkanje prekajene slanine. Mesarji trdijo, da pr: tekih maksimiranih cenah za prekajeno slanino rajši opustijo prodajo. ike snega na Gorenjskem Najbolj so prizadeti sadjarji Radovljica, 4. novembra Uvod v zimo je za nami. Mnogi, ki so prejšnjo nedeljo večer kar zadovoljno gle-daili, ko so se z neba vsipele snežinke, so bili v ponedeljek zvečer, še poe-ebno pa v torek zjutraj precej vznemirjeni. Dasi prav je snežilo na nezmrzla tla, se je sneg hitro prijel. Usipal se je vedno gosteje in snežna plast se je debelila od ure do ure. V srednji Gorenjski ga je bilo zapadlo v dolinah kakih 20 cm. V planinah, kjer je pričelo snežiti že v soboto dopoldne, pa se ga je naletelo na pol metra. Hvala begu, da bodo imeli bržčas prav tisti, ki trdijo, da sneg, zapadel pred Vsemi svetniki, ne drži. in tako bodo kmetje še lahko populili repo in korenje in se bo se tako osušilo, da bodo lahko izorald tudi v praho. Snežinke so se počasi spet spremenile v dež, polagoma so se pričele dvigati megle, raztegnili so se oblaki in tu pa tam je skozi oblake pokukallo sonce. Vremenska napoved je pričela napovedovati lepo vreme. Kmetje, ki poznajo kaj dobro naše vremenske prilike, pa vremenu niso zaupali. Visoko v planinah, kjer je bila najbolj debela snežna odeja, so se pokazale prve prekopine. To pot jih ni odkril vihar, marveč huda odjuga Jeli so se trgati plazovi in prekopninc so se večale. V dolini je sneg kopnel le počasi. Kljub ugodni vremenski napovedi in prijetnemu neiuetru ▼ nedeljo smo pričakovali spet dež, nekateri pa celo nov sneg in sicer na podilagi starih vremenskih pravil, ki trdijo: če v gori Dobrči v Karavankah prej skopni sneg kakor v dolini, se zima rada hitro povrne. V soboto je že spet deževalo in sneg zdaj kopni v planini in dolini Morda bo dolinski odjugi, ki je tako močna, da je izvabila iz zemlje celo močerade in deževnike in se je pravočasno pridružila odjugi v gori, le uspelo preprečiti nadaljevanje prvega nastopa zimt Želeti bi bilo, da srečno prebredemo tudi nevarno vremensko dobo okrog sv Martina Kakor se vidi v prirodi. še nista ne živine cveta na pripravljeni na pusto, mrzli> starko, ki s svojim zgodnjim nastopom povzroča precej zla človeku, živalstvu in rastlinstvu Prav letos, ko je revno ljudstvo zaradi dragega usnja kaj slabo obuto, bi bila dolga, mokra zima neznosna. Pa tudi meščani bi jo težje prenašali kakor druga leta zaradi pomanjkanja gumija ko qa niti za popravilo snežk nii mogoče nabaviti Delo za izboljšanje prUik naše obmejne šolske mladine )e ukazujoča dolžnost slehernega Slovenca! — Dne lO. novembra I940 d o k a ž i m da se v 1* sinem obsegu zavedamo te dolžnosti ! Kakšno škodo pa zgodnja zima povzroča v rastlinstvu imamo priliko videti zdaj, ko kopni prvi sneg po sadovnjakih. Sneg je polomil mnogo sadnega in tudi precej gozdnega drevja. Toda prava škoda se vidi šele zdaj. Veliko sadnega drevja je težka, mokra snežena od^ja prevrnila in izpulila s koreninami iz rahle zemlje. Precej mladega drevia je teža snega zlomila v deblih, večini pa je polomila vrhove in odkrhnila vejevje. In vendar niti zdaj, ko je že veliko sadnega drevja uničenega ali poškodovanega, noče listje odpasti. Le nekatere vrste, posebne gorenjske voščenke, so pravočasno, pred prvim snegom, silekle poletne suknjiče in so ostale nepoškodovane. Največ so trpele tiste vrste, ki bujno zelene in dolgo držijo listje Če se bodo še v naprej ponavljale tako neugodne jeseni, kakor so bile v zadnjih letih bodo morali sadjarji na Gorenjskem pač vse to upoštevati pri sadnem izboru. — s Velik požar v Sarlnfski dolini je napravil za nad pol milijona dinarjev škode Celje, 4 novembra Davi okrog 4. je nastal požaT v kozolcu gostilničarja in posestnika Ivana Kumra v Kapli pri Sv. Juriju ob Taboru. Zaradi vetra se je ogenj naglo razširil ter je zajel dva kozolca in gospodarsko poslopje Na pomoč so prihiteli domači in okoliški gasilci, ki se jim je posrečilo rešiti Kumro- vo hišo ob državni cesti, v kateri je gos-tiilna. Odstranili so tudi živino iz hleva ter rešili nekaj poljskih pridelkov. Požar je uniči! gospodarsko poslopje, hmeljsko sušilnico in oba kozolca Škode je okrog 550.000 din Ni izključeno, da je požar zanetila zlobna roka. ši osebni Vlak št. 931. ki odpelje z Bohinjske Bistrice ob 6.55 in prihaja na Jescnice ob 7.40. Ta vlak, ki vozi le do Jesenic in je imel do zdaj zvezo z brzim vlakom št. 3, bi v primeru, da bi bil podaljšan do Ljub'jane, prihajal v Ljubljano okoli 9.40. Tako bi popolnoma nadomesti! izostali brzov!ak. Posebno prikladen bi bil za obiskovalce Krania. Najbolj neprimeren pa je na vsak način vlak št. 913. Prihaja v Kranj ob 11.22, v Ljubljano pa ob 12.13 in tako kaj malo opraviš v Kranju, v Ljubljani pa prav ničesar. Opoldne so zaprte vse prodajalne in večina zasebnih uradov. Prav nič pa tudi niso veseli opoldanski obiskovalci v drž-avnih uradih. Zveze pa omenjeni vlak tudi nima nobene posebne, vsaj po glavnih progah ne. Enkrat naj bi le bil upoštevan glas iz ljudstva. Nepoznan stanovanjski mrčes Podoben je prahu in se zelo naglo množi Ljubljana, 4. novembra. Vsak mrčes, ki ga zaneseš ali pa sam vdre v stanovanje, je za snažno gospodinjo najhujša nadloga in gospodinja žrtvuje vse, neumornost in denar, da zatre nadlego. Vsega pomilovanja vredni pa sta zdaj že dve ljubljanski gospodinji, ki nekega do zdaj nepoznanega, močno nadležnega mrčesa nista mogli zatreti, četudi sta poklicali na pomoč strokovnjake in mestni fizikat. Borita se z živemu prahu podobnim mrčesom že leto dni zaman, če tudi sta poskusili razna jima nasvetovana sredstva in jih uporabljali strogo po dobljenih navodilih. Ena izmed gospa je najprej začudeno opazila na pohištvu vedno več prahu, da-siprav je čisto novo pohištvo skrbno negovala in ga redno čistila in brisala večkrat dnevno. Potem je opazila, da so vedno bolj zaprašeni tudi drugi predmeti v stanovanju. Borba s prahom je gospo gnala kar v obup, komaj uro po očiščenju pohištva, je bilo na njem že spet polno prahu. Res, pravo Sisifovo delo! Nekoč pa, ko je vsa zaprepaščena stala pred napra- šenim pohištvom, vsa obupana nad brezplodnim delom, je hotela dognati, kak prah je to in odkod se jemlje. Pogledala ga je živo in od blizu. V svojo grozo je nesrečna gospa opazila, da je ves prah živ in da se sama bori že mesce — ne s prahom — temveč s strahotno hitro se množečim mrčesom. Nesrečnica je mogla že tudi opaziti mrčes v žimnicah in na oblekah. Vsa sreča v tej hudi nadlogi pa je, da se mrčes ne loti tudi človeka. Mrčes je pohištvu, oblačilu in žimnici bolezen, kakor je peronospora trti, garje pa človeku in živali. Kakor smo že rekli, je vsa borba gospe, strokovnjakov in mestnega fizikata z mrčesom ostala do zdaj brez učinka. Ker je pa mrčes lahko prenosljiv in se hitro množi, je v prid higieni stanovanj vsega mesta, da se strokovnjaki in mestni fizikat za ta primer okužitve stanovanj še posebej zanimajo in najdejo sredstvo, da se mrčes zatre, preden bodo okužena še druga stanovanja. Mrčes je kaj lahko na oblekah in čevljih prenesti v druga stanovanja. Če bi kdo poznal ta mrčes in vedel svetovati, kako ga je moč zatreti, je naprošen, da nam to spoči. Slabe zveze Gorenjcev z Ljubljano Nekaj predlogov, ki so vredni upoštevanja Kranj, 4. novembra Ko je preteklo zimo in pomlad «Jutro« nekolikokrat opozarjalo na neugodne zveze Gorenjske z Ljubljano, so nas tolažili, da bo v maju itak spet vpeljan brzi vlak št. 3, ki odpelje z Jesenic ob 7.45 in prispe v Ljubljano ob 9.05. Ker ni bilo izgledov, da v doglednem času temeljito spremenijo za gornjo Gorenjsko neugodni vozni red, smo bili zadovoljni, odnosno smo potrpeli, saj je brzovlak št 3 postajal na več postajah in poleti konec koncev v raznih urah, ko je zgodaj svetlo, mi tako težko na oddaljeno postajo k prvemu vlaku. Upali smo tudi, Belega orla z meči. Njihov namen in želja je, da se glede pravic in ugodnosti izenačijo z vitezi Karadjordjeve zvezde. V nedeljo so imeli v veliki dvorani Oficirskega doma v Beogradu svojo tretjo re:no letno skupščino. Udeležba je bila prav častna. Zborovanju je ves čas prisostvoval kot posebni odposlanec ministra vojske in mornarice poveljnik mesta Beograda, armijski general Milorad Petrovič. Skupščino je vodil predsednik Djordje La-zič, armijski general v pokoju. Naglasi! je pričakovanje, da bodo odlikovanci z Belim orlom prav kmalu dobili s posebnim zakonom tisto, ka.i. želijo. Razprava je bila živahna. Tudi nadalje ostane general Lazič na čelu odbora. * Priznanje železničarjem. Glasnik železničarjev in brodarjev od 1. t m. objavlja na uvodnem mestu naslednje sporočilo prometnega ministra inž. Nikole Bešliča: »Minister vojske in mornarice je pohvalil požrtvovalno, vestno in vztrajno delo celotnega osebja državnih kakor tudi bano-vinskih in zasebnih železnic in brodarstva. Ko s posebnim zadovoljstvom objavljam to pohvalo vsemu osebju, železniškemu kakor brodarskemu, vas pozivam, da tudi še nadalje požrtvovalno vztrajate v svoji naporni službi!