Sl 80. V Trstu, v sredo 6. oktobra 1886. Tečaj XI. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. • EDINOST« zishaja 2 krat n* terf«n v»a*u ara«* in tU«!« o ooludn®- z* to* prilogo Tel *» oolu Ima 3 «1. 50kr„ za «etrt leta t gl. TS kr- - Sama prl-ogastane M. gl. SO kr sa celo lato. — Posamezne ir.«vilke ae uoivajo ori opravnilivu n vtraftkan v Trata oo & kr.. v larlol in t AjdavSdlal no « kr - ftV®IMM« reklamacije m inaerate prejema Oprava lit va, vla Tarraata. »Mava tlakam* Val doviti ae pošiljajo Uredalitva »vla Tarraata* »Nuov» Tlpografla;« v«ak mora bttl frankiran. Rokoplai D-ez posebne vrodnoiitl ae ne vračajo. - Inttralt (razne vrate naxna-nila in poalanice) ae xara6unijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglaalh z drobnimi črkami ae plačale za vaakn beaedo 2 kr O ženskej odgoji. (Dalje;. Certo h che a beoe ed intima-mente educare, richiedesi il cuor della donna — pravi laški pisatelj Tomma-seo. Lc žensko srce je sposobno dobro in blago odgojevati; da pa ženska more to storiti, treba, da je tudi ona deležna prave odgoje. Ako pogledamo v denaSnji svet ter premo-trimo ženstvo srednjega »omikanega« stanu (o kmetskem ženstvu bodemo govorili posebe) in njegovo odgojo, sprevidimo, da sloni na slabej podlagi. Pomislimo samo na žensko dušno brano, na Čitanje in dela, s kojimi se peSa. — Pri nas romani, feltoni novele itd. na žensko srce še toliko ne vplivajo, kajti so ponajvei priprosti in nedolžni, ali pri Nemcih, Francozih in Lahih je to vse drugaSi: roman zadnjih dveh narodov ni več srce blažeče berilo, ampak strasti vzbujajoči strup; in s to pičo se goje navadno ženske teh narodov napolj-njujoč si možgani z nesrečnimi idejami, ki jih privedejo k emancipaciji, rušbi zakona (divorzio) itd. Apostoli emancipacije so ženskemu spolu več škode naredili, nego sami mislijo. Z svojimi spisi in knjigami so mu zabičevali, da je ono moštvu enako, ter da mora radi tega imeti iste pravice; vzeli so žensko z stališča njej prilagajočega se, a niso jej odkazali druzega. Ako praviš vernemu kristijanu, da ni Boga, da ni nebes — povej mu vsaj za kako drugo tako bitje, ki bi njegovo srce zadovolilo! Ako praviš ženski, da je ona popolnoma prosta in nejdvisna, da so lahko poprijernlje vsakega tudi možkega Jela — da postane tako rekoč drug mož — zadovolji jo tudi v tem njenem stališču. Apostoli emancipacije pridigujo velike neresničnosti. Žensko bitje je vse drugači vravnano; nje delokrog je bolj nagnen na notranje živenje, nego na zunanjost; narava sama jej je odkazala to pot, ako jo zapusti, postane neženska ter ne izpolnjuje svojega poklica. Kdor dobro pozna človeka, umel bode, da enakost pravic in delovanja ženskih z mož-kim ni mogoča — žena mora vedno ostati v nekakej odvisnosti od moža; katera odvisnost pa se ne sme spremeniti v robstvo. • Tudi novodobne iznajdbe so obilo škode prizadele ženski nravnosti, kajti priliko so ponudile ženskemu spolu, da se spoznava z stvarmi, o kojih se nekdanjemu ženstvu niti ni sanjalo. Z mešanjem ljuui po železnici in s parobrodi, zmešale so se tudi noše in navade, vedenje in noše postale so prostejše, želje tem večje. — Tem razvadam pa more v okom priti le dobra odgoja. Navadna odgoja ženstva tako-zvanega srednjega ali meščanskega stanu'je taka le: — Deklica ostane do izpoljujenega šestega ali sedmega leta na domu pod strogim materinim nadzorstvom, potem obiskuje ljudsko šolo; nato se pošlje v kak ženski zavod ali nunski samostan. Izgojevanje v takem zavodu traja navadno dve leti, na kar deklica postane »gospica« in se uvede v svet. Mati jej kakšen-krat poprej ukaže »prakso delati« pri kakej kuharici in likarici, da se nekoliko tudi kuhanju in likanju priuči, in s tem je konec njene odgoje. Vsak pripozna, da taka odgoja ni prava niti ne zadostna, kar potrjuje tudi vsakdanja skušnja. Emancipacija je sama ob sebi absurdna, torej previsoka omika pri ženskih ni potrebna. Ženska se mora odgojiti za dobro gospodinjo, ne pa za filozofijo, duhovito pisateljico itd. Torej tudi mi pravimo, sicer da odgoja, kojo pridobivajo ženske na onih vzgojevališčih, ni zadostna, ali to v pomenu, ,da ni zadostna za živenje. Pomanjkuje ženskej prakse, kajti šola sama in teorija ni zadostna za živenje. Tudi zavodom, kder se ženske odgojujo, manjka več stvarnega poduka, radi česa ne ugajajo tirjat-vam sedanjega časa. Kaki pa so ti ženski zavodi? Ako listamo kak program kakšnega učilišča, opazimo v njem mej predmeti, ki se v njem uče, dosti nepotrebne šare. Uravnani so sploh taki višji ženski zavodi tako, kakor mnogovrstne druge šole za moško mladino. V njih se uči ženska mladina nemščine, francoščine, angleščine, zgodovine, literature, mitologije, nravo-slovja, fizike, matematike, kemije, algebre itd. In vseh teh predmetov morajo se naučiti v dveh ali treh letih. Navadno se opazuje pri letnih skušnjah, da se ženske prav dobro vedejo ter v napredku presegajo moško mladino; temu se pa nahaja vzrok, da se ženska mladina kaj kmalo in z lehkoto nauči ene stvari; iz tega izvira, da se more v prav kratkem času tolikih predmetov privaditi. Ali — kar se godi tudi pri moškej mladini — tem hitrejše se enega predmeta nauči, tem lažjo ga pozabi, preobložena je s predmeti in od tod izvira ona površnost v vsakej stvari, ki je resnemu Živenju jako na kvar. Ako so vspehi dekliških šol taki, kakor smo jih tu naveli ; ako ženska mladina v malo letih zabi to, kar se je naučila v dveh ali treh letih, koje je sprovela v kakem ženskem zavodu, z muko in velikimi stroški lastnih roditeljev; naravno je, da taka učilišča ne ugajajo denašnjim tirjat-vam, niti ne dosezajo svojega smotra. (Dalje prih.) Družba sv. Cirila in Metoda - kaj je to? V poduk slovanskemu ljudstvu. (Konec.) Prvi veliki občni zbor s« j« sešel 5. julija 1886 o godu sv. apostolov Cirlia in Metoda v Ljubljani. Zastopniki raznih po- družnic so bili najprej pri slovesni sv. maši v kapeli sv. Cirila in M"toda ; darovni jo je med obilno asistenco prrčast. g. Toma Zupan. Potem so imeli v čitalnici zbor, pri katerem so se vrstili navdušeni govori. Pri volitvah so bili izvoljeni: za prvomeetnika ali poglavarja vse družbe preč. duhovni gospod pr, gotovo vstane kdo izmed njih in Pobira darove za »šolsko Matico«. Ti družbi v prid napravljajo vsako leto krasn« vesel c* — dohodke od njih dobiva Matica. Društva, posojilnice, zavarovalnice ji odstopijo po več stotin vsakoletnega dobička. — Slovenci! posnem;ijmo Čehe; kakor oni »Šolsko Matico«, po.ipirajmo mi družbo sv. Cirila in Metoda! V Škodo hodijo Hrvatom v Istri Lihi. Naši bratje Hrvatje pa ne drže rok križem. Osnovali so si »bratovščino > hrvatskih ljudi;«, ktera lepo skrbi za to, da se hrvaška mladina ne odtuji svojemu narodu ter ne zagazi v Ltbone. Da, celo med Nemci so se našli poštenjaki, ki so izprevideh, da je najbolie držati se zlate resnice: »Vsakemu svoje!« Spoznali so, kako škodljiv je »šulferajn« katoliški veri. Zoper njega so tedaj postavili na noge »katoliško šolsko družbo«, kteri je namen pospeševati časno in večno srečo mladine, zato pa hoče ustanovljati katoliške Šole in razširjati krščanske resnice v šoli in v družini. Ta d užba ima malodane enaka pravila, kakor naša družba sv. Cirlia tn Metoda. N* čelu »katoliški šolski družbi« stojita kaidinal Dunajski in škof Šent-Poltenski. « « • Glejte, toliko store ljudje po svetu za svojo mladino, da se jim ne izpridi in zajde na napačna pota. O letofi-Pj'em sv. letu nas opominja sam sv. oče Leon XIII., naj podpiramo dobre Šole in naj za-oje darujmo zaukazano miloščino. Čujte gla* dobrega pastirja! Mesto da bi drugam pošiljali mile darove, podpirajte Ž njimi rajši dobro domaČo stvar, podpirajte ž njimi družbo sv. [Cirila in Metoda 1 Saj se oua bojuje za našo vero, ca naš jeziki Ona nadaljuje delo sv. apo-Btolov naših. Ona skrbi, da ne umolkne naš jezik slovenski, ker je tudi njega poklicala Previdnost božja v hvalo bvojo. »Vsi jeziki hvalite Gospoda!« Deca naša naj slavi Trojedinega v slovenskem jeziku I • Iz ust otrok indojencevsi napravil hvalo, da odpraviš sovražnika«. Na delo toraj v ime božje in v im« slovanskih apostolov sv. CiriU in Metoda 1 Bog in Slovenci I Politični pregled. Notranji dežele. Cesar je 2. t. m. obiskal srbskega kralja Milana, ki je prišel iz Gleicbenberga na Dunaj, vračaje se na Srbsko, potem pa kralj obiskal cesarja I se dalj Časa pri njem mudil. Ctloviki Ihof dr. Funder je 1. t. m. umrl; zadela ga je kaplja. V seji poslanske zbornice 1. t. m. je vlada predložila zakon, s katerim se daje mornarski red za trgovinsko mornarico. Načelnik je prosil pooblastitve, da v imenu zbornice cesarju h godu čestita (občno pritrjevanje). Obravnava o zakonskej osnovi zastran predrugačbe eksekutivnega postopanja se je dovršila do S 3. Plener je In-terpeliral načelnika nagodbenega odseka, ali se odsekova seja k malu napove. Czar-toriski je izjavil, da se seja ne more Še napovedati, ker trije pododseki svojih del Še niso dokončali. Ako hočejo gospodje interpelirati, morejo Interpelirati vlado samo v zbornici, ali pa v pododsekih, da ne bi trebalo zarad tega napovedati seje glavnega odseka ; tudi je on zoper sejo glavnega odseka, ker bi s tem dela pod-odsekov zakesnela. Plener je obžaloval osorno vedenje desnice, ki dela zavlačuje. Czartori8ki je savrnol beaedo »osorno«, ker je povedal vzroke i nobena beseda ni bila Žaljiva; zavrnol je tudi očitanje, da njegova stranka dela zavlačuje. — Včeraj je bila zopet seja. Gosposka zbornica je imela 2. t. m-prvo sejo. Načelnik je predložil, naj se pooblasti, da v imenu zbornice čestita cesarju h godu. (Občno pritrjevanje). Mi-nisterskl načelnik je predstavil trgovinskega ministra. Pred volitvijo enega uda in enega namestnika v kontrolno komisijo za državni dolg, izjavil je Schmerling, da izstop Konig8waiter-ja ni zadosti opravičen in zato se on i njegovi pristaši volitve ne udeleže. Grof Falkenhayn pa je rekel, da se on i njegovi somišljeniki volitve udeleže, držeč se le tega, da se je to uredoma naročilo. Nazadnje je bil v omenjeno komisijo za uda izvoljen Czartoriski, in namestnika Hayn. V pododboru \a carinsko \ve2o je 2. t. m. vprašal Cblnmecky zarad odprave tržaške svobodne luke in ponovitve pogodbe z Lloydom. Trgovinski minister je odgovoril, da je ogerska vlada Izjavila svojo voljo, da se ponovi pogodba z Llcydom na obstoječih načelnih podlogah. Zadevajoče skupne komisije razprave so končane in podatki bodo po potrjenju od strani obeh vlad podloga za razpravo z Lloydom. Nekoliko skladišč, ki bodo po- EDINOST trebna po odpravi proste luke, uže je napravljenih, druga pa se lahko napravijo do časa potrebe, razen tega pa se narner-javajo rabiti tudi za pripomoć zaupni magazini. Glede potrebnih stavb se dogovarja s finančnim ministrom. Orijentalski kongres na Dunaji se je 2. t. m. zaključil. Niučnl minister j* pismeno opravičit svojo nepričnjočost, da so ga zadržala stauovtka opravila ter čestital kongresu k njegovemu vspebu. Načelnik je potem naznanil sklep, da bo prvi prihtdnji kongres v letu 1888 v Stok-holmu, njegovo dobo določi kralj Oskar. Pokrovitelj kongresa nadvojvoda Rainer je pri poslovitvi naglašal plodonosno delovanje odsekov in rekel, da udje prineso na svoj dom prepričanje, da narodi, če tudi se njihove vlastitosti ostro varujejo i njihova izročila spoštujejo, v vzajemne) dotiki le pridobivajo. Ogerska poslanska je 2. t. m. v ob-čnej in podrobnej razpravi sprejela braz proraembe zakonsko osnovo zastran pr-daljSanja carinske in trgovinske zveze. Vnanja dežele. O bolgarskem prašanji imamo te le va-žniše vesti: h Sreča, 30. septembra: General Kaulbars je imel pogovor z Stam-hulovom in nekaterimi ministri. Kaulbars je potrdil, da liusija bolgarske ustave nič ne promeni. Pred ruskim konsulatom so se zbrali poslanci vseh cehov, vod|a deputaciji stil bila poslanca iz Sredca VulČev in Kasabov. Prvi, kakor govornik, je izjavil Kaulbarsu, da je bolgarsko ljudstvo carju zelo udano, vendar želi, da se knez naglo izvoli — Kaulbars je odgovoril, da car dobro misli z Bolgari in prav zato je treba, da se z volitvljo odlaša; Vulčev je še enkrat zagotovil, da so Bolgari hvaležni carju, pristavil pa, da varnost dežele kaaor tudi zakon in spoštovanje ustave zahtevajo naglo volitev. Kaulbars je odgovoril, da kneževa volitev ni bolgarska, ampak mejnarodna zadeva, on zahteva, da se volitev odnese. Knez Aleksander, ali kdo drug njegove obitelji, nikoli več ne pride v Bolgarijo. Vulčev je odgovoril, da je le malo Bolgarov za Aleksandra; vsi so s« zavezali, da se bodo ravnali po sklepri Evrope glede knjeievega prašanja. — »Mosk. Viedom«. od oO. t. m. pišejo: Kapitan generalnega štaba Dimitriev, ki je kneza ujel in kapitan Vasov, gojenec ruske inženirske akademije, zginola sta brez sledu. K ljubu pametnih svetov Kaul-barsovih se je zelo bati, da bodo diplo-matična prizadevazja nevspešna, ker je dežela strašno demoralizirana, narodna stranka pa, na katero bi se Rusija mogla vpirati, brez vsake vredbe; najboljši možje te stranke so zaprti, ali so pa morali po-begnoti. Ir Sredca, 2. oktobra: Zvečer so ministri Sli h Kaulbarsu ter izrekli, da se je vlada odpovedala misli, naj se knez Aleksander zopet izvoli za kneza, ministri pa so dalje izrekli, da vlada ne more odložiti volitve. Kaulbars je odgovoril