« * Počastitev vojvode Tanko8^. Društvo starih četnikov v Skoplju je v nedeljo priredilo spominsko svečanost v počaščenje 25 letnice smrti slavnega četniškega vojvode, pešacijskega majorja Vojislava Tankosi-ča. P>_ zadušnici je bila svečanost v Oficirskem domu, kjer so se zbrali poleg številnega občinstva najodličnejši predstavniki z banom Rafajlovičem in armijskim generalom Ilijo Brašičem na čelu. Pevsko društvo »Mokranjac« je zapelo več pesmi, med njimi četniško himno. Predsednik društva starih četndkov v Skoplju Ljubiša Brsalovič pa je v lepo zasnovanem predavanju orisal herojski lik pokojnega Tanko-siča, ki je bil najspretnejši organizator srbskega četniškega pokreta v Južni Srbiji Voja Tankovič je najuspešneje organiziral oboroženi pokret v Kumanovam, v Kra-tovem in na čelopeku. Organiziral je bo-jsanske revolucionarje in se je slednjič z velikim junaštvom boril pri obrambi Beograda. Padel je 23. oktobra 1915 pri Trste-niku. * Na farmaceutski fakulteti v Zagrebu sjo bili pretekli teden diplomirani: gdč. Rozman Fanči iz Ljubljane, gg. Albaneže Nadan iz Maribora in Malavašič Tone z Vrhnike. Čestitamo! * Diploma. Na pravni fakulteti v Ljubljani je bil diplomiran gospod Prinčič Alojzij, dipl. konzul, akad.. sin uglednih staršev iz Laškega. Iskrene čestitke! Zdenku Kalinu je vodilna sila tisto lepotno občutje, ki ustreza splošnim estetskim načelom, kakor so zakoreninjena že od nekdaj v slehernem iskreno čutečem človeku, saj temelje na tradiciji tisočletij. Njegov ležeči akt je tipičen primer dela umetnika, ki mu je lepo žensko telo izvor inspiracije, a mu takisto nudi priložnost temeljitega študija proporcij in oblik, ne da bi pri tem zašel v sladkobnost. Enako dognana je tudi bronasta statueta »Pri kopanju«, ki predstavlja stoječe dekle v klasično lep' ponosno vzravnani pozi. Isti čut za lepoto oe očituje v Kalinovih portretih, predvsem v »Glavi mladeniča«, saj osvaja gledalca ne le zaradi mojstrske izdelave, marveč tudi zbog pravilnosti in mladeniške lepote obličja. Nehote opažamo sorodnost izražanja v delih Zdenka Kalina s kiparskimi mojstrovinami njegovega brata Borisa. Nov dokaz, da je individualni način umetnostnega izražanja globoko zakoreninjen v notranjosti umetnika. Pri krvnem sorodstvu je sorodstvo duš ln zato sorodnost umetniškega izraza pač naravna zadeva. Karel Putrih ni tako nežne narave in išče lepoto v možatih in junaških tipdh (lepi in anatomsko dognani moški torso!); če pa modelira žensko telo mu ni toliko do izrazitosti posameznih anatomskih oblik, kolikor mu je do učinka celote, kar doseza s poenostavljanjem in komaj naznačeno stilizacijo. Njegovo glavno delo »Samota« kaže umetnika v polni stvarjalni moči, tako v kompoziciji, kakor tudi v izvedbi. Prav izvrstna in realistična je glava mladeniča, izdelana v pečeni ilovici. Partija okoli ust je posebno zgovorna. Razstavil je tudi ljubko glavico »Mojca« in »Kol-porterja«, ki v svojem izrazu izdaja pod- jetnega mladeniča, morda bodočega self-mademana. Slikarje bom zaradi večje preglednosti razvrstil v tri skupine; Prvo tvorijo E. Sajovic, Pavlovec in Mihelic, ki se čisto slikarsko izživljajo pred naravo, ker jim sama nudi dovolj zanimivega gradiva, jo prikazujejo brez vsakega nasilstva. V drugo skupino bi uvrstil Marija Preglja, Di-deka in Mušiča, ki jim je narava samo iz-podbuda za zanimive slikarske eksperimente. V tretjo skupino pa sodita Sedej in Kregar, M oba nahajata poglavitno za-dofenje v kompoziciji. Omerza tvori nekako predhodno stopnjo med prvo in drugo skupino. (Dalje prihodnjič.) —1. Zapiski DR. IVO ŠORLI, »MOJ ROMAN« Založba »Hram« v Ljubljani je pravkar izdala spis dr. Iva šorlija »Moj roman«, ki je bil nagrajen z drugo Prešernovo nagrado te založbe. Ta avtobiografski spis, ki ga bomo v kratkem prikazali bolj podrobno, pošilja založba v svet z opombo, da vsebuje »nadvse zanimive življenjske spomine priznanega romanopisca in se mestoma bere kot najbolj napet roman. Pred bralcem se vrsti galerija znanih slovenskih mož in pisana panorama slovenske zemlje od tolminskih hribov do slovensko-goriških holmcev. Vse to pa se prepleta z živimi in zanimivimi pisateljevimi doživljaji, z njegovimi zgodami in nezgodami. Odkritosrčno pisano delo je v mnogo-čem naravnost dokumentaričnega pomena za življenje in razvoj slovenskega pisatelja in intelektualca iz polpretekle dobe.« Okusno opremljena knjiga šteje 336 str. V našem slovstvu, kjer so zlasti memoarji pisateljev kaj redek pojav, pomeni spis dr. Iva šorlija neke vrste slovstveni dogodek in ga je treba s posebnim poudarkom vpisati v slovensko kulturno kroniko. ' GOSTOVANJE A. DERMOTE V petek je gostoval v ljubljanski operi član dunajske Državne opere, tenorist Anton Dermota ki je pel Lenskega v »Evgenu Onjeginu«. Kot pevec nam je po odličnih kvalitetah sicer znan, vendar tokrat očividno ni bil docela razpoložen, zato njegova vloga ni izzvenela s tisto mehkobo in zvočnim sijajem, kakor smo pričakovali. V višinah mu je bil glas nekoliko težak (razen v poslednji njegovi sliki, ko je razvil potrebno polnost), v nižini pa nekoliko slaboten. Seveda pa sta pri vseh navedenih pomanjkljivostih tokratne izvedbe prišle njegova glasovna kultivira-nost in tehnika do polnega izraza. Zdi se mi samo. da je ta vloga naštudirn.na morda nekoliko preveč formalno, tako da pri tem stopa doživljajska stran dokaj občutno v ozadje, zato je vtisk na poslušalca kajpada nekoliko zmanjšan. Morda je tu razlog že omenjeno nerazpoloženje, verjetnejše pa specialna metodična smer pevskega izobraževanja. Gosta so poslušalci oziroma gledalci nagradili s priznanjem. Omeniti pa moram, da petkova uprizoritev Evgenija Onjegina« ni ustrezala potrebnemu umetniškemu nivoju. Orkester in zbor čestc nista bila skladna, prav tako tudi ne vsak zase. Tuda zasedba vlog je pri nekaterih neprimerna in za umetniški učinek vprav kvarna; omenjam le n. pr. Popova, ki vlogi Jevgenija niti Igralski niti pevski ne ustreza Končno naj pripomnim, da je potrebno izgovorjavo rusikih imen izvesti pravilno, tembolj, če se trudijo 1 kazalo na zločin, toda je več verjetnosti, da je Sel prostovoljno v smrt, ker je že dalje časa živel ločen od žene in otroka. ♦ Poroke, v Sabcu sta se poročila 31. oktobra g. dr. Samo Dostal. poštni uradnik, in gdč. Jelka Barličeva, oba iz Ljubljane. — Na Brezjah sta se 20. oktobra poročila g. Dominik Kužnik ml., sin dolgoletnega načelnika Sokola v Trbovliah in gdč. Anica Dimnikova. hčerka pokojnega g. dr. Ivana Dimnika iz Krškega. — V Soteski na Dolenjskem sta se vzela Anica Omahnova. šolska upra vitel] ica in Ludvik Blatnik, mesarski obrtnik Novo-poročencem želimo mnogo srrčc! * Zdravilišče Dobrna pri Celju objavlja pregled gostov za dobo od 1. januarja do 31 oktobra ti. Od vseh gostov je bilo iz Jugoslavije 3800. iz tujine Da 93 Skupno je bilo 55.924 nočnin Lansko je bilo v isti dobi 3868 Jugoslovanov in 185 tujcev. nočnin oa 62 394 Upadek ie torej spričo današnie nemirne dobe nema+en in je imela Dobrna letos prav tako kakor Rogaška Slatina, za^ov-liivo sezono. • Roblekov d"m na Begunjščici je odslej stalno zaprt. 17 f."4"*"**'**** u— Gregorčičeva - Gruntarjeva javna knjižnica, o katere ponovni otvoritvi preteklo nedeljo smo Domčali ie nameščena v lepih prostorih naviliona S kola I na Taboru, nasproti cerkve Srca Jez sovega. V dveh okusno urejenih 9obah so oo policah razvrščene številne si-venske nemške. francoske itd. knjige Ce se zatopiš v skrbno sestavliene kataloge spomaš. da vsebuie ta knjižni zaklad nekai prav vrednih knjig tako med slovenskim kakor med nemJkim od^e"kom Or^ani^at^rii so se potrudili tudi da zadostMo tudi p-^-pra-ševanju po najnoveiš;h izd-^ah tako da ima to novo prosvetno žari5č° v^e po^oie. da se v tem mestnem okolišu k; ie dosl?1 pogrešal nodobne ustanove razvije v naj-večiem obsegu Vsekakor bi bila to t"di najlepša nagraia marljivim delavcem ki se zanio tako požrtvova^o brigaio Z današnjim dnem bo knjižnica drs'"pna 1av-nosti in bo poslovala ^'sak torev čet*-*ek in soboto od 16 do 20 in v n°delio dopoldne od 9 do 12 ure Vsak kdor si želi zanimive knjige in lenega čtiva na^ oo-seti Gregorčičevo-Gru^tarjevo kniižnieo kjer se mora ob pristopu izka aH le s primemo legitimacijo in bo za svronvo odškodnino prijazno ooctrežen Poselite oo knii?ah. ki so vam na razpolago obenem De boste imeli tud: priietno 7a^e~t da pomagate kulturno-prosvetni ustanovi, ki ie podrx*re res vredna. n— Kolo žen zadmgark obvešča članice, da začne spet z rednimi mesečnimi predavanji v zimskem času Prvo tako predava, nje bo v sredo 6 t. m. ob 20 uri v prostorih glasbenega pevskega društva »Sloge« Pražakova ulica 19. Naše delo v bodoče Vabljene tudi druge žene-gospodinje ki še nie>o nfše članice. n— Nov grob V starosti 73 let je umrla gospa Antonija Chalupnikova. soproga posestnika in mesarja Pogreb bo danes ob pol 15. uri pri Sv Križu. — Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! u— Zbiranje voska na pokopališču pri Sv. Križu v prid mestnim revežem je kakor nam poročajo z magistrata prav dobro uspelo Ker ie bilo zbiranje Drire eno prvič, občinstvo še ni bilo dosti pouč no o novi dobrodelni akciji Zato obMnst .o samo ni sodelovalo Dri zbiranju voska dogorelih sveč. temveč je bilo mogoče v glavnem zbrati samo tiste ostanke sveč. ki so jih pobrali sodelavci akciie ? grobov. Pri tem so pa dobili tudi nepok'ica-ne pomočnike, ki so oa nabrani vosek shranjevali v svoje umazane malhe. V tatinske bisage ie izginilo tudi mnogo celih sveč. sai so se tatovi znali izogibati celo policijski straži. Kljub temu ie bila pa nabrana precej velika količina vorka, da bo tudi sedai šele Dričeta in orvič preizkušena akcija gotovo revežem prinesla čedno podooro. u— Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani obvešča svoje člane in dobrotnike, da ie njegov dolgoletni odbornik in oodpredsednik gospod ravnatelj Ivan Roger umrl Društvo vabi in prosi svoie člane, da se pogreba dne 5. t. m ob pol 15.. mrliška veža v Slajmerjevi ulici, polnoštevilno udeleže u— Razstava »Kluba neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu je vredna najširše pozornosti ljubljanskega občinstva. Dva-najstorica naših slikarjev in kiparjev kaže s svojimi izbranimi deli, da imamo Slovenci v vrstah mladih umetnikov resnične in mnogo obetajoče talente. Najlepše do- prilagoditi (karikirano!) francosko izgovorjavo v isti operi. Po večkratni izvedbi, ki jo je doživel »Evgenij Onjegin« v naši operi, bi človek namreč pričakoval vedno popolnejšo izdelavo, predvsem v tehn:5r;ean pogledu. Dirigiral je Niko štritof. cd.— Na slovenskem knjižnem trgu. Naša založba v Ljubljani bo izdala te dni za tridesetletnico smrti Leva Tolstoja spis Maksima Gorkega »Lev Tolstoj« v prevodu in z uvodom Josipa Vidmarja. — Ista založba je pravkar izdala odlično knjigo M. 11 j i n a »Priroda in ljudje. Povesti o borbi človeka s prirodnimi silami.« O tej nenavadno zanimivi prirodoslovno-tehnični knjigi prinesemo v kratkem podrobnejše poročilo. — V začetku decembra izide pri Naši založbi roman Prežihovega Vo-ranca »Doberdob« (Črna vojska—Doberdob —Lebring—Judenburg). Sarajevski slovenski mesečnik »Zora« je priobčil v pravkar izišli 9.