t Bolgarska vlada postopa zoper carievo voljo. Od Rusije do-ločene točke so bile nepogojno sklenene in ruski car od teh ne odstopi; vendar pa misli ministrov poroči GierBU. Glede osvo-bojenja zaprtih častnikov se ni še nič določilo. Ministri so Kaulbarsa prosili, naj sklepe ministerskega sveta carju predloži. General Kaulbars pa je odgovoril, da dobro ve, da car svojih sklepov ne promeni. Iz Sredca, 3. t. m.: Kaulbars je naznanil bolgarskej vladi, da pismo, katero se mu je včeraj poslalo, ni dosti jaBno, on želi toraj danes določen odgovor glede volitev in oprostitve častnikov. Ministerski svet je vsled tega po daljšej razpravi odgovoril, da je vlada popolnoma pripravljena, slušati ruske svete, da pa more le do tega se udatl, kolikor to dopuščajo deželni zakoni. Iz Sredca, 4. oktobra: V nedeljo je bil tahor, udeležilo se ga je 40U0 osob, prišel je tudi Kaulbars k njemu. Vulčev je protestiral zoper vsako tuje vtikanje. Rusom prijateljskim govornikom niso pustili govoriti, enega izmej njih so tako pretepli, da so teško poškodovanega morali oduesti. Tudi Kaulbarsu so besedo pretrgali, množica je kričala: »Mi neČemo volitev v dveh mesecih, mi jih hočemo v osmih dneh; mi nečemo častnikov oprostiti, mi jib bočemo kaznovati.« Kaulbars je množi c zakričal, da odgovornost zadene tiste, ki ljuostvo na tako pot zapeljujejo ter zapustil tabor, Potem je govoril Vulčevin rekel: »Naj se zgodi karkoli, mi damo svoje ži-venje za varstvo neodvisnosti in svobode.* Množica se je potem napotila k ministru Radoslovovemu, kateremu je naznanila na taborju storjene sklepe. Minister je odgovoril, da vlada potrebno stori, da se zdanje težave premagajo. Kaulbars je dobil v soboto zvečer od carja ukaz, naj popotuje po notranjej deželi, vsled tega seje v ponedeljek napotil ekoz Orhanije in Plevno v RuSčuk, obišče potem Varno In Plovdiv. Vlada ni odjenjala zastran volitev in zaprtih častnikov; volitve se bodo vršile prihodnjo nedeljo; Kaulbars je na to vladi naznanil, da bo Rusija sklepe velikega sobranja smatrala za ničeve. — Iz vsega se vidi, da so stvari zelo napete in da je nevarnost velika. /t Petersbnrga se poroča, da se bodo prebivalci dežel ob Tereku in Kubanu, kakor tudi oni v Zakavkazlji, počenši od leta 1887, oziroma 1889 v vojake jemali: muhamedancem se dovoli, da se bodo smeli odkupljevati. S tem pridobi Rusija mnogo hrabre vojske. Iz Rima se poroča, da je italijanska vlada zopet 12.000 mož Iz Napolja v ru-deče morje poslala; boji se namreč abi-Binskega kralja, ki je rekel, da necega dne s zvestimi AbiBlnci stopi z gor v nižave in vse Italijane z afrikanske zemlje pomete. Od druge strani pa sosednji Djebeb Italijanom zelo nagaja, 4. septembra jih je pri Zulahi hudo naklestil. Madrida se poroča, da je vojno sodišče upornike generala Villacampa, lajte-nanta Serrano in 5 nižjih častnikov k smrti obsodilo. h Londona, 2. oktobra: Churchill je v govoru v Dartfordu naglašal velike angleške Interese nasproti sedanjej nevarnosti svobode na Bolgarskem in v balkanskih državah. Sočutje Angleške z svobodo narodov vodi tradicljonelno zunanjo britansko politiko. (Kaka ironija ! vodi jo kramarski duh i nič druzega; angleška politika je denar, denar in zopet denar, svobodo ima Angleška le na jeziku, v srcu pa oderuŠtvo narodov). Evropa ima mnogo hvale vedeti za narodno svobodo angleškim prizadevam. Beakonsfield je otel v letu 1878 mlado svobodo balkanskih držav (ta svoboda je bila turška svoboda), Tiszin govor kaže, da vzdižanje svobode i neodvisnosti podonavskih knje-ževiu in balkanskih držav spada mej životna prašanja avstrijske politike, kar je AngleSkej v veliko zadostitev. Churchill pravi, da sedanja vlada od teb načel na odstopi; v Evropi so države, ki skušajo ozbiljno in odkritosrčno vsako vojno od-vrnoti, met tem ko druge kažejo nasprotno postopanje. Britanska vlada bo vedno pomirljivo postopala (kder ni pričakovati dobička); ako pa nastopijo take razmere, da jej bo treba volitve, tedaj bo podpirala tiste vlasti, ki iščejo evropskega miru in svobode narodov. Britanska politika se bo varovala vsacega vmešavanja in vsake sa-mopridnosti (?!) in podpirala ohranitev splošnega miru in varnosti, ki sta za napredek iu vspeh britanske države nepogojno potrebna. V Indiji se vedno večja nevolja kaže do angleške vlade, uže večkrat so vstali tu pa tam nemiri, ki so podobni debelim kapljam pred hudim viharjem. 4. t. m. se poroča iz Bombaja: Pri verskej slovesnosti v Etavahu se je bilo bati, da vstane prepir med indijani iu Muhamedani. Vsled tega so prišli na mesto angleški vojaki, to pa je množico tako razsrdilo, da se je kar usula na bajonete vojakov; veliko je bilo ranjenih ; v Allababadu se je storilo, kar zahteva previdnost, ker bati se je bujšega upora. DOPISI. Iz liazovlce 30. septembra. (Izv. dop) (O g. Perhauz-u dalje.) Iz poslednje »Elinosti« smo zvedeli, da ima gospod Perhauz v svojem poslu kakor kmetijski potovalni učitelj, baš zaradi nezmožnosti slovenščine pretežuvno nalogo, da so pa tudi iz istega uzroku njegovi poslušatelji pomilovanja vredni. No, kar se težavne naloge g. P. tiče, to je baš njegova reč, ikatera pa kmetovalce malo ali nič ne briga, ali vse kaj druzega velja pa za nks, glede pomilovanja nas samih. Kakor je namreč poročevalec teh vrstic iz prav zanesljivega vira zvedel, tudi je strokovnjafika zmožnost c. P. jako sumljiva; in to je, kar na^ kmetovalce, kateri o u njega poduka pričakujemo, v prvej vrsti mora brigati. G. P. je dovrSil neki le tri razred® gimnazije ali realke v Trstu, potein je šel za učitelja se učit v Koper, kder s* je v italijanski otdelek vpisal. Po dovršenej pripravnici dal ga je imoviti njegov oče za dve leti v Klosternenhurg, to baŠ za to, ker je za učiteljsko službovanja še premlad bil. Kako da je g. P. šolo v Klostemeu-burgu dovršil, tega me vem, da bi pa edina KlosterneuburŠka vinarska in sadjarska šola uže koga za kmetiškega popotnega učitelja vspo8obila, nad tern dvomim pa vender, uže celo potem, ko je obče znano, da ti šola ni več to, kar je nekdaj bila, namreč paktiČno teoretična šola, ampak po nesrečnej preostrojit7i le strogo teoretična. Da bi edina KlosterneuburŠka Šola g. P. za kmetiškega potovalnega učitelja uže popol noma vsposobila, to je tem manj mogoče, ker se gosp. P. kakor meSčanski otrok, s kmetijstvom nikdar, v najman|Šej meri ni ukvarjal — razen da j« kmetijske pridelke kousumirati pomagal. Iq to, to je, kar nas primorske kmetovalce, kateri oa potovalnega učitelja pravega poduka pričakujemo, ali kateiega bi vsaj od njega pričakovati smeli, pomilovanja vredne dela, kajti jezik se da še priučiti, strokov njaštvo pa ne. Od druzib potovalnih učiteljev se sliši na primer: dovršil je gimnazijo ali realko, dovršil je to in to višo kmetiško šoio z odliko, bil je skozi toliko in toliko let na izglednom gospodarstvu v X ali Y, 01 g. P. se vsega teg* reči ne more, in vendar naj bi bil za nas primorske kmetovalce dober I? Nikakor ne, o imenovanji tega gospoda kmetijskim popotnim učiteljem moramo primorski kmetovalci le neko preziranje slutiti, katerega pa nikakor ne zaslužimo. Ako smo v kmetijstvu proti drugim deželam v zaostanku, nismo po našej krivdi, ampak po krivdi drugih činiteljev. In ako se uam danes s podukom pomagati hoče, pomaga naj se nam istinito, pred svetom smešiti nas pa nikakor treba ni. Mi potrebujemo teoretično veščega, posebno pa praktično-izurjenega potovalnega učitelja, ne pa v enem kakor drugem ne podkovanega človeka. Slavno poljedelsko ministerstvo nam bi bilo bolj koristilo, da nam je kako nedeljo poslalo kacega praktičnega učitelja s kake kmetijske šole, recimo Goriške; to bi bilo vlado stalo morda for. 1000 na leto manj, nego potovalni učitelj, in doseglo bi se bilo veliko, veliko več. Na kmeta, ki težko plačuje davke, dobro vpliva štedljivost, naj si uže bode kjerkoli. lx Kopra, konec meseca septembra. Nemili, strašni gost, kolera, koja prava se imenuje azijatska, ter s tem kaže na svojo domovino, koja je pa uže leta i leta prinesena tudi v Evropo, v razne države, koja je lanjskega leta po*ehno kobila v sosednej Italiji, obiskala je letOB tildi Primorje, Istro, in v njej posebno koperski okraj. Razsajala je najjače v Ricmanjih, v Izoli in v Sočergi; a bilo je slučajev raztresenih tudi po BuzeŠčini, po LoŠčini, kakor tudi v Miljah, v Dolini in Boljuncu, ter v rižanski dolini. Da celo tudi v Kopru bila so v preteklem tednu dva slučaja, smrtna, in vsak se Čudi i hvali Boga, da jih ni bilo več pri vsekdanjem obČenju z Izolo in s Trstom, kakor tudi b vsemi omenjeni kraji. 0:uen)ena dva slučaja sta do sedaj osamljena, in upamo, da sta prva in zadnja. V Kopru, *s*m obkoljenem s kraji koloroZnimi, opazilo se je marsikaj nenavadnega. Ljudje so drugač kakor navadno jedli, pili; več so zahajali v cerkve, molili so Boga, izpovedovali, zvečer se zbirali ter skupno pred kakovo sv. nodobo ali priliko molili in peli sv. pesmi. V mestu so se ustrojili razni odbori, koji so se imeli poprijeti važne mere proti koleri. Sklicevali bo se zbori poglavarjev ulic, da se poduče in da oni ljudi v svojej ulici pouče. To se tudi omenja v različnih novinah italijanskih, hvali, povzdiguje velične obč. glavarje, a zamolčuje se hvala onej oblast-niji i onemu uradniku, kojf je vse to vodil, menda za to, ker ie to c. kr. oblast-nija, ker je to c. kr. uradnik. To je c. kr. okrajni glavar vitez Bosizio. Gotovo ni težje službe ▼ Istri, nego je ravno služba c. kr. okrajnega glavarja v Kopru, uže v političnem oziru. S svojo spretnostjo je on vendar vedel zmagati vse težave, tako da se, odkar ja on v Kopru, ni d-ogodilo neredov, in če so se imeli dogoditi, on jih je nŽa v klici znal udubiti. Letos mu je še kolera dala silnega opravila, več kakor kakemu drugemu glavarju v celej Istri. Po cele dneve in noči je on bil zabavljan s nevgodnim opravilom zavolj kolere. Izdajati dekrete na občinska glavarstva, pošiljati c. kr. okrajnega zdravnika s daj v jeden Redaj v drug kraj, pošiljati svnj« uradnike v jedno mesto, v drug kraj, dajati nj m na- J potke, k.iko naj ljudi poučijo, kaj nai ukrenejo proti neredom, koji so pretil', da se porodijo tu ali tam, zašč.tjevati c. kr. zdravnika, kojemu so ljudje pretili, proskrbeti za zdravnike v raznih krajih, sporočati vts. c. kr. namestniji, stavljati njej predloge, pitati svete, vse to in podobno je vodil c. kr. okrajni glavar vitez Bosizio neutrud-livo ne le za Koper, ampak za celi ob&lrni in največi okraj; nič mu ni izbegnilo, vse je zvedel, povsod potrebno ukrenilo vsem sporočal. Njemu gre gotovo največa hvala za vse, kar se je poduzelo proti koleri, drugače nego profesorju Bpunetti-ju, ali veličnjim potestatom, ali kteremu koli drugemu. Njemu naj bode ta hvala s tem tudi izrečena, javno, resnici zavoljo. Čast komur čast! Iz Stran v hrenovski fari, doe 2. oktobra. (Izv. dop.) V sredo nas zapusti naš dosedanji župnik, dr. J. Sterbenc. — Bil je mej namia9 let in je marsikaj dobrega učinil, posebno pa je bil glede umnega kmetijstva nam pravi izgled, ker je farovško posestvo izgledno vredil, prav tako je popravil farovž, napravil nova tileve in sploh vse, kar je bilo potrebno h krasnemu posestvu, tako sicer, da njegov nastopnik dobi mesto raskopanega pohištva malo grajŠčino. In vse to je on napravil, ne da bi bil nadlegoval kmete. Tudi je iepo vredil cerkveno premoženje, tako sicer, da ni več nobenih zmešnjav, kakor je bilo to pred njim. Popravilo se je pod njim tudi več cerkva, tako naša sv. Križa, sv. Brica, potem v Smihelu cerkev in novo pokopališče, v obče je bil s kmetom dober in mi se ga bomo vedno hvaležno spominjali. — Z veseljem posebno omenjamo poprave stare cerkve s v. Brica na Nanosu, kije bila zidana uŽe 1602. leta in je bila v starih Časih božja pot. V sv. Brica ima naše ljudstvo uže od starodavnih Časov največe zaupanje, njemu se vedno priporoča za srečo v hiši in na polju, uprav zato pa je vse navdušeno za popravo tega starodavnega božjega hrama v višavah, kder se marskikako kmečkosrce povzdigne in uteŠi; naši kmetje, posebno Stranci z največjim veseljem delajo raboto z blagom in osobo, da se le lepo popravi cerkvica. — In uprav gosp. dr. Sterbenc je obljubil, da donese neko svoto, pa tudi preskrbi nekaj denara od druge strani v ta namen. Bog mu plati! Njegov nastopnik. Č. g. Puc je uže prišel na svoje novo mesto, kakor slišimo je tudi on kaj izvrsten gospod iu vreden nastopnik g. Sterbeuca. Mi ga srčno pozdravljamo iu mu priporočamo toplo naš začasni iu večni blagor, VtČ Strance v. Skopo 4. oktobra. (Izv. dop.; Slava presvetlega cesarja Franja Josipa se je letos v Skopem rano ob 5. uri z vso slo-vestnosjo vršila. Veselo zvonenje in grmenje mož-narjev oznanovalo nam je, da je v dvojnem obziru znamenit dan. Praznovali smo slavo ali god presvetlega cesarja, kateri nam je lansko leto velikodušno podaril 100 gld. za cerkvene poprave. Razuu mnogih manjših naprav osmislili smo si nova cerkvena vrata, lepo in umetno delo kraškega mojstra. Pričeli smo pa z slovesno sveto mašo 4. oktobra tudi trgatev, katera je po kako* vosti in množini izvrstna. Take kapljice še nI bilo. Torej le skupaj vinski kupci in oni, ki se kolere bojite. Teran nas obvaruje pred njo boljše, nego vsa druga zdravila ali mazila. Z Dunaja 1. oktobra 1886. (Izv. dopis.) (O