-10. številki besedo B. Borka »Izseljenec in slovenska tradicija«, ki jo je pred tedni oddajal kratkovalovno beograjski Presbiro ameriškim izseljencem. Izvajanja o ideji krvne in krušne domovine so namenjena vsem izseljencem izven Slovenije, zato je avtor prepustil objavo edinemu slovenskemu časopisu, ki izhaja v Jugoslaviji izven Slovenije. — Igor Torkar je zastopan s črt:co »Micka«, Cvetko Zagorski s člankom »Slovenci in sodobnost« in Senič s pesmijo »Jernejeva oporok?«. »Zoro« izdaja društvo »Cankar« v Sarajevu v redakciji Marjana Telatke. Postani in ostani član : Vodnikove družbe! ' živetje za vsakega prijatelja upodabljajoče umetnosti je obisk razstave v Jakopičevem paviljonu! u— vrtnarski tečaj. Kakor smo poročali že v nedeljski številki, se prične drevi ob 19. pri sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana L poučni tečaj o pridelovanju zelenjave, sadja in cvetja na malem domačem vrtu. Tečaj bo v kemijski dvorani L drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Otvoritev tečaja z uvodno besedo predsednika podružnice dr. Spiller-Muysa o gospodarskem in socialnem pomenu malega vrta, nato predavanje inž. Levstika Jožeta o pripravi zemljišča za mali vrt, o rigolanju in izboljšanju zemlje, o gnojenju in kolo-barjenju ter o uporabi modernega vrtne®« orodja. Vstopnine ni. u— Za koncert BeograjsKe filharmonije, ki bo drevi ob 20. v dvorani Uniona, go razprodane že vse vstopnice. Na to opozarjamo vse intereeente, da se ne bi zastonj trudili za nabavo novih vstopnic ali računali s tem, da bodo dobili vstopnice še pred začetkom koncerta. u— Izgubljena denarnica z večio vsoto denarja je bila minulo sredo 30 okt bra najdena na živilskem trgu ter jo las nik dobi v tržnem uradu v I. nadstropju Mah-rove hiše na Krekovem trgu št. 10. u— Orkestralno društvo Glasbene Matice sporoča svojim članom, da je redna va/-ja zaradi torkovega koncerta beograjske Filharmonije preložena na sredo 6. t. m. ob 20. uri v Lajovčevi dvorani. Odbor, jo, ker se prijave pozneje zaključijo. (—) u— Zveza d rti štev Mali gospodar in Društvo rejcev malih živali v Ljubljani sta se preselila iz dosedanjih društvenih prostorov v Gajevi ulici 9 v nove poslovne prostore v Gosposki ulici 4. člani društva in vsi interesenti se lahko obračajo na navedeni naslov osebno ali pismeno in dobe stalno vse informacije glede reje malih živali in glede vseh zadev malega gospodarstva. u— V ljubljansko bo!nišn'oo so Dr peljali 63-letnega preužitkaria Ivara Do';"a-na iz Tržiča, ki ga ie ponoči na ni?govem stanovanju v Ahačičevi ulici nekdo napadel z nožem in mu prizadejal tež^o poškodbo Ranjenec se storilca ne spomirja, ker se ie napad izvršil z bliskovito naglico in bi napadalca v temi oač tudi ne bil mogel prepoznati. — V sam-m" ril n m namenu ie izpila večjo količino srde 22-letna služkinja Mariia Ritzingerieva iz Dermotove ul^ce in ii zdai v bolnišnici poizkušajo rešiti živlienie Kakor vse kaže, io ie privedla do obupnega deiania nesrečna ljubezen u— Cre telesne nege za dame in gospodo po uspeš.)i gimnastični metodi za pomladitev, vitkost in okrepitev zdravja daje strokovnjak. Individualno ali v skupinah. Interesenti naj se javijo pod »Telesna nega« na ogl. odd. Jutra. (—) u— Zaključeni družabni plesni to^aj pod vodstvom mojstra Jenka se vrši vsa^o sredo ob 20. uri v mah dvorani Kazine-Zve» da. Vsi vahlieni naj se ea čimprej udeleži Bratom in sestram na meji — p o m o č J DESETI NOVEMBER dan narečne zbirke CMD Vlom pH Teokaroviču Ljubljana. 4 novembra V noči na ponede'jek so naznani storilci nasilno %'drli v Teokar-vičeve trgovske prostore v \Voilfovi u' c; ter odnesli za okrog 20.000 din maimfaktuincga blaga. Kakor je razvidno iz preiskave, so storilci prišli skozi velika vežna vrata sosednje hiše kjer se nahaja na dvorišču Hro-vatinova tiskarna Pot'ei so navrtali oziroma z dietom iztolkli dvojna vrata v Teo-karovičeve prostore, nal ar jin, je bilr delo lehko. Vlom sicer po okoliščinah m bil izveden v velikem sti u ir tud: v1onr*ci niso odnesli večje množ-.ne blaga, le nekaj sto metrov. Nameravali pa so očividno odnesti nekaj več. pe so bil ■ prepodeni od kakšnega šuma. saj je bilo pripravljenih pod dvoriSčr.im oknom s!koz; katero so spravljali ukradeno blago še nekaj bal. Kakor se je ugotovilo pozneje so okno odprli na ta način, da so s silo zlomili ključavnico na okenski mreži in mrežo raztegnili. Zanimivo je dejstvo da način tega vloma v marsičem spominja ca vlom pri zdravniku dr Trtniku pred me«eci. kjer so vlomilci pobrali zlatnine za težke tisočake. Sploh se pa zdi zmerom bolj verjetno, da je vse številne vlome v mestu in okolici, ki so se zadnje čase primerili, izvršila ena in ista dobro organizirana družba vlomilcev, ki utegne s svoj;mi drznimi zločinskimi podvigi še marsikoga presenetiti, preden ji bo končno oblast stop;la na prste. Teokarevičeva tvrdka je bila za vso storjeno škodo zavarovana. Iz Trbovelf t— Dan nagega morja je trboveljska Jav-dranska straža proslavila z zanimivim predavanjem g. Pahorja o pomenu Jadrana za jugoslovensko gospodarstvo in državno okrepitev. Predavatelj Je poslušalcem spretno nanizal vreto najvažnejših dogodkov za osvobojenje našega morja do danes, pokazal na velike gospodarske in tujsko-prometne koristi, ki jih ima naša država od morja, ter je s pomočjo lepih skd optičnih slik pokazal lepote in posebnosti jadranske obale. Predavanja se je udeležilo zlpjsti mnogo šolske mladine, sicer bi pa bilo želeti, da se takih poučnih in propagandnih prireditev v bodoče udeleži tudi več ostalega občinstva. Predavanju je sledila seja or"bora Jadranske straže na kateri se je sklepalo o bodočem društvenem delu. Taka predavanja naj bi sc v bodoče vršila na prikladnejšem mestu. t— Opozarjamo kmetovalc©, mesarje hi trgovce z živimo, da se bo zaradi slinavke in parkljevke, ki ogroža več krajev v krškem srezu, odsihmal strogo nadzorovalo prevažanje živine ter je nakupovanje živine v ogroženih občinah Cerklje, Sv. Križ, Čatež in Velika Dolina pri Brežicah strogo prepovedano. Iz Kranja r— Krajevna protituberk>iTozna 1'gi v Kranju bo imela redni občni 7bor v četrtek 7 t. m ob 20 uri v državni gimnaziji v K^-anju z običajnim dnevnim redom Prosimo člane kakor tudi druge, ki se zanimajo za delovanje kraievne lige in delovanje protituberi:ulr«zrega d^-pan-erja da se občnega zbora zanosiiivo ii^al^o —■ Odbor. Iz Maribora a— 12,653337 potnikov so prevozili mestni avtobusi po posebni statistiki, ki je izšla ob otvoritvi novib velikih garaž na Tržaški cesti, v času od 26. decembra 1926 do 30. septembra 1940. a— Nazadovanje tujskega prometa Še zmerom opažamo v Mariboru upadanje tujskega prometa. V oktobru je bilo v Mariboru samo 1826 gostov s 3657 nočni-nami. Med njimi ie bilo 1621 Jugoslovanov. 148 Nemcev. 11 Bolgarov ter 13 Italijanov. a— Revizija pri obrtniških združenjih. Po nalogu banske uprave je izvršil zbornični uradnik Alojzij Hočevar re^zijo onih obrtniških združenj v Mariboru k; so vložila tožbo proti ukinjenju in katerih prošnje je upravna sodišče ugodno rešilo. Upati je. da se bo izvršila preosnova obrtniških združenj sporazumno z obrtništvom samim a— Mrtvec na cesti V Maribor se je pripeljal k zdravniku s taksijem 68-letni bivši blagajnik iz Ruš g. Alfred Kun Ko je stopil i-z avtomobila, se je zgrudil na tla in obležal mrtev Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. a— Brezposelni s Hrvatskega iščejo zaslužka v Mariboru V zadnjem času se zelo množijo prmeri. da prihajajo v Maribor in okolico iskat zasilužka in kruha brezposelni iz hrvatske banovine. Predvsem iščejo delo pri raznih stavbnih podjetjih ter javnih delih a— Vse kradejo Kolo 90 odpeljali izpred neke gostilne delavcu Josipu Korošcu Kolo ima evid štev 2—94034 — Učitelju Josipu Šibeniku iz Sv Martina pri Vurbergu so odnesli iz nekega tukajšnjega lokale zimski plašč, vreden 1500 din. Plašč so ukradili tudi zidarju Francu Ulč-niku iz Principove ulice. 8 ki ima več kakor 800 din škode. Trgovcu Ivanu Kelbiču pa so ukradli zlato nalivno pero, vredno 350 din. Na koncerta slušateljev Glasbene akademije bodo izključno dela slovanskih avtorjev. a— lz davkarije V smislu razglasa tukajšnje mestne davčne uprave je treba v času od 1 dn 30. novembra t 1. vložiti davčno napoved za vsako poslopje, ki je po predpisih zakona o neposrednih davkih zavezano zgradarini. Iz Cefla e— Postavitev nagrobnega spomenika dobrotniku CMD. Družba sv. Cirila in Metoda je dala postaviti na grobu svojega velikega dobrotnika, učitelja v p. g. Franja Krajnca na okoliškem pokopališču lep nagrobni spomenik po načrtu g inž. arch. Umska iz Celja. Na spomeniku ki ga je iz dala družba »Alpeko« v Ljubljani, sta pol.g napisa verza: »Narodu živel si in živiš, njemu pot v bodočnost še gradiš.« Družba sv Cirila in Metoda je položila na praznik Vseh svetnikov na grobova svojih p . - 1 " B f&A "" sanacijo Fesslksa Iz Zagreba poročajo, da je posredovanju Udruženja Feniksovih zavarovancev prišlo končno na intervencijo trgovinskega in finančnega ministrstva do tega, da so bile v korist zavarovalne družbe Jugo-slovenski Feniks v Beogradu izročene finančnemu ministrstvu vse vrednosti, ki tvorijo premijsko rezervo. Ti papirji predstavljajo skupno z onimi, ki so bili že prej v državi, vrednost 1,916.408 dolarjev v ziatu s fiksnim tečajem, po katerem velja zlati dolar (1.504 giama čistega zlata) 90.88 din. Razen tega tvorijo imovino ju-goslovenskega Feniksa tudi druge vrednosti v poslopjih in papirjih. Po strokovnem mnenju, ki ga je podala Državna hipotekama banka na poziv upravnega odbora Jugoslovenskega Feniksa, je možna sanacija, če bo Feniksu izročena in hono-rirana vsa njegova imovina v dolarskih papirjih, o čemer odloča finančno ministrstvo kot zastopnik države, ki je dolžnica po teh papirjih. Sanacija je torej odvisna od vlade. Za jutri je sklicana seja upravnega in nadzornega odbora Feniksa v Beogradu, na kateri bo padla odločitev. Dopolnitev uze&he © stanovanjski zaščiti Ministrski svet je na predlog pravosodnega ministra izdal uredbo o tolmačenju 61. 