sttuvacijt.) Prva seja državnega zbora je bila |ako poparjena, pa uže v drugej se je pokazalo, da desnici vender ni še tako omajena, kakor so isto želeli vladoželni Nemci; pri raznih predlogih, kakor posebno pri glasovanju o volitvi velikega posestva Zgornjeavstrijskega je vsa dtsnic.i glasovala složno, kakor en mož in potrdila to jako naoadano volitev. Tudi je splošua želja vseh frakcij desnice po večej edinoBti in strožjej ilisciplini tn boljSej organizaciji vse desnice, posebno pa zdaj v tako kritičnem čisu, ko levičarji na vse pretege intrigirajo ne le v viših mero4njnih krogih, temuč tudi mej konservativnimi Nemci, za kar bo si najeli Lienhitcherja, kateri j« izdal nedavno neko brošurico polno reakcionarskih poželenj in Bachovih načel. Viaioželni gospodje a la Chlumetzkv, Plener, Sues* itd. so se poprijel! te taktike, da bi zrušili slogo mej desničarji in tako doRpeli do krmila, katerega tako težko pričakujejo, da so postali uže nervozni; pa, kakor vse kaže, bodo morali še nekaj časa Čakati po reku »Geduld bringt Rosen«. Potrebno, silno potrebno pa je, da se desnica trdnejše organizira, in sicer naj bi vsak kijnb napravil za-se spomenico in na podlagi teb spomenic naj se napravi skupen program desnice, tega programa naj se potem drži eksekutivni komite, kateri naj bi se sestavil Iz predsednikov In podpredsednikov vseh 4. klubov desnice. — Na podlagi tega programa naj bi potem eksekutivni odbor ed vlade terjal za vse narode in dežele skupaj — pa čisto nič na partikularističen način, kakor je E D I NO S T bilo dosed&| navadno izvrševanje narodne enakopravnost' in stalnega vrejenja naše državne polovice. — Le na taki način se da vladi inponirati in kij doseči; po partikularizmu pa prav nič, k većemu zmešnjavo. — Blizo tako ae nekda tudi namerava po lopati in mi Slovenci tudi le po takem postopanji in popolnej solidarnosti z drugimi desničarji k ij positivnega dosežemo. Zborovanje bode trajalo le do konca oktobra in delegacije se letos snidejo v Pešti 4. novembra. Ker bodo zdaj odseki za avstro-oger-sko nagodbo imeli skoro vsak dan seje. bodo plenarne seje najbrže le po dvakrat v tednu in se bodo obravnavale manj važne zadeve. Slovenski poslanci pa se prav pridno zbirajo in posvetujejo v svojih lokalnih in splošnih zadevah, Bog daj, da bi tudi dosegli zaželjeni vspeb. Ta vspeh pa je le potem gotov, ako se, kakor sem rekel, desnica bolj trdno zveŽe na podlagi stalnega programa ter potem solidarno prav energično postopa. — To bi bilo Želeti tu li v blagost mile nam Avstrije, katero Bog čuvaj Velikonemških eksperimentov. Domače in razne vesti. God našega cesarja smo tudi v Trsti« izvanredno lepo obhajali. Dopo-ludne je bila maša pri Sv. Justu, katero je bral sam mili škof gosp. dr. Glavina z veliko asistencijo, in katere so se vdele-žiti zastopniki vseh oblaBtnij civilnih in vojaških ter zastopniki mestnega zbora itd.; vse ladije v luki so bile v zastavah, prav tako so zastave vihrale na konzulatih. Zvečer pa je imela patrijotična tržaška mladež raznih narodnosti v hotelu Evropa banket, pri katerem je godil vojaški orkester in so se vršile uapitnice na cesarja in presvetlo dinastijo, kar se je Nj. Veličanstvu tudi naznanilo telegrafično. Ulov nolar v Trstu. Pravosodnje ministerstvo je imenovalo g. dr. Antona Volpi notarjem z sedežem v Trstu. Profesor dr. Glaser se je vr-nol včeraj iz Dunaja, kder je nekda, kakor pišejo tudi nemški listi, govoril v veliko pohvalo na kongresu orijentalistov v Beču ter seje kakor orijentalist odlikoval. Slovenci in Hrvatje so njemu na Čast napravili v soboto banket, katerega se je vdeležilo urinogo odličnih dunajskih Slovanov in pri katerem je bilo mnogo lepih navdušenih n.ipitnic in prekrasno petje. — Mi Slovenci moremo torej ponosni biti na našega rojaka, dr. Glaserja. Duboveuske preoiembe v CržaškeJ škofiji: Č. g. Jos. Budin, koperalo- pri sv. De v. Mariji pomočnici 1e postal koperator pri Jezuvitib. č. g. (arol Miklavćić, koperator v Rojanu, premeščen je k župniji pri sv. Dev. Mariji pomočnici v Trst; v Rojan je bil poslan č. g. Alekslj Gisnerčič, dosiej koperator v Pazinu. Ć. g. Ivan Butignoui je bil imenovan kapelanotn 111 katahetom na šoli samostana sv. Benedikta. Ć. g. Peter Zobac kapelan pri M. Dev. na Krasu v Istri je bil imenovan koperatorjem pri novem sv. Antonu v Trstu.; na njegovo mesto je bil poslan č. g. Ant. Aržič. Č. g. Jos. Stržiuar, novoposvečenec, je bil poslan v Bazovico. Vpokojen:» sla bila: č. g. Ivan Ohallo, župnik v Novakih in S. g. Ji kob Volčič, upravnik župnije Ce-rovlje. Za sprazneno župnijo Ospo je razpisan konkurz do 31. oktobra t. 1. Duhovske promeinbe na Goriškem. G. g. Jakob Fon, vikar v Str-žiščih, pojde kot tak v Kred pri Kobaridu. G. g. Janez Feltrin, kaplan v Volčah, Imenovan je vikar v Gorenji Tribuši;č. g. Anton Bratina, kaplan v Komnu, pa vikar v Doberdobu. Prestavljeni so naslednji duhovni pomočniki: Č. g. Valentin Bre-sausig iz Kanala k mestni fari sv. Ignacija v Gorico; č. g. Štefan Kodermac iz Kanala v Volče,- č. g. Franc Kofol iz Ri-henherga v Kanal kot I. kaplan; č. g. Anton Pahor iz Komna v Rihenberg; č. g. Janez Kodrič iz Šemnasa v Komen kot I. kup'an; č. g. Janez Klobovs iz Štanjela v Sempas; č. g. Franc Pipan iz Bolca ua St. ViŠko goro. Kot kaplani nastavljeni so Bledeči uovomašniki: č. g. Franc Razpet v Kanal; Č. g. Eduvard Strekelj v Komen; 6. g. Franc MoŠkat v Bole. Čl. g. Jinez Grbec postil je ko. nadšk. tajnik. lliloHiijivI gospod kneze-nadškof goriški dr. Alojzij Zoru delil bo sakrament sv. birme in imel bo ka-nonlčno vizltacljo v Lončniški dekaniji In v PrvuČinl v naslednjem redu:'J. oktobra v Podgori. 10. v Ločniku, 11. v Št. Lovrenci pri Muši, 12. v M"šl, 13. v Kozani, 17. v Prvačlni, 18. v Št. Ferjanu, 19. v Cerovem, 20. v Konjskem, 21. v Št. Martinu, 2'2. v Vedrijann. 2J. posveti cerkev v Vedrij mu, 21. v Biljanl, 25. v Flejani. 26. v Medani. Tržaško malo semenišče. Ta dobrodelni zavod je ta dni izdal lptno poročil^ nd IG. septembra 1885 do 31. avgusta 188(3. Iz tega poročila posne- mamo. da je imel zavod v začetku leta prebitka 31.362 gold. 18 kr., dohodkov je bilo mej letom 14.384 gld. 19, skupaj tedaj 45.746 gld. 37 kr. stiofkov U.813 gold. 63 kr. ostalo je tedaj koncem upravnega leta 33.932 gld. 74 kr. prebitka, v kateri pa ni všteta inventarna vrednost. Odprle? vslh držaVnlb In mestnik šol v Trstu je bila zopet odložena na nedoločen čas in to zarad tega, ker so se v zadoih dni slučaji kolere veliko pomnožili. V tržaške! lukl eo zadnje tedne jako marljivo delali velikanske kotle za petrolje. To delo je opravljalo nad 20 kotlarjev, samih Čehov pod jako strogo disciplino. Spali in jeli so z svojim vodjem vred vsi skupaj pod eno streho; zjutraj ob štirih so bili poklicani, da so vstali i šli na delo, zvečer ob sedmih so z delom odjenjaii ter Šli k počitku; nobenemu ni bilo dovoljeno po skupnej večerji zunaj ostati. Govorili so mej sabo zgoli češko, če tudi so prišli i Dunaja jsiužili so na dan večinoma po 5 gld., a dobili so vsak teden le malo kebrov za se; ker njih gospodar je sam plačeval vse njihove potrebščine, prebitek tistih, ki so oženjeni, pošiljal je njih obitelji, drugih pa nakladal na obresti. Zadnjo Boboto so po končanem delu zapustiti Trst. 1. t. m. pa je v tržaško luko prišel iz Batuma prvi ruski, za petrolje nalašč vrejeni pamik »Sviet« in pripeljal 17.000 kvintalov petrolja, katero ta teden spuščajo v pripravljene kotle. Kmalu pride drug enak parnik »Petrolea«. — Na parrnk • Sviet« je bilo včeraj povabljenih mnogo odličnih osob in nahajali so se tem tu i i mnogi Tržaški žurnalisti. Gosp. Julij Pollak, zastopnik ruske firme, je vse te goste fino pogostil, tekel je tudi šampanjec. Tržaške novosti t Kolera v Trstu. — Ta bolezen je s začetkom meseoi aktobra, mesto da bi bila ponehala, še hujše postala; od sobote opolnoči do nedelje opolnoči je v mestu zbolelo za kolero 10, v predmestjih 1, od nedelje do ponedelka 11 v mestu, 1 v predmestjih, od 4. do 5. je zbolelo 11 v mestu in 7 v predmestjih; denes zjutraj pa je nekda zbolelo uže 6 za kolero. — Kolera se je zdaj prijela bolj mesta in 6e celo v hiši ubožnih so bili nekateri slučaji; prijela je tudi muogo otrok. V okolici pa je zdaj kolera skoro popolnoma nehala. — Novo vino in mnogo sadje je najbrže tudi kaj krivo, da se je zdravstveno stanje v Trstu zopet poslabšalo. — Te dni. posebno v nedeljo Be je po okolici kljubu vsej prepovedi, spilo velike množine novega vina, žalostno je tudi, da tako m&lo zbolelih ozdravi, od 700 in čez dosedaj zbolelih za kolero, ozdravilo jih je komaj 227 in ta razmera čedalje neugodnejša postaja. Pri teh razmerah se pač ne more znati, ke-daj se odprejo šole v Trstu in kedaj bo mogoče odpreti slovenski otročji vrt. Samomor. V pondelek opoiudne so v Hotel de la Vili« našli v postelji mrtvega nekega lekarniČarja Bernarda Rose iz Maribora, Še le 26-letnega moža. — Bival je v Trtu v omenjenem hotelu uže pet dni in seje, kakor je komisija konstatirala, zastrupil s ciankalijem. Policijsko. Novo vino je necega Lorenca S. v Škednji tako segrelo, da bi bil kmalo nekega fakina z nožem zaklal; zaprli so ga; enako so storili tudi z do-brotnico Rezo S., ki je pretepla in raz-praskala deklo Ivano Delak; v Skednju so aretirali tudi nekega domačega tatu in 17-letno malo pesterno, ki je vkradla gospo darju, nekemu Mateju Godini f. 30 gotovine mi nekoliko drugih stvari v vrednosti f. 17. — Z iprli so trgovHkega pomočnika, nekega Ivana Petenini, ker je gospodarju vkradel 45 gld., 16-letn. peka Josipa Budala, rojenega v Komnu, ker je vkradel drugemu peku uro in nekaj obleke in trg. pomočnika Autona Grassi, ker je na cesarjev god na javnej ulici proti naŠej državi Eabaljal in Živio klical Italiji. Porote v Trstu. (Uboj.) 1. t. m. je stal' prej porotno sodbo petdesetletni neoženjeni delavec Job. ZnidaršiČ, doma iz starega grada (Fisinveccbio). Zatožen je bil hudodelstva uboja, ker je 23. avgusta 1.1. v Kozini delavcu Valentinu Kocijančiču dal tako zaušnico, da je ta panel i na glavi se tako pobil, da je vsled tega kmalu umrl. Porotniki so na podlagi podatkov iz razprave z 6 glasovi proti 6 glavno prafanje zanikali. Vsled tega je bil zatoienec oproščen zatožhe hudodelstva uboja. Pa znani Jajčič? Izneverjenje \ uradu. Zarad tega hudodelstva se je Imel tudi 1. t. m. pred porotno sodbo zagovarjati 521etni, v Trstu rojeni, omoŽAui kontrolor mestne bolnišnice Ivan Koller. — Zatoženi je bil uŽe več let kontrolor v mestnej bolnišnici ter je im-l 1300 letne plače in 200 gld. doklade za stanovanje. Kakor tak si je v več letih prisvojil 15.335 gld. in 96 kr. iz novcev, katere je prijel za bolnike in za upravo. Koller sicer trdi, da si je prisvojil le 3000 gld., drugi novci pa so zglnoli, da sam ne ve. kako. — Porotnikom se je dalo glavno praftanje: izneverjenje v uradu, katero so vsi pritrdili, praSanja glede znamenj izneverjenja pa zanikali. Vsled tega je bil zatoženi le zarad hudodelstva izneverjenja v uradu v dveletno teško poostreno ječo obsojen. — In tako so bili v enem tednu trije višji uradniki tržaškega magistrata, ki s^ skupaj izneverili blizu 100.000 gld. v ječo onsojeni. Škodo in troške za preskrbovanie teb hudodelcev v ječi, to se ve, morajo pa nositi davkoplačevalci. Ali take prikazni niso jasna priča, da je na tržaškem magistratu marsikaj gnjilega? Leta in leta se iz denarnic krade, da pregledovale! blagajnic ne pridejo na sled ! V ponedeljek je stal četrti mestni uradnik pred poroto. Anton Vogr ch, lojen v Trstu, atar 35 let, oženjen, oskrbnik zastavljenega blaga v mestnej zastavljalnici imel se je zagovarjati zarad hudoaelstva izneverjenja v uradu. On je uže skoz dve leti zastavljene stvari jemal iz zastavljalnice ter je skrbel za to, da so se še enkrat zastavile. Ko je v drugo zastavljena reč prišla v zastavljalnico, položil jo je na prvotno nusto, da jo je vlastnik mogel rešiti. Denar za drugo zastavo pa je obdržal, tudi je večkrat zastavnino za rešene stvari zase pridržal. Tako je Vogrlch izneveril 1041 gld. 30 kr. Vogrich, ki je imel 1000 letne plače in 200 gld. za stanovanje ter je vložil 1000 gld. kavcije, ni tajil izneverjenja ter se izgovarjal s t«m, da so ga bolezni i nesreče v rodovjni v denarne zadrege spravile. On se je posebno izgovarjal s tem, da ni imel namena škodovati mestnej zastavnici, ker je izneverjena ^vota popolnoma pokrita z njegovo kavcijo. Porotniki so z 10 glasovi proli 2 za. nikili glavno prašanje, vsled česar je bil zatoŽenec oproščen. Lepa ilustracija tržaških razmer. Kolera v Istri ponehava, v zad njih treh dneh je bilo v vsej Istri le 9 slučajev kolere od teh 3 v Poli. — V Reki pa je kolera popolnoma nehala. O vlnskej letini. O i povsod v okolici, posebno pa iz Prošeka so nam došla poročila, da so letos dokaj izvrstnega vina Prosekarja in tudi Črnega mrzanina pridelali. — Prav tako nam dohajajo jako ugodna poročila iz Krasa, posebno pa iz Istre, kder so v mnogih krajih veliko in izvrstnega vina pridelali. Kupci le na Primorsko I V. n. gg. naročnikom, ki še niso poravnali svojega dolga, smo pisali posebna pisma, v katerih smo jim naznanili njihov dolg. — Prosimo torej omenjene gg. naročnike, da store svojo dolžnost, ker drugače jim bomo list takoj vstavili. tudi ljudem Maretovskim