4 uredbe o stanovanjski zaščiti od 17. oktobra. Sodne odpovedi, ki so bile izrečene do uveljavljanja uredbe, t. j. do 19. oktobra t. L, se presojajo po predpisih uredbe, če do tega dne niso postale pravomočne. Izven sodne odpovedi izrečene do dneva uvel javi jesnja uredbe (do 19. oktobra) se presojajo po predpisih uredbe, če do tega dne niso stopile v veljavo (§ 661, odstavek 1. zakonika o sodnem postopku v civilnih pravdah). Vse ostale sodne in izvensodne odpovedi, ki so postale pravomočne odnosno so stopile v veljavo v smislu § 661. zakonika o sodnem postopku v civilnih pravdah, ostanejo v veljavi in preneha najemninsko razmerje z dnevom, ki je določen v odpovedi, ter je najemnik dolžan najemodajalcu izročiti stanovanje ali poslovne prostore. Ukrepi za pospešeno industrijalizacijjo Slovaške Da se pospeši industrializacija in ustanavljanje novih podjetij, bo slovaška vlada izdala dalekosežne ukrepe, ki so pripravljeni v dveh zakonskih predlogih, o katerih bo v kratkem razpravljal parlament. Prvi predlog se nanaša na pospeševanje industrije ter vsebuje med drugim predpise za razlastitev zemljišč v korist podjetij, ki nameravajo graditi nove tvor-nice odnosno uvesti nove produkcijske panoge in na korist podjetij, ki hočejo že obstoječe obrate razširiti. Namen teh predpisov je, da se razlastitev izvrši brez tež-koč in v čim krajšem času, povsod tam, kjer je nameravana produkcija zaželena v splošno-gospodr.rskem. socialnem ali na-rodno-obrambnem pogledu. V istem zakonskem predlogu so predvidene dalekosežne olajšave v pogledu taks, davkov ln carin za podjetja v zvezi z uvedbo novih produkcijskih panog ali za razširjenje že obstoječih obratov. Vrhu tega pooblašča zakonski načrt finančno ministrstvo, da sme prevzeti na predlog gospodarskega ministrstva državno garancijo do 20 milijonov kron za eventualne izruza: baška sušena par. Indjija 253 — 255, par. Vršac 250 — 252. MoKa: franko mlin v dunavski ban. brez skupnega davka in vreč; »0« 620 — 640; krušna moka 358 Otrobi: franko mlin brez skupnega davka ln vreč: 180 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 430 — 435. Lovskopravnf nazor! našega naroda O našem narodnem pravu je literatura majhna. Da bi izpodbudil tega ali onega k nabiranju pravnih nazorov naših ljudi, priobčujem naslednje vrste o lovskoprav-nem mišljenju naših dedov Današnji rod lovcev se ravna namreč po sedanjih lovskih predpisih, mnogi pa na žalost po nobenih. Pred nekako petdesetimi leti sem začel spremljati svojega očeta na njegovih lovskih potih. V bukovih gozdovih mojega rojstnega kraja je bilo dosti kun in lisic. Lovcev z vsemi predpisanimi pravicami ni bik) niti za prste ene roke Ko pa je zapadel sneg tn je kmečko delo ponehalo, je prijel tudi marsikak gospodar brez orožnega lista in lovske karte za puško in zasledoval divjad. Vsi ti pa so imeli svoje pravo, d asi ne napisano. Kune smo sledili v snegu Ta roparica prehodi mnogo, preden se ustavi v kakem veveričjem gnezdu, duplu, skalni šupljini ali se skrije v seniku na samoti stoječega senika, v kupu kolja itd Neredkokrat mora kunar prekiniti zasledovanje zaradi nastale noči in poskusiti s 9rečo drugi dan. Večkrat se je znašlo na istem kunjem sledu več lovcev, ki so prišli iz raznih smeri Ni pa prišflo med njimi do prepira, čigava bo kuna, ako pade. Samo ob sebi je bilo umevno, da pripada onemu, ki jo je prvi izsledil, četudi bi je ne zbila njegova cev. Bratom in sestram na meji — pomoč! DESETI NOVEMBER dan narodne zbirke CMD Ako je kunar zabrtvil šupljino v katero se je skrila kuna, in ji nastavil past, mu ni nikdo ukradel niti kune. če se je ujela, niti pasti. Narodno pravilo je, da ima oni. ki najde prvi sled kožuharja, pravico nastaviti mu past in si ga ujeti, pa naj bo to kuna, Rsica ali jazbec. Nikomur ni priSlo niti na misel, da bi pobral drugemu pflen poijšjih samostrelov ab si te prilastil. Kdor se je pregrešil proti temu nepisanemu pravu ali je prišel na sum, da se ne ravna po njem, tega so se izogibali drugi lovci in niso hoteli imeti z njim nič skupnega. S svojim nepoštenim postopkom se je sam izločil iz lovske družbe, kajti poštenost na eni strani je narekovala poštenost tudi na drugi strani. Tudi pri ribji lovi se ni bilo treba nikomur bati za njegove sprave. Vrša je bila lahko dalje časa nastavljena. Nihče je ni niti odnesel niti prikril niti izpraznil. Pri skupnem lovu dobljeni plen se je razdeflil med udeležence lova na enake dele. Koža se je prodata in razdelil izkupiček. Da je divjad prav za prav last onega, čigar je zemlja, tega mišljenja je vobče naše ljudstvo. Vendar si v splošnem te pravice ne lasti, ker mu že dolgo ukazujejo drugačno naziranje razni lovski zakoni. Nikakor pa se naši ljudje ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi ne bile vode, ki tečejo skozi ali mimo njihovih vasi, njihova last z ribjim in račjim bogastvom in siromaštvom vred V tem pogledu ne priznava niti gradu niti cerkvi kakih predpra-vic pa tudi ne banovini in ne državi Zato imajo ribiči, ki imajo vode v zakupu, stafl-no sitnosti pri uvajanju lovi To pa tem bolj zato. ker se dolgo let n- nihče brigal za lepo število naših vod Dr. J. L. Sokolsko društvo Beograd-matica si je stavilo nalogo, da bo prirejalo vsakome-sečne čajne večere. Prva taka prireditev je bila 28. oktobra in jo je organiziral društveni dobrotvorni odsek. Prireditev je bila po članstvu dobro posečena in je vsebovala poleg dveh nagovorov tudi skromni koncertni program in vmes tudi predvajanje jugosflovenskega zletnega filma iz X. praškega vsesokolskega zleta L 1938 Velike svečanosti v Toplici. Jugosloven-sko sokolstvo. združenje četnikov in združenje Topličarjev bodo priredili 10. novembra t. 1. veliko sokolsko m nacionalno svečanost v Toplici, kjer bo pr Grgurski cerkvi odkrit spomenik voivodi Kosti Vojno-viču in njegovim padlim tovarišem v bližnjem Barbatovcu pa bo sokolska četa po svetila svoj dom, ki je eden najlepših na vsem topliškem ozemlju Za posetn^kc slav-nosti je SSKJ zaprosil popust na železnicah, za državne uslužbence pa dopust. Narodni svet za selo Poročali smo že na kratko, da se je na pobudo nagega sokolstva ustanovil v Beogradu poseben »Narodni svet za selo«, kjer sodelujejo poleg Sokolov tudi Savez zemljoradniških zadrug v Beogradu, Zveza zdravstvenih zadrug, Glavna čebelarska zadruga. »Prosvijeta«, »Gajret«, Centrala za higiensko izkoriščanje sadja. itd. Sodelovanie so obljubili tudi centralni državi crgani, med njimi Osrednji higienski zavod v Beogradu, ministrstvo za socialno politiko, kmetijsko ministrstvo in državna direkcija za prehrano prebivalstva. S tem je končno vendarle uspeta združitev vseh del. namenjenih za povzdigo življenja v naši vasi, zlasti na jugu. kar bo mnogo doprineslo k njegovi racionalizaciji in poglobitvi Delo bo vsekakor imelo odslej povsem drugačne uspehe kakor dosedaj, ko je vsaka izmed naštetih organizacij delala po svojem lastnem načrtu brez stikov s sorodnimi. Sokol v Banjaluki si je nadel poleg ostalih nalog v okviru sokolske Petrove petletke tudi zgraditev javnega kopališča. Letos je uspelo upravi. Ha je kupila na najlepšem kraju ob Vrbasu primemo zemljišče in že pričela z delom, k> bo pri količkaj ugodnem vremenu dokončano, morda že letos, gotovo pa prihodnja pomlad Tako bo banjaluški Sokol na najlepši način izkazal svojo hvaležnost narodu, ki tamkaj vsestransko podpira sokoiskv delo: dal mu bo priložnost do ugodnega kopanja, sončenja in s tem do boljšega, boflj zdravega življenja. Petdesetletnica sokolske župe Podbelo-gorske v Pragi je bil med češkim sokol-stvom važen dogodek, ker je baš ta župa dala COS veliko število izvrstnih sokolskih delavcev, kakor n pr Karla in Jin-dro Vanička, Josipa Klenko, MLLado Malo, Marijo Provaznikovo in še mnogo drugih. Sedež župe je prav za prav v praškem predmestju Smihovo, v tamkajšnjem Sokolu I., kjer je dr. Jindra Vaniček pričel svojo sokolsko pot in njegov brat Karel z njim. Drugo važno društvo v župi pa je malostranski Sokol. Danes starostuje pod-belogorski župi br. Karel Švarc, dolgoletni sodelavec v predsedstvu ČOS in večkratni glavni tajnik odborov za vsesokolske ztfe-te. Kako važen činitelj je župa v češkem sokolstvu. vidimo najlepše iz dejstva, da šteje 47 društev, ki imajo skoraj vsa svoj lastni dom in letno telovadi šče. Sokolsko delo izvršuje v njih skupno 24.144 pripadnikov. R Torek, 5. novembra LJubljana 7; Jutmji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plcšre). — 12: Poljske skladbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.15: Šolska ura: Noči med ribiči na Jadranu (g. R. Bačar). — 18: Trio Viher. — 18.40: Kaj vemo o gmoti (prof. M. Adlešič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura —19.50: Gospodarski pregled (g. D. Potočnik). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glaSaa radijskega orkestra. Beograd 19.40: Zborovski koncert. — 20.25: Godalni kvartet. — 21.10: Pesmi. — 22: Klavirske skladbe. — 22.50: Ples. — Zagreb 17.15: Koncert konsei vatori^tov. — 20: Rezervirano za prenos. — Praga 19.20: Koncert orkestra in solistov. — 20.10: Pester glasbeni spored. — Sofija 19.50: Mali orkester. — 20.30: Sonatni večer. — 20.55: Ruske romance. — ?130: Lahka glasba. — 22.05: Ples. — Berlin 20.10: Koncertni večer — 22.10: Ve-ela glasba — Rim 19.30: Spevoigra. — 21: Koncert orkestra. — 22.10: Lahka gladba. Kakšna je »Metaksasova črta« — Napad na severozapadno Grčijo ni lahka stvar Italijanska ofenziva v Grčiji se usmerja proti grški obmejni utrdbeni črti, ki so ji nadeli ime Metaksasova črta. Pričenja se pri Janini v severozapadnem delu dežele in gre do Marice, ki predstavlja mejno reko med Grčijo in evropsko Turčijo. V tem pasu je, kakor navajajo, do 300 betoniranih utrdb, topovskih položajev, strojniških gnezd in opazovališč. Grčija meji na severu na dolžino 150 km ob Albanijo, na dolžino 200 km ob Jugoslavijo in na dolžino 300 km ob Bolgarsko. Najvažnejši je trenutno tisti mejni predel na severozapadu, ki meji ob Albanijo. Mejni prehodi na grškem severozapadu so zelo težavni, saj se tu nad 2000 m visoki, strmi Pindus v smeri proti albanski meji nadaljuje v gorovju Gramos, ki gre s svojimi najvišjimi vrhovi tudi nad 2 5 0 0 m. Pravih cest tu ni, saj so dobre ceste v Grčiji še v nižavah redke. V gorovju opravljajo primitivni tovorni promet še vedno z osli, mezgi in konji. Grške državne železnice merijo danes okrog 1300 km, prišteti je še 150 km ozkotirnih prog in to je vse. Redke železnice vežejo Pirej in Atene s Solunom na severu in Aleksandropolisom na severovzhodu. Če merimo torej razdalje med glavnimi grškimi mesti v severnem prostoru in albansko mejo, moramo upoštevati cestne in prometne razmere. Od Korice v Albaniji je v zračni črti v vzhodno smer nad 180 km do Soluna, od Korice do Kavale je 300 km, Mesec mrtvecev, November je najmračnejši mesec v letu. Naj si bodo večeri v decembru še daljši in temnejši, vendar je nad njimi že sijaj božičnih luči. V novembru pa je Božič še daleč in slovo od poletja je v še presve-žem spominu. Narava lega k počitka, da se bo zbudila šele sipomladi. Tako je postal či: še ne veš, zdaj izveš: da je francoski filozof Descartes nazval hipofizo »središče duše«; da je potrebnih za oskrbo vojaka na bojišču trinajst vojakov v zaledju; da izgotavljajo v Ameriki nov tip letala z akcijskim radijem 1800 km. To letalo bo nosilo pod svojimi krili tudi dve bombi po 200 kg teže; da so imeli v Farnciji letos dobro vinsko letino in so v nekem vinogradu utrgali grozd, ki je tehtal 70 kg! Lastnik tega grozda je prejel nagrado 50.000 frankov; da ima naša zemlja 2 milijardi 169 milijonov prebivalcev in da živi od tega števila četrtina na evropskem ozemlju; da je bilo rumimsko mesto Jassy dne 1. novembra proglašeno za mesto legiooar-jev; da teče v ameriških kinematografih film Charlieja Chaplina »Veliki diktator«; da so v Turčiji začeli graditi novo mesto Erzingjan, katerega je lani v jeseni potres izbrisal z zemeljske površine; da je švicarska vlada prepovedala prodajo volne in čevljev; da je dobila Praga nedavno tretje nemško gledališče; da ima Turčija skozi Evropo zdaj edino še odprto pot preko Bolgarije; da bodo Zedinjene države v teku treh mesecev prevzele oporišča, ki so jih Angleži prepustili Ameriki; da bodo grške banke v Londonu redno poslovale dalje tudi za primer, da bi Grška izgubila neodvisnost; da so Italijani zaplenili na neki grški ladji, ki se je vračala iz Amerike, nad *' rir tisoč ton jekla, bakra, gume in glicerina. Pred kratkim sta neka zakonca, ki sta se mudila na obisku v Garmisch-Parten-kirchnu, nakupovala v majhni prodajalni, kjer sta se bila že večkrat oglasila. Ko sta odšla, je lastnica prodajalne opazila, da je ostala na mizi denarnica s šestdesetimi markami. Ker obeh zakoncev ni mogla več dohiteti, je denarnico shranila v svojo blagajno. Menila je, da se bosta pač še kaj oglasila. 2e naslednji dan sta mož in žena res prišla in sta bila vesela, ko je jima trgovka sporočila, da je našla denar. Odprla je blagajno, da jima denarnico vrne in je — prebledela. Denarnica je bila izginila in vse iskanje je bilo zaman. Tedaj se je trgovka spomnila, da je bil v prodajalni sumljiv možak, ki ni bil ničesar kupil, a si je vse ogledoval. Ali je ta ukradel denar- Nova repatica Ruski Usti poročajo, da so v zvezdami Pulkov pri Leningradu dne 1. novembra opazili in fotografirali komet, ki ga je nedavno odkril Američan Cunningham. Komet je repatica šeste vrste in njegov rep je razločno videti. Nova repatica se zdaj približuje soncu. Verjetno je, da bo svet-lobnost novega kometa dosegla stopnjo pete vrste. Upajo, da bo to repatico v kratkem mogoče opazovati s prostim očesom. V Parizu preimenujejo ulice »Matin« beleži poročilo francoskega radia iz Vichyja, da je pariški policijski pre-fekt izdal ukaz o preimenovanju pariških ulic, ki nosijo imena izrazitih marksističnih politikov. Prekrščene bodo tudi ulice, ki nosijo imena oseb. ki pridejo pred vrhovno sodišče v Riomu. Civilna lista rumunskega kralja Kakor poročajo iz Bukarešte, je bila do-tirana civilna lista rumunskega kralja Mihaela s 40 milijoni lejev letno. Istočasno je bila določena vsota za kraljevo mater, princeso Heleno, ki ima na razpolago 7 milijonov lejev na leto. v lili mi med Korico in Aleksandropolisom pa 450 km. Korintski zaliv 250 km, Tesalska nižina z mesti Kadico in Lariso pa okrog 150 km. Pot od Korice do Soluna gre preko težavnih gorskih cest najprvo 50 km vzhodno od Florine, kjer dosežeš železnico. Solun je veliko pristaniško mesto z 250.000 prebivalci in velikim jugoslovanskim prostim pasom. Načrti pristaniških naprav presegajo po razsežnosti tržaške. iračnl november Zaklad v samostanu V znamenitem frančiškanskem samostanu v Assissiju, kjer se vrše že dalj časa popravila, so delavci, ki so podirali pre-perel zid, odkrili napol zazidano votlino, v njej pa so zagledali celo vrsto železnih skrinj in pločevinastih škatel. Ko so jih pregledali, so videli, da so do robov napolnjene-z zlatimi in srebrnimi okrasnimi, predmeti ter dragimi kamni. Ta zaklad, ki ima ogromno vrednost, izvira bržkone iz časa Napoleonovih vojn. Samostanske kronike ne poročajo o njem ničesar, domnevajo pa, da je kakšna bogata rodbina zaklad izročila samostanu, da ga shrani, potem pa so pozabili nanj. 3o.ooo m visoko se hočeta dvigniti! Priprave za polet v stratosfero v Južni Ameriki — Balonski plašč iz gumirane svile, gondola iz aluminija Letos, okrog 20. decembra se dvigneta, kakor poročajo iz Buenos Airesa, italijanski inženir Edoardo Oliviero in jezuitski pater Ignazio Puig z ogromnim balonom v stratosfero. Ta balon izdelujejo sedaj z vso naglico. Zanj bodo porabili 22.000 kv. metrov nepropustne in gumirane svile. Nje-| gova prostornina bo znašala 124.790 ku-«. „ ~« ______ ; bičnih metrov, napolnili ga bodo s 4500 ku- DESETI NOVEMBER j dvignil pa naj bi se Balonska kabina je izdelana iz 4 mm debele aluminijaste pločevine, ki je zelo lah-■' ka in izredno odporna. Nje premer bo 2 in pol metra, v njej bo prostora za dve osebi, pilota in opazovalca, kakor tudi za Bratom in sestram na meji — pomoč dan narodne zbirke CMD Dr. George Horace GaUup znanstvene instrumente. Vgradili bodo tudi radijski oddajnik, tako da bosta letalca med poletom v stalni zvezi z astronomsko opazovalnico v La Plati. V kabini bo tudi naprava za obnavljanje zraka, ker bo morala biti ves čas nepro-dušno zaprta, da bosta mogla raziskovalca v takšni višini živeti. Moža bosta oprem Ijena nadalje s posebnim padalom. Vzlet bo v okolici San Rafaela, ki je že sam 1000 m nad morjem in ima zelo ugodne podnebne prilike. Pred velikim poletom bosta Oliviero in Puig letela z manjšim balonom, da preizkusita znanstvene instrumente. Stroški za balon in polet so znatni ter so jih prispevali razni kulturni zavodi. Usoda pozabljene denarnice Dogodek v trgovini — Odkrita tatvina na meji med Albanijo in Grško nico? Naj je bilo kakor koli, trgovka je morala prositi, naj ji zakonca oprostita in je jima ponudila svoj denar. Na koncu pa je bilo vse dobro, kajti nekoliko dni pozneje je policija poslala zakoncema denarnico, ki jo je bila našla v žepu nekega moža, ki so ga tam zasačili pri tatvini. V denarnici je bil naslov njenega lastnika in tako se je stvar lahko hitro uredila. ANEKDOTA V neki družbi je imel Bismarck za sosedo ženo francoskega poslanika. Mislila je, da bo mogla z veliko zaupljivostjo železnega kancelarja pretentati in zvedeti morda kakšno skrivnost iz področja visoke politike, ki bi njenemu možu prav prišla. Nagovorila je Bismarcka tedaj najprvo z ekscelenco, potem ga je nagovarjala z »gospodom Bismarckom:, na zadnje samo z »moj ljubi Bismarck«. Državnik je namen opazil in je dejal a najljubeznivejšim nasmehom: »če tega še ne veste, milostiva, moje krstno ime je Otto!« VSAK DAN ENA »Gospodična, aH veste, kakšna je razlika med tramvajem in avtomobilom?« »Ne vem.« »Torej se popeljeva s tramvajem.« (»Bulletin«) treba jih je le malo hitreje graditi, nego se je to dogajalo dcelej, ko so imeli glavno : besedo francoski koncesionarji, ki jim Solun zadostuje takšen, .kakršen je. Da bi v teh časih poudarili povezanost Italije in Albanijo, so v Rimu odkrili spomenik albanskega narodnega junaka Skenderbega Metaksasova črta Kupo>a neke grške utrdbe ob albanski meji Grške ovire proti tankom strahov in gostij november tudi mesec mrtvecev. Prastari poganski običaj, se tedaj nadaljujejo v krščanskih praznikih, že od 10. stoletja praznuje katoliška cerkev ob začetku meseca Vseh vernih duš dan, evangelčani pa imajo ob koncu meseca tudi svojo nedeljo mrtvecev. V pecivu, ki ga pripravljajo ponekod za dan Vernih duš se je ohranil poganski običaj daritve mrtvecem. V raznih alpskih dolinah polagajo v noči na 2. november mleko za uboge duše na mizo, povsod jim pa prižigajo lučke. Ni naključje, da je 3. novembra dan spreobrnje-nega »divjega lovca« sv. Huberta. Marsikatera stara pripovedka o divji plavi tal duhovih se obudi v teh dneh. November nt samo mesec mrtvecev, temveč tudi mesec lova in — Martinovih gosi. Gos je veljala nekoč v poganskih časih za sveto ptico, ki je predstavljala simbol žita in rodovitnosti Tako se v mesecu mrtvih praznuje na skrit način tudi pričakovanje novega življenja in vstajenja. Je mož, Id se v sedanjih pripravah za pre-sddentske volitve v Ameriki, največ imenuje. Njegov zavod je izvedel več poskusnih glasovanj, ki so vsa dala ngodno napoved za ponovno izvolitev Roosevelta. Gallup je bil prej profesor za novinarstvo na univerzi v Princetownu H. Adams Detektivski roman Karolina ni odgovorila, a Dafna je posegla vmes. »Oddaljujemo se od predmeta,« je rekla. »Nesmiselno je rešetati gospode vsakega posebej, in prepričana sem, da nihče izmed niih ne za- j služi sumničenja. Vendar pa ostane dejstvo, da je j eden izmed njih — ali ena izmed nas — vzel tisto zoprno ogrlico. Od danes naprej bom sovražila bisere, dokler bom živa. Vsaka izmed nas se mora sama rešiti suma. Še danes dopoldne pride detektiv. Ali vam bo nevšečno, če pogleda vašo prtljago, ali vam je ljubše, da sotri to ,groza'?« »Nikoli še nisem videla detektiva,« se je zahihi-tala Enid. »Strašno sem radovedna, kakšen je tak človek na pogled!« »To je oženj en mož z velikimi stopali, nerodnimi rokami in očmi, ki vidijo skozi vse.« »Če bo gledal skozi mene,« je rekla Enid, »bo videl vse mogoče lepe reči, samo biserov ne!« »Morda bi priredile njemu na čast parado manekenk v kombinežah?« je menila Doris. »Potem mu vsaj ne bo treba tako napenjati oči,« je dodala nepoboljšljiva Enid. »Ostanimo resne,« je rekla Dafna. »Detektivu in ,grozi' porečem, naj gresta po vseh sobah in pre- j iskujeta po mili volji. Prej pa poj demo v sobo ! gospe Neilsonove, ki naj se sama prepriča, da ! nima nobena izmed nas ogrlice pri sebi; moškemu vem, da se ne bi rade dale preiskati. Nato odidemo na igrišče, tu pa naj ta čas vse preiščejo. Ste za to?« Vse so v en glas odgovorile, da jim je prav. Kaj so pa hotele? »Govorile ne bomo o tem z nikomer,« je še dodala Dafna. »Saj nas tako ne bo kdo ve kako zabavalo gledati igro, med tem ko nam visi nad glavami ta Damoklijev meč. Igra bo danes grozna, tudi moški s strahom mislijo nanjo.« »Jaz bi osumila tistega, kdor bo danes najslabše igral,« je dekla Enid. »To bo zanesljivo znamenje slabe vesti!« »Drevi bomo imeli enega manj,« je srdito dejala Eva. »Dvajset jih bo večerjalo tu, eden pa v zaporu!« 24. Gospod Summers je bil v hudih skrbeh, kako bi prikril služinčadi oblak, ki je visel nad njegovimi gosti. Težko je reči, ali se mu je želja uresničila. Kadar se vrše v zaprtih prostorih skrivnostna zborovanja, kadar se sliši iz oddaljenih kotov šepet in kadar je zrak nasičen z dvomom in sumnjo, je malo verjetno, da bi ljudem, vzgojenim za opazovanje vsega, kar se dogaja okrog njih, ostale važne reči prikite, tudi če se podrobnosti ne zavedo. Da nekaj ni v redu, se je še očitneje pokazalo, ko so vsi gostje razen gospe Neilsonove odšli na igrišče, gospodar in njegova hčerka pa sta ostala v hiši. V največje presenečenje vseh je rekel go-spod Summers svojemu višjemu šoferju Gordonu, da neutegoma potrebuje voz, ker se mora peljati v mesto, v svoj klub. Tam je iz varne telefonske celice takoj poklical svojega prijatelja polkovnika Barlowa, policijskega načelnika grofije. Polkovnik Barlow je povsem razumel njegovo vznemirjenost in rekel, da mu lahko priporoči nadzornika Blaka kot zmožnega in obzirnega moža, ki bo kar najkoreniteje in s kar največjim razumevanjem izvršil potrebno preiskavo. Gospod Summers je potem odšel na policijski urad; tam je našel Blaka, ki ga je bil načelnik že pripravil na njegov obisk. Blake je bil bister, vljuden mož dobrega vedenja; niti ni imel nenavadno velikih rok in stopal, niti ni videl skozi vsako reč. »Neljubo bi mi bilo, če bi služinčad zvedela, da ste detektiv,« je rekel gospod Summers. »Razglasimo vas, recimo, za stavbenika, ki hodi z menoj po hiši, da si jo ogleda zastran popravil.« »Kakor izvolite, gospod,« je dejal Blake. »Vaša služinad utegne biti sicer nekoliko presenečena, ako pripeljete v hišo tujega stavbenika in se začnete ukvarjati z' njim sredi svojih kriketnih iger.« »V tem utegnete imeti prav. Kaj mi torej predlagate?« »To je dokaj težko vprašanje.« je odvrnil detektiv. »Časih nastopim sam kot sluga, časih pa tudi kot gost. Ako bo moči zadevo takoj pojasniti, tedaj mi ne bo treba ostati v hiši, če bom pa moral dalj časa ostati pri vas, ne vem, ali bo zamisel o stavbeniku zadostovala.« »To je zelo nerodno,« je rekel gospod Summers. »Kaj pa, če bi prišli z menoj na kosilo kot prijatelj, ki sem ga slučajno srečal? Ako stvar do večera ne bo opravljena, vas lahko pregovorim, da ostanete čez noč. Dokler boste preiskovali, bo moja hči pazila, da se vam ne bo treba spotikati ob posle. Večino jih lahko pošljem venkaj, igre gledat.« Tako se je zgodilo, da je nadzornik Blake čez pol ure sedel z gospo Neilsonovo. Dafno in gospodom Summersom v elltonparški knjižnici ter poslušal »grozino« poročilo v njeni izgubi. »Služinčad torej nikakor ne prihaja v pošte v?« je vprašal detektiv, ko je bilo poročila konec. »Niti malo ne,« je rekla Dafna. »To omejuje število možnih storilcev. Ali so bili pri burki na stopnicah vsi gostje navzočni?« »Vsi, kolikor jih stanuje v hiši.« »Je kdo iz vas med to burko začasno izginil?« »Ne razumem docela, kaj hočete reči,« je dejala Dafna, h kateri se je obračal s tem vprašanjem, kajti gospod Summers je bil med pripovedovanjem gospe Neilsonove za trenutek odšel iz sobe. »Ako je kdo ukradel bisere,« je pojasnil Blake, »tedaj se je moral zavedati nevarnosti, ki mu grozi, če jih obdrži pri sebi; mogoče je torej, da jih je varno shranil na kakem drugem mestu. Ali se je kdo začasno odstranil?« Roosevelt ali Willkie? švicarski listi o izgledih današnjih predsedniških volitev v Z ed i njenih državah — Skupno nastopa pet kandl* datov, v poštev pa prihajata le dva Stolpci vseh listov na svetu so danes polni ugibanj o izidu največje predsedniške volilne borbe, kar so jih Zedinjene države poznale po vojni, če ne že v svoji zgodovini sploh. Uganka bo v Ameriki že danes rešena. V pričakovanju rezultatov pa ni odveč, ako v informacijo čitateljev navedemo nekaj švicarskih ugibanj o izridu. Francoski švicarski list »Journal de Ge-neve« je te dni pisal o tem med drugim tole: »Zdi se, da so Rooseveltovi izgledi zaonje dni nekoliko padli. Ostra borba, ki jo vodi njegov konkurent Willkie, ki 'lahko svobodneje govori kakor Roosevelt, mu je baje naklonila ugodnejše razpoloženje volileev. Willkie kritizira v glavnem samo metode, ne pa smernic Rooseveltove zunanje politike, pač pa ostro napada njegovo gospodarsko politiko. Našel je nepričakovanega pornagača v voditelju industrijskega delavstva Johnu Levvisu, ki je leta 1936 podpiral Roosevelta. Vendar pa je Lewi-sov vpKv močno padei! in mnogi delavski sindikati so se izrekli za Roosevelta proti Willkieu. V ostalem so na VVillkiejevi strani razen velekapitala tudi ameriški Nemci ter radikalni izolacionisti polkovnika Lindbergha, ki zagovarja sporazum z vele-s;.'ami osi. Navzlic temu pa se ne zdi. da bi mogel \Villkie pridobiti zase mase. ki so že dvakrat tako prepričevalno glasovale za Roosevelta. Znabiti Willkie ugaja po svoji živahnosti in po svoji duhovitosti vendar je storil napako, ko je preostro kritiziral svojega rivala, na čigar strani so široke anie-riške ljudske plasti Ako bi bile razmere v svetu povsem normal.. bi Willlkie morda mogel računati na uspeh. Danes ni več dnevno povelje Američanov iskanje notranje blaginje, temveč zagotovitev lastne varnosti. Zedinjene države čutijo, da utegne biti evropska vojna samo uvod v splošni svetovni konflikt, kar bi lahko smrtno zadelo zlasti ameriško trgovino. Obrambni duh Zedinjenih držav kaže v ostalem dejstvo, da se tako Roosevelt kakor Willkie izrekata za enako zunanjo politiko. Oni, ki bi znab'ti še dvomili gllede Rooseveltove osebe, mislijo, da ne bi bilo umestno menjati krmarja v nevihti. Gotovo je Roosevelt marsikaj pogrešil, toda tu-dS njegovi nasprotniki mu priznavajo, da je bil poleg Jeffersona in Lincolna ena najjačjih osebnosti na predsedniškem mestu. Njegove izkušnje so ogromne. Čepruv mnogi kritizirajo njegove gospodarske ukrepe, si je na drugi strani prav z njimi pridobil simpatije množic. Jug mu je kot demokratu zvest, prav tako tudi mali kmetovalci na zapadu V normalnih časih bi Willkie znabiti zmagali, toda v težkih časih se vedno uveljavi čut ohranitve in po vsem bi torej lahko sklepali da bo Roosevelt spet izvoljen, ker je že na svojem mestu.« V »Basler Nachrichten« piše o isti stvari švicarski zvezni svetnik dr Oeri, ki prihaja do podobnih zaključkov, poudarjajoč zlasti, da je »sredi struje nevarno menjati konja«, pri čemer govori za Roosevelta med drugim prav okolnost. da je Willkie v glavnem na isti zunanjepolitični liniji z njim. Ne glede na izid pa je dr. Oeri mnenja, da mora vsakdo, ki ne želi Zedinje-nim državam slabo želeti, da bi bil volilni rezultat kolikor mogoče jasen, tako da bi izvoljeni kandidat zbral zase prepričevalno večino češ da bi »polovična zmaga v tem kritičnem času zelo otežkočila ameriško notranjo in zunanjo ooflitiko.« V informacijo čitateljev pripominjamo končno, da se za prezidenta v glavnem bo rita samo dva kandidata- Roosevelt kot kandidat demokratske in Willkie ket kandidat repubHkanske stranke. T>beh največjih ameriških strank Poleg njiju sicer nastopajo v volilni borbi še trije drugi kandidati, ki pa — po vseh dosedanjih izkušnjah sodeč — nimajo velikih izgledov in s svojim nastopom dejansko lahko samo omogočijo lažjo tvorbo relativne večine v poeameznih državah za enega a'' drugega izmed glavnih kandidatov. Ostali kandidati so: kandidat komunistične stranke kandidat levičarskih socialistov ter neki tretji kandidat, ki se zavzema za zopetno uvedbo prohibicijskega zakona ali za prepoved točenja alkoholnih pijač. ELE2KE Sokolstvo in vojska Na zadnji skupščini Sokola kraljevine Jugoslavije so razpravljali tudi o tesnem in prisrčnem sodelovanju med sokolstvom in vojsko. Pri tej priložnosti je bil s skupščine ob navdušenih ovacijah za našo vojsko poslan ministru vojske in mornarice pozdravni telegram. Na to brzojavko je sedaj savez SKJ prejel od ministra Milana Nediča sledečo brzojavno zahvalo: »Sokolom, nadi našega naroda, hvala v imenu vojske za pozdrave in Zdravo!« Na poseben način je izraženo tesno sodelovanje sokolstva z vojsko tudi s tem, da je po najvišji odločitvi sokolstvo lahko deležno vojaških odlikovanj za vrline. Odlični Sokoli strelci, člani sokolskih strelskih odsekov, bodo v bodoče dobivali vojaško odlikovanje »dobrega strelca«, ki obstoji iz kolajne na narodni trobojki. Podeljena 30 že prva odlikovanja in sicer so jih dobili sokolski strelci župe Maribor. kakor smo o tem že poročali. Savez SKJ je vsem odlikovancem toplo čestital. Ncčni promet na našem Jadranu ustavljen Poročali smo že, da so pred dnevi našli pred dubrovniško luko plavajoče tuje mine, ki jih je jug prignal na našo obalo. Zaradi tega je odredila pomorska direkcija v Splitu, da je dovoljeno jugosloven-skim parnikom za obalni promet, tako osebnim, kakor Lovormm, potovati samo podnevi. Vse nočne vožnje so do nadaljne-ga prepovedane. Poleg tega so prejeli vsi kapetani naših ladij posebna navodila za previdnostno službo na krovih. Prihodnje dni bo zaradi te odredbe objavljen nov vozni red za vse potniške in tovorne parnike, ki opravljajo plovbo vzdolž naše obale. Centralna šolska kuhinja v Beogradu V beograjski občini se vršijo priprave za preskrbo siromašne šolske dece v beograjskih osnovnih in meščanskih šolah. Ustanovljena bo centralna Šolska kuhinja, ki bo preskrbovala posamezne šole s toplo in tečno opoldansko hrano. Beograd ima v osnovnih in meščanskih šolah 93.000 otrok. Od tega jih pripada 85.000 socialno šibkejšim slojem. Zanimivo je, da }e število otrok v delavskih in kmečkih rodbinah beograjske periferije izredno visoko. Povprečno štejejo te družine 5 do 6 otrok. Na drugi strani pa je tudi umrljivost v Beogradu relativno iako visoka. Beograjska občima bo prel o zime preskrbovala dnevno do 3200 otrok. Izdatki bodo znašali nekaj čez dva milijona din. Rovarjenje Srankovcev in komunistov v Dalmaciji Opozorili smo že ponovno na opasno akcijo frankovcev in komunistov v Dalmaciji, kjer so v svojem razdiralnem delu dosegli že vidne uspehe. Tako n. pr. so dobili pri zadnjih občinskih volitvah kljub javnemu glasovanju v svoje roke več dalmatinskih občin. Posledice njihovega ro-varjenja občuti v prvi vrsti Hrvatska se-ljačka stranka, ki je sedaj edina vladujoča stranka na Hrvatskem. V nedeljo je bila v Splitu seja mestne organizacije HSS. Na seji je govoril predsednik Slavko Roje o podtalnem rovarje-nju frankovcev in komunistov, ki delajo mnogokrat roko v roki, čeprav so si drugače najhujši nasprotniki. Predsednik Roje je rotil članstvo stranke, naj prične sistematično pobijati zlonamerne govorice temnih elementov, ki krivijo za vse težave in nezgode samo bansko oblast v Za-grebu in pa banovino Hrvatsko. »Ti ljudje — je med drugim dejal — postajajo že naravnost nesramni in pobalinsko predrzni. Proti njihovi nečuveni demagogiji bo treba najradikalnejših obrambnih ukrepov. Z njimi je treba postopati prav tako odločno kakor s špekulanti in jih poslati v prisilna bivališča,« Kongres Nemcev iz podunavskih držav Novosadski »Deuteches Volksblatt«. glavno glasilo nemške narodne skupine v naši državi, poroča, da se je vrnil voditelj naših Nemcev dr. Janko iz Nemčije. Tam se je bil sestal z voditelji nemških narodnih manjšin na Madžarskem, v Rum uniji in na Slovaškem ter se dogovoril z njimi o kongresu nemških narodnih skupin iz podunavskih držav. Kongres bo pemladi prihodnjega leta. Dr. Janka sta skupaj z ostalimi inozemskimi voditelji sprejela tudi namestnik Hitlerja minister Rudolf Hess in pa policijski minister in voditelj S S oddelkov Himmler. Po sklepu Kulturbunda bodo ustanovili na sedežih močnejših kulturbundekih organizacij posebne otroške vrtce za nemško deco. Oskrbo dece v teh otroških vrtcih bodo prevzele članice Kulturbunda. Voditeljice otroških vrtcev bodo prejemale mesečno plačo in brezplačno stanovanje na račun krajevne organizacije Kulturbunda, odnos-no centrale teh organizacij v Novem Sadu. _ Nemčija in Grčija Posebni berlinski poročevalec švicarskega lista »Neue Ziircher Zeitung« podaja naslednjo sliko nemškega stališča glede italijansko-grške vojne in razvoja na evropskem jugovzhodu: Nemška reakcija na izbruh sovražnosti med Italijo in Grčijo se za sedaj še vedno omejuje na brezpogojno odobravanje italijanskega postopanja v nemških listih. Na diplomatskem področju ni berlinska politika doslej izvajala še nobenih posledic. Vsekakor so diplomatski odnošaji med Nemčijo in Grčijo ostali doslej izven vpliva vojnega stanja na .evropskem jugovzhodu. Kako dolgo bo to še veljalo, seveda ni mogoče v naprej reči, ker izjavljajo v nemškem zunanjem ministrstvu, da trenutno proučujejo vprašanje nemško-grških odnošajev. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da vojno stanje na evropskem jugovzhodu ne bo več dolgo brez vpliva na nemško-grško razmerje. Ker vlada tu popoln molk glede načrtov nemške diplomacije, seveda tudi ni mogoče vedeti, ali so vesti nekaterih inozemskih listov o možnosti diplomatske rešitve italijansko-grškega konflikta upravičene ali ne. V celoti pa so v Berlinu očividno zadovoljni s političnim razvojem, ki je nastal z izbruhom italijansko-grškega konflikta. Ameriške priprave na Daljnem vzhodu Nemški dopisni urad poroča iz Tokija: Zedinjene države kopičijo silne množine vojnega materiala v Rangoonu in v Manili. Ta vojna sredstva so navidezno določena za Cangkajška, v resnici pa jih bo Amerika rabila zase. Na Filipinih sta že dve ameriški tovarni letal. Ameriški oficirji so redni gostje v Singapuru in Hongkon-gu, kar priča o veliki povezanosti med ameriško in angleško vojaško silo. Ameriške čete, ki se nahajajo na kitajskih tleh, so dobile tajna navodila, naj bodo pripravljene za takojšnji odhod, kadarkoli bi prišlo povelje, da odpotujejo na nova mesta. V šanghaju so se nedavno vršila pogajanja med angleškim in ameriškim poveljstvom tamošnjih posadk, kar imenuje »Ni-či-Niči« razločno znamenje za bodočo zvezo med obema anglosaškima silama. Isti list tudi poroča., da so Američani v vseh lukah Daljnega vzhoda nakupovali ladje in so doslej pokupili že preko 150 parnikov. Vse nakupljene ladje so zbrane na Filipinih, kjer bodo takoj na razpolago ameriškemu poveljstvu za prevoz čet in vojnih sredstev. Obenem si Američani ln Angleži močno prizadevajo, da bi obrez-uspešili francosko-japonska pogajanja glede Indokine. Kaj je ftaš Prevod Izjave g. Snoja, o katerem pravi beograjski list, da je Prevod njegova zamisel V beograjski »Politiki« čitamo razjovor s predsednikom »Prevoda« (ta skrivnostna beseda skovana do Prizadu in Pogodu pomeni naš ljubljanski Banovinski prehranjevalni zavod) z g. Francem Sn j^m. Najprej se poudarja, da je nastal naš domači Prevod po iniciativi g. Snoja, ki da so jo z odobravanjem sprejeli gospodarski krogi in konzumenti. Ta ustanova bo imela baje mnoge novosti, ki do sedaj pri nas sploh še niso bile znane. Zaenkrat se bo osredotočila na dobavo najvažnejših življenskih potrebščin (pšenice, moke. olja. sladkorja in masti), pozneje pa se bo lotila tudi vseh ostalih poslov, ki jih danes izvajata Prizad in Pogod. zlasti izvoeni-štva. G. Snoj pravi, da bo Prevod izvaial svoje posle preko Gospodarske zveze, ki da je predstavnik slovenskega blagovnega zadružništva in ki bo blago razoeeava^ preko zadrug, na drugi strani pa tudi preko trgovcev grosistov. ki bodo zalagali trgovino na drobno. »Prevod« si 1e uredil natančno kontrolo razdelitve blaga na ta način, da mu železniška direkcija sproti sporoča, komu in koliko blaga so veletrgovci razposlali oo deželi. »Prevod« je. pravi g. Snoj. mislil na vse in bo ustanovil po občinah in po srezlh posebne nadzorstvene odbore, ki bodo nadzirali trgovino z živlienskimi potrebščinami. V sosvet Prehranjevalnega zavoda se bodo vedno postavljali Hudie iz vseh slojev in vseh političnih skupin in ravno tako v nadzorstvene odbore oo srezih. »tako da cela organizacija ne bo imela značaja režimske ustanove, temveč da bodo vsi v njei nosili odeovornor.t.« Glede financiranja »Prevoda« Dravi e. Snoj. da mu ie banovina dala na razpolago 100 milijonov dinarjev kapitala pozneje pa bo zavod obratoval z lastnimi sredstvi. G. Snoj poudarja zlasti, da Prevod že sedaj razširja svoie delovanje na izvozniški posel. Zaenkrat izvaja samo fižol. pozneje pa bo deloval »v onem ekvi- ru. kakor deluieta centrali v Beogradu in Zagrebu.« Končno izjavlja g. Snoi. da je z dosedanjim delovanjem »Prevoda« iako zadovoljen. O izjavi g. Snoja bi bilo želeti temeljite diskusije. Zaenkrat nai popravimo, da Gospodarska zveza nikakor ni predstavnica blagovnega zadružništva v Sloveniji, temveč je nasprotno nieno delovanje v zadnjih letih bilo že močno reducirano. Sedaj je res dobila monopol, ker ie povrh tudi pooblaščena kot rek/izicijska centrala. Kar »e tiče tako zvanega sodelovanja ljudi iz raznih političnih skupin, je treba poudariti, da se v tako zvanem sosvetu Prevoda res nahajajo nekateri gospodje, ki ne pripadajo Jugoslovenski radikalni zajednici. Bili so imenovani v sosvet na predlog strokovnih organizacij Trditev g. Snoja se pa ne nanaša na vodstvo zavoda, ki je skupaj s svojim predsednikom v svojem poslovanju povsem neodvisno od mišljeni in nasvetov, ki jih sosvet eventualno daje. Točno ie. da člani sosveta ne prejemajo za svoje delo nobene nagrade, odgovornosti za goso darstvo »Prevoda« pa seveda ne nosiio nikake To bi moglo biti le v primeru, ako bi njihovi sklepi bili za poslovanje »Prevoda« me-rrdajni. G. Snoj zato nima orav. ako smatra. da so seda i odgovornosti lepo »razdeljene na vse«. Požar v Londonu pred 300 leti Angleški listi se v teh dneh neprestanih zračnih napadov na britsko prestolnico po-gostoma spominjajo ogromnega požara, ki je pred 300 leti spremenil to mesto v kadeč se kup razvalin. Ves londonski okraj severno od Temze, ki je po obsegu ustrezal nekako današnji City je tedaj v Štirih dneh pogorel. Ogenj je uoitii 13.000 hiš. ŠPORT Po zagrebških zmagah $e nekaj beležk z velike nogometne prireditve, s katere so se gledalci od nas vrnili celo z dvema zmagama Tisto zaradi neugodne vožnje in neizbežnih zamud, ki so jih bili deležni Številni ljubljanski udeleženci nedeljskega nogometnega dogodka v Zagrebu, prav za prav ne spada v športno rubriko. Zadeva pa je posredno venoarle v zvezi z njo, ker je bil baš športni uspeh v Zagrebu tako vsestranski, da so bili ljudje na povratku po isti železnici mnogo manj slabe volje, kakor pa prej, ko se še ni vedelo, kaj in kako. To velja v največji meri za številno slovensko kolonijo, ki je to nedeljo uži-la dvojno porcijo zadoščenja, in sicer najprej zaradi zmage naših mladih in potem še zaradi zmage naših skupnih »belih orlov«. Ko se je začela jjiiiorska tekma med Slovenci in Hrvati, se je na igrišču Con-cordije videlo še marsikaj, kar so pozneje skrile trume gledalcev. Tukaj mislim na vnanjo sliko tega športnega prostora, ki spada gotovo rued najstarejše zagrebške in kaže že na vseh koncih in krajih vidne znake starosti, številne vhode in še mnogo drugih odprtin, ki so si jih v teku let na plotu okrog igrišča izvrtali navdušeni »kibici« iz Vlaške ulice, so ta dan zasedle armade stražnikov, tribuna sama pa je dobila nove dekoracije v obliki nekaj belih napisnih tabel. Igrišče je bilo črno; velik del prostora so namreč na novo posuli z ugaski, ki pa tudi niso mogli osušiti ogromnih mlak po zadnjem deževju. V podobnem malo vabljivem stanju so bili tudi dohodi do tribun. Za častne geste in ostale zastonjkarje, ki so neizbežni na vsaki takšni prireditvi, so bile rezervirane številne lože. Za novinarje sta bih dve, in sicer ena za hrvatske in ena za beograjske. To res ni lepo, da v Zagrebu pri ložah ne priznavajo niti srbskih niti slovenskih zastopnikov tiska ... ★ Sedim med ^publiko — na igrišču se podijo juniorji. Gledalci prihajajo. Nedaleč od mene se vsede starejši gospod. — Izvi-nite, kako stoji...? — »1:0 za Slovence«, pravim. — »Jell moguče?« — Da, pravim. Potem prisede drugi, športnik na videz in strokovnjak iz nogometa. — Izvite, koliko več Igra ju i kako je sada. — 2:0 za Slovence, pravim. — Pa nemojte, dali Kranjci, da su bolji. A šta rade naši dečki? — Ne vem, pravim. Potem se pogovarjata samo še ona dva gospoda med seboj. — Pa gledajte ove Kranjce, naši baš ne znaju ništa, pravi prvi. — Ni3u krivi oni, krivi su oni drugi, koji so ih odredili. In tako gre razgovor dalje. Rezultat se začne menjavati in nazadnje ostane končni 3:2 — Istina je, pravi oni starejši ovi Kranjci so zaigrali kak boge-ci... Videl sem, da ni bil iz stroke. Pa so se le Imenitno držali in še vse drugačno zmago bi bili zaslužili ti naši mladi junaki iz nogometa. Sicer pa recimo po pravici, da je že dolgo, dolgo, od kar smo zabeležili zadnjo nogometno zma- go v Zagrebu ln smo zato tudi te včerajšnje lahko veseli. Morda bomo res kdaj spet znali tekati za Žogo, čeprav ti naši mladi zdaj šele čakajo, da bodo stopili na mesta, ko bodo naši stari odšli v pokoj. ★ Ob pričetku glavne tekme je bilo na igrišču od 15. do 20 tisoč gledalcev, tako pišemo in čitamo po raznih rubrikah. Zdi se torej, da se v Zagrebu te številke niti ne dajo ugotoviti čisto natančno. Med vsemi temi tisoči pa do odmora ni bilo na svetlo enega najbolj odgovornega in najbolj prizadetega, popularnega hrvatskega kapetana Joža Jakopiča. Ko so po Božo-vičevem uspelem strelu naši z 1:0 odšli v kabine, je Jakopič prilezel izpod tribune. — Joža, zar sada, so ga sprejeli na ves glas. Pravijo, da je čakal na prvi gol, preden je stopil na igrišče, čeprav je bil prepričan že dopoldne, da bodo zmagali njegovi. V drugi polovici je prav do konca čepel pri Klodtovem svetišču in res pričakal še drugi gol za naše. O igri sami smo se razpisovali že na dolgo in široko. Bila je to brez dvoma velika tekma, ki bo še marsikomu ostala dolgo v spominu. Obe moštvi sta zaigrali iz vseh registrov. Naši s srcem, Nemci kakor stroji. Zakaj je ta stroj odpovedal prav takrat, ko bi bil moral delovati najbolj precizno in zakaj so naši dvakrat zadeli v mrežo, gostje pa nobenkrat, bo ostalo odprto vprašanje. Glaser ima levji delež za to, čeprav nI bil posebno zaposlen, pa tudi to, da Nemci niso poslali v borbo svojega strelca Conena, je bilo najbrže precej odločilno. Zato pa se je naš trio Valjarevič, Božovič, Vujadinovič iz Beograda — oprt na odlično igro ozadja — predstavil z igro, ki je morala prinesti sadove. Med temi tremi je bil še boljši Božovič, ki je vodil ta napad, da ga je bilo veselje gledati. Če ne bi bil imel... saj veste, nekaj njegovih strelov je bilo tudi Se takšnih, da bil moral Klodt še kateri- krat dvigniti roke — v vis ... ★ Ne glede na vse kar je bilo neprijetnega in razburljivega, ves ta čas od odhoda iz Ljubljane pa spet do povratka »z dvema zmagama v žepu« — je treba priznati, da se je naš nogometni ugled z včerajšnjim uspehom spet dvignil za stopnjo bliže najboljšemu srednjeevropskemu. Nogometaši kakor so Božovič, JazbinSek, Glaser in še nekateri izmed naših so znamke, ki jih lahko brez skrbi pokažemo v vsaki mednarodni tekmi. Oni, ki radi pišejo še večje slavospeve, pravijo, da se lahko postavijo ob stran katerim koli profesijonalom iz najboljše hiše. Nedeljska tekma v Zagrebu je prinesla nogomet, ki se ga nam ni treba sramovati. Za pravi uvod v ta lepi zaključek pa so dobro poskrbeli združeni — Štajerci ln Kranjci. L. 8. Dv®3nevne kenjske dirke v Ljubljani Na novo zgrajenem stadionu ŽSK Hermesa bodo v dnevih 10. in 12. t. m. velike kasaške in galopne dirke Kolo jahačev in vozočev v Ljubljani nam je poslalo s prošnjo za objavo naslednji razpis za velike kasakške in galopne dirke, ki bodo prihodnjo nedeljo in v torek nato na stadionu ŽSK Hermesa v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel ban dravske banovine dr. Natlačen. Spored je razdeljen takole: L DAN 1) Mednarodna kasaška dirka. Nagrada din 4.000.—: (2.000.—, 1.000.—, 600.—, 400.—) Kola jahačev in vozačev v Ljubljani za 4 do 12 letne konje vseh krajev. Heat — vožnja. Proga 1600 m, distančni drog 160 m. Za vsakih din 7.500 — 30.000 in od teh za vsakih nadaljnjih din 30.000 20 m doklade. Popusti: Majden 20 m, konjem kmečke reje 20 m, konjem, ki v letu 1940 de niso zmagali, 20 m. Prijavnina din 60. 2) Jahalna točka. 3) Velika dirka dravske banovine. Nagrada din 3.000.—: (1.300.—, 800.—, 500.—, 400.—) bana dravske banovine dr. Natlačena za 3 do 12 letne jugoslovenske konje, katerih lastniki in vozniki ao iz dravske banovine. Proga 2.100 m. Za vsakih 2.000 din 20 m doklade za vsakih 500 din 20 m mitings doklade. Popusti: 3 letnim 20 m, majden 20 m, konjem kmečke reje 20 m, 3 in 4 letnim konjem, ki Se niso pridirkall din 500, 20 m. Prijavnina din 50. 4) H. Heat — vožnja. . 5) Jahalna točka i 6) Velika dirka mesta Ljubljane. Nagrada din 2500.—: (1.000.—, 750.—, 450.—, 300.— ). Za vsakih din 750.— 20 m doklade, za vsakih din 500.— 20 m mitings doklade. Proga 2100 m. Popusti; 3 letnim 20 m, majden 20 m, konjem kmečke reje 20 m, 4 letnim konjem, ki Se niso pridirkali din 500, 20 m, 3 letnim konjem, ki še niso pridirkali din 300, 40 m. Prijavnina 50. 7) Jahalna točka. 8) Event. heat — votnja. 9) Spominska dirka Rudolfa Waren-Lippitta. Nagrade: din 4.000.— (2.000.—, 1.000.—, 600.—, 400.—) Kola jahačev in vozačev v Ljubljani za 3 letne in starejše konje vseh krajev. Proga 2800 m. Za vsakih din 2.000.— do 20.000.— in od teh za vsakih nadaljnjih din 20.000, 20 m doklade. Popusti: 3 letnim 20 m, konjem kmečke reje 20 m. Prijavnina din 50.—. Začetek dirke ob 14 uri. n. DAN Začetek dirke ob c6vetska c. 3. Telefon 23-81. 29904-20 be na ogl. odd. Jutra ood šifro »Svoje pohi-30018-23a Realiteta zavod za nakup tn pro dajo nepremičnin je sa mo v Ljubljani, Pre -ernova 54-1 Telefon 44-20 228-20 Cenjenem« občinstvu naznanjava, da bova odslej vodila dobro znano gostilno „pri Pajku" v svoji hiši sama. Točila bova pristna štajerska vina in postregla z izvrstno domačo hrano. Za obilen obisk se toplo priporočava Ančka In Tone Podboršek Opremljena sobica se išče za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped šifro »Dijak«, 30019-23a Gospodična išče sobo z vso oskrbo pri boljši družini v centru mesta. Ponudbe pod šifro »Oskrba« na ogl. odd. Jutra. 30012 23a Dragocenosti Be. -.-da 1 Din, davek 3 Din. za šifro al! dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Vsakovrstno zlato, briljante in srebro kupuje po najvišjih cenah A. BOŽIČ, Ljubljana, Frančiškanska Ul. 3. 238 36 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova ulica Gospodična Brassade pripoveduje, kako je postala na videz za mnogo let mlajša in še enkrat bolj privlačna »Presenečena ln navdušena sem zaradi divne izpremembe moje runenjoeti. Vse prijateljice mi zavidajo in povprašujejo po moji skrivnosti. Znanci pa rrri neprestano čestitajo zaradi moje prekrasne polti. Evo, kako sem to dosegla: Vsak večer uporabljam rožnato hranilo za kožo Tokalon. Ta vsebuje »Biocel«, presenetljiv vitalni element mladosti, ki ga je odkril neki glasoviti dermatolog. Ona hrani 'n olenšava. ko roite Ko«r. oostane Svr-'- in brez gub. Cez dan uporabljam kremo Tokalon bele barve, da se mi razkroje zajedale: ki zožijo razširjene znojnice, ter da mi koža postane sveža, jasna in veluroo-gladka.« Vsaka žena, ki se poslužuje te nege lepote samo tri minute na dan, lahko postane na videz za mnogo let mlajša — ter dobi krasno polt. S hranami za kožo Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se denar vrne Od Vas je ivisno, !a imate obleko vedno '•ot novo zato Jo pustite redne kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetloiikamica Filatelija Beseda 1 Din, dav>? Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Filatelisti — pozor! Proda se zbirka starih znamk do srede zvečer — trafika, Mestni trg št. 20. 30040 39 Jabolka obrana, zimski gambo-vec, bobovec ln druge dobre trpežne vrste raz pošilja Cehner Henrik, trgovec Libellče, Koroško. 29481-34 PREMOG KOKS — DRVA nudi I« Pogačnik dlesel motor in kompre- 0 sor (tudi posamezno) BOHORIČEVA S> kupim. Ponudbe s toč Telefon 20-59 nlm "P590®1 cene pod ".T."' " .. »Gramoz« na ogl. odd. Postrežba brezhibna jutra. 30004 29 Zahtevajte povsod britvico A L C O S O Naznanjamo žalostno vest, da je danes umrla v starosti 73 let naša nepozabna soproga, sestra in teta, gospa Antonija Chalupnik roj. Patak soproga posestnika in mesarja Truplo drage pokojnice bo prepeljano v LJubljano k Sv. Križu, kjer bo pogreb dne 5. novembra 1940 ob 14. in pol. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi v Domžalah. Domžale, 3. novembra 1940. ŽALUJOČI OSTALI t ' ~ m^im Naznanjamo tužno vest, da je dne 3. novembra 1940 umrl naš ravnatelj v pokoju, gospod Pogreb bo v torek, dne 5. t. m. ob pol 15. uri iz mrliške veže Leonišča v Ljubljani. Blagopokojnika, visoko cenjenega dolgoletnega sotrudnika bomo ohranili v trajnem in častnem spominu! Ljubljana, dne 4. novembra 1940. ^Assicurazioni Generali" v Trstu, direkcija v Zagrebu Naznanjamo tužno vest, da je dne 3. novembra 1940 umri naš ravnatelj v pokoju, gospod Ivan Roger Pogreb bo v torek, dne 5. t. m. ob pol 15. uri iz mrliške veže Leonišča v Ljubljani. Blagopokojnika, visoko cenjenega dolgoletnega sotrudnika bomo ohranili v trajnem in častnem spominu. Direkcija „SAVE", obče zavarovalne družbe d. d. v Zagrebu k Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.