dalnje korake zoper mene za boljši letino prihranim. se komu bUiii, da ne vidi stvari, kakor3ne no v resnici, krivde naj pri meni nikar ne išče. ampak tamkej k dej je. (Mi vam radi priznavamo Vašo odkritosrčnost, poštenost in narodnost. Toc;a račun, katerega ste predložili, napravil ga je tajnik. Zato morate biti enake misli kot mi ; glavna občina izvolila je 4 pregledovale« računov, ti Še vedno čikajo, da bi račune pregledali; dokler jih ne pregledajo in podpišejo, ne morete v tem nič gotovega reči, posebno ko f>o izrazu tajnika : »sino che sono io barba Mero vivo, romando ml«, in posneti, da ne vi nj«ga, ampak da on Vus vlada. Ur.) Porojan 29. septembra IStjo. NadŽopan Josip Gonjai. Borsno poročilo. Horsa postala je zopet bolj optimistična in bolj živahna, kurzi papirjev so tudi na našej borsi postali trdnejši in nekoliko viši. Dunajska Borsa dne 5. oktobra Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 95 k-. Enotni drž. dolg v srebru 84 • 95 Zlata renta......116 • 30 5'/, avet. rent* .... 100-75 Delnice narodne banke. . 861 ■ — Kreditne de1"'** . . . . 278 • 30 London 10 lir sterlin . . 125 . 50 Napoleon....... 9 • 93 C. kr. cekini...... 5 • 94 Kr. državnih mark ... 61 > 50 Poslano *) Prav ima stari slovenski pregovor: »Človek Be med ljudmi zbrusi, kakor kamen na potu«. V Jistu »Edinosti« št. 76 sem čital dopis iz Koparščine 20. septembra, s katerim jB direktno moja oseba lažnjivo in obrekljivo juvno napadeno. Ker dobro vem, kdo je dal pri domači fabriki prvi in drugi dopis iz Murezige skovati in zak*j ? Obžalujem juz res, ko poznam dobro raimere. če me kdo išče z lažmi pred svetom grditi, kajti laž ima kratke noge. Toda to me silno žali, ko sem že nad 10 let nadžupan Pomjauske glavne občine, ter sem se vedno pravičen, znučajen kazal iti za svoj narod potegoval. Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona; koliko je šola, katera mladini omiko, razumnost in Žlahtno srce deli, potrebna, to prinavam, a nrav zato sem žr-toval više od moči. In to dokazujem s tem, da priobtujem prepis iz občinskih knjig, katerega sem si od občinskega tajnika izpisati veleval, kateri se tako le glasi : RAČUN šole v Murezigi. A Prejemk t : 1. glavnice . . . f. 315.— 2. v gotovini. . . f. 10910 Št. G15. Sejem 12. oktob. v Sežani je visoko namostništvo v Trstu fine 1. oktobra 1886 St. 15.119 dovolilo. Županstvo. " ^ 'mj-"rMTTBTTTTiiirsauMau Na obroke! (72_5) daje pohištvo tapecarije, razno strižno-blago za obleke, ure vsake vrste IVI. Coreni v la della Legna štv. 1 P. II. Pohvslna in priporočila od zdravnikov : Hranilna moka za otroke Ivana. Gritsoher IzJelovaua pod nadzorstvomjeduega z iravnika Ta popolni izdelek je znanstveno enak pra-vej umetnej hrani za dojne otroke; ni preveč sladka in radi tega zelo 'okusna, prav izvrstno se potaja kot nadomestilo v pomanjkanju materinega mleka za od dojene otroke In porodnice. Izvrstna kot lečilo v klorozi, v slabosti radi starosti kakor tudi za bolehajoče v prsih, ki potrebujejo lehke in tečne hrane. O dobroti tega važnega lečila govoro mnoge zdravniške svedoČbe in potrdila zdravilnih ustanov. 1—— Cena Jodne šalullce !** kr. Glavna zaloga za Kranjsko in Primorsko pri lek. G. Piccoli »pri Angelju« v Ljubljani. — Zaloga v Trstu pri lekarju G. fs. Fara-bosehi, via Corao, lek. Guiseppe pl. Lei-tenburg, Piazza s. Giovanni itd. B. Izdaj ki: 1. glavnica 2. v gotovini. skupej f. 424.10 f. 65. -f. 477.20 skupej f. 542 20 3. Iz občinske bia-gajnice se je dodalo . f. 20.— vse skupej f 502.20 Pokaže se tedaj, po odbitih 20 f. iz občinske Llagajnise premankluja 118 f. 10 kr. Opaziti še moram, da ta premanjklaj bi sc pokazal po prejeti obligaciji od 250 f. Ker smo Da denar Izdali, prednoseje obligacija od 250 for. potegnila, jo realni premanjhjlaj do zdaj 30« f. 10 kr. Zdaj naj svet sodi, ali je kakštn denar podobcine Mart žige pri meni; a tem *) Za stvari pod ten. naslovom je ured- ništvo toliko odgovorno, kolikor mu postavi veleva. LA FILIALE della BANCA UNION TRIESTE «' ocoupa di tutte le operazion! dl Banoa » di Camblo valute. a) Accetta versamentt in contn correntc: Abbuonando 1'interesse atinuo per Banconote 31/« °/o con preavviso di 5 giorni 3'f, , „ . 12 . 3'/« »» 14 mt's' fiss0 per Napoleoni SŽ*U °/0 con preavviso di 20 giornl 3 „ „ , 40 3 V« n t „ mesi 3M; . » • 6 •, , /'er 1« lettare dl Ver-amento in circolazione 11 nuovo t«9-«i d"interaus« andrii in vlgore a pnrtiro dal Klonio 18. 2F.. aprilo. 3. 38. maffglo, 18. luglioe 13. ottobre a se^nnda d>;l preiivviso. Trl«.-to 13 Aprila 18S6. ar h\nc:o giro abbuonando II 3°/0 interesse unnuo sino nualuiique soinma; prelevazioni sino a llorini 20.000 a vistu verso ch6oue; importi muggiori preavviso avanti la Borsa, — Conferma dei versamenti in apposlto libretlo. C :<» u ti a pertuttii verna' entl fatti a qualsiasi ora d' ufflcio /a aiuta del metlestmo pinmo. AMNiime pol p oprl oor- renti»tl l' t*casso di Cambiali ptr Tneste, Fm««« e Budapest, rilascia loro assegni per que$te ullime piat:e ed accorda loro U facolta di r >ti u, kumnjl v »olfii, in hurji >n ledvicah, tinti tili. bram hnrii'1, tnah ru, »Ititnlci, (nlode-<*nih boleinili in pri katArah r nbPe. Kupelji, sunnva"jit. rcaiuTracja revniauracija seno. Klala vada, kapeliiče RADEMCE ▼O)o jHko obilo inatro-lithion-kinlinot, Lithion< pri rotiu-ikih bole-etnah najbolj?« naj goveje t dravilo. 1—16 Zalogi: r. 1'lautJ! t LJubljani, P. ^ollinjrer vin fcppa I T I ratu. A. Matzoll T (loricl * Celju in Mariioru. f Zgubljene in oslabljene r moške moči in nezmožnost i (■»tov pripomoček! Vsakdo se popolnoma ozdravi z ■renial-nlm offljenčevlm alapom brez naslednjih notranjih neredov na gotov način in za vedno, često-krat cele v dobi 2 dni, celo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakej človeŠkej dobi k.kor tudi polucije, se prijetnim, nečutenim, zunanjim zdravenjem. 4—52 Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniške broŠurioe, na tisočo zahval od popolnoma ozdravelih osob svetujo vsem bolnim rabo ogijončevega slapa, ki garantira gotov ln trajen vspeh. Popolna priprava z dotičnim podukom in zdravniškimi spričevali for. 5.SO, Pri poŠllj.itvi se dobro p»zi, da se ne spozna kaj zavoj zadržuje in od kod prihaja. Zavod za ordinacije za tajne bolezni: Dr. Karol ^ltnjann Dunaj VII. Mariahilferslrasse 80. Čudo najnovejde obrtnije! Jako važen in neobhodno potreben za človeško blagost in vgodnost, za vse družine In vzlasti za kmetije, sirarnice, za posestnike, je na novo znajden c. kr. za vso Evropo privllegovanl Auspitz-Schmidl's Zenitb Stroj za mesti maslo ki se odlikuje ne po udarnim ali suvalnim sistemu temveč po nekim novriznajdenim c. kr privil. la vso Evropo patent, rezavnem sistemu. Torej, kdor hoče imeti čisto nepona-rejeno močno in okusno maslo, naredi se to prav ugodno, celo a pomočjo 8 letnega dečka v pet minutah. Kako «4 ima ta stroj čistiti it. razdeliti poduči se lahko vsak iz navoda za rabo tega stroja, ki je v vseh jezikih tiskan. Z tem strojem napravi se v 5minutah iz neponarej"i>ega mleka sladko a.i kislo smetano, v 3 minn ta h pa najčistejge in najokusniše maslo. Da vsakteremu ^mogočim pribavo jednepa takega, na vsak način zelo koristnega stroja, ponujam jih po naslednjih najnižjih cenah: št. t (drži 5 litrJ s termometrom vred po f * • 2 ( « 10 « ) . • • « 11 « 3 t « 25 „ ) . „ « • 3» « 4 ( „ 45 « ) « ««• 45 Opazka. Ta c. kr. patentovani stroj je narejen ves iz fine in trpežne kovine, ter ima prednost preci vsimi drugimi dosedaj iznajdenilni stroji radi tega, ker nadkriljuje vse drujye v proizvajanju masla kakor tudi v kakovosti in zdat-nosti. ter je vedno tvest pomoček v družini. V dokaz resničnosti mojppa oznunila izjavljam očitno: vsakteremu denar koj povr-noti. kojega pričakovanje od tega stroja ne bi bilo nadkrilovano od istinitosti Vsakdo ga torej lahko brez bojazni naroči. Razpošiljajo se proti popre I odšteti avotl ali proti poštnemu povzetju; naročbe rai se adresujejo: 12—30 An die osterr.-uugarische Generalvertre- tung Universal-Export Bureau S Low Wien. II. Nordbahnstras^e N. 26 Hotel bono A <&■ & 6&-&&&&Š &&&&& Sredstvo varujoče pred kolero ^ GELSIO n« | tekočina za želodec Specijr liteta 4—20 Bratov Zanardi & Comp. v Trstu Jji Izvrstno sredstvo za trženje v želodcu in t-žko prebavo za smrdeč vzduh in S® anfimiških boleznih, čisti in jači krv. — Zelodetna tekočina „Exoel«ior<( vliva ne lahko v vsukem dnevnem Čam In pri jedi toliko od odraŠenih, kakor S tudi ou otr k, Ima prav prijeten okus ler je napravljena iz najboljših zdravilnih ^ trav brez kakega škodljivega primeša. - Na razpolaganje so svedočbe bolnice v Padovi tn Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Padovi Glavna zaloga v Trstu : H,\JMl \l> »IVV^'Iilt, Piazza Ponterosso. Naročila se brezmudna opravljajo. 99 —20 Cegnarjev Viljem Teli se prodaja soldov. v tiskarni Dolenčevi po so Proti poSiljatvi denarja, ali pa s povzetjem zneaka. Obleka za 4'/, gl. in več. Vse po najnižej ceni, le Brnsko SU k(16(10 V Zal°g* tovarne za sukno 3 kUfin Friderik Brunner 2 UiaiJU Br„ Frllleheriatie 3 Uglede pošilja brezplačno ln franko, veče zbirke ogledov «a krojače nefrankovano. Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo trgovino z dežniki v Ulici Barriera vecchia 8t. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnike in eolnčnike. 104-15 Glullo Grl m m. Odprto pismo č. bralcem Edinosti Priporočamo dobro znane radi solidnega blaga Universal-Export-Bureau S. Low, Wien, II, Nordbahnstr. 26 b. _Isti prodaje in razpošilja proti gotovini, «li po poštnem povzetju: BrnMko sukno za obleko za jesen I zimo iz čiste volne, v vseh modernih barvah za jedno popolno moško obleko I ostanek f. 4-75 Najboljše vrsti f 6 75. Platnene O D E J E (nešivane) 3 vatle dolg*, 2 vatla široke iz najboljšega platna, zadostne za največe postelje, 2 kom. f. 3 — Spodnje hlače za gospode iz najboljše robe Eroisće 6 komadov f. 6. Namizje obatoječe is 1 namiznega prta in 6 prtičev iz platnenega dAmasta kraano narejeni Garnitura f.4-80 Damast- Gradi za posteljno prevleko 1 vatel širok, najboljSe vrati, 1 komad (30 vatlov) f. 5-50. Posteljne ODEJE iz rudečega ln turšk. kretona,elegantno prešite, popolne velikosti za največo postelj -1 kos f. 3. C. kr. prlv. pat. F>ht5rxix srebrno naroizjc ostane vedno belo 6 nožev, g vilic, G žlic, B žličic za kav> , vseh 24 koaov vkupej samo f. 5 Platnene otirače z rudečlmi, plaviml širocimi krajci,6 kom. r. i 'so Kuhinjske otirače iz aivega platna, kom-pl. dolkf. in širokoBti 6 koaov SO novcev Otirače iz damasta iz čistega platna, 50 clm. široke, kompl. dolgoati z širokimi krajci, najboljše vrsti 6 komadov for, 2 Ponoćne jopice Is šifonn, pretkane 3 koae 3 fer. iz najfinejšega Sifona so celo finim, širokim švic. vezenjem, zelo dolge z obŠivom plisse, 3 komadi 5 fer. Posteljni predlagavec iz g 'št" flanele, vkra-Šen z podobami pred-stavljačimi Šivali in okolice, podnje ae za darove. Popotni plajdi iz Ciste volne 3 i pol m. dolgi, 1-60m., široki 1 kos f. 3-50 en popotni plajd najboljše vrati 1 kos f 4 50. • g jako do- oiionbrebaže izvrsten, za Žensko, moško iu otročje p rilo 90 ctm Širok, 1 kos (30 vatlov) r s so. Dežni plašči iz kaučuka s kapucami vred ne-premočljiv, dobri tudi za gornjo nošo celo za najvisokejše gospode, 1 komad f. 8 50. Zastori iz jnte 7. draper jo in frAnSami vred, krasno izvedeni t okno f. 2-50, najboljše baŽe f. 3 uO Ostanek prepro ge 10—12 m. širok, vseh barv, jako trpežen samo r. 4 50 Ogrinjače za jesen in zimo kompletni, veliki, celo za najviše gospe, vseh modnih barv 1 kom. samo 1 tor. iSSnS&lhZlCISf kTi kTikTikTi^T^ ■•■•tiCI beli, platneni, v kvadratih, 6 komadov f 150. Uavnl prllčl platneni, vaeh barv, 6 kosov 1 for. Mizni prti vsakovrstne barve, °/t velikih 3 ko«e Si for. b/4 veliki a ko«e f. 4 KO Sraj ce za gospe iz šifona z bogatim prešivom, elegantno izveden 3 kos-* f. 3 50. ItMMIilllHt Ena garnitura iz jute obstoječa iz 1 namiznega prta. 3 posteljneh odej v najnovejših uzorcih okolo tn okolo z franzami, za vse tri odeje f. 0.50 ŽEPNI RUBCI obrobljeni z barvato tkanimi krajci O lepo Izvedeni O 12 za gospoda f. 1.20 12 sa gospe for. 1 — 12 platnenih for 2'50 • NI Sternbcrgsko za 1 vatel široko, vsake barve,pasastolfgaraiit. proštne barve 1 kos (30 vatlov) f. 6.50. Haljine iz nevaljanoga sukna iz najboljšega štajerskega surovega sukna z podstavo, vsake velikosti in barve, obite sč zelenim nuknom 1 komad f. 5-75. Svilene za postelje, kompletne, dolge, za najveČe po-st-lje v barvah bor-dea<0. št. IV. Zeto elegantna salon zdravstvena Ž m niča krita z elegantnim salon-dnmastovim suknom, zdelana samo f. 19 75. 2 postelji f. 3S.50. Te levantske zdravstvene žiniuice podajejo se za vsako postelj ter so radi tega z^lo priporočljive vsakej družini, kakor tudi vsem vzdrževalcem hotelov, gostiinic, odpojivali&č Garantuie se za reelno, s lidno in izvrstno blago. K.na* Ne kateremu no dopadn, uprcjnie nnzaj, moiijn in denar iihkiiI po- vrne. — Prodajalnica jo odprta v delalnikih ves dan, v nedeljah in praznikih pa do poludne. — Korespondenca v vseh jezikih. — Ako kdo kupi blaga za for.25, dobi po vrhu še 5 platnenih žepnih rubcev. 2 — Lafltnlk drnfttvw «KI)INOH I • — .zdateij id oo«ovorni uredniK: VIKTOR DOLENC Nuovh tiskarna V. Dolenca